cena 80 dinarjev številka 34 (838) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 28. avgusta 1986 Turistični teden v Titovem Velenju so sklenili brez konca ; ne po krivdi organizatorjev, ampak je glavno prireditev Noč ob jezeru preprečilo hudo neurje, ki je v soboto divjalo po vsej Sloveniji. Več sreče so imeli kotalkarji, ki so s svojim nastopom v petek zvečer navdušili veliko število obiskovalcev, pa organizatorji disko prireditve na kotalkališču. Veliko ljudi se je zbralo tudi v Starem Velenju na monodrami Dareta Ulage Kr-javelj ter na številnih drugih zanimivih prireditvah. Te dni so turistične prireditve še v Šoštanju. Sklenili jih bodo v soboto na bazenu s šoštanjsko nočjo. Zanimivo bo tudi jutri, ko bodo prikazali kmečko ohcet. Na Muti od 3. do 7. septembra »Sreča v zelenju in cvetju« Prvi teden v septembru bo na Muti že tradicionalna manifestacija zelenega programa Gorenja, poimenovana »Sreča v zelenju in cvetju Muta '86«. Svečana otvoritev razstave dosežkov, proizvodnega programa in razvojnih hotenj Gorenja Muta, Tovarne poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta, bo prihodnjo sredo, 3. septembra ob 9. uri. V dneh razstave bo na Muti Gorenjeva maloprodaja po sejemskih cenah prodajala proizvode Gorenja, organiza- Bliže delavcem torji pa so poskrbeli tudi za organizacijo službe strokovnih nasvetov in za servis. Vsak dan pa bodo na razsta-viščnem prostoru prikazali uporabo oziroma delovanje poljedelskega in cvetličnega orodja ter male kmetijske mehanizacije Gorenje Muta. Od 3. do 7. septembra se bo na Muti zvrstilo tudi več športnih tekmovanj za »Pokal zelenega programa«. Odprta bo razstava fotografij, slik in plastik, nastopile bodo godbe na pihala Vuze-nica, Pernice, Radlje in Muta. V soboto, 6. septembra, se Kompas v Gorenju Delavci turistične in gostinske delovne organizacije Kompas si prizadevajo, da bi se kar najbolj približali delovnim ljudem in občanom. Imajo kar 159 poslovnih enot, v 120 mestih, po vsej Jugoslaviji ter številna svoja predstavništva sirom po svetu. Pa namenimo takrat nekoliko več pozornosti 159. poslovni enoti Koimpasa. S priložnostno slovesnostjo so jo predali namenu prejšnji petek, uredili pa sojo v poslovni stavbi sozda Gorenje in se torej tako najbolj neposredno približali delavcem te sestavljene oirganizacije združenega dela. Tudli v tej svoji enoti bodo nudili vse vrste turističnih in agencijskiih storitev, ki jih potrebuje turist in poslovni človek, od rezervacijj prenočišč v hotelih, prodaje vseh vrst letalskih, železniških im ladijskih vozovnic za domači iin mednarodni promet, pridobivainje viz, izposojenje rent a carr vozil, pa do organizacije letnejga in zimskega oddiha, izletov, tuurističnih prevozov . . . Kot sarmi poudarjajo in tako je d';jal tudii ob predstavitvi Kom-pavi v Cjforenju generalni direktor le deldovne organizacije, ima-.jo dovolj možnosti in 35 let de- lovnih izkušenj, tako da lahko nudijo praktično vse kar je potrebno v turizmu. Imajo svoje hotele, motele, avtokampe, restavracije, bifeje, brezcarinske trgovine, informativne centre, hidro-krilne ladje, najrazličnejša vozila, kamp prikolice in še bi lahko naštevali. Vse to bodo seveda zdaj neposredno ponudili delavcem Gorenja. Pa ne le to odpirajo se tudi številne druge možnosti sodelovanja Gorenja in Kompasa. Prav gotovo bo poslovna enota Kompasa v Gorenju, v Titovem Velenju, odprta bo vsak delovni dan od 7. do 15. ure, korak bliže k tesnemu medsebojnemu sodelovanju. M. Zakošek \7 MODERNO JE MODERNO JE IZ ELKROJA JE bodo srečali upokojenci Gorenja Muta, odprli bodo razstavo malih živali, prebivalci Mute pa bodo slavili krajevni praznik. Zadnji dan, 7. septembra, bo koncert pihalnih orkestrov, ob 15. uri pa se bo začela na Muti že tradicionalna »Parada cvetja«. Jffffffffffffftftf-fffft f"? ■ V f V V V V Prvi šolski dnevi so preizkušnja tudi za udeležence v prometu, še posebno za voznike motornih vozil! Previdno in srečno vožnjo vam želi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu — SPV Velenje. Titovo Velenje Osmi tabor združenja pihalnih orkestrov Slovenije V prostorih velenjske glasbene šole je bil prejšnji teden 8. tabor združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ki je osrednja republiška akcija s področja vzgoje in izobraževanja za dejavnost pihalnih orkestrov, skupaj z združenjem pa ga vsako leto pripravi Zveza kulturnih organizacij Slovenije, v sodelovanju z ustreznimi organizacijami v kraju, kjer je tabor. Od lani dalje obsega tabor kar tri programe: dejavnost slovenskega mladinskega pihalnega orkestra, seminar za dirigente in delovanje demonstratorskega orkestra. »Najvidnejše, najrepre-zentativnejše je seveda delovanje Slovenskega mladinskega orkestra, kot je poudaril strokovni sodelavec za glasbo pri republiški ZKO Marko Studen. Mladinski pihalni orkester je reprezentativna zasedba izbranih mladih glasbenikov, letos kar iz 26-ih pihalnih orkestrov iz vse Slovenije in zamejstva. Te vodijo znani strokovnjaki, pripravijo koncertni program in z njim nastopajo, oziroma se predstavijo v kraju, kjer tabor deluje. Njihovo igranje vsako leto posname tudi Radio Ljubljana. Slovenski mladinski pihalni orkester je v petek zvečer nastopil v Celju in v nedeljo popoldne na Dobrni. Mladi godbeniki so se želeli predstaviti tudi obiskovalcem turistične prireditve »Noč ob jezeru« v soboto zvečer ob velenjskem jezeru. Zal, je to prireditev in tudi njihov nastop preprečil hud naliv. (vos) Mednarodna poletna šola Igorja Ozima Prejšnjo soboto pa se je v Velenjski glasbeni šoli začela mednarodna violinska šola profesorja Igorja Ozima, ki jo organizira Cankarjev dom iz Ljubljane. Šola bo trajala do sobote. Obiskuje jo 18 mladih glasbenikov iz vse Jugoslavije in osmih evropskih držav. Najboljši učenci, med njimi je tudi naš violinski čudežni 9-letni otrok Štefan Milenkovič iz Beograda. bodo nastopili na zaključnem koncertu šole. Ta bo v nedeljo, 30. avgusta m Ji ponedeljek L septembra v velenjski glasbeni šoli ob 20. uri. V Bevčah so slavili »Cesta nas zbližuje« V Bevčah je bilo v nedeljo zelo slovesno. Krajani te majhne primestne krajevne skupnosti so praznovali svoj prvi krajevni praznik. Z njim so obeležili številne delovne zmage, ki so jih slavili zadnja leta. To so asfaltirana cesta od Bevč do regionalne ceste Titovo Velenje — Celje, vodovodno omrežje, cestne povezave s sosednjimi krajevnimi skupnostmi, dom krajanov in gasilski dom, telefonsko omrežje in cesta, ki povezuje spodnji in gornji del Bevč — namenu pa sojo predali ob prvem krajevnem prazniku. Nedeljsko praznovanje so v Bevčah pričeli s slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti, družbeno političnih organizacij, delegacij, društev, udeležili pa so seje tudi drugi krajani in številni gostje. Na seji so govorili o opravljenem delu ter o nalogah, ki bi jih še radi uresničili. Slovesno so proslavili tudi dcsctlctnico uspešnega delovanja vodovodnega odbora. Njihovo delo namreč po izgradnji vodovodnega omrežja ni prenehalo. Sc vedno morajo bili aktivni, saj nik;ikor ne morejo dovoliti, da bi la nji hova dragocena naložba propani la. Vsem, ki v\;i Icla uspešno delujejo v vodovodnem odboru oziroma so imeli največ zaslug pri izgradnji vodovodnega omrežja, so podelili priložnostna spominska darila. Podelili pa so še priznanja zaslužnim krajanom in vsem tistim, ki so največ prispevali, da so pomladanske volitve tudi v tej krajevni skupnosti dobro uspele. Slavnostno sejo so popestrili s kulturnim programom, ki so ga pripravili člani njihovega kulturnega društva, za tem pa so se krajani in gostje zbrali ob novi cesti, za katero so prepričani, da jih bo še bolj zbližala. To je nekaj manj kot kilometer dolga cesta, ki povezuje spodnji in gornji del kraja. Ob prvem krajevnem prazniku so predali namenu novo asfaltirano cesio Nate, so prikazale gasilske desetine svojo vajo, popoldne pa je bilo sr rčanje krajanov. Ob prvem prazniku krajevne skupnosti so bili v Bevčah zadovoljni, saj so zadnja leta zares veliko naredili. Ce smo še tam okoli leta 1972 lahko rekli, da teče v Bevčah življenje še povsem po starem, danes ni več tako. Kraj je prepreden s sodobnimi asfaltnimi cestami, vse domačije imajo dobro pitno vodo, kar 80 odstotkov gospodinjstev pa ima telefon. Za delo družbeno političnih organizacij, samoupravnih organov in društev imajo zares lep in prostoren dom krajanov in gasilski dom. Zadnja leta so torej veliko naredili, poudarjajo pa, da jih čaka veliko nalog tudi v bodoče. Še marsikaj bo treba postoriti, še marsikaj izboljšati. Krajani obljubljajo, da bodo zavihali rokave tudi v prihodnje in praznovali krajevne praznike s katerimi bodo proslavljali svoje delovne dosežke odslej vsako leto. Upamo, da bodo naslednjo delovno zmago beležili že ob svojem drugem krajevnem prazniku, avgusta prihodnje leto. M. Zakošek 2. stran ★ hgs cqs OD TU IN TAM Titovo Velenje * 28. avgusta 1986 Ženski rokometni klub Velenje »Želimo v prvo ligo!« Te besede nam je pred dnevi izrekel predsednik izvršnega odbora ženskega rokometnega kluba Marjan Klepec. »Vendar ne že prihodnje leto, ampak ob koncu tega srednjeročnega obdobja. Temu cilju smo podredili tudi vse naše dosedanje delo. Vemo, da to ne bo lahko, da za doseganje vrhunskih rezultatov ne bomo mogli dobiti pomoči od drugod, ampak si bomo morali dobre igralke vzgojiti sami. To bo od celotnega kluba, od uprave do trenerjev, zahtevalo še bolj organizirano delo in tudi več denarja. Z Gorenjem smo se dogovorili, da bo prevzelo pokroviteljstvo nad klubom, kar je že eden od potrebnih pogojev, da bomo lahko začeli uresničevati naš cilj. V klubu smo še bolje organizirali delo z najmlajšimi takoimenovanimi temeljnimi selekcijami, ki jih bomo organizirali na vseh osnovnih šolah v Titovem Velenju in iz množice mladih igralk bomo dobili gotovo kakovostne rokometašice, ki bodo Miro Požun: »Ugotovil sem, da rokometni klub Šoštanj trenutno nima možnosti uvrstitve v višjo raven tekmovanja. Poleg tega do sedaj ,še nisem nikoli treniral ženskih ekip, zato je bil to zame poseben izziv, saj želim dokazati, da lahko tudi z žensko ekipo dosežem dobre rezultate. To pa naj bi bila uvrstitev v prvo zvezno rokometno ligo. Morda se bo zdela takšna želja marsikomu preveč podjetna, glede na mladost naše ekipe. Toda prav ta mladost je glavni porok, da lahko čez nekaj let zaigramo v prvi ligi.« velenjski rokomet dvignile še na višjo raven.« Tako nam je dejal te dni predsednik izvršnega odbora Ženskega rokometnega kluba Marjan Klepec, ko smo rokometašice obiskali na njihovih pripravah na Rogli. Prav priprave na novo prvenstveno sezono, začela se bo 20. septembra, potrjujejo, da že uresničujejo ta dolgoročni cilj. Tu je tudi novi trener Miro Požun, ki se je s svojim dosedanjim delom v rokometu že zelo uveljavil. Po nenehnem menjavanju trenerjev je to gotovo trener, ki se bo za daljše obdobje ustavil v klubu. »Dolgoletna želja vseh delavcev v klubu,« je nadaljeval Marjan Klepec, »je bila, da dobimo v svoje vrste človeka, ki mu je rokomet življenje. Že lani nam je pomagal organizirati strokovno delo v klubu, saj je bil strokovni vodja obeh klubov — ženskega in moškega. Letos pa smo se dogovorili, pred tem je že zapustil prvo ekipo Šoštanja, da bo prevzel tudi prvo ekipo. Prepričani smo, da smo tako dobili pravega strokovnjaka in da bodo dekleta pod njegovim vodstvom čimbo-lje in kar najhitreje napredovala.« Povedati je treba, da bodo velenjska dekleta tudi v novem prvenstvu kot ekipa v poprečju najmlajša. Le dve igralki, to sta Jožica Kotnik in Slava Golič sta starejši od 20 let, povprečna starost ekipe pa bo kot so pedantno izračunali 16,79 let. To pa je mladost, ki veliko obeta in ki se bo od novega trenerja lahko veliko naučila. »Na novo tekmovalno sezono se pripravlja 19 igralk, med njimi je tudi nekaj zelo nadarjenih pionirk, oziroma mladink, ki jih bomo po pripravah vrnili v mladinsko ekipo. H klubu je pristopila iz Olimpije vratarka Zvezdana Hauptman, trenirati pa sta neha- li Albina Bovha in Dobrila Golič,« je povedal Miro Požun. Na novo prvenstveno sezono so se začele igralke pripravljati že 27. julija in do konca prejšnjega tedna so imele po besedah trenerja Mira Požuna že 24 aktivnosti, do prvenstva pa jih bodo opravile še 30. Že sedaj trenirajo kot prvoligaška ekipa, saj imajo od 11. avgusta dalje treninge 2 krat na dan. Tako bo do konca meseca, potem se bo začela šola in trenirale bodo 5 krat na teden. Prejšnji teden so bile igralke tudi na višinskih pripravah na Rogli, kjer so po besedah vodstva kluba izredne razmere za vsestransko vadbo. Te priprave so bile zelo zahtevne, saj je trener kot novost uvedel tudi delo z utežmi. Do začetka prvenstva bodo dekleta odigrala predvidoma 15 prijateljskih tekem, zares pa jih bomo videli že v prvem kolu, 20. septembra, ko se bodo v Rdeči dvorani sestale z igralkami Borova. Pred rokometašicami Velenja je tako dolga, 4-letna pot do prve lige. Želimo jim, da bi jo uspešno prehodile. RK Šoštanj: Iščejo pokrovitelja Rokometaši Šoštanja so se zbrali na prvem treningu pred novim prvenstvom prvega avgusta, podobno kot rokometašice Velenja pa so bili prejšnji teden na nekajdnevnih pripravah na Rogli. Tudi v novem prvenstvu bo ekipo vodil nekdanji igralec Šoštanja Zoran Kompan. »Tu na Rogli naj bi igralci obnovili osnovno telesno pripravljenost, nato bodo sledile tehnično-praktične priprave v Rdeči dvorani, za tem pa želimo odigrati kar največ prijateljskih tekem,« nam je dejal Zoran Kompan. »Za novo sezono se pripravlja 15 igralcev, ekipo sta zapustila Djurin, ki je odšel v Slovenj Gradec, in Voglar (zaigral bo v Slovanu), na njihova mesta smo uvrstili nekaj mladincev, iz JLA pa se je vrnil Plaskan«. »Čeprav nekateri trdijo, da je ekipa nekoliko oslabljena, se s tem ne strinjam povsem,« se je pridružil h kratkemu pogovoru predsednik kluba Franc Plaskan. »Za Šoštanj je znano, da z mladimi dosega zelo dobre rezultate in da prav vzgoji mladih igralcev namenjamo vso skrb. Znani smo daleč naokoli kot edini klub, ki vsako leto organizira tako imenovan rokometni tabor, v katerem mladim na najbolj neposreden način približamo rokometno igro. V klubu imamo ustanovljene tudi vse selekcije, zato se ne bojimo za nadaljnjo kakovost moškega rokometa v dolini in trdim, da klub dela zadnjo sezono celo bolje kot prej. Rad pa bi poudaril, da bomo morali, kot vse kaže, spremeniti njegovo ime, saj mu sedanje ne daje dolgoročnih uspehov. Tudi mi namreč iščemo pokrovitelja, s čimer si bi zagotovili najnujnejši denar za naše delo. Seveda se moramo pred novim pokroviteljem dokazati, zato naj bi igralci v novi sezoni zaigrali kar najbolje in dokazali nadarjenost naše ekipe.« Ob koncu prvenstva želijo pristati čim višje na prvenstveni lestvici, saj bi jim to omogočilo, ob morebitni spremembi tekmovalnega sistema, uvrstitev v medrepubliško ligo. SPV Velenje: novi člani Potem, ko je v maju letos potekel štiriletni mandat članom sveta za preventivo in vzgojo •testnem prometu pri Skupščini občine Velenje, so na seji dne 17. 7. 1986 imenovali novi sestav tega občinskega organa, ki skrbi za povezanost in preventivno dejavnost na področju prometne varnosti. Število članov sveta je manjše za polovico (od prejšnjih osemnajst), v svoje delo pa naj bi vključeval vse zunanje dejavnike ter posameznike s področja prometa, vzgoje in izobraževanja, ki morajo skrbeti za var- nost udeležencev v cestnem prometu. Skupščina je imenovala za člane sveta Petra Kosija, Petra Glasa, Petra Kavška, Jožeta Mi-klavca, Ota Praprotnika, Alojza Reharja, Aleksandra Cvara, Jakoba Holeška in Janeza Pukla kot predsednika. Tajnik sveta bo iz oddelka za notranje zadeve SO Velenje. Svet se je prejšnji četrtek sestal na prvi seji, ki je bila namenjena predvsem organizaciji aktivnosti ob pričetku pouka ter nekaterim statusnim vprašanjem. J. M. 1 IkMnM i i i i REDNI KINO VELENJE Četrtek, 28. 8. ob 10. uri CONNAN 2 — ameriški, avanturistični. Četrtek, 28. 8. ob 18. uri in petek, 29. 8. ob 10. in 18. uri TEKSAŠKI RANGER McQUADE - ameriški, akcijski. V gl. vi.: Chuck Norris. Borba z orožjem proti orožju! McQUADE se bori proti teroristom, ki trgujejo z orožjem in imajo tako na voljo neverjetna sredstva za borbo. Četrtek, 28. 8. ob 20. uri »PULA PO PULI« - KORMORAN -slovenski. V gl. vi.: Boris Cavazza Petek, 29. 8. ob 20. uri »PULA PO PULI« - VEČERNI ZVONOVI — V gl. vi.: Rade Šerbedžija Sobota, 30. 8. in nedelja, 31. 8. ob 18. uri TEKSAŠKI RANGER McQUADE — ameriški, akcijski. 1 Sobota, 30. 8. ob 20. uri »PULA PO PULI« - SREČNO NOVO LETO '49 - makedonski. NAJBOLJŠI FILM! Nedelja, 31. 8. ob 20. uri »PULA PO PULI« - ČAS BREZ PRAVLJIC - slovenski. Ponedeljek, 1. 9. in torek, 2. 9. ob 10. in 18. uri KRVAVO PREPROSTO — ameriška, srhljivka. Ponedeljek, 1. 9. ob 20. uri »PULA PO PULI« - SANJE O ROŽI — kriminalka. V gl. vi.: Rade Šerbedžija Torek, 2. 9. ob 20. uri »PULA PO PULI« — LEPOTA GREHA — komedija. V gl. vi.: Mira Furlan Sreda, 3. 9. ob 10. in 18. uri ZA ŽIVLJENJA GRE - ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Jeff Bridges. Avtor filma Častnik in gentleman, Taylor Hackford se je tokrat spustil v svet bogatih in korumpiranih. Film je napeta kriminalka. Odlična atmosfera in odlično vodeni igralci pa posebno držijo gledalce v napetosti. Sreda, 3. 9. ob 20. uri »PULA PO PULI« - ČRNA MARIJA -glasbeni. VSTOPNICE ZA »PULO PO PULI« SO V PREDPRODAJI VSAK DAN OD 7. DO 15. URE V PISARNI REDNEGA KINA NA KOROŠKI CESTI. KINO DOM KULTURE Četrtek, 28. 8. ob 20. uri ZADNJA VOJAKOVA NALOGA -ameriški, akcijski. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 30. 8. ob 18. uri LETOŠNJI PULJSKI ZMAGOVALEC — SREČNO NOVO LETO '49 - domači. V gl. vi.: Svetozar Cvetko-vič, Meto Jovanovski, Vladica Milosavljevič. Nedelja, 31. 8. ob 18. in 20. uri ZADNJA VOJAKOVA NALOGA — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Richard Yung. Ponedeljek, 1. 9. ob 20. uri TEKSAŠKI RANGER McQUADE — ameriški, akcijski. Sreda, 3. 9. ob 20. uri KRVAVO PREPROSTO - ameriški, srhljivka. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 29. 8. ob 20. uri ELEKTRIČNE SANJE - ameriški, glasbeni, komedija. Torek, 2. 9. ob 20. uri TEKSAŠKI RANGER McQUADE -ameriški, akcijski. KINO BRASLOVČE Nedelja, 31. 8. ob 19. uri ELEKTRIČNE SANJE - ameriška, komedija. Sreda, 3. 9. ob 20. uri TEKSAŠKI RANGER McQUADE -ameriški, akcijski. TitDV0 Veleni' »Pulj po Pulju« 1. septembra 86 SANJE O ROŽI rež. Zoran Tadič »Zlata Arena« kamera 2. septembra 86 LEPOTA GREHA rež. Živko Nikolič »Zlata Arena« žen. glav. vloga 3. septembra 86 ČRNA MARIJA rež. Milan Zivkovič nagr. »Kokan Rakonjac < 4. septembra 86 ZADNJI KRETNIČAR OZKOTIRNE ŽELEZNICE rež. Vesna Ljubic nagr. »Veselin Masleša« 5. septembra 86 OBLJUBLJENA DEŽELA rež. Veljko Bulajič nagr. »Ruža Pazinke« Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje OBJAVE POTREB PO DELAVCIH V OBČINI VELENJE DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE, Di' NČ DČ ROK P OD ŠT. del. GORENJE DSSS dipl. ing. strojništva ali — razvijalec strategije na področju dipl. ekonomist Vili. st. spremljajočih dejavnosti 3 nč 8 130.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER dipl. ing. organizacije — vodja službe AOP dela VII. st. 3 nč 8 170.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER dipl. psiholog VII. st. — psiholog 3 nč 8 157.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER ginekolog specialist — ginekolog specialist 4 nč 8 185.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER ekonomist VI. st. — analitik poslovnih informacij 3 nč 8 121.000 1 GORENJE — INTERNA ekonomist VI. st. — računovodja interne banke BANKA 4 nč 8 120.000 1 ZDRAVSTVENI CENTER ekonomski tehnik V. st. — pripravnik X nč 8 63.000 2 ZDRAVSTVENI CENTER administrativni tehnik ali — administrativna dela v RTG disp. administrator IV/V. st. 1 nč 8 86.000 1 IZLETNIK TOZD POTNIŠKI voznik avtobusa IV. st. — voznik avtobusa P. 2 nč 8 207.000 VEČ IZLETNIK TOZD POTNIŠKI prodajalec IV. st. — blagovna dela v MP P. 1 nč 8 91.000 1 EKO - SERIJSKA orodjar IV. st. — orodjarska in ključ, dela PROIZVODNJA 1 nč 8 73.758 2 EKO - SERIJSKA klepar IV. st. — kleparska dela PROIZVODNJA 1 nč 8 73.758 1 EKO - SERIJSKA varilec IV. st. — varilec PROIZVODNJA 1 nč 8 73.758 1 DINOS pripravljalec surovin II. — skladiščni delavec s. 1 dč 15 99.000 1 EKO - SERIJSKA pomožni ključavničar II. <— pomožni ključavničar PROIZVODNJA st. 1 nč 8 73.758 2 ZDRAVSTVENI CENTER telefonist II. st. — telefonist X nč 8 70.000 1 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni dohodek, ŠT. DEL. = število delavcev »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Pla-ninc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, Telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 28. avgusta 1986 * Titovo Velenje nag * stran 3 Modna konfekcija Elkroj V šoštanjski Konfekciji bodo prebrodili težave Prva polovica letošnjega leta je bila za delovno organizacijo Modna konfekcija Elkroj zelo razgibana. Ob vseh delovnih naporih in dosežkih so se srečevali tudi s precejšnjimi problemi, kar še posebej velja za temeljno organizacijo v Šoštanju, v Odžaku v SR Bosna in Hercegovina ter v Alibunarju v Vojvodini so odprli novi tovarni in še bi lahko naštevali. O vsem tem smo se pogovarjali z direktorjem te delovne organizacije Ivanom Kramerjem. Za začetek je ocenil rezultate polletnega gospodarjenja: »V prvem polletju smo uresničili delovne načrte. Res je sicer, da ne v celoti, vendar to ni posebej zaskrbljujoče. Letni načrt smo namreč dosegli 42-odstotno, vendar po večletnih izkušnjah V El-kroju vemo, da moramo v prvem polletju načrte uresničiti približno 45-odstotno, če želimo letni načrt v celoti uresničiti. Letošnji dosežek je torej dovolj, da bomo v drugem polletju uspeli nadoknaditi zaostanek in uresničiti vse cilje. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je celotni prihodek višji za 91 odstotkov, porabljena sredstva za 78 in posledica tega je za 131 odstotkov višji dohodek, za 124 čisti dohodek, za 131 odstotkov več smo namenili za rezervni sklad in za poslovni celo 221 odstotkov več. Dosegli smo tudi predvidene fizične pokazatelje in smo se torej približali predvidevanjem, tako pri prodaji na domačem trgu, kot pri izvozu na konvertibilna tržiča.« Kakšni so torej vaši izvozni dosežki? »Predvsem smo zadovoljni z izvozom na konvertibilno tržišče, kamor smo prodali 300.000 hlač. Izvoz na to tržišče je velika stalnica pri našem gospodarjenju in pričakujemo, da bomo uresničili tudi letni načrt. To pomeni izvoz 600.000 hlač, kar drugače povedano pomeni celoletno delo za 600 naših delavcev. Na klirinško tržišče smo izvozili manj, kot smo načrtovali, vendar bomo v drugem polletju cilje zagotovo dosegli in tudi krepko presegli. Dobili smo namreč dodatno naročilo za 30.000 hlač za ČSSR in bomo torej ob prejšnjih 10.000 uspešni tudi na tem področju, novo naročilo pa bo zelo blagodejno vplivalo na naše poslovanje do konca leta. Povedati tudi moram, da bomo na domačem trgu prodali 900.000 hlač.« Delavci temeljne organizacije Konfekcija Šoštanj so se v začetku leta preselili v nove sodobne prostore, proizvodnja pa tam ni stekla tako, kot ste pričakovali in še manj, kot ste si želeli. Kaj se je tam pravzaprav zgodilo? »Konec lanskega leta smo se preselili v nove prostore. Vsi smo pričakovali, da bo proizvodnja v bistveno boljših delovnih pogojih od prejšnjih že skoraj nemogočih, veliko boljša. To nas je malo zavedlo, saj se je vsa stvar pokazala v povsem drugačni luči. Najbrž je to tudi posledica dejstva, da smo se novega sistema dela lotili premalo pripravljeni, saj tega sistema kolektiv ni sprejel. V prvem polletju smo se zato soočali s številnimi problemi. Izgubo smo pokrili znotraj delovne organizacije, mislim pa, da se je šoštanjski kolektiv po dopustih le zbral, da je našel dovolj moči in poti, da bo drugo polletje bistveno boljše. Med drugim so sklenili, da bodo delali vsaj polovico prostih sobot in tudi s tem skušali nadoknaditi zamujeno v prvem polletju. V prvem je bila namreč proizvodnja za četrtino manjša, kar je bilo usodno za rezultate te temeljne organizacije. Prepričan sem, da kljub vsemu ni še nič zamujenega', saj tanko v drugem polletju ta izpad nadoknadijo vsaj v tolikšni meri, da bodo sklenili leto pozitivno. Ob tem je treba tudi vedeti, da to temeljno organizacijo bremenijo velike finančne obveznosti. Letos bodo morali namreč plačati kar 7 milijard starih dinarjev obresti, samo na račun investicijskih kreditov. To pa je seveda za tako majhno te- Ivan Kramer: »Uspešni bomo tudi konec leta« (vos) meljno organizacijo velik zalogaj.« Na nov način proizvodnje torej niste bili dovolj pripravljeni? »To je res, reči pa je treba tudi to, da se nismo zavedali, kako velik psihološki problem je nov sistem dela za kolektiv. V ostalih industrijah ta sistem že uporabljajo, v konfekcijski pa ga uporabljajo le nekatere delovne organizacije, med njimi Mura. Ta sistem pomeni, da prva izmena naredi izdelek do določene faze, druga pa z delom nadaljuje. Po starem je bilo tako, da je prva izmena naredila izdelek do določene faze in ga odložila, druga izmena pa je pričela s svojimi izdelki. Vsak delavec je torej vedel kje je prejšnji dan končal in kje bo naslednji dan nadaljeval. Po novem sistemu pa ga delo, ki ga je prejšnji dan končal, ne čaka več, čaka ga nova situacija, za katero pa ne ve kakšna je. To torej pomeni bistveno več dela in strokovnosti mojstrskega kadra, prav ta kader pa je skupaj z ostalim tehničnim kadrom v tem primeru zatajil. Vsi skupaj smo se premalo zavedali resnosti problema.« Kakšne pa so prednosti novega sistema? »Prednost je predvsem v manjših prehodnih zalogah, kar je pri dragem kapitalu velik finančni prihranek. Nam se je seveda zgodilo drugače. Nismo zapravili samo finančnega prihranka, ki smo ga imeli zaradi manjših prehodnih zalog, pač pa smo zapravili še kaj več. To predvsem zaradi tega, ker sistem ni dajal tistih rezultatov, ki bi jih moral in smo jih pričakovali.« Je torej vodstvo tozda popustilo in se vrnilo na stari sistem? Ali to pomeni, da novega ne boste več uvajali? »Skupaj z vsemi zaposlenimi v temeljni organizaciji v Šoštanju smo se najprej na zborih delavcev in nato še na delavskem svetu dogovorili, da se vrnemo na star sistem dela. Ze prve dni je bila proizvodnja bistveno večja. Ob tem pa se je pokazalo tudi, da za težave ni edini krivec sistem dela, da so še drugi problemi, ki jih moramo v Šoštanju takoj rešiti. Reči moram, da se je kolektiv zelo zrelo in resno lotil stvari in sami delavci so na delavskem svetu dobesedno zahtevali, da se nehajo prepirati in začnejo spet delati, da bodo znova tista temeljna organizacija, s katero so bili še včeraj v delovni organizaciji vsi zadovoljni. In res smo bili.« No ob vseh teh problemih, ste bili poslovno vseeno uspešni, odprli pa ste tudi dve novi tovarni. Kakšni sta ti naložbi? »Res je, odprli smo dve novi tovarni, lahko rečem dvojčici, celo izvajalec je bil isti. PVva je v Odžaku v Bosni in Hercegovini, druga pa v vojvodinskem Alibunarju. Obe zaposlujeta po 250 delavcev in obe bosta v začetku delali izključno za domači trg. V obeh primerih smo namreč predvsem poudarili kakovost, saj je to naš najpomembnejši adut. Šele zatem bodo sledile tudi večje in načrtovane količine. Prva tovarna v Odžaku že dosega polovico predvidene količine in produktivnosti, kakršno dosegajo delavci mozirske in šoštanjske temeljne organizacije, druga v Alibunarju, ki smo jo odprli konec julija, pa le 30 odstotkov. Predvidene normative naj bi v teh tovarnah dosegli v dveh letih.« Jesen je pred nami. Kakšna so vaša pričakovanja? »Predvsem moramo nadoknaditi zaostanek iz prvega polletja, kar nam bo tudi uspelo. Na jesen smo zelo, zelo dobro pripravljeni. Pridno smo delali in imamo lepo zalogo izdelkov za jesen in zimo, Prepričan pa sem tudi, da bomo v avgustu na domačem trgu dosegli rekordno prodajo.« S. Vovk, J. Plesnik Bliža se prvi šolski dan Varno v šolo Prostorska stiska v vrtcih Zadnje čase smo lahko brali, da ostajajo v nekaterih slovenskih vrtcih mesta nezasedena, v občini Velenje pa vseh potreb po organiziranem varstvu, kot vse kaže, še nekaj časa ne bomo uspeli pokriti. Prostorska stiska je največja v Titovem Velenju, pojavila pa se je tudi v Šoštanju (tam so do nedavnega v celoti pokrivali potrebe) in v Šmartnem ob Paki, kjer je še lani, ko so zgradili nov vrtec, kazalo, da bo zadovoljeval potrebe vsaj še nekaj lit. Prizadevanja za boljše gospodarjenje v Gorenju Učinek ukrepov ZIS odvisen tudi od aktivnosti v delovnih organizacijah V delovnih organizacijah Gorenja so ob obravnavi polletnih dosežkov dela in gospodarjenja namenili posebno pozornost nalogam za uresničitev planskih predvidevanj za leto 1986. Ob tem so ocenili tudi vpliv ukrepov Zveznega izvršnega sveta na pogoje gospodarjenja v posameznih delovnih organizacijah. Pri tem so ugotovili, da je spodbujanje izvoza posebej pomembna usmeritev tudi za Gorenje, obetavni pa so tudi ukrepi za povečanje finančne discipline in skrbi za gospodarjenje s sredstvi. V Gorenju pričakujejo, da bo v drugem letošnjem polletju, posebej pa še v obdobju oktober— december, ob napovedanem dinamičnem prilagajanju tečaja dinarja konvertibilnim valutam, izvoza proizvodnja dohodkovno zanimivejša. Pri tem računajo na predvideno povečanje izvoznih stimulacij, boljše pogoje kreditiranja proizvodnje za izvoz in izvoza samega, davčne olajšave, prav tako pa tudi na vse druge ukrepe, ki naj bi vplivali na boljšo oskrbljenost izvozne proizvodnje s surovinami in sestavnimi deli. Seveda pa bo učinek navedenih in drugih ukrepov odvisen tudi od aktivnosti in prizadevanj znotraj posameznih delovnih organizacij, posebej pa še od zmanjšanja izmeta, večje kvalitete in doslednega spoštovanja dobavnih rokov. Ena od pomembnih aktivnosti bo tudi boljše, se pravi učinkovitejše gospodarjenje s sredstvi. Izboljšanje gospodarjenja s sredstvi, zmanjšanje vezave v zalogah in kar najbolj namensko porabo denarja želijo v Gorenjevih delovnih organizacijah zagotoviti z usklajenimi pogoji prodaje in nabave, bedenjem nad vsemi vrstami zalog ter z racionalno porabo reprodukcijskega materiala in sestavnih delov. Tako bo resnično lahko sleherni delavec Gorenja neposredno vplival na večji dohodek, prav tako pa tudi na višje osebne dohodke. V Gorenju pripravljajo poseben program aktivnosti za zmanjšanje zadolženosti, kar naj bi vplivalo na boljši finančni izid poslovanja ob koncu letošnjega leta. Nasploh bo obvladovanje poslovnih stroškov ena najpomembnejših nalog, saj vsak odstotek prihranka porabljenih sredstev omogoča znatno povečanje dohodka. V prav vseh delovnih okoljih Gorenja so največje notranje rezerve za povečanje dohodka v zmanjšanju vezave sredstev v zalogah, gospodarnejšem ravnanju z reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli, zmanjšanju nad-normativne porabe reprodukcijskih materialovm (zavzemajo se za vnovično presojo normativov porabe), zmanjšanju stroškov zaradi slabe kvalitete, boljšem izkoriščanju časovnega fonda in proizvodnih zmogljivosti, zmanjšanju vseh vrst režijskih stroškov, zmanjšanju vseh vrst odsotnosti z dela (posebej še bolniških izostankov), zmanjšanju nadurnega dela ter, ne nazadnje, v zaostritvi disciplinske odgovornosti na vseh ravneh. Potrebe po novih delavcih pa bodo v prihodnje zadovoljevali z boljšo organizacijo dela. V Gorenju se zavedajo, da morajo tudi v prihodnje kar najbolj dosled io in učinkovito uresničevati vse skupno dogovorjene naloge, saj bo mogoče le tako izpolniti tudi vse dokaj zahtevne razvojne naloge in hotenja. (an) Občina Velenje Na prvo seio Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se je v novi sestavi sestal prvič prejšnji četrtek, so bili povabljeni tudi predstavniki šol, vrtcev, Postaje milice, vzdrževalcev cest in avto moto prometnih združenj. Vse ustanove skupaj bi naj z določenimi ukrepi in aktivnostmi poskrbele za varen odhod in povratek šolskih otrok in vrtičanov, ki bodo pod vtisom brezskrbnih počitnic zakoračili v šolo in vrtec. Pomembno samozaščitno akcijo načrtuje in izvaja SPV Velenje že vrsto let in doslej skoraj vedno zelo uspešno. Ukrepi, ki bi naj zagotovili večjo varnost bi naj bili predvsem naslednji. Dežurstvo na prometnih točkah v času prvih prehodov v šolo in nazaj, postavitev pionirske prometne službe, okrepljeno dejavnost in dežurstvo Postaje milice Velenje, ureditev talnih obeležb in prometnih znakoiv (ta žal zaostaja), ob- Mozirje Razposajenost poletnih dni bo kmalu zannenjala pot v šolo, ki je lahko za šolarje še posebno nevarna. Zaito o prvem šolskem dnevu ne razmišljajo le otroci, temveč tu(di miličniki s postaje milice v Mlozirju. Komandir Bojan Vrečič nam pove, da je v samem trgu Mozirja ob dnevnih konicah prrava prometna zmeda, tako da že; odrasli komaj odska-kujejo izpjred avtomobilov. Za šolarje, pa jje nered na cesti še nevarnejši, ssaj otroci nižjih razredov ne reaigirajo tako hitro v nastalem prcometnem položaju kot starejši. Zato boodo miličniki med programom V/arna pot v šolo Sveta za preventtivo in vzgojo v cestnem promeetu preverili, kakšna je prometna ssignalizacija v Mozirju in okolici,, izdelali bodo načrt varnih pobti v šolo, zjutraj in opoldne bcodo opravljali prometno službo za zagotavljanje varnosti otrokk, spodbujali bodo delo pionirjeev — prometnikov in nadzorovahli šolske avtobuse, ki vestitev staršev in učencev o varnih poteh do šole in nazaj, izdelavo prometnih načrtov šolskih okoliščin, apel za uporabo od-sevnikov in rumenih rutic, obnovitev znanja kolesarjev idr. Svoje naj bi prispevali tudi mi, preko sredstev javnega obveščanja, z informativno in propagandno akcijo. Svet ja nakupil in razdelil kar 1500 rumenih rutic (te sta sofinancirala tudi Zavrovalna skupnost in Ljubljanska banka) v vrednosti 450 tisoč din, med voznike pa bo razdelil 1000 opozorilnih lističev, »Vozniki pozor, na cesti so razigrani otroci!« Vse to prav gotovo ne bo dovolj, potrebna bo predvsem skrbna priprava staršev in dobri zgledi otrokom, kako se je potrebno ravnati v prometu. Le družbena akcija bo zagotovila VARNOST NAŠIH NAJMLAJŠIH. JOŽE MIKLAVC morajo imeti table za označevanje prevoza otrok. Kaznovali bodo voznike, če bodo prehitevali šolske avtobuse ob izstopanju ali vstopanju otrok. Otroci, ki se vozijo v šolo s kolesi, so še posebno ogroženi. Ker ni kolesarskih stez, prihaja do pretesnega prehitevanja in nesreča je tu. Zato naj se otroci vozijo z brezhibnimi kolesi, imeti pa morajo tudi vozniški izpit za kolo. Komandir posebej poudarja, da miličniki sami lahko zagotovijo le delno varnost otrok, starši in učitelji pa morajo otroke opozarjati in nanje vplivati s svojim pravilnim obnašanjem v prometu. Vozniki, bodite pazljivi! Naj vas rumene rutice prvošolčkov skozi vse leto opozarjajo, da niste sami na cesti! ANDREJA BRITOVŠEK Gorenje Glin Nazarje Več na tuje V delovni organizaciji Gorenje Glin, Lesni industriji Nazarje, si prizadevajo, da bi kar najhitreje spremenili strukturo izvoza njihovih proizvodov. Zmanjšujejo obseg izvoza žaganega lesa iglavcev in surovih ivernih plošč, povečujejo pa prodajo na tuje polizdelkov iz žaganega lesa in oplemenitenih ivernih plošč ter finalnih izdelkov. Letos bodo prodali na tuje za okrog 4 milijone dolarjev izdelkov. Izvoz bodo občutneje povečali 1987. leta, ko naj bi na tujih tržiščih že iztržili 5,5 milijonov dolarjev. Zdaj prodajajo polizdelke oziroma izdelke iz oplemenitenih ivernih plošč v Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo, iverne plošče in rezan les pa v Italijo in prekomorske dežele. Nadvse obetaven je začetek proizvodnje sestavljivih pohištvenih elementov. Zdaj jih že izdelajo na mesec 6.000, v celoti za prodajo v Zvezno republiko Nemčijo. Letos bodo izdelali in izvozili 60.000 sestavljivih pohištvenih elementov. Masivne polizdelke pa so začeli prodajati v Francijo. Posebej pomembna za Gorenje Glin pa je nedavno tega sklenjena pogodba za izvoz oken v Zvezno republiko Nemčijo in na Nizozemsko. Računajo, da bodo v ti dve državi že prihodnje leto prodali okrog 4.000 do 5.000 oken. (an) V obeh vzgojno v arstvenih zavodih sprejemajo prošnje za sprejem otrok v vrtec neprestano. Ob koncu šolskega leta so se sestale komisije za sprejem. V Titovem Velenju so imeli poleg tega, da niso uspeli razrešiti vseh prošenj, veliko problemov tudi z razmestitvijo otrok po posameznih enotah. Največje zanimanje za organizirano varstvo otrok je namreč v novih stanovanjskih soseskah, kjer je otrok največ. Takšni sta enoti Lučka na Kardeljevem trgu in Luka v Domu učencev Šolskega centra. Otroke iz teh sosesk morajo seveda razvrstiti v druge enote. V organizirano varstvo velenjskega vzgojno varstvenega zavoda bo letos vključenih okoli 1700 otrok, od tega 100 v družinsko varstvo, poleg tega pa bodo pripravili še skrajšane celoletne priprave na šolo v dopoldanskem in popoldanskem času, za približno 280 otrok. Celoletno pripravo na šolo bodo imeli tudi v Šentilju, kjer so uredili za to primerni prostor. V enote šoštanjskega vzgojno varstvenega zavoda bo letos vključenih 390 otrok, program »male šole« pa bodo pripravili' še za nekaj več kot 30 otrok. Šo-štanjska vrtca bo obiskovalo 250 otrok, v Šmartnem ob Paki bo v organiziranem varstvu 104 in v Topolšici 38 otrok. V obeh vzgojno varstvenih zavodih namenjajo v tem času poleg organizacijskih priprav, veliko pozornosti tudi vsebinskim pripravam na delo z "otroki. Še posebej bodo poudarjali razvoj govora predšolskega otroka, veliko pozornosti pa namenili tudi telesni vzgoji. Načrtujejo strokovna izobraževanja za vzgojiteljice, intenzivneje pa se bodo povezali tudi z vsemi, ki imajo v svojih programih aktivnosti za predšolske otroke. Poglobili bodo tudi sodelovanje s starši ter nenehno poudarjali zdrav način življenja. Vsi otroci še vedno nimajo možnosti, da bi preživeli del svojega zgodnjega otroštva ob sovrstnikih v vrtcih. Zato so še toliko pomembnejše usmeritve, ki jih imajo vzgojno varstvene ustanove, odpreti se morajo navzven in pripravljati različne aktivnosti tudi za otroke, ki redno ne obiskujejo vrtcev. Ena takšnih oblik, ki je že dobro poznana, so bili tako imenovani potujoči vrtci, ki so jih pripravljali predvsem I za petletne otroke. Letos se dogovarjajo za organizacijo druga-! čnih vzgojnih oblik. Trenutno pripravljajo programe, ki jih bodo dali v sprejem občinski skupnosti otroškega varstva. Seveda pa bodó še naprej pripravljali različne kulturne in druge prireditve, še posebej ob praznikih, tudi za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. M. Zakošek 4 stran ★ f13s c3s REPORTAŽE Titovo Velenje * 28. avgusta 1986 Družbena skrb za starejše občane Naj bo lepa tudi jesen življenja Starost ali tretje življenjsko obdobje. O njej le malo razmišljamo. Stare mame in dedke poznamo kot ljubeča bitja. Že v rani mladosti so nam bili pripravljeni vsako napako odpustiti. Vedno so rekli kakšno za nas, ko smo napraviti to ali ono neumnost, pa so se starši hudovali. Pogosto se najraje spominjamo trenutkov, ki smo jih preživeli s starimi starši, ko so nam pripovedovali prečudovite povestice.. . Tako približno si predstavljamo starejše ljudi. Ob neprestani naglici, ob hitrem življenjskem tempu, pa le redko pomislimo, da je lahko tretje življenjsko obdobje tudi težko. Le redko se spomnimo, da starejši od nas kdaj tudi kaj pričakujejo, da nas potrebujejo. Mnogi živijo osamljeni, bolehni, žal mnogi tudi na robu življenjske eksistence. Njihove pokojnine namreč v času velike inflacije vse bolj zaostajajo za hitro naraščajočimi življenjskimi stroški in marsikdo jih kljub skromnosti komajda zmore. Z vprašanji na temo. kako skrbimo v občini Velenje za starejše občane, smo se novinarji Našega časa prejšnji teden odpravili na teren. Upali smo sicer, da bo naša reportaža na to temo bolj celovita, da bomo dobili odgovore na številna nerazrešena vprašanja, vendar pa je čas dopustov in vsega kar bi želeli nismo uspeli zbrati. Kljub temu je nastal kar obsežen zapis o starejših občanih v naši občini. Zanje je nedvomno že veliko narejenega, veliko nalog pa nas čaka tudi v prihodnje. Predvsem pa bi bilo prav, da smo prav vsi do starejših občanov strpnejši. Včasih jih bomo, ko jih srečujemo na stopniščih, razveselili že s prijazno besedo. Čutili bodo, da jih spoštujemo, da jih imamo radi, da so del naše skupnosti, da torej niso sami. Zveza društev upokojencev Velenje Pri zvezi društev upokojencev občine Velenje so nam povedali, da je v naša štiri društva upokojencev vključenih 3.550 upokojencev, v Titovem Velenju 2.200, v Šoštanju 850, v Šmartnem ob Paki 350 in v Pesju 150. Ob tem je v društvo invalidov Velenje vključenih 300 invalidov. Tako je skupaj organiziranih okrog 3.850 starejših občanov od približno 4.600, kolikor jih živi v velenjski občini. Za vse, ki so vključeni v posamezna društva in v društvo invalidov, skrbijo na društvih. Posvečajo jim veliko pozornosti, tudi na področju socialne varnosti, tako zanje, kakor za njihove najbližje. Koristijo lahko ugodnosti na izletih, piknikih, imajo cenejša letovanja, v izrednih primerih so deležni tudi denarne pomoči, pa raznih rekreativnih in športnih dejavnosti. Poudariti velja, da je največ velenjskih upokojencev starih med 50 in 70 let, kar pomeni, da so relativno mladi, kar je tudi posledica benificiranega staža radarjev. Seveda vsi tisti, ki niso vključeni v to ali ono društvo, omenjenih ugodnosti niso deležni in so več ali manj prepuščeni sami sebi. Razen najstarejših, nad. 80 let, ki jih predstavniki društev, ne glede na članstvo v društvih, vsaj ob Novem letu obiščejo in skromno obdarijo. Nekatere krajevne skupnosti in krajevne organizacije Rdečega križa pa pred iztekom vsakega leta pripravljajo tudi srečanja starejših krajanov. Dodajte znanju nova spoznanja Upokojitev je za marsikoga hud življenjski udarec. Sredi ustvarjalnega dela, pri marsikom v času najvišje ustvarjalnosti, je človek sicer pričakovano, pa vendar nenadoma, odrezan od okolja, kjer je preživel velik del svojega življenja. Delovni tovariši se ga sicer še radi spominjajo, žal pa ta spomin vedno bolj tone v pozabo, vezi je vedno manj in slej ko prej se prekinejo. Ostanejo le še zgolj simbolična letna srečanja, ki jih pripravijo organizacije združenega dela za svoje upokojence ob različnih jubilejih, ponekod pa še tega ni. Pa vendar so nekateri upokojenci ljudje polni znanja, obogatenega s številnimi delovnimi izkušnjami. To nakopičeno znanje pa ostaja največkrat neizkorišče- Družbeno ekonomski položaj starejših občanov Kakšen je družbenoekonomski položaj upokojencev? Na to vprašanje ni težko odgovoriti — takšen kot je družbenoekonomski položaj delavcev oziroma od družbe, v kateri živijo. Nov zakon, sprejet leta 1983, o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je prinesel precej več reda na tem področju. Sistem splošnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja tako sedaj zajema vso populacijo, tudi kmete, ki so bili pred tem letom iz njega »izpuščeni«. Vsemu navkljub je treba priznati, da zlasti slednjih v celoti še ne izenačuje z drugimi varovanci. Žal, pa je tu tudi inflacija glavni krivec za to, da pokojnine sledijo dovolj hitro rasti življenjskih stroškov kljub sprotni valorizaciji z rastjo osebnih dohodkov. Meseca februarja lani je bilo v velenjski občini 1961 starostnih, 1416 invalidskih in 1054 družinskih upokojencev oziroma je pokojnino prejemalo 4436 naših občanov. Treba je povedati, da v zadnjem času močno raste število invalidskih upokojencev zaradi narave dela. Na Centru za socialno delo v Titovem Velenju pravijo, da o materialni ogroženosti naših starejših občanov skorajda ne bi smeli govoriti. Splošen pokojninski sistem je rešil večino vprašanj, ki so jih družbi zastavljali predvsem starejši občani. Izven tega sistema ostaja le malo ljudi. Za te pa poskuša po svojih najboljših močeh poskrbeti občinska skupnost socialnega skrbstva z dodeljevanjem različnih oblik pomoči; družbenodenarna pomoč edini vir, dopolnilni vir, doplačilo oskrbe na domu za varstvo odraslih, pa tudi v drugih domovih. Stalno družbenodenarno pomoč prejema v občini okrog 60 starejših občanov, skupnost socialnega skrbstva pa doplačuje približno 50. oskrbo. V zadnjih letih pa je poraslo število tistih, ki prejmejo enkratno denarno pomoč, in sicer največkrat za nakup kurjave, ozimnice, skratka za večje izdatke. Zdravstveno varstvo starejših občanov mora biti, vsaj tako piše na papirju, takšno kot aktivnega prebivalstva — možnost koriščenja vseh uslug. Z gerontološkim dispanzerjem, ki pa še ni zaživel tako kot bi moral, smo v občini na tem področju naredili korak naprej. Z doslednim uresničevanjem treh najpomembnejših ge-rontoloških načel — družba mo- ra z najrazličnejšimi načini poskrbeti za starejšo populacijo v okolju, v katerem živi ; omogočiti bivalne pogoje ljudem, ki te potrebujejo; pravica do enako kakovostne zdravstvene oskrbe pa se ne bo zgodilo, da bi starega človeka, ki je zdrav ali bolan, ločili od drugih ljudi samo zato, ker je star. Ob rob tega članka samo to. Očitno družbenoekonomskemu položaju starejših v občini vendarle namenjamo premajhno pozornost. Hoteli smo namreč zvedeti, kaj kaže statistika. Žal, podatkov nikjer nimajo zbranih za tekoče leto. Kakšen pa je bil družbenoekonomski položaj te populacije v preteklem letu, resnično ni primerljivo s sedanjim trenutkom, v katerem se je marsikaj spremenilo. Kaj to pomeni za novinarja, ki hoče napisati takšen članek? Da bo »morda«, če bo napisal, da pokojnine vsaj-večine naših starejših občanov dokaj dobro sledijo rasti življenjskih stroškov. Vendar pa je resnica morda povsem drugačna. Je pač tako, da je družbenoekonomski položaj starejših potisnjen na stranski tir. Človeku pa ne preostane nič drugega, kot da se v labirintu življenja vse prevečkrat znajde tako kot ve in zna. Pri solidarnostnih stanovanjih prednost upokojenci in borci Kako je s stanovanjskimi vprašanji starejših ljudi v občini Velenje? Na Samoupravni stanovanjski skupnosti, kamor smo se napotili s tem vprašanjem, so nam povedali, da imajo vsi upokojenci in borci stanovanjske probleme razrešene. Res pa je, kot so tudi poudarili, da imajo nekateri slab stanovanjski standard, in da si ga želijo izboljšati. Do sedaj so se stanovanjski problemi starejših razreševali v glavnem na tri načine. Če bi dosledno izpolnjevali prvega,-da naj bi vsak delavec, ki je pred upokojitvijo, dobil stanovanje delovne organizacije, od koder odhaja v pokoj, problemov in potreb po drugem skoraj ne bi smelo biti. Do pred kratkim smo gradili stanovanja tudi iz sredstev Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja — tega sedaj ne bo več, ker bomo ta sredstva namenili za gradnjo domov za starejše občane, zato pa jih bomo gradili še vedno iz sredstev solidarnostnega sklada. V tem skladu pa imajo pri stanovanjih ves čas prednost upokojenci in borci. Včasih ostanejo starejši ljudje'v velikih stanovanjih sami. Otroci se odselijo, prostora je preveč, najemnine so visoke in zanimalo nas je, če želi veliko starejših ljudi takšna stanovanja potem zamenjati za manjša. Vendar pa velenjski upokojenci takšnih želja kot kaže nimajo. Če bi jih imeli, bi stanovanja lahko zamenjali. Še posebno takrat, ko se iz solidarnostnih sredstev ogradi kakšen nov blok. Drugače pa je to bolj težko. Lastniki večine stanovanjskega fonda v občini Velenje so organizacije združenega dela in tudi morebitne menjave večjih stanovanj za manjša bi morala potem teči v okviru teh. Večja stanovanja pomenijo tudi večjo najemnino, za marsikoga pa tudi manjša pomenijo precejšen strošek. Zato ni nič presenetlive-ga, da polovico vseh subvencij stanarin uveljavljajo upokojenci. Če bodo organizacije združenega dela rešile stanovanjske probleme zaposlenih predno odidejo v pokoj, tudi v prihodnje v občini Velenje ni pričakovati stanovanjskih problemov starejših ljudi. Konec koncev pa si mora vsak človek, ki odhaja v pokoj, že zaradi minulega dela, zaslužiti primerno stanovanje. Včasih pa, in to je žalostno, ga dobi res šele takrat. V svetu, pa tudi že pri nas, pa so začeli v želji, da bi ponudili upokojencem in vsem starejšim občanom možnost, da se začno intenzivneje zanimati za stvari, ki se jim prej zaradi vsakodnevnih obveznosti niso mogli posvečati, ustvarjati tako imenovane »Univerze za tretje življenjsko obdobje.« Udeleženci teh izobraževalnih oblik naj bi iz zakladnice svojega znanja dajali drugim in sami prejemali iz zakladnice drugih. To naj bi bila osnovna metoda izobraževanja v »Univerzah za tretjo življenjsko obdobje«, ki se bistveno razlikuje od klasičnih izobraževalnih oblik. Predvsem pa jih vsakdo izbere sam, izbere področja, ki ga resnično veselijo. V času pred upokojitvijo pa največkrat ni tako. Izobraževalne oblike so predpisane in pogosto niso povezane z interesi in željami posameznika. V Sloveniji smo na tem področju že naredili prve korake. Doslej smo razvili koncept usposabljanja mentorjev takšnega izobraževanja ter pripravili že tudi nekaj programov za upokojence. Veliko zanimanja so vzbudili tečaji tujih jezikov, vrtnarjenja... In kako je s tovrstnim izobraževanjem v občini Velenje? Prvi korak je bil že narejen. V pomladanskem času je pripravila naša podružnica Andragoškega društva v sodelovanju z velenjsko delavsko univerzo in Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki deluje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani, seminar, na katerem so želeli predvsem predstaviti takšno izobraževanje. Seminar, ki je uspel, bil je zelo obro obiskan, je bil namenjen poleg upokojencem, tudi tistim, ki naj bi se vključili v delo na tem področju. Andragoško društvo, ki bo nosilec tovrstnega izobraževanja v naši občini pa v tem času pripravlja že tudi konkretne izobraževalne programe za upokojence, ki naj bi bili brezplačni. Z izobraževalnimi oblikami (program še ni v celoti izdelan) bodo, kot obljubljajo, pričeli že v jesenskem času, razmišljajo pa o plesnih tečajih, zgodovinskih krožkih, tečjih tujih jezikov, v pomladanskem času pa naj bi pripravili teme s področja vrtičkarstva in kmetijstva. Seveda bodo radi prisluhnili- željam upokojencev z našega področja. Ze jeseni se torej obeta našim upokojencem nekaj izobraževalnih oblik. Vsekakor jih velja izkoristiti. Jesen življenja bo lepša, če jo bodo preživljali ustvarjalno. Dedki in babice, sedite torej spet v »šolske klopi«, dodajte svojemu znanju izkušnje drugih, obogatite ga. Videli boste, da ste še vedno ustvarjalni, željni znanja. i , Zmogljivosti Doma zasedene Zapustiti okolje, v katerem človek živi toliko in toliko let, imetje, ki ga je ustvarjal vsa ta leta, za marsikoga ni enostavno. Za starejšega človeka še toliko težje. Odločitev, da bo jesen svojega življenja preživljal v domu za varstvo odraslih, je skoraj v vseh primerih, vezana na takšne ali drugačne čustvene težave in je dolgotrajna. Pred nekaj manj kot enajstimi leti smo v občini zgradili Dom za varstvo odraslih. Če so v začetku njegove izgradnje nekateri dvomili o upravičenosti takšne naložbe, so se lahko kaj kmalu prepričali o njeni pravilnosti. Zmogljivosti »Doma« so namreč skoraj povsem zasedene. V Domu za varstvo odraslih je prostora za 185 oseb, poprečno pa v njem prebiva 175 starejših občanov. V starem delu doma, zgrajenem leta 1976, bi se našla še kakšna prosta mesta v dvoposteljnih sobah. Za tiste, ki pa potrebujejo stalno nego in pomoč, pa povpraševanje že presega zmogljivosti. »Tudi starejši ljudje hočejo imeti ustrezno ži-vljensko raven, čeprav so se odločili za bivanje v Domu za varstvo odraslih. Da je temu res tako, nam pričajo razna spoznanja, do katerih smo prišli delavci doma v teh 11 letih. Zanimanja za dvoposteljne sobe je namreč precej manj kot pa za dražje enoposteljne,« pravi direktorica Marija Lešnik. Odkar je dom »zaživel«, se povezuje tudi navzven. Najpogostejše so te vezi z društvi upokojencev, osnovnimi šolami ter kulturno umetniškimi društvi naše občine. Družabno življenje je v Domu pestrejše spomladi, jeseni in pozimi kot pa poleti. Delavci Doma za varstvo odraslih se zavedajo, da vse to, kar so pripravili za svoje oskrbovance sedaj, ni dovolj. Zato so seveda veseli pobude delegatov skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki so na predzadnji seji predlagali, da bi v domu zaposlili delovnega terapevta oziroma socialnega delavca. Njegova prednostna naloga pa naj bi bili prav programi za aktivno preživljanje jeseni življenja oskrbovancev. V jeseni letos bi radi delavci Doma program dejavnosti popestrili s pletilskimi tečaji tako za tiste, ki živijo v domu kot tudi za druge. »Poskušali bomo. Če se bo to »obneslo«, se bodo lotili še česa drugega. Treba pa je povedati, da je vse povezano z denarjem, za katerega je vedno težje. Priznanje pa moramo dati tisti, ki so naše oskrbovance že razveselili s prisrčnimi nastopi, saj so vse izvedli brezplačno.« Sicer pa kakšnih drugačnih oblik povezovanja Doma navzven oziroma sodelovanja ni. Morda velja omeniti, da se v Domu hrani od 15 do 17 občanov, ki sicer niso njegovi »stanovalci«. m i p - * i 28. avgusta 1986 ★ Titovo Velenje REPORTAŽE nas cas ★stran 5 Družbena skrb za starejše občane . _s_'■■ _______ Komisija za socialna vprašanja Komisije za socialna vprašanja, te naj bi delovale v vsaki krajevni skupnosti, so ena izmed »vej« krajevnih konferenc SZDL. S prav posebno marljivostjo se te, pri nas, ne morejo pohvaliti. Aktivnih je namreč le polovica. Tam pa, kjer te komisije ne delajo, rešujejo vprašanja s področja varstva starejših krajanov, sveti. Zanje so seveda v največji meri to le obrobne stvari. Kakovostnejše življenje starejših občanov, socialna varnost teh, skratka skrb za krajane — to so prednostne naloge komisije za socialna vprašanja ali kot jih imenujejo v nekaterih okoljih, komisij za družbene dejavnosti. Te naj bi bile konkretni nosilci različnih akcij za aktiviranje starejših občanov in tudi tistih, ki bi bili morebiti pripravljeni tem pomagati. Poleg tega tudi organizator oziroma povezovalec obstoječih interesnih združenj kot so razna kulturna in športna društva, društva prijateljev mladine, taborniki, Rdeči križ,.. . Brez strokovnega dela in povezovanja s Centrom za socialno delo pri opravljanju svojih obveznosti ne morejo biti uspešne. Na področju varstva starejših občanov smo v Šaleški dolini naredili še največ z raznimi srečanji (ob Novem letu, tednu starejših ljudi, upokojencev). Na vseh ostalih področjih pa nastajajo velike vrzeli. Komisije pa naj bi med drugim dajale tudi svoja mnenja pristojnim samoupravnim interesnim skupnostim za dodelitev najustreznejše oblike pomoči. Poleg že omenjenih sodijo k njenemu delokrogu še nekatere konkretne naloge kot so sodelovanje pri nudenju zdravstvene nege starejšim občanom (povezovanje s patronažno službo), in s tem zagotavljanje ustrezne zdravstvene nege na domu, pri povezovanju z domom za varstvo odraslih, pri organizaciji nekih oblik družabništva. Na Centru za socialno delo, ki sodeluje s komisijami za socialna vprašanja predvsem pri ugotavljanju socialno varstvenih pravic, ugotavljajo, da je solidarnost v vaških krajevnih skupnostih še »na de- lu«, o njej pa v mestnih krajevnih skupnosti ni »sledov«. Svetle izjeme so namreč zelo, zelo redke. Administracija je v zadnjem času vedno večji kamen spotike. Hudujemo se nad to in ono komisijo, odborom, organom, češ ali so sploh potrebni. Včasih povsem upravičeno. V času, v katerem ima inflacija tako dolge roke, kjer se veča razkorak med potrebami na eni in možnostmi na drugi strani, pa kritika pri ustanavljanju komisij za socialna vprašanja ni na mestu. Te komisije, seveda če delajo tako kot je zapisano v njenem kontekstu, ne odigrajo pomembne vloge le pri reševanju življenjskih stisk in ovir, ampak tudi pri kar najbolj koristnem preživljanju prostega časa. Treba je namreč vedeti, da je vse več mlajših upokojencev, ki so pripravljeni na jesen svojega življenja prevzeti tudi kakšno delegatsko ali drugo dolžnost. Izkušnje pa so pokazale, da prav ti zaupane jim funkcije opravljajo zelo marljivo. fiega na domu Nega na domu naj bi bila ena od cenejših oblik varstva ljudi. V svojem osnovnem konceptu je namenjena starejšim ljudem, ki nimajo nikogar od svojih, da bi jim pomagal predvsem pri osnovni negi. Takšna skrb za starejše občane, za tiste, ki želijo živeti doma, je ena od smeri nadaljnjega razvoja na področju socialnega skrbstva zapisana v srednjeročnih kot tudi dolgoročnih smernicah razvoja- V občini smo pred leti namenili temu vprašanju veliko besed. Dve leti je minilo odkar smo poskusili s to obliko varstva, zato se s posebnimi izkušnjami tisti, ki delajo na tem področju, ne morejo pohvaliti. Čas uvajanja in učenja še namreč ni povsem mimo. Nego na domu v občini izvaja trenutno le ena delavka, ki združuje delo v Domu za varstvo odraslih. Nad njenim delom pa bdijo patronažne sestre in lečeči zdravnik. Oseb, ki potrebujejo takšno obliko varstva, je v občini od sedem do deset, pač glede na potrebe. Do nedavnega so bili deležni te le starejši občani na področju Titovega Velenja in Šoštanja. Z nakupom osebnega avtomobila pa se poleg kakovostnejšega dela »odpira« možnost vključitve širšega območja. »Dosedanja praksa je pokazala, da je nega na domu potrebna, in da ni to »stran vržen denar. Postelj za tiste občane, ki so potrebni takšne ali drugačne pomoči, v Domu za varstvo odraslih namreč ni. Seveda pa bomo morali vsi, ki delamo na tem področju, to obliko varstva še razvijati in si prizadevati, da bodo nege deležni vsi, ki jo potrebujejo«, pravijo v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju. V naši republiki so k negi na domu v posameznih občinah različno pristopili. Predvsem v Celju in Mariboru je dokaj dobro razvita, v drugih občinah so na tem področju šele na začetku, zopet v drugih te oblike zdravstvenega varstva sploh še ne izvajajo. Marsikaj pri tem še ni dogovorjenega in urejenega, med drugim tudi pri- mm spevek za takšne usluge. V naši občini je stroške nege »vzela na svoja ramena« občinska skupnost socialnega skrbstva. V zadnjem času pa v republiki razmišljajo o tem, da bi uporabniki prispevali vsi enako ali pa nikjer ničesar. Mnogi ne razlikujejo kaj je nega na domu in kaj sosedska pomoč. Nega na domu je organizirana posebna oblika družbene pomoči, namenjene izvajanju osnovnega higienskega režima, sosedska pomoč pa sodi med prostovoljne dejavnosti. Slednjo izvajajo predvsem mladi člani Rdečega križa. Kot so nam povedali na občinskem odboru Rdečega križa Velenje, potrebe po tej obliki trenutno v občini ni. Sicer pa je izvajanje sosedske pomoči dokaj dobro utečeno. Še največkrat jo starejši krajani potrebujejo spomladi in jeseni v vaških krajevnih skupnostih. Skrb za kurjavo, pomoč pri spravilu pridelkov, prinašanje hrane iz trgovine — to so najpogostejše oblike te človekoljubne dejavnosti. Morda bomo o izvajanju sosedske pomoči v mestu Titovem Velenju lahko zapisali kakšno besedo čez leto ali dve, saj trenutno delata na tem območju le dve krajevni organizaciji Rdečega križa. Ustanovljeni sta bili v začetku oziroma sredi tega leta. V svoj delovni program pa sta med drugim zapisali tudi to človekoljubno dejavnost. Nov dom za varstvo odraslih Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva Velenje so že v prejšnji sestavi dvignili roke in tako »dali« zeleno luč za izgradnjo novega doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju. Po zbranih podatkih živi v naši občini okrog 2400 oseb starih več kot 65 let. Potrebe po domskem varstvu starejših so vsako leto večje, saj se življenjska doba daljša. Po republiških podatkih potrebuje domsko varstvo približno 5 odstotkov starejših ljudi. Zaradi specifične narave dela je ta odstotek za našo občino nekoliko večji in znaša 5,4. Izgradnja novega doma za varstvo odraslih v Titovem Velenju, ugotavljaijo vsaj tako, je več kot nujna. Že obstoječi je povsem zaseden, na ugodno rešitev pa čaka kopica prošenj. Vsak pač želi preživeti jesen svojega življenja kar najbolje. Ta prednostna naloga, zapisana v temeljih planov občinske skupnosti socialnega skrbstva Velenje, gotovo za celo našo dolino ne bo lahek zalogaj, ampak prav nasprotno. Čeprav je izgradnja novega doma za varstvo odraslih zapisana med naložbami na področju družbenih dejavnosti za osnovno šolo, prizidkom k zdravstvenemu domu, vrtcem, bo zahtevala ogromne napore celotnega združenega dela. Po predvidevanjih naj bi nov dom za varstvo starejših ljudi zgradili v Titovem Velenju v le- tih 1989—1990. Ob tem je treba omeniti, da si gradbeni odbor prizadeva, da bi začeli priprave na izgradnjo leto prej. Dve tretjini sredstev naj bi zanj primaknila skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, preostalo tretjino pà bomo morali zbrati v občini kakor vemo in znamo; s posebnim samoupravnim sporazumom, sredstvi stanovanskega prispevka, za opremo ambulantnega dela pa naj bi prispevala denar občinska zdravstvena skupnost Velenje. Ze delegati prejšnjega sestava skupščine, prav tako tisti, ki so svojo delegatsko dolžnost šele začeli opravljati, so z »vsemi štirimi« glasovali za ponovitev že obstoječega projekta. Gradnja tako ne bo samo cenejša, ampak bodo lahko pri tem upoštevali vse nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki jih je pokazala dosedanja praksa (sušilnica, shramba). Gradili naj bi ga fazno, in sicer najprej naj bi našlo svoj drugi dom v njem 120 starejših oseb, nato pa bi, seveda če bodo tako kazale potrebe, njegove zmogljivosti razširili še za 60 mest. Zmogljivosti pralnice in kuhinje pa bodo na samem začetku grajeni za 180 oskrbovancev. Pdlovica sob v novem domu za varstvo odraslih bo namenjenih ležečim oskrbovancem, v drugi polovici pa bodo eno in dvoposteljne sobe. Zgradili naj bi ga v krajevni skupnosti Gorica, v vlogi investitorja pa naj bi nastopil Dom za varstvo odraslih Titovo Velenje. Zvezai društev upokojencev občine Mozirje boleče občutke osamljenosti V moizirski občini so zvezo društev uipokojencev ustanovili v začetku lieta 1981, prej so posamezna cdruštva delovala samostojno im več ali manj uspešno, njihovo