Naročnina mesečne 29 Din. ui laozeui-•ivo 4« Din — ne-deljaka izdaja celoletno Vb Din, za tiio/eiimivo 120 Diu Uredništva je v Kopitarjevi uLb/HI Telefoni uredništva: dnevna alniba ZW» — sočna im, ty>i ha MM Ček. račun: Ljubliana it. I0.6V) ia 10.^4u moeraie, Snrajevo Atv. Zagreb Utv. >4.70' Uprava: Kopitar-M--«« 6. telefon 2941 Izhaja nak dan z)atraj. razea ponedeljka te dneve po praznikn Spačeno slovenstvo Kakor so si naši liberalci v novi državi skušali zasigurati svoj politični položaj s tem, da so dajali vsakemu režimu za najvišjo oeno na razpolago svojo jugoslovenstvo kot edino pravo in pristno — tako si sedaj ljudje najrazličnejšega svetovnega prepričanja, družabnega programa in socialnega položaja prizadevajo, da bi našli v našem ljudstvu politične opore na ta način, da kolikor mogoče visoko lieitirajo slovenstvo. Čeprav vsako tako v reklamskem stilu pretirano naglašovano stopnjevanje kakšne politične ideje zbuja »um, da se za pristnim čustvom skrivajo in z njimi mešajo drugi, več ali manj sebični, čisto strankarski nagibi, bi mi z vesoljem sprejemali dejstvo, da se je zdaj velika večina naše poprej trdno liberalne, to je, jugoslovanske gospodo s to-likirn navdušenjem brez pridržka i7.preobrnila k slovenstvu našega naroda — ako bi se ost tega gibanja ne obračala proti bivši slovenski ljudski stranki oziroma njenim pristašem v sedanji vladni večini, ki so bili in ostali tako slovenski in ljudski, kakor so bili od rojstvenega dneva slovenskega krščanskega pokreta. Ta čudna okolnost, ki se mogoče cel6 proti volji in liainoram početnikov takozvune slovenske opozicije pojavlja v tem ostrejši obliki, čim bolj se temu taboru pridružujejo elementi, ki jim slovenski narodni zuačaj in kulturna ter nravstvena miselnost slovenskega ljudstva ni najvišja vrednota, ampak jim je ideja politične avtonomije slovenstva le sredstvo za dosego čisto drugih ciljev, ho morala polagoma odpreti oči vsem, ki v tej sredi pošteno in odkrito ter resnično v so- tlasju z našim ljudstvom slovensko mislijo, aj res ni treba ne izredne ostroumnosti ne čezmernega političnega instinkta in izkušnje, dn se v današnjem čudnem koncertu, ki ga igra takozvaua slovenska fronta, sliši v prvi vrsti ne slovenski, ampak protikatoliški vodivni motiv, ki ga je v to opozicijo vnesla skrajna levica kot dedščino bivšega meščanskega antiklerikalizma. Slovenska nacionalna opozicija predstavlja danes politično barko, ki plove pod lažno zastavo iii to jo radi razčiščenega našega današnjega političnega obzorja treba enkrat jasno povedati, ker je nemoralno in nedopustno, tla bi se protikato-liške in antireligiozne tendence sploh širilo pod znamko slovenske narodne misli in narodnih pravic. Komur je res za enakopravnost slovenskega naroda v jugoslovanski državni skupnosti, ta ima po verskem in nravstvenem obeležju ter po političnem in kulturnem razvoju, sploh po vsej organični tradiciji našega ljudstva, svoj prostor na politični jki-zorniei danes — ko je naše slovensko svobo-domiselstvo doživelo pojjoln brodolom, tako da se ne more več zateči uiti pod okrilje »edino pravega jugoslovenslva« že vnaprej določen. Ta prostor je v vrstah onih slovenskih mož, ki so tudi za časa diktaturo, ko so bile vse nam nasprotne sile postavljene v službo, da naš narodni značaj izbrišejo, našo jezikovno in kulturno samobitnost prelijejo in nas kot manjvreden del izenačijo, neomajno branili svoje ljudstvo in so za njegove narodne dobrine doprinašali največje žrtve. Danes je ta boj dobojevan v toliko, da jo t>trmoglav]jen liberalni jugoslovenski unita-rizem, da je v sporazumu z zastopniki srbske ljudske večine, ki predstavljajo to ljudstvo po njegovem pristnem značaju, prošlosti in bodočih stremljenjih, napravljen Slovencem v državni skupnosti enakovreden in enakopraven prostor kot narodu, in da je na ta način za utrditev te skupnosti ustvarjen najnujnejši pogoj — ki ga liberalni Jugosloveni radi svoje centralistične miselnosti nikoli niso mogli — da se morejo tudi Hrvati z vsemi svojimi narodno utemeljenimi potrebami in težnjami pridružiti in sodelovati pri pozitivnem delu za državo, v kateri bomo vsi, kakršni smo, resnično enaki in po svojih oso-bitih zmožnostih dragoceni. Ko bodo te osnove zadostno trdne, bomo v soglasju z državno nacionalno skujmostjo in vzajemnostjo mogli graditi dalje tako svoje izporooeno slovenstvo kakor jugoslovansko državno stavbo in pri tem delu so nam vsi pošteni Slovenci potrebni in dragi — torej slovenska fronta resnično nujen zahtevek sedajnjega časa. To pa, kar se zdaj kot »slovenska fronta® predstavlja, ni nobeno zbiranje slovenskih sil. ampak zopet brezmiseln poizkus cepljenja doloma iz politične naivnosti, deloma iz naši inteligenci prirojene kljubovalnosti in rušilnih nagonov, deloma pa iz vse kaj drugega nego narodnih motivov in teženj — glavno vodilo pa je brez dvoma tisti nesrečni antiklerikalizem, ki je vsako pozitivno slovensko delo razdiral ter je danes njegova zastava prešla iz rok liberalnega meščanstva k skrajni levičarski inteligenci. Kdor je proti krščanski oziroma katoliški duši našega ljudstva, tega seveda ne bomo prepričevali, toda edino pošteno bi bilo, da hi se tak držal marksistične fronte, ka-inor spada, dočim se sme iz istega razloga politične poštenosti in čistosti zahtevati, da ni oni opozicionalci, ki so ali menijo, da so Slovenci na čisto narodnem temelju, nastopali pod svojo lastno znamko in da hi, če so ze nočejo pridružiti večini slovenskega ljudstva, kakor bi bilo edino pametno in smotrno, vsaj hodili na lastnih nogah, ne na na hrvatskih bcrgljah. Tako pa s pomočjo hrvatskega narodnjaštva pobijajo sami sebe in svoj slovenski program ter Hrvatom dokazujejo, da so obmejne slovenske pokrajine zrele zn Mačkovo Hrvatsko. To je pač skrajno kratkovidna in vse kaj drugega ko slovenska politika, ker goni samo vodo na mlin na eni strani Hrvatom, na drugi jm marksistični internacionali, dočim Slovenci nimamo od tega nobene druge koristi, ko da trotji izrabljajo naše razprtija. Tajna ozadja vojne v Afriki De Bono — maršal, a odst Vrhovno poveljstvo prevzame povednih generalnega štaba maršal Ba-doglio — Tudi druge spremembe v poveljstvih italij. armad napovedujejo Rim, 16. nov. c. Kot uvod v nočno sejo fašističnega sveta, je bila danes popoldne objavljena vest, da je Mussoiini odstavil z vrhovnega poveljstva v Vzhodni Afriki generala de Bona Mussoiini je sicer v posebni brzojavki pohvalil de Bonovo delo in inu sporočil, da je svoje nalog« Izvršil sijajno. Zato je sklenil, da ga imenuje za maršala italijanske vojne. Kakor pa sporočajo angleški časnikarji svojim listom, je jasno, da je pri tem odpoklicu treba upoštevati dvoje: Mussoiini nikdar . Isto je storil z maršalom Balbom, ko ga je poslal v Libijo po njegovem poletu čez Atlantik. Na drugi strani pa je verjetno, da je de Itono preveč, zavlekel razvoj italijanskih operacij v Abesiniji. Za vrhovnega poveljnika vseh operacij v vzhod. Afriki je imenovan maršal Badoglio. Uradno obvestilo Agencija Štefani poroča: General de Bono je z zavzetjem Makale izpolnil misijo, ki mu je bila izročena. G. Mussoiini mu je radi tega poslal brzojavko, v kateri mu izreka priznanje za delo, ki ga je dokončal v tako težkih okolnostih. Dosegel je »uspehe, ki zaslužijo poino priznanje«. Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel je na predlog g. Mussolinija imenoval generala de Bona za njegove zasluge za maršala. Maršal g. Badoglio je poklican, da nadomesti maršala de Bona kot visoki komisar vzhodne Afrike. Italijani se vdajajo Poročevulec agencije Ilavus |>oroča, da včeraj s tigrejskega bojišča ni bilo nikakc vesti, razen informacije, da sc je okrog 50 Eritrejcev z orožjem in tovorom predalo četam rosa Sejama. Abesinski oddelki šc nadalje vznemirjajo in v manjših skupinah napadajo Italijane ter silno ovirajo prevažanje orožja iti streliva, toda do resnejših spopadov še ni prišlo, ker smatrajo Abesinci, da še ni nastopil njihov čas. Tudi z vzhodnega bojišča ni nikakih jx>-sebnih vesti. Z znatnim poudarkom se poudarja, da o italijanski koloni, ki je zapustila Muso Ali, doslej niso prispele še nikake vesti. V središču države je abesinsko vrhovno poveljstvo pridržalo večje oddelke rezervne vojske, ker smatrajo, du ne bi bilo koristno spraviti celo vojsko na bojišče. Pojavile hi se težave pri oskrbovanju vojakov z orožjem in živili. Delavci se puntajo Agencija Reuter ima naslednje poročilo iz Asmarc: Med tukajšnjimi mnogoštevilnimi delavci, ki so zaposleni pri gradnji cest v Eritreji, kakor pri drugih javnih delih, jc prišlo do izraza veliko -nezadovoljstvo. V zvezi s tem pravi tamkajšnji italijanski list »Quotidiano Eritreo«, dn je italijanska vlada priporočila, naj se ined delavci uvede najstrožja disciplina, dokler jih oblasti ne bodo poslale nazaj v domovino. Delavci pa iz neznanih razlogov zahtevajo, da se takoj odpošljejo iz Eritreje v Evropo. Abesinski četniki Asmara, 16 novembra. Iz italijanskega vira: Pri Assubu ob Rdečem morju zbirajo Italijani novo kolono, ki naj pride v bok abesinskim četam, ki se odpravljajo za brumbo Harrarja. Bojišče ob Musu Ali torej ui čisto opuščeno. Prevladuje mnenje, du gen. Graziani ne bo mogel napasti čelno Abesincev na južnem bojišču, ker so preveč močni. Poskusil bo z ob-koljevalnimi manevri. V tukajšnjih krogih so vznemirjeni, ker so se za italijanskim bojiščem nenadoma pojavili abesinski četaši. Značilno je, da je južno od Makale v sredo pri nekem spopadu z abesin-»kimi četaši bil med drugimi uliit tudi en italijanski major. Prvo abesinsko letalo nad italijansko fronto Poročevalec »International News Service« Wiegand poroča iz Adis Abebe, da je včeraj v družbi s francoskim učenjakom tlenry de Ual-morinom poletel v prvem abesinskem letalu, ki se je dvignilo z letališča, odkar traja vojna z Italijo, nad italijanske bojne črte nn severnem bojišču. Letalo je vodil francoski pilot Rene Drouillot. V višini 4000 m in z urno brzino 20(1 kilometrov so odleteli najprej v Desie, kjer so bili z velikimi častmi sprejeti. V Desje so si nutočili gorivo tu so odleteli naprej proti severu, kjer so nad dve uri krožili nad bojnim ozemljem od Makale do Aksuina, Adue in Adi-grata. Pri Aksuniu jih je nunudel cel roj italijanskih lovskih letal in jili je obstreljeval. Abesinsko letalo je bilo sicer v krilili zadeto, a se. je lahko sicer nepoškodovano vrnilo nazaj v Addis Abebo VViegand pripoveduje, da so fotografirali vsa italijanska šotorišča in da »o natančno opazovali, kakšen nemir je nastal med italijanskimi četami, ko so opazili visoko v zraku prvo abesinsko letalo. Posebno Askari so se takoi razpršili nn vse strani. Letalci so tudi ugotovili, da je Addis Abeba, ki šteje danes nud 10O.OOtt prebivalcev, sijajen cilj za letalske napade. Wiegand pravi, da Imi šlo kmulu v zrak šc več letal, a ta ue bodo voč nosila 8 seboj učenjakov, ampak bombe iu bo zanimivo opazovati, kakšen bo vtis, ki lkovnika Malettija prišli v dolino na gornjem delu omenjene reke, 30 km daleč otl Saša Baueha ter naleteli na močne abesinske oddelke. Razvila se je takoj divja bitka, v kateri sla se obe strani borili z neverjetno vztrajnostjo iti nejx>pis-nim junaštvom. Prvi napad italijanskih domačinov so Abesinci gladko odbili in pokosili nasprotnika s strojnicami kakor travo. Abesinci so takoj prešli v protinapad, toda rezerva italijanskih domačinov jih je vsled svoje premoči vrgla nazaj. Krvava borba je trajala več ur. V tej borbi so Abesinci tudi prvič uporabili svoje motorizirane odde-ke. Sele po večurni bitki, ko jc obležalo na bojišču nad 300 mrtvih, so se Abesinci umaknili 2 km izza svojega prvotnega položaja. Abesinskim četein je poveljevalo v tej bilki 5 evropskih častnikov neznane narodnosti od katerih pa je eden obležal mrtev na bojišču I udi Italijani so imeli več slo mrtvih in se jc polkovnik Maletli istotako umaknil s svojimi četami do Gakrcdara. 211 km severno od Goraheja, k reki I nlaii. Mrtve in ranjene vojake so Italijani odnesli s seboj. Vofščafei iz irancoske in angleške Somalije prosijo, da bi smeli na pomoč Abesincem v London, 16. nov. AA. Keuter poroča iz Džibutija: Na tisoče in tisoče domačinov iz francoske in britanske Somalijo prihaja čez mejo in se pridružujejo abesinski vojski, ne toliko iz sovraštva do Italije, kakor zato, ker si žele boja, in sicer ramo ob rami z Abesinci, ki so jim blizu po krvi. Stare karavanske ce-ste_ so polne karavan in domačinov, ki korakajo proti Hararju in Dcsiji. Promet na progi Džibuti-Adis Abeba jc zelo zrasel, zlasti Tedenski pregled z bo$išč v Afriki Na severnem bojišču so Italijani v drugi ofenzivi, ki so io začeli pred desetimi dnevi prve dni preteklega tedna prišli do Makulc, to se pravi 100 km naprej od Adigrata, ki so ga dosegli v jirvi ofenzivi. Abesinci so se brez bojev umikali. Ofcnzivu je bila zaustavljena južno od Makale pri mestu Antala, kjer se začenja visoko gorovje Ambu Aladži, kjer so zbrani Abesinci. Desno krilo italijanske severne armade je prišlo do reke Takuze brez bojev, toda reke nikjer ui moglo prekoračiti iu so abesinski četniki italijanske predstruže vrgli cclo nazaj do Hauzicna, ki leži na sredi poti iz Adue v Makalo. Levo krilo severne armado Italijanov pa se nahaja v obronkih puščave Danakil in nc more preko gorovja Gerulta in ga še Abesinci napadajo, kot priča celodnevna Znaten tlel naše inteligence pa svetu nuja žalostno sliko ljudi, ki iz liberalizma prehajajo v fašizem, iz fašizma v levičarstvo, iz integralnega jugoslovenstva v najradikal-nejšo slovenstvo, iz tega pa v hrvatoljubstvo, jutri pn bodo menila zopet nastopili obratno ix)t — ali nazaj v integralno jugoslovenstvo ali pn bogvekam — kamor nestalnega in brez-koreninskega .slovenskega Pcern G.vnta žene njegova prebujna fantazija, ki je smrt vsake razumne politike, 0 ti nesrečni slovenski Peor Gyutl bitka pri Azbi, ki leži malo niže od kraja, ki je na »Slovcnčevem« zemljevidu Abesinije označen z imenom Asala, čisto blizu eritrejske meje, kjer se začenja Danakil. Na južnem bojišču so Italijani zasedli trdnjavico Gorahaj, ki leži na reki Tafnn tam, kjer so uu zemljevidu označeni hribi Radovva Hills. Motorizirani oddelki italijanske armade so prodirali na levem bregu reke Tafan proti severu in se je že govorilo, da so zasedli mesto Sassa lianeli in celo Dagahbur, nekoliko višje od Sassa Rancha. Letalu pa so obmetuvulu z bombami Dagabur in celo že Jijigo (Džidžigo) blizu llararja. Končno se je izkazalo, da so sc tudi tukaj Abesinci brez bojev umikali. Seic pretekli petek so napadli italijanske kolone pri Gorahaju in vprizorili strašno klanje, kjer je obležulo iro<> italijanskih Somulijecv in kjer so zaplenili več topov, tankov iu pušk ter strelivu. Na reki šebeli (Webbj Shibelli) pu Italijani od Geledija. ki je še abesinski. ne morejo naprej. I.evo krilo italijanske južne armade, ki je svoje dni stalo pri Dolo, so Abesinci upognili. ker so zasedli žc mesto Lugh v italijanski Somaliji. Zdi se, du bodo Abesinci v kratkem sprejeli bitko, na severu: južno ml Mukale, 1111 jugu: južno ixl llararja. Za enkrat pa divjajo le čet-niški boji, in to večinoma z.a hrbtom italijanskega bojišča, kjer so sc Abesinci poskrili po skalovju i.n sedaj v malih skupinah napadajo italijanske, transporte živeža Ut streliva. v zadnjem času, zaradi velikih transportov vojnega materijala. Avtomobilsko cesto, k drži oh progi, popravljajo in bodo kmalu lahko vojni materijnl prevažali tudi po njej. Abesinska mobilizacija po tukajšnjih ve stoji se ni končana in prihajajo šole ztla.i večji oddelki Abesincev iz notranjosti drža ve na severno ali južuo bojišče. Še daleč od Saša Baneka Poročevalec agencije Havas je prejel informacije, da prodira italijanska vojska z juga proti Džidžigi izredno počasi. Italijanske čete imajo veliko težave spričo tropske vročine. II kratu si morajo zagotoviti dovoz strelivu iu zavarovati proti abesinskim napadom 7. levega boku. Potrjuje se vest, da italijanske prednje straže še niso prispele do Sasabane in niti do Dsgaburja. Abesinski general Afevork je padel v bitki, v kateri je pokazal svojo osebno hrabrost. Abesinci se. v gorovju med Džitlžigo iu Hararjem pripravljajo nn odločilno borbo. Italija pred usodnimi odločitvami Veliki fašistični svet sklican v veliki naglici Rim, 16. nov. e. Veliki fašistični svet se bo sestal nocoj ponoči k seji, ki bo zelo važna in na kateri ho imel Mussoiini velik govor z usotlepolnimi odločitvami. Kako važna bo seja, se vidi najbolj i/, tega, da stn morala priti v Rim na sejo Grandi iz Londona in Balbo iz Libije. Kakor poročajo v večernih urah angleški dopisniki svojim listom, je gotovo, dn bodo ponoči sprejeti odločilni sklepi, kako se misli Italija boriti proti sankcijam. Predvidela se tudi možnost, da bo Mussoiini predlaga!, da se Italija na predvečer začetka sankcij umakne iz Zveze narodov. Aretacije v Italiji V Genovi so aretirali večje število tamkajšnjih finančnikov, ki so bili osumljeni zaradi tihotapstva deviz in valut. Obsojeni so bili na konfinacijo po pet let ter uu povračilo škode po 230.000 lir. Hkrati so zaprli njihove urade in agencije. Tudi v Rimu sta bila zaradi ilegalnega kup čevanja z valutami in devizami aretirana poleg drugih lastniku bančnih zavodov »Amici« in »Pipo«. Za grškim kraljem — portugalski London, 16. nov. AA. Vojvoda Braganee, šof bivše iiortiigalske kraljevske rodbino in pretendent nn portugalski prestol jc, odpotoval v Pariz. V Angliji jc bival tri tedne. V I arizu bo obiskal bivšo portugalsko kraljico Amelijo, mater pokojnega kralja. Poučeni krogi Kil mačijo tn ohisk kot spravo, ki je nastala med obema vejama bivše portugalske kraljevske rodbine. Vojvodo Brngance-a jc sprejel te dni angleški kralj. Vojvoda je v stalnih stikih z voditeljem portugalskih ro-jalistov g. Kontinnom, ki so iiostaTl 1x1 jdobi-seitu na Grškem zelo delavni. Dunajska vremenska napoved: pretežno oblačno, južnozapadni vetrovi io tempuiv-tura uad ničla. Proces pmii morilcem kra Im Julri začetek v Aix-en Provence ~ Najstrožji ukrepi policije Paril, 16. nov. (Posebno poročilo »Slovencu*). Priprave za proces, ki se Im v ,VU-en -Provcucu la-fel proli atentatorjem na kralja Aleksandra prihodnji ponedeljek, mi končane. Pred sodišče in po-rnlo pridejo trije udclcienri. Pospiiil-Novalt. Hajit in Kralj. Policija je odredila silno stroge ukrepe, da hi ne prišlo do kakšnih incidentov. Popisala je »se v bližini sodne palače prebivajoče ljudi in ugotovila njih identiteto. Stroge s« naredile glede priglasitve tujcev. Nekaj oseb, ki niso imele vse v redu, je bilo premeščenih v knznilniške prostore. Med obravnavo ho dostop v sodno palačo strogo zavarovan. Vojaški oddelki bodo napravili poseben kiildon. Postavljene bodo ludi strojnice in celo žične ovire. Izdane budit posebna pripustile izkaznice z« liste, ki hodu -meli procesu prisostvovati. Vsem drugim Im dostop liro« usmiljenja prepovedan. Vsi časnikarski repoilerji so morali že pred 11 dnevi svoje fotografsko a|inrnt« nesli lin policijo in jih bodo dobili nazaj šele v sodni dvorani prvi dan procesa, ludi za iolograiiranje so posebni predpisi. V sodnih krogih mislijo, ila lm prenos trajal največ osem dni in da ho porota izrekla obsodbo ž<| v soboto svečer. Domači odmevi im Po 37 letih so se Združene države Severne Amerike umaknile London, Iti. nov. SE. Reuter poroča i« Manile (glavno mesto Filipinskega otočja), ila so tam .če raj opoldne slovesno proglasiti neodvisnost Filij<-nov. kot samostojne države. Ljudstvo se je v velikih množicah udeležilo proslave. Združene države Severne Ameriko so že preil dvomi leti izjavile, da jih Filipini ne zanimajo in da so pripravljeni vrniti jim svobodo, ako ljudstvo v ljudskem glasovanju tako odloči. Amerika bo imela samo nn enem ali drugem otok«, ki si sn bo izbrala, opi-rališče tn svoje vojno brodovje. Spoštovala ho neodvisnost Filipinov, dokler bo držala tndi Japon- ska svoje roke proč. Kakšnega japonskega nadzor sna mul novo državo pa hi Amerika ne dovolila. Nova filipinska država. Ui jo sestavlja okrog 7011(1 otokov, meri 290.00» In. kilometrov iu je za spoznanje večja, kakor Jugoslavija. Prebivalcev ima /e nad Ili milijonov. Nekateri oloki so zelo veliki, kot recimo Lugon, ki dosega površino Bolgarije. nli Mindanao, ki jc tako velik kot Avstrija. Združene države Severne Amerike so bile lastnice otočja celih .'17 lel, odlinr so ga I. IXW> v vojni s Španijo nasedle in obdržale. 99 Skupna u »Skupna frontni ima svoj rojstni kraj v Franciji. Tamkaj se je komunistom najpreje f posrečilo, da so pod tem lepo zvenečim imenom pričeli zbirati pod svojo zastavo »vse poštene delav»ke iu ljudske elemente«. Radi nesposob-noati ali preumle čuječnosti drugih »front« se | je zgodilo, da se je komunistična »skupna j Ironla« okrepila in mogočno narasla. Ko so pričeli drugi biti plat zvona, je bilo deloma že prepozno! komunističen francoski delegat pri letošnjem zborovanju kominterne v Moskvi, po ; imenu Nedeler, se je z uspehi »skupne fronte«, | ki jo seveda komunisti vodijo, zelo pohvalil. Povedal je, da gre komunistična stvar pod novim imenom mnogo bolje od rok kakor pa. če so komunisti nustopali pod svojim pravim ime- ! nora. Poročal je, da je komunistično časopisje I zelo pomnožilo naklado (Huumnitč se ti 215.000 izvodih), posrečilo se iim je dvig celo vrsto štrajkov, pri volitvah so si osvojili mnogo novih občin, organizacija lepo napreduje. In ker komunisti slušajo le navodila iz Moskve, ima tako Francija v svojih komunističnih organizacijah prav za prav še drugo državno oblast v svojih državnih mejah odločbe na ozemlju, ki ja je ancktirala Francija.« Nulogo je povsem jasna: Medlem, ko jc Hitler slovesno izrazil da Nemčija priznava svoje sedanje meje ob Renu in se torej odpoveduje Alzaciji in koreni, ki je zgodovinsko itak francoska zemlja, se je komunizem ustrašil, da bi uu podlagi novega nemškega stališču moglo priti no francosko nemškega zbližanja. Po računih Moskve pa je sporazum med Francijo in Nemčijo na vsak način treba preprečili, ker bi to pomenilo velikansko pomnjenje v Evropi. Tega pn Moskva noče. ker si samo od evropskih razprtij in vojn obeta možnost, du bi prišlo do splošnega razdejanja, ki naj bi ga nasledila komunistična revolucija. Torej je treba zbližonje med obema državama preprečiti, sejati u por in nemire v Alzuiiji, ilu ostane napetost med obema velesilama. iiolj kot s to potiska v j iitlčno zahrbtuostjo se dosedaj še ni razkrinkala dvigniti | »miroljubna« sovjetska politika. Zanimivo je, du Moskva nastopa tudi proti Lavalu. Litvinov bi rajši videl, da bi Laval nastopil proti Mussolini ju lzmirjenje med obema latinskima sestrama ni po godu kominterni, ker je tudi to ena izmed poti. ki vodijo k konsolidaciji Evrope. Navdušenje zu boljševiškega zaveznika^ bo Zdi pa se, da se nad to prekrasno komuni- ................. — -,- -- .. . „ .. stično idilo zbirajo oblaki. Pariška jiolicija je i vsaj v gotovih francoskih krogih po taksnih ' i , • • % lil II *i**l. I ......1....... .. n I . 7... i citl i Ii no I i "t I r\f1 ll namreč prijeln nekega zloglasnega juda F.ber leina, ki je bil že 1. 1920 izgnan iz Švice kot velik osebni prijatelj Stalina in vnet komunistični agitator. Preiskava je dognala, da je Kberlein v kominterni važna osebnost. Njegovo poslanstvo je bilo. da je po zapadni Evropi nadziral komunistične organizacije, vzdrževal zveze z Moskvo ter potrebnim in vrednim celicam nakazoval denarne podpore, ki so obilno dotekale i iz Moskve. Toda to bi ne bilo še nič posebnega. Kar razburja francoske politične kroge, je specielna misija, ki jo je tn komunistični agent imel 7. ozirom na politične odnose med Francijo in Nemčijo. Odkrilo se je. da je Eberlein z mo- j skovskim denarjem poklical v življenje komu- ; nističen dnevnik v francoski Alzaciji (lluma-nite (FAlsaee-Lorraine), ki je iz Moskve dobil navodilo, da »načne vprašanje zatiranja alzu-škega ljudstva od strani oficielne Francije in energično nastopa za pravice ljudske samo- odkritjih brez dvonia občutno splahnelo. Toda komunisti radi tega gotovo ne bodo odstopili od tako uspešno preizkušene tokiinc »skupnih front«. Dimitrov, znani bolgarski terorist, •Ki je sedaj na važnem mestu v Mo.ikvi, je nn zadnjem zborovanju kominterne izrecno dal navodilo, naj se komunisti povsod, kjer se le da, skrijejo za »skupne fronte« in za »ljudske fron- V shupščini zopet zatišje — Raz kot v Jevtičevem klubu Belgrad, 16. nov. m. Po zadnjih uradnih izidih in dogodkih v narodni skupščini, pri katerih je skupščinska ojx>zicia doživela končen |»raz, se vrača v narodno skujiščino zopet zatišje Danes sc je mnogo razjiravijalo o najnovejšem razkolu v Jevtičevem jugoslovanskem klubu. Svojčas smo že poročali, da je sestavljen ta klub iz več posameznih Sku|>in, ki po svoji ideologiji nimajo ničesar skup nega. V njem je najmočnejša skupina tako zvanih jugo-fašislov oziroma |X>iovcev, ki je s svojim ra-dikalizmom in brutalnostjo zagospodarila v klubu ter spravila pod svoj vpliv večino članstva. Sam predsednik kluba Jevlič je že od vsega početka siinpatiziral s lo skupino in je na primer Milana Baniča s Sušaka vzel na svojo listo kljub protestu celo pristašev JNS in ga spravil v narodno skupščino. Ta skupina je predstavljala jedro nove organizacije, ki je holela osrečiti svoje politične nasprotnike z uajradikalnejšimi političnimi metodami. Ta skupina se ni pomirila uiti p) Jevtičevem jiadcu iu se v skupščini odlikovala s puskusi obslrukcije in teroriziranjetn oslalih poslancev. Jevtič, ki sain nima nobenega programa, je skušal sedaj nihali med lo skupino in skupino zadružnikov, ki ima svoj izdelan program in ki je v Jevtičevem klubu imela ludi svoje |iredslavnike v osebi predsednika srbskih kmečkih zadrug dr. Dragutina Jankoviča. lasno je, da ta skupina ni mogla sprejeti v vsem programa jugofašislov polovcev v tem klubu in e radi lega prišlo do večjih nesoglasij med obema. Vsi znaki kažejo, da se je sedaj Jevtič radi brezupnega položaja, v katerem se nahaja s svojimi poslanci, pričel zopet bolj nagibati k tej skupini zadružnikov. S tem je pa še bolj vznejevoljil radi kalne elemente v klubu, ki so sklenili, da izstopijo iz Jevtičevega kluba in da bodo ustanovili poseben jugoslovanski klub. Med nairadikalnejše elemente v tem klubu spadajo dr. jiinko Baričevič, Milan Banič, Dragiša Milovanovič, Dragiša Stojadinovič iu ostali, ljudje, ki se imajo samo Jevtiču in njemu ledaj podrejenim organom zahvaliti, da so sploh kdai prišli v narodno skupščino. Sedaj ga zapuščajo ljudje, ki so bili za časa volivnega lx>ia njegovi najbližji in najintimnejši sodelavci. 1i poslanci pravijo, da bo njihovemu zgledu sledilo še kakšnih lb poslancev. S lem pa kriza v Jevtičevem poslanskem klubu še nikakor nt bo odstranjena, ker se bo istočasno z isiotako radikalnimi elementi v klubu ponovno pričel spor med skupino zadružnikov in zastopnikov bank. zn katere veljajo Ilija Mihajlovič, dr. Koiič in zel llije Mihajlo iča dr. Drago Jevremovič. To bo Jevtičev klub obsodilo na še hujše životarjenje in razpadanje. Poshmih A 't pri predigri efnde Belgrad, 16. nov. m. Predsednik vlade dr. Milan Slojadinovič jc spre jel danes v kabinetu zunanjega ministrstva madžarskega poslanika na našem dvoru g. Alta. Akademski aero^ub Belgrad. Iti. nov. ni. S posebnim vlakom je prispelo danes zjutraj semkaj nad 400 članov Ljubljanskega akademskega aorokluba. ki se udeleže svečanosti oli priliki krsta prvega letata iu blago-alovitvo zastave aereokluba. Ljubljansko ekskurzijo tvori okoli 300 akademikov in okoli 120 slušateljev srednjetehnične šole. S posebnim vlakom je |iri-snelo zjulrai ludi okoli 700 dijakov iz Zagreba, le- služijo tistih gesel in krilatic, ki bi pri ljudeh najbolj užgula. Pod njihovo masko pa naj nadaljujejo s komunističnim delom Tudi pri nas je prav, če si bomo »skupne fronte« in »ljudske fronte« od časa do časa po-bližje ogledali! Čeprav se eksponent boljševizmu še tako spretno pretvarja, vendar se le ne dovolj spretno da ga ne bi spoznali po njegovih delili. Volitve v Ani* Is ji Kako so glasovali London, 16. nov. AA Po dosedanjih rezultatih je pri predvčerajšnjih volitvah glasovalo »kupno 21,603.540 volilcev, in sicer za konservativce 10,324.632, za nacionalne liberale 840.034, za nacionalno tlelavsko slranko pa 353.061, skupno torej iu vladne stranke 11,582.235; za delavsko stranko 8.922.288, za opozicijonalne liberale sira Herberta Samuela t,357.500, za opozicijske liberale I.loyda Georgesa 65.150, za neodvisno delavsko stranko 139.577, za komuniste 27.117, za nezavisno delavsko stranko 139.673, skupno za vso opozicijo 10 milijonov 21.205 volilcev. London, t6. novembra. A A. Po dosedaj znanih rezultatih predvčerajšnjih volitev bo imela vlada v spodnji zbornici večino 242 poslancev. Stanje glede na novo pridobljene in izgubljene mandate v posameznih volilnih okrožjih je naslednje (prva šlevilka pomeni na novo pridobljene mandate, druga izgubljene): konservativci 6, 78. nacionalni liberalci 1, 9, nacionalni delavci 1, 7, delavska stranka t, 3. no-zavisna delavska stranka 1, 7, opozicijslta laburistična stranka 98, 3. opozicijska nozavisna delavska stranka t, 0, opozicijski liberali 3, 11. Otl 31 milijonov volilnih upravičencev je pri volitvah sodelovalo 21.6 milijonov, to jo 71.4%. Pri volitvah 1931. leta je znašala udeležba 79.8%. V Londonu so vladne stranke izgubile 14 mandatov, vendar imajo še vedno 37 londonskih mandatov, tako da imajo znatno večino tudi v prestolnici. l)o snoči so bili znani rezultati v 597 otl 615 volilnih okrožij. Rezultati v ostalih volilnih okrožjih bodo objavljeni bržkone danes dopoldne. Od 597 mandatov so dobile vladno stranke 420, opozicijske j>a 177. Posamezne stranke pa: konservativci 379, nacionalni liberali 30, nacionalna delavska stranka 8 in nezavisni pristaši vlatle 3, opozicijska delavska stranka 153, nozavisna delnvska stranka 4, opozicijski liberali (Samuel 15, Lloyd Oeorge I), 19 in komunisti 1. Vladna večina znaša po lom takem 243 mandatov. Ihacina fesen že prihaja ^ Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedi'e, da boste kupili plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor ludi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO ŠCllVVAB, LJubljana Naša država in sankcije Bolgrmi, 16. novembra. A A. V zvezi « odlokom finančnega ministrstva in lin podlagi obveznosti za izvajanje sankcij proti Italiji, v sklatili 9 fl. 16 pakta DN, in zaradi ustavitve klirinškega prometa, je Narodna banka izdala tale poziv z,a prijavo: I. vseh terjatev naših izvoznikov v Italiji, izvi-rajotih od lihign. čigar protivrednost do všletega 18. novembra t. I. ni vplačana na zbiralnoklirinškl račun v Rimu. V prijavi, poslani preko pooblaščenih denarnih lavadov je treba navesti valuto in znesek terjatve, ime in bivališče italijanskega dolžnika in osnovo, na kateri temelji terjatev, i navedbo vrste izvoženega hlaga: slušatelje srednjetehnične šole so zastopali gg. Pirš Anion, Hodnik Franc in Jenčifi Vlado, ljubljanske akademike |>a Mlajde Vlado, Vesenjak Marjan in Ješe. Julri doj)o|dne ob 10 je za tehnično fakulteto blagoslovitev avijona, nakar je jiovorlta |>o glavnih belgrajskih ulicah. Zvečer bo slavnostna akademija, o čemer je »Slovenec« že poročal. „Još ilorvatsba .. V soboto je imel v Zagrebu v okviru l judske univerze univ. prof. dr. Fr Faacev predavanje o Ljudevitu Gaju, zlasti o nastanku njegove znane in priljubljene budnice »Još lior-vatsku ni prepala« (danes: »propala«). V drugem , delu svojega predavanja pa je predavatelj i predočil Gajevo pojmovanje razmerja Sloven-! cev do Hrvatov, ki je bil mnenja, tlu so bili ' Slovenci nekoč Hrvati, pa so kasneje, ko so j prišli pod frankovsko oblast, izgubili to zavest. Njihov jiovratek v skupno družbo s Hrvati, mi-j sli Gaj. se ne. sme izvršiti kakor neka pod-| reditev, ampak ga je treba.postaviti nn bratske j temelje. To Gajevo pojmovanje je prišlo do iz-' raza tudi v pesmi »Još Horvatska ni prepala«. j — Predavanje je bilo najbrž poljudno znan-j stvepo, saj ga je priredila »Ljudska univerza«, predaval je vseučil profesor, poročilo pn je bilo 2. vseh dolgov našiti uvoznikov do italijanskih j priobčeno v jiolitičnem listu, »Obzoru«, ki stoji ''"» «« 1,1""" iivnžftnft il Ttnliin ne v leti o na j precoj j)lizu krogom, ki Vodijo politične tlo- i godke, ki se zadnje čase odigravajo meti Slovenci in Hrvati, tako da človek ne ve, ali je v i zgornji navedbi hladno izraženo samo mnenje Lj. Gaju, ali je to tudi mnenje g. dr. Fanceva, . ali tudi »Obzora«. Slovenci smo si o pomenu ! tiirstva že zdavnaj na jasnem, vemo tudi, da nismo kaki odpadli Hrvati, tlu pa so bili časi, ko smo s Hrvati, s Čehi, Srbi itd. vsi skupaj bili silna množica Staroslovanov, ki se jih je sani Bizanc bal. Ktluj so se v tej množici pojavili Slovenci in Hrvati kot dva samostojna naroda, še ni dognano, gotovo je samo to, da je bil oče tir. Vladimirja Mačka že Slovenec, pa ne zato, ker jo poti frankovsko oblastjo Izgubil hrvatsko zavest, ampak ker je že po materi podedoval slovensko zavest ta pa po svojih prednikih in tako nazaj do rodov, ki sc izgubljajo v zgodovini. Z dejstvi, ki iih ie zgodovina upnikov za blago, uvoženo ii Italije, ne glede na poreklo, in sicer do vštetega 18. novembra t. I. V prijavi, ki sc ima takisto izvršiti preko pooblaščeni! zavodov je Ireba navesti valuto in znesek dolga, ime in bivališče italijanskega upnika, in osnovo, po kaieri dolguje, z navedbo vrste uvoženega blaga. Vsi zainteresirani se opozarjajo, dn morajo v prijavah navesti točne in resnične podatke. Kdor hi navedel neresnične podatke, ho nosil matorijalno odgovornost in posledice izvajanja zakona o kazenskih sankcijah. (Iz Narodne banke kraljevine Jugoslavijo.) Spomenik padlim diiakom Skoplje, 16. nov. m. Danes dopoldne so se začele svečanosti, ki so v zvezi z jutrišnjim odkritjem spomenika padlim vojakom-dijakom. Spomenik je monumentalno delo našega kiparja g. Dolinaria in Zadnja pot Angele Hafnerjeve Lepa je bila Tvoja zadnja pot na pokopališče. Nenavadno lep jc bil popoldan, ko smo Te spremili na božjo njivo, koliko mladine Te je spremilo, veliko število 'Ivojih prosvetnih sodelavcev, prav n«iogo I vojih stanovskih tovarišev in tovarišic in ostalih prijateljev. Planine, ki si jih tako ljubila, so si nadele žalno obleko in zvonovi, ki so Te tolikokrat klicali, so Ti peli zadnji z Bogom. Tvoj prezgodnji (jrob smo obsuli s cvetjem in zalili s solzami. Z lepimi besedumi so govorniki orisali Tvojo življenjsko pot, ker to si zaslužila Pevci so Ti zapeli zadnjo pesem, zastuva Prosvetnega društva Te je zadnjikrat pozdravila, ostala si sama z nami in v nas ostane le lep spomin nate, draga Angela, ki bo vedno svetel in jasen V najlepših letih si šla Mlada, polna lepih idealov si morala izprazniti grenko kupo življenja do dna. Tvoji ideali . Misliti, kako vzgojiti mladino, tla bo mislila krščansko in slovensko, to je bil Tvoj cilj. Za srečo teh malih bi Ti živela večno. Vse žrtve, ki so bile velike, si polagala na žrtvenik božji in jiri tem si molila veliko molitev: Kruh nebeški nahrani te. lačne, Kri Kristusova, napoji te žejne, tla ne omahnejo sredi poti Ti si bila sejulka božje ljubezni med mladino. Mar je res, Angela, tla si bila samo radi prevelike ljubezni do mladine preganjana. Toda, Ti nisi nikdar klonila, krepil Te je On, ki ljubi z večno ljubeznijo. Prešlo si varno čez burne viharje in sedaj počivaš pri Njemu, kjer živi pravica... Vi vsi, ki preganjate nedolžne, vedite, da solze teh nedolžnih kličejo maščevanje! JVaše AngJešfeo društvo v spomin padiim vojakom 11. november se praznuje v državah srednje iu zapadne Evrope kol obletnica premirja. Vsa angleška in ameriška društva v naši državi pa so ga praznovala obenem ludi kot spominski dan na jiadle angleške in ameriške vojake na balkanskih frontah Ter na angleške in ameriške strežnice, ki so vršile svoje samaritansko delo za frontami. Angleško društvo v Ljubljani je proslavilo ta dan s sestankom svojih članov, ki se je vršil v jioiiedeljek po|>oldne ob 5 v društvenem lokalu, komcmoracijo je otvoril s priložnostnim nagovorom društveni predsednik dr. Majaron ter podal nalo besedo gej. lektorici Fanny S Copeland, ki je v globoko občutenem govoru orisala težave in herojstvo junakov in junakinj iz svetovne vojne na balkanskih frontah, ki so tako v strelskih jarkih kot tudi na polju samaritanstva storili tedaj težko prizadeti Srbiji neprecenljive usluge. Omenila je posebno brilansko misijo Rdečega križa pod drjem Berry, dalje srbsko enolo škotske ženske bolnice |xid dr. Elsie Inglis ter atnerikauske zdravniške mišje. Sjx>nmila se je angleške ekspedicije armade ter ainerikanskega mornariškega oddelka, ki so se udeležili bojev na Balkanu. Po celem Balkanskem jx)lo!oku leže raztreseni grobovi angleških in amerikanskih vojakov ter strežnic, ki so dali svoje življenje za našo stvar Posebno se je »pom nila ene izmed prvih, ki je dala življenje na1 polju samaritanstva, to je bila Magda Fraser iz Edift-burga. Med tistimi, ki so si pridrbile velikih zaslug, sta bili tudi dr. Elsie Ifglis ter gospa Haver-field, katerih prva je umrla v Londonu ob času, ko je prišel transjxirt srbskih beguncev preko vse Rusije in Skandinavije v Anglijo, Iri jim je nudila gostoljubno streho. Gospa Haverfield je bila med srbsko armado vsied svoje vztrajnosti in močne konstrukcije znana |xxl imenom »kapetanica«. Pa tudi ona je podlegla, omajana od naporov v vojni, po vojni epidemiji gripe. Z upanjem, da te žrtve niso bile zaman, je gospa predavateljica končala svoje predavanje. Društvena soba je bila lepo okrašena z jugoslovanskimi trobojuicami, angleško in ameriško zastavo. Mednarodni zbor zadružnikov Belgrad, 16. nov. m. Te dni je zasedal v Pragi centralni odbor mednarodnih zadružnih zvez, ki zastopa mednarodne zadružne ustanove 40 držav in v katerih je včlanjenih preko 100 milijonov za-drugarjev. Ta odbor je imel sestanek v Pragi ob priliki proslave 40-letniee svojega obstoja ter je z ozirom na veliko nevarnost za mir sprejel naslednjo resolucijo: »Izjavljamo 1. svoje neomajno prepričanje, da je osnovni pogoj za pravi napredek kulture in mednarodnega sporazuma samo mir, ki sloni na vzajemnem spoštovanju in zaupanju narodov; 2, da je težnja za tem idealom eden izmed glavnih ciljev gospodarskega zadružništva in glavni povod za ustanovitev zveze; 3, da je cilje zadružništva treba uresničiti brez ozira na barvo, raso in veroizpoved; 4. da je v današnji krizi neobhodno potrebno, da pokažejo zadružniki svojo enodušnost s svetovno organizacijo narodov za vzdrževanje svetovnega miru in to kljub temu, da zadružni sistem, zasnovan na enakopravnem združevanju, nudi sredstva za okrepitev svetovnega miru. Zato apelira zveza na svoje članice — zadružne ustanove v vseh državah, da vplivajo z vso svojo silo v korist Zveze narodov in da podprejo storjene ukrepe, ki jim je namen varovati svetovni mir. ., - .,.; • .-, r!a pripeljala do naših dni, se bo Ireba sprijazniti spada poleg spomenika padlih voiakov na Avab l|n sp i/ .jh k • nallfiti 7a bodočnost: tudi med najmogočnejše spominske umotvore v državi,. , ;n,|c,vil (;aj nulj|,„„ dejstvece zgodovine. Udeleženci prihajalo danes ves dan ropoldne sta i prišla tudi predsednik narodne skunščine g. Čirič | in podpredsednik senata g. Miroslav Ploj. Na ju- i trišnjih glavnih svečanostih bo zastopal kraljevsko , vlado gradbeni minisler inž. Miloš Bobič, ki je odpotoval iz Belgrada nocoj ob 11. »Smučarski klub Planica" Belgrad. 16. nov. m. Minister za telesno vzgojo naroda g. Mirko Komnenovtč je včeraj odobril pravila »Smučarskega kluba Planica« ter jih poslal predlagateljem. S tem so ta pravila končnoveljavno odobrena pri vseli pristojnih oblasteh. Občni zbor kluba ho najbrže v prostorih tukajšnjega Turing-1'luhn ter botlo glede daluina vpošlevano ludi želje ljubljanskih udob^eneov. Pričakuje se, da bo občni zbor ie tekom naslednjih 10 dni. »llrv. Straža« je dne 14. XI. I. 1. v podnaslovu v poročilu o tem predavanju z debelimi črkami prinesla vest o .novih dokumentih o Gajevem mišljenju o hrvatskem »poreklu« Slovencev«. Člo vek se ne more ubraniti vtisa, da so v Zagrebu le veseli, da je Gaj 1. 1832 mislil, da so Slovenci lo nezvesti Hrvati, katerim pa se radi frankovske-ga pritiska nezvestoba odpusti Čudno je le to, kako so ti, »planinski Hrvatje«, je dejal dr, Tavčar nekoč v Zagrebu, ko se jim je hotel prikupiti, pod frankovsko oblastjo izgubili »hrvatsko* zavest, vzbudila pa se ie v njih ne fraMtovska, ampak — slovenska narodna zavest! Ali bi ne kazalo tisto storijo o »planinskih Hrvatih« pustiti nekje pri Gaju in se z vsem' silami pametno pohoditi ;la bi Slovenci in llrvalje bolj soljdnu stali na realnih tleh! — Italijanski in nemški kliring Belgrad, 16. novembra. AA. Po poročilu Narodne banke je na dan 16. novembra t. 1. izplačana po nemškem kliringu poslednja aviza štev. 8612 z dne 23. maja in po italijanskem št. 75.516 z dne 3. avgusta t. 1. Profesorji srednjih kmetijskih šo Belgrad, 16. novembra, AA, Ministrski svet je na predlog kmetijskega ministra izdal odlok, da sc-na podlagi čl. 347 uradniškega zakona in v zvezi s čl. 346 istega zakona v resoru kmetijskega ministrstva uredi čin ravnateljev, profesorjev in su-plentov srednjih kmetijskih šol, prav tako, kakor je to urejeno za popolne srednje šole resora prosvetnega ministrstva. 8e!gra?slie vesti Belgrad, 16. nov, m. Danes stopi v veljavo rova policijska uredba glede pouličnega prometa v Belgradu. Najznačilnejša je določba prepovedi uporabljanja zvočnih aparatov za dajanje signalov z električnim ali zračnim pogonom vseh vrst. Belgrad, 16. nov. m. V proslavo stoletnice roj-slva Davorina .Icika bo danes ponovilo tukajšnje gledališče opero »Vračare«. ,,To milo io conejSe pa ie ludi dobrot" : ..Piosim Schichlovo terpentinovo milo I" „Ne, mama mi je rekla: Prinesi samo tisto, kar sem Ti na-r ročilal" „Dobro si kupila I Na Tebe se že lahko zaneseni I" Ban dr. Natlačen v Beli Krajini Mod tednom smo poročali o obisku bana dravske banovine g. dr. Marka Natlačena v Tleli Krajini, zlasti v Metliki iu v Črnomlju. Iz sorazmerno kratkih poročil, je bi io razvidno, s kakšnim navdušenjem je naše pri prosto bclokiajinsko ljudstvo pozdravilo novega bana, ki mu ljudstvo z neprimerno večjo pravico daje vzdevek ljudski ban, kakor pa .so si ga la.stili njegovi predniki sami. — Povsod, kamor je dosedaj gospod ban na svojem inšpekcijskem potovanju prišel, povsod se je izkazalo, s kakšno ljubeznijo mu prihaja ljudstvo nasproti ter mu izraža svoje zadovoljstvo in srečo, da je postni ban, to je prvi dostojanstvenik v Sloveniji baš 011, ki si ga je tako dolgo želelo. Naše ljudstvu je dolgo trpelo i;i molče trpelo krivico, toda nikdar ui izgubilo čutu, da so njegovi pravi voditelji le cisti, ki znajo z ljudstvom tudi trpeti. Naš sedanji ban jo izmed tistih mož, ki so v času najhujšega ljudskega trpljenja sumi bili v iroguanstvu, ker niso hoteli izdati zvestobe ljudstvu in ljudstvo jim vrača sedaj zvestobo. Obisk g. bana v Beli Krajini ter veličastni, pristno slovenski sprejemi, pa so še tom bolj vredni pozornosti. Bela Krajina jc ena najbolj revnih slovenskih pokrajin. Vstran velikih središč in daleč od prometnih zvez, težko vuovčuje skromne pridelke svoje trde zemlje. Slabo letine sc vrste zaporedno, letos je na primer suša uničila velik del pridelkov. Že leta in leta hrepene Bolokrajinci po vodovodu, sa.i morajo v času suše po uro in uro dovažati vodo od daleč. Nihče bolje ue razume potreb Bele Krajine, kakor sedanji g. ban, ki je v mladosti liino-go časa preživel v tej deželici in pozna zemljo ter ljudstvo. Prav zato je mogel g. ban dati Balokrajincem vsa zagotovila, da bo storjeno zanje vse, kar bo le možno in da bo v bodoče Ileli Krajini posvečena vsa skrb banske upravo in banovine in no bo \ eč zanemarjena pastorka dravsko banovine. Revščina Bele Krajine sili ljudi res v ekstreme. Bivši režimi JNS so po mili volji pusovali v tej pokrajini in stiskali ter preganjali ljudstvo. Ljudje so stiskali pesti, v njih jo rastel odpor in srd zoper tlačitelje. Ali m čuda, da je tudi v tej pristni slovenski pokrajini zajelo tudi gibanje dr. Mačka svoja tla ter druga ekstreinistična gibanja. — Proti Belokrajinceni in proti slovenstvu pa greši, kdor bi mislil, da so so Bolokrajinci, ki so pri potomajskih volitvah glaso-vaji za listo dr. Mačka, s tem morda izneverili slovenstvu. Ne, ostali so prav tako dobri in zavedni Slovenci, vrli katoličani, kakor poprej. Iz gorja, iz odpora proti nasilju, iz obupa so glasovali zu hrvatsko listo, ker niso imeli nobenih izgledov, da bi jim tedanja vladna stranka mogla nuditi pravičnost in življenje. Zadnji obisk bana dr. Natlačena dokazuje, da se ljudstvu ponovno vrača zaupanje v javno upravo, v praktičnost, vrača pa se tudi zaupljivost, da bodo javne oblasti nekaj storile zanje. Zato moramo obisk bana dr. Natlačena v Beli Krajini označiti kot velik in pomemben dogodek. Prazne so vse rnaruje, da lii Belokrajinci bili kdaj voljni priti pod Hrvate ali se za take proglasiti! (Nekaj časa po (i. januarju je bila Bela Krajina sestavni del savske banovino. Spomnimo se le ljudskega navdušenja, ko sc je vrini; i Bela Krajina zopet pod Slovenijo!) — Tako se bo zgodilo vedno, kdor bi hotel odtrgati Belo Krajino od Slovenije! Prejšnjo nedeljo je bil v Jurjevskom brodil mačkovskj shod. Udeležba je bila velika, toda bili so po večini hrvatski Vivodinci, udeležili pa so se ga iz radovednosti tudi belokrajinski Slovenci. Našo ljudstvo gre pač povsod, samo. da po dveh letih molka sliši kakšno besedo. Pravo prepričanje pa je ljudstvo pokazalo šele ob banovem obisku. V narodnem in v političnem oziru so Belokrajinci torej ostali zvesti in moremo se nanje zanesti, z besedami g. bana pa jih zagotavljamo, da nanjo ostali Slovenci ne bomo pozabili. Bela Krajina bo oslala vodno slovenska. pristno naša, pa nuj steza roke po njej kdorkoli! K umoru v lendavskih goricah Lendava, 15. novembra 1935. 0 zverinskem umoru, o katerem smo poročali v štev. od 14. t. m., dodajamo še nekatere podrobnosti. Preiskava je ugotovila, da je bil umor pokojnega Kepeja že dolgo pripravljen. To najbolj dokazuje dejstvo, da je žena umorjenega že pred tremi tedni pripravila vrv, s katero naj bi Vaš in pa Huzjan Kepeja obesila in to tako, da bi se mislilo, da je Kepe izvršil samomor. Tudi takrat je bilo že vse pripravljeno, a se zločin vendar ni izvršil. Zanimivo in obenem skrajno značilno je, da je žena, ki se je vedno rada pajdušila z drugimi moškimi, že leta 1918 hotela spraviti moža s poti. Takrat je streljal nanj nek mladenič, ki ga pa ni dobro zadel, tako, da je Kepe tedaj izgubil le eno oko. Sovražen odnos '."ilr do moža je kajpak trajal še dalje, in se je žalostno zaključil pri teklo nedeljo. Poročali smo, da je Vaš obljubil Hozjann Din 8000 za umor. Ugotovilo se je po izpovedbah Božjima samega da mu je obljubil le 2000 Din. Od tega je Hozj. .r ponudil Sečkarju 1000 Din. Glede Sečkarja jc treba pripomniti, da ga je Hozjan pregovoril šele v nedeljo popoldne, ko je bil Sečkar že pijan. Pravijo tudi, da je Sečkar v noči po umoru hodil okrog po goricah in okrog dveh zjutraj prišel v neko klet, kjer so kuhali žganje in zraven karta!i. Prisede! je in vprašal, koliko je ura. Ko so mu povedali, da je dve, je vzkliknil-Šele? — Jaz pa sem mislil, da je že najmanj pet.« Nalo je z njimi kartal, a pravijo, da je bil tako zmeden, da sploh ni vedel, kaj drži v rokah. Preiskava pri tukajšnjim sodišču je končana in so vse štiri danes zjutraj uklenjene odpeljali v Maribor v zapore okrožnega sodišča. Kljub zgodnji uri in temi — vlak odide iz Dolnje Lendave še pred šesto zjutraj, se je zbralo pri kolodvoru mnogo ljudi, ki so hoteli videti zločince. Kepejeva, Hozjan in Sečkar so bili mirni, konjač Vaš pa je bil zelo vznemirjen in je tudi kričal. Včeraj je poizkusil v tukajšnjih sodnih zaporih izvršiti samomor. Natrgal si je spodnje hlače in se obesil na kljuko pri tečajih na vratih. Vendar pa ga je paznik pravočasno zapazil in ga snel. Zaradi tega poizkusa so mu roko priklenili k nogi, da mu preprečijo nadaljne poizkuse. Izmed vseh štirih sta vse priznala le dva — neposredna storilca; Hozjan in Sečkar. Vaš priznava le lo. kar mu dokažejo, Kepejeva vdova pa vse taji. Vendar pa so izpovedbe prvili dvih toliko obremenilne in jasne, da bosta tudi organizatorja Vaš in Kepejeva morala kaj kmalu kloniti pod težo dokazov. Žrtev umora — Kepeja — so ob ogromni udeležbi naroda, kakršne zlepa ti kraji niso videli, pokopali v Gaberju v sredo popoldne. Umorjeni je bil star 50 Iel, njegova žena pa ima 47 let. Ona ve kaj hoče ... ... uporabljala bom vedno samo /e pa TERPENTINOVO MILO - a, o Y\vaJc 800 let župnije Šmartno pri Litiji Šmartno pri Litiji. Danes praznuje župnija Šmartno pri Litiji z veliko slovesnostjo 800 letnico obstoja župnije. 1 Prav je, da se taki jubileji primerno poudarijo, saj so bile župnije, kakor so še danes, ne samo verska, ampak tudi kulturna in gospodarska središča. Župna cerkev v Šmartnem pri Litiji se v pismih omenja že 1. 1135 (Klun: Archiv 2, 3, str. 95), ki sc je osamosvojila od svoje materne župnije Št. Vid pri Stični. Spadala je župnija pod oglejski Ljubliansh* kvartet najstega stoletja. Pozneje so cerkev prezidavah in dozidavah, da je ostal od gotske cerkve le prez-biterij. Pod dekanom Ivanom Lavrenčičem so to, drugo cerkev, podrli leta 1899 in sezidali novo. Prejšnja cerkev je bila za tako veliko župnijo veliko premajhna in župljani so hrepeneli po novi cerkvi. Njihov župnik in dekan Josip Burgar, ki je pastiroval v Šmartnem od I. 1836 do I. 1870, je vse svoje premoženje volil za novo župno cerkev. Vsota, ki jo je imenovani zapustil, se je do I. 1895 početvorila, da je dekan Lavrenčič s podporami in delom župljanov postavil sedanjo novo cerkev, ki je stala 282.391 kron. Župniki v Šmartnem so se prvotno imenovali vikarji. Kmalu pa se že zasledi ime »plebanus« —-župnik. Tak je bil I. 1428 Matija Mayhauser, ki je podpečatil neko ustanovno pismo za kovorsko cerkev. Ko je prišlo Šmartno pod Stično so sc župniki spel imenovali župniki-vikarji. Prvi, ki se je začel podpisovati »Pfarrherr« — župnik, je bil Jernej Podpotnik, ki je začel I. 1614 spisovati župnijske matice. Župniki so bili večinoma Slovenci, le rekaj nemških imen zasledimo med njimi. Pod stiškim patronatom je bilo nekaj župnikov stiških patrov. Šmartinski župniki so imeli ludi svoje subsidiarije Prvega zasledimo leta 1632 Adama Marčuna, Pri vseh subsidiarijih so samo slovenska imena. Leta 1760 se imenovani imenujejo bene-ficiati, ko je bil ustanovljen Reshen-Lich'entalov beneficij. Ko pa je bil ta heneficij konfirmiran lela 1790, je beneficiat posta! beneficial-kaplan. Kaplane v Šmartnem pa zasledimo že prej. Leta 1582 je bi! kaplan Ivan Klane, doma z Vač. In od takrat imamo spolnjeno vrsto do danes. Da je bilo v Šmartnem vedno veliko dušnopastirskega dela, se vidi iz tega. da so imeli kaplani celo svoie vicekaplane. Tako je bilo leta 17% do 1708, ko sta bila poleg beneficiata še dva kaplana: Mihael in Lovro Jakuš. Pa tudi beneficiat ie imel včasih svojega namestnika in sicer v Litiji Janez Kenda je bil beneficiatov namestnik v Liliji leta 1788. Šmartinska župnija je bila precej obsežna. Do ca. pred 103 leti jc še obsegala kot svoje podružnice sedanje župnije Kresnice. Janče. Prežganje. Štango in Javorje. V najbližji bodočnosti se mora osamosvojiti še Litija kot samostojna župnija, ker ee brez župnije dušnopastirsko delo tam skoro ne more vršiti. Pokopališče v Šmartnem pri Litiji Slika nam predstavlja 4 mlade, izredno nadarjene umetnike, ki so združeni v Ljubljanskem komornem kvartetu, katerega naloga je, da goji pri nas z največjo vnemo domačo in tujo glasbeno komorno literaturo. Člani Ljubljanskega kvarlela so (11:1 sliki od leve proti desni): šušteršič Vinko (viola), Pfeifer Leon (I. violina), Stanič Franjo (II. violina) in Miiller Gustav (čelo). Ljubljanski komorni kvartet je začel vaditi že pred 3 leti pod vodstvom prol. Jana Šlaisa na ljubljanskem drž. konservutoriju. Takrat je bil še član kvarteta g. Bajde Oton. katerega je lelos zamenjal g. Miiller Gustav. S koncertom, ki ga prirede pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske jutri v ponedeljek, dne 18. t. ui. ol) '20 v Fi I harmonični dvorani, začno svojo koncertno pot in imamo najboljše nade, SLOVKNIi<\, dne 17. novembru 11)! 15. Stev. 2(55. Drobne novice Koledar 'gorij (''udodelnik. Nedelja. 17 novembru: škol': Saturna. Ponedeljek. Us. novembru: Oduu, upat; Ro-ii iu n. mučence. Z,Mlnji krnjec ob l.3t>. Herschol napoveduje spremenljivo In mrzlo vreme. Novi grobovi -j- V Ljubljani je umrla gospa Ljudmila Rupui-kovn, soproga mestnega višjega svetnika gosp. dr. Janka Rupnika. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Nai H sveti večna luči Žalujočim naše globoko sožalje! župnije, kjer je tri četrtine Slovencev. V ko nuš narod žrtvuje toliko /u daljne mlsljonc, naj se vsili /u božič spomni doiunčcgu uiisijouu. Kjer uiniujt) l'i linijske Slatine tuui slabo sc počutite! — Poslovalnica Ljudskega otlra obvešča vse režiserje, voditelje ljudskih otlrov po prosvet-uili društvih. du posluje dnevno od poi It. tlo pol 12. v prostorih Prosvetne /vc/.e. / nusveloni. / igrami iu garderobo je vedno uu rnzpolngo. V /udnji š(ev. Slovencu« je več pomot, zuto iz-juvljunio. tlu boste prejeli podrobne nasvete v nušein glasilu Ljudski otler . I. j. lisi, ki je nuincnjen zlasti voditeljem Ijutlskili otlrov po miši rlomovini. .Naroča se: Prosvetna zveza, Ljubljana. Miklošičevi! cesta 7. VZOREC, KAKOVOST IN CENO ki odgovarja — vse to dobite, te kupujete nase štofe Cene naših štofov so od 80 do 180- - d'nar'ev. VtADA TEOKAROVIČ»KOMPt čJavaein m Zakaj se je tako ustrašil? Ker tako umazane vode pri perilu še ni videl nikdar. Ali je njegovo perilo res tako zelo za-Bog obvaruj! Gospa Ivanka takoj mazano: pojasni uganko. Terpentinovo milo Zlatorog ima v svoji obilni, gosti in beli peni to izredno moč, da izvleče iz perila vso nesnago. Čim čistejše je perilo oprano, tem temnejša je voda. 'Jg*-* Osebne vesli Duhovne vesti. Prezentirunu stu bilu: Janko Pogačar. zup. upravitelj nu Duhoven, /ti to župnijo. In Janko Oružcni. kaplan v Cerkljah ob Krki, za župnijo Struge. Podeljeni stu bili župniji: Javorje pri I itiji l oip i/u Javorniku. župiiemu upravitelju istotam. iu Sv. Lenart mul sko f j o I oko Stanislavu Šinkovcu, žiipneinii iipruvilclj.il islolulll. Imenovan je bil /u eks-kiirendo-upiavitcliu župnije Novu Oelicn Ivan Peeuik. župnik v /irclt — Nameščen je bil zn kaplana v Dobili vasi nu Korošcem Ivan špen-dul. kaplan v Naklem. — Razrešen jc služIte buniiv inskeua honorttrncgu duhovniku v bolnišnici /a duševne bolezni nn Studencu pri Ljubljani \ndrej Klobasa. duhovnik luvuntinskc škofije. Stalna pokojnina jc dovoljena Jožefu Brešurju, župniku v \ elesovent. — Konkurzni i/pit so dovršili: |o/ef Hostnik knplun v Dolu pri I ) tli > I j ti ll i \nlon Petrič knplun v Mirni peči. Martin Rudoš, kaplan v starem trgu oh Kolpi in (. iril /ajee. kaplan \ Boštu-iju. Diihoviii-ke vesli iz Lavantinske škofije. Umeščen je bil g. Štefan Lejko. provizor v Du-brdvtiiku, kol župnik islotuni. Nastavljeni so bili: p. Mirko (lotlina, gvanlijan miuorilskega samostana v Ptuju zn kaplana pri Sv. Petru in Pavlu v Ptuju:, p. Danijel Tomšič, ininoritski duhovnik zu prvega kaplanu pri Sv. Vidu pri Ptuju; Ivnn Vodeb, II kaplan pri Sv. Pelru pri Mariboru za prvega kaplanu islotiini: Kari Oberžnn, kn. šk. duh. svetovalec in bivši izsi djeniski dubovnik v Holandiji zn II. kaplanu pri Sv. Petru pri Mariboru z. delokrogom v župniji sv. Magdalene v Mariboru; Ivan /.ličar, novomašnik zu kaplana v Šoštanju. — Prestavljena stu bila gg. Prane Smole od Sv. Pavla pri Preboldu k Sv. Ituperlu v Slov. gor. iu Martin Urnnjek i/. Šoštanju k Sv. Pavlu pri Preboldu. V Mc-njnii tlve /lati porok) na en dan. Doživeli so lo srečo dne Iti. novembra lelos posestnik .lune Lovrenc s soprogo Ivano roj. (ilo-bnčnik iz vasi Mošnje šl. 11. in poljedelec Vovk Anlon /. družico Kulnrino rojeno Jerala i z vasi Vrhnje št. 14 Veliko srečo še dolgo Iu tja do zlatega praga v veselo večnost! Sožupljani. Izpit iz slovenske stenografije .ie un pravila v Zagrebu - sijajnim uspehom dipl učit. sil". Nunikn Zupanova, hčerka vpoko-jenega ginin. direktorju Zupanu. Iskreno ča-fititanio! Sodniški izpit sui naretlila 15. iiovein-hru pri upelucijsketn sodišču v 1 jubljuni gg. Inkret Bruno in Modic Mtinislnv. avskiiltuntn pri okrož. sodišču v Novem mestu čestitamo! — Velik šopek izredno lepili rdečih jagod nam je poslal g. Ivan Bergant iz Stare Loke. — Zrelo rdečo jagodo in jagodno cvetje je dalje poslala gdč. Krista Jane z Brega, p. Loka pri Zidanem mostu. Utrgala jo jc nn izletu na Lisco nad graščino Ruda. f.epa hvala! Kongregacijski dijaški koledarček za I. 1935-1030 je izšel. Odlikujejo ga tc-le prednosti: ličen dvobarven tisk, v platno vezan, pod kalendarijem lepe misli, nanizane na prazniške skrivnosti tistega ! meseca, nekaj aktualnih člankov za srednje-šolsko in I akademsko mladino, dolga vrsta francoskih in nemških nepravilnih glagolov, ua koncu zelo obširne poštne določbe torej primeren za dijake, za kon-greganiste iu nekongreganiste, in vsakogar, ki ima z. dijaki opraviti. Cena za dijake 0 Din, za nedijake 7 Din, po pošti 50 par več. Naroča se pri upravi • Naše zvezde« v Ljubljani, Napoleonov Irg t. Zakaj ie ra%irna (krema LA T O J A" K f N 0 Danes ob 15<17' 19 21 u" Film nepozabnih melodij Film ciganske svobode TEL. 22-21 Glasba: 3ofcann Straus^, nrall vaič«ov Adoll Wohlbriick. Hansi Kurteck, Fritz Kampcrs PtedprtKlate vstopnic od 11 12 30 in od 15 ure dalje /.u rajnim g. 1'rant-eni Osolnikom. eks-po/.itom uu Izlnkuh pri Zagorju, ho slovesna sedmina \ sredo. 20. i. m. ob 9. zjutraj v cerkvi mi l/.lukuh. Župnijskim iiratlom lavantinski' škofije. Vsled skupnega pastirskega listu jugoslov. škofov ■ 1050 letnici sv. Metoda nuj gg. dušni pastirji za poslednji dve nedelji rerkv. letu predpisano branje po svoji uvidevnosti preložijo na druga ilvn dneva javne službe božje. - Ordinarijat. Og. duhovniki' voditelje Marijinih kongre gacij dovoljujemo najvljudneje opozoriti, da imamo stalno na zalogi prav vse potrebščine za Marijine družbe in Marijine trlce po najnižji ceni. — Prodajalna 11. Ničitian. Ljubljana, Kopitarjeva 2. Razpisani sla župniji: Velcsovo \ kranjski dekaniji iu Nova Osciicn v loški dekoniji. Pravilno opremljene prošnje je nasloviti in posilili nn škofijski oriiinurijut v I jubljuni. Rok za vlaganje prošenj se zaključi dne 50. novembru 1955. Božični dar zu slovenske delavce, ki bivajo v rutlokopih južnega tlela naše države, in /a one. ki živijo v inozemstvu, pripravlja Prosvetna zveza v obliki slovenskih knjig. Vljudnn se obračamo na dobra srcu. tlu pogledajo v svoje ztiprašcuc omare, ako se morda ne nuliajn v njih knjiga. revija ali nabožni list. molitvenik. Vse tt) nuj se pošlje uu: Prosvetno /ve/o. Miklošičeva testu 7. Istočasno prosimo tudi /a župni u rud Sv. Iturharc. Ravnil llcku. cerkvenih predmetov kot so svečniki, opremo oltarju, vet nu luč. Molitveniki. glasniki itd. hi dobro služili ondotnemu /upniku, kateri trka po naši /ve-i nu zavedna slovenski! src«, snj jc diišobrižnik W< M J7 fflgj^gS3 Pri poapnenju žil „f>Se»inirt U&"- čaj Mr. Ba/iovec Paket Din 20 — v apotekah. Reg. S. br. illiu: 21. VII. 111.15. \ zpošiijanie mineralne vode v mrazu ie zvezano z veliko nevarnostjo, da pošiljka na potu ne zmrzne. Opozarjamo gg. trgovce, gostilničarje in 1-ivatnike, da se pravočasno oskrbe z POCENI mm. Ogromen prihranek na kurjavi Proizvod OSJKŠKK LIVARNE ŽELEZA IN VOVARNfc STROJEV D. D. PSJEK M edinstvena na svetu? ,f/ 9) Jo prt najboljši kakovosti zelo poceni, veliko tubo Din 20"—, manjša tubo Din 14-—. dokler nc nastopi mraz. Oni, ki Radenske še nimajo, naj zuhtevaio cenik in dobavne pogoje ter naj vedo, da se dobro blago vedno lahko proda. Zdravilišče Slatina Radenci. Za dolenisko sirotišnico šmihel pri Novem mostu, 15. nov. Ker prihajajo od vseli struni vprašanja, kako napreduje naša ukeiju za sirotišnico, sporočamo, da pridno delamo in se skrbno pripravljamo nu visoki obisk našo pokroviteljico Nj. Vel. kraljice-Marij«, ker milu je sunili ob priliki avdijunce nn Dedinji! s sigurnostjo obljubila, tlu obišče št: lo leto Šmihel iu Novo mesto. Tovariši««, tedaj pa vse na svidenje pri nnši pokroviteljici v šniilielu. Požlirilo se z deleži iu prispevki za sirotišnico. Te dni bomo odposlale prošnje nn dolenjske občine in upamo, tlu se bodo rude odzvale prošnjam zn luko koristno in prepotrebno socialno ustunovo. Iz. Amerike je naš odbor prejel veselo vest, da so se Irije vrli, agilni in zavedni ameriški šini-helčani, I. j. gg. Jerič, lllažič in Maloli živo zavzeli zu našo stvar ler razpredli živahno agitacijo in nabiralno akcijo med ameriškimi Slovenci. Prvi dobrotniki se že javljajo pri uredništvih slov. čn-sopsov in upajo, tla bodo za božič že lahko poslali jirvi večji prispevek. Za tako stvar nuš iimer. Slovenec z veseljem in ponosom daruje , pristavljajo v pismu. Bog jim plačaj 1 Drugo leto ho izšla zanimiva jubilejna knjižica,, posvečena .5()-letnemu jubileju slovenskih Ubogih šolskih sester de Notri- Dame v Šmlhelu. Avtorica pridno zbira gradivo. Upamo, tlu bo prav vsaka od bivših šmihelskih učenk in gojenk segla po lej verni sliki skupne naše vriskajoče mladosti, i zlasti še, ker ho dobiček namenjen sirotišnici. Knji-i gn bo stala 15—20 Din ter ho opremljena s sli-| klimi iz zavodi! in projekti bodoče sirotišnice. 2c-j leli In bilo, tla naročale knjigo že sedaj, kadar pošiljate prispevek za sirotišnico, da bi približno vc-' dcii število naročnic. Za Dom kraljice Marije so poslale svoje I prispevke sledeče tlohrolnice: Podporno društvo I služkinj za Novo mesto in okolico, po predsednici : Beti Klepet: 500 Din. Dora Ktlssel-1'ehani, Novo ! mesto, 200 Din, Kristina Oblnk-Springer, Novo mesto, 100 Din. Pavla Režek-Zurc, Novo meslo 100 j Din, Ljudmila Zupančič, Novo mesto 25 Din (s ! pripombo, du želi plačati delež v obrokih), Mnr-ienka Avsec-Vencujz, Novo nieslo-Kuudija. 40 Din, neimenovan g. kaplan 100 Din, neimenovana iz. Komende 50 Din, neimenovana iz Sevnice 20 Din, gospa Tršan iz Jesenic za Jeko Arnejr, Zvonko in Cvetko Tršan. gojenki v šuiihelskeni zavodu, 300 Din, Valči Dular llroval, Kamnik, 50 Din. ,\1. K., Ljubljana, 100 Din s pripombo nu zadnji strani položnice Nisem šniihelskn učenka, u pošiljam zu vašo nameravano sirotišnico nagrado mojega slavnega koncerta . Vsem imenovanim dobrotnikom se odbor prisrčno zahvaljuje za prispevke. Bog plačaj! — -Dom kraljice Marijo-. * Opozarjamo na današnji oglas novega domačega podjetja za proizvode moderne svetlobne tehnike tvrdke inž. A. Zupančič. Ljubljana. Aleksandrova cesta 4. — V Službenem listu kraljevske banske upra-j ve dravske banovine od 10. 1. m. jc objavljena ' ^Uredba o izrednem odpisu sorazmernega tlela zu-: rudi plačila še ne dospelega davčnega dolga ob t koncu 1. 1032. , dalje Razveljavitev odločbe o ustanovitvi šole za telesno vzgojo«, >lzpremembo j in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb iz ' oddelka B. Pogodbe in nabave zakona o drž. računovodstvu J, Odločba k pravilniku o določanju in vračanju varščin , Plačevanje obveznosti proti Madžarski . Zvišanje poslavk za blago iz tur. šl. 33., točke 3.. uvozne tarifo in -Zdravljenje uradnikov v smislu pravilnika o cepljenju -zoper steklino'. Društveni koledarček /.u I. 1936. je izšel in se dobi pri vseh prosvetnih društvih in v i ljubljanskih knjigarnah. Naj ne bo društvenika brez. koledarčku. Koledarček stuuc 7 Din. - »Ni lepšega tira ko je peljali), ni lepšega incjsta ko je .šentjarn«. V nedeljo, 24. novembra gremo z avtom čez Novo mesto v kartuzijo Ple-lerje pod Gorjanci pri Št. Jerneju in v dolenjske Benetke (Kostanjevico). Pojdite z nami! Tudi Gorenjci se nam pridružijo. Podrobna pojasnila pošlje brezplačno uprava Po božjem svetu . Ljubljana, šenlpctersku vojašnica. Volitve ieseni ---------- > Lutz Cenik Tovarna Lutz-peči. Ljubljana šiškn 2.350 Din v 11. razredu za osebo. Zahteva,jto prognimo. Prijave .snro.jenui vPutnik« v Ljubljani tlo 4. decembra. — Spoznavaj svojo vrednost in kulturno bogastvo — o leni nas kratko in nazorno poučuje Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih, ki ga je napisal France Stelč. Predstavil nam je začetke slovenske umetnosti in njeno rast do današnjih dni ter jo razložil s preprosto besedo in številnimi slikami. Posebnost te lepe knjige je, da je kljub krasni opremi izredno poceni; kartoniran izvod velja 50 Din. Posebno prikladna je kot darilo ob različnih prilikah. — Parila pekarni! .los. Kirbiš v Celju se jo odločila ludi pri nas prodajali, kakor se lo vidi v vseh velemestih, lakozvano zdravilno pecivo, izdelano in odobreno od profesorja von Noordena. Pripominjamo, da ima navadno beli krtih 58% sladkorju proizvajnjočih snovi, grahum 44%, zračni kruli pekarne A. Fritz na Dunaju pu le 15% in to ■zajamčeno. Pecivo je lahko užitno in ima dober okus. — Ufakal je 99 let starosti z zdravimi lepimi zoluni, lo je ideal, ki se ga doseže '/. uporabo CIMKAN zobne kreme! — Da boste stalno zdravi, jc potrebno, da redno pijeie Radensko ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — Oblastveno dovoljena razprodaja tnamifak-lurnegn blaga pod tovarniško ceno — ugoden nakup zu trgovce. Jos. Petkosig — Ljubljana — Slari trg 4. — Na javni dražbi se bo v Litiji prodalo dne 2(>. novembru I, I. ob 9. dopoldne pri sodišču posestvo vi. št. obstoječe i/ gostilne in mesarije — stoječih nu nnjpromeinejšcni mestu Litije — s prostranim dvoriščem in gospodarskim poslopjem, iz 9 velikih njiv na bližuem rodovitnem litijskem polju, več travnikov, lepili sadovnjakov ter S gozdnih purccl. — Proda-j osel u d i pos a in e z n c purccl e. — Nu j-ui/ji ponuilek z.a celo posestvo znašu 105.114 dinarjev, nujuižji ponudek /u posamezne pur cele pn dve tretjini njih eenilne vrednosti! Nc pozabite na III. Putnikov izlet na Dunaj s posebnim vlakom v čoku od 14. do 19. decembra. Odhod iz Ljubljane glav. kolodvor je 14. decembra ob 18.10. ter imajo izletniki iz Slovenije svoj vagon na razpolago že iz Ljubijnne. V nedeljo lo. decembra je ogled mestu, cesarskega gradu. Schiinbruii-nu, španske jahalno šole. v ponedeljek ogled starega Dunaja, muzeju in drugih znamenitosti. vse poti strokovnim vodstvom. V lorek so razni i/,leli v okolico Dunaju. V sredo, 18. decembru pnvrutek po kosilu preko Grmiču, Zn nabavo iioluegil lesli ni potrebno, iln se predloži policijskim oblastem potrdila o plačanih davkih. \vstrij.-iki vizum .ie brezplačen. Zahtevajte programe pri Pulnik' v Ljubljani, ki spre imun prijave do 1. decembra 1935. — Nc pozabite nu IV. zimsko olimpijado v (Jarinlscli-Partcnklrchcnu. 1'ntnik priredi skupno /. Nemškim prometnim uradom * Delgnulu ekskurzijo v (jnrinisch-1'itt'lenkir clien mi IV. zimsko olimjiijatlo. v času od 8. do 17. februarju 19,'ilj. Cena izletu. I. j. vožnja Ljubljana (iuriiiiscli-1'nrlenkirclien in obrnlno, prohrttnn in prenočišči', vstopnino nu olimpijske prireditve, turlcil Miinehena pod strokovnim vnildniin. vse takso, napitnine in postrežba je 2.200 Din v 111. razredu. reklamno razsvetljavo, za transparentno 1 učno reklamo, za notranjo efektno razsvetljavo in za vso ostalo moderno SVetlob.no teliniko. V uzorno urejen delavnici izvršujemo vse te predmete s prvovrstnimi slrokovnjal1. In nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. Zagorje Poroka. Danes se poroči g. Slavko Dolinar z. gdč. Pepco Medvedovo, oba iz Zagorju. Ženin In nevesta slu iz odličnih krščanskih hiš in delavna članu pri katoliški prosveti. Iskreno čestitamo! Pogrebu tragično umrlega rudarju Orožnika -e ie udeležila ogromna množica ljudi. V sprevodu je bilo nehroj vencev, žulostlnke mu je igrala domačo rudniška godba, a pevci od Svobode in Laškega glasu so mu zapeli v slovo. Ob odprtem grobu je govorilo pot njegovih tovarišev. Umrla je 14. I. 111 v Zagorju 71 letna Marija Ulaga, žena rudarskega upokojenca. — V Kisovcu pu Je umrl rudniški upokojenec Martin Omahne, star 8.5 let. Predavanje. Zveza rudarjev Jugosluvije . podružnica Zagorje, priredi daiies, 17. novembru, ob pol 10 dopoldni- v kino dvorani predavanje Pomen in namen strokovnih organizacij . stv sloga I moštvo igrn tlnnes popoldne nogometno tekmo z SK Lilijo nu igrišču Si< Litiju. Ljubljana 400 letnica uršulinskega reda Uršullnski samostan v Ljubljani ho v dneh 23., 24., in 25. novembra s slovesno tridiievnico praznoval 100-letnico uršulinskega reda, ki je bil ustanovljen dne 25. novembra 1535. Cerkvene slavuosti se bodo vršile v leni redu: V soboto, 23. novembra ob 0 zjutraj se bo z Veni sanete Spiritus začela tridnevnica. Nalo bo sv. maša z blagoslovom. Zvečer ob 10 Ivo izpostavljeno Najsvetejše za polurno adoracijo, nalo bo slavnoslni govor (spiritual I ranc Koretič) in |>elc 1 i lan i jo z blagoslovom. V nedeljo, 24. novembra bo ob 10 slovesna sv. maša, |;o|>oldne ob 10 slavnostni govor (dr Mihael Opeka) in pele lilanijc z blagoslovom. V ponedeljek, 25. novembra bo ob 0 pnntifi-kalna sv maša. Ob 0 slavnostni govor (katehel Matej Vilfan) in sv. maša za učenke. Zvečer ob 10 zoj>e,l polurna adoracija jired izpostavljenim Najsvetejšim, slavnostni govor (prost Ignacij Nadrah) pele lilanijc, Te Dcuui in blajjo-sTov. Sv. slolica jc podeli la vsem, ki se pobožno in skesano udeleže službe božje ob tridnevnici in molijo jxi uainemi sv. Očela, za vsak dan tie|X>polen odpustek treh lel. f'ojxilcii odpustek pa koncem tridiievuice li; slini, ki so bili vsak dan Iridnevnice pri službi božji, so opravili spoved in prejeli sv. obhajilo in molili |>o namenu sv. Očela. Cerkveno in samostansko predslojnišlvo vljudno vabi k praznovanju -100-leluega jubileja uršulin skega reda. Danes ob 10-30 Jutri ob 14. uri Matineja Prosvetne zveze: Kralj džungle Vsi prostori po Din 4-50 TEL. 22-21 • Slovesen shod Križanske moške kongrcgacije drevi ob 18 v proslavo drugega družbenega zavetnika v križaiiski cerkvi. Po govoru darovanje za namene družbe. 0 Proslava 700-lelnicc kanonizucijc sv. ISliza-hoto Turingi,iske. V torek, 10. novembra (god sv. Elizabele Turingijske) bo v križanski cerkvi ves dan izjioslavljeno sv. Rešuje Telo, zvečer ob pol ti bo sklep ]iohožnosli z govorom in slovesnimi lila-nijnmi. — Konference Družbe sv. Elizabete pa isli dan (19. novembra) po ljubljanskih župnijah proslave spomin svoje nebeške zavetnice, vsaka zjutraj s sv. mašo v župni cerkvi, nekatere tmli z obdarovanjem svojih podpirancev. Zvečer ob čelrl na 7 pa bo za vse skupaj v cerkvi Marijinega Oznanjenja kratek govor (p. dr. Roman Tominec O. F. M.) in nato- lilanijc Matere božje z blagoslovom. Ob 8 zvečer' bo (udi v dvorani frančiškanskega samostana skioptično predavanje: Iz življenja sv. Elizabele , K proslavi se iskreno vabijo vsi verniki, posebej pa šc člani in članice, dobrotniki in do-brotnice karitativnih organizacij. Ljubljana se smeje od srca! Ljubljana se zabava kot že dolgo ne! LJubljana hiti k veseli glasben! burki! za neki »vajeniški dom«. Okoli 40 družin bi bilo lako brez stanovanja. Kar skoraj ne verjamemo, da bi se mestna občina Imvila s takimi nač rti, zakaj le kje naj poleni najde stanovanje za 40 revnih družin.« — Kolikor nam je znano, gre za vajeniški dom, ki so ga osnovni: gg. Hobek in njegovi tovariši. Ta vajeniški dom je zaenkrat v šenlpetrski vojašnici, lorej v mestni hiši. postaja pn lam v napotje, ker so prostori potrebni za druge namene. Priznanje sicer vsakomur, kdor napravi kaj koristnega za vajence, toda. ila hi mestna občimi zaradi g. licbekii žrl vovala eno svojih najlepših stanovanjskih his. vendar ui mogoče. Povrh lega pa la hiša niti amortizirana še ui. Za lepim i kompleksi ob Bleivvcisov i in Gosposki cesli, ki jih jc velikodušno podarila mestna občina, naj pridejo na , vrsto lorej še mestne hiše! V Ljubljani imamo j pa šc neki drugi vajeniški dom, ki Iii /c davno I oskrboval veliko večje število vajencev, ako hi meslna občina zunj žrtvovala vsaj loliko. kolikor z.a Hebckovo ustanovo. Seveda pri tem domu |iu g. Mehek nima besede iu lastniki logu domu ludi - bodo od mestne nličiiie zahtevali I kur lepe | e, lemvoi jo raje sami grade! I (Op. ur.) I -.- ; KINO A D R I A N :: ŠT. VID N. LJUBLJANO i Danes ob 4, h in 8 — Stane -- Olio in slavni bari-[ ton Denis King v komični opereti i FKA DiAVOLO { Rezervirajte vstopnice v predprodaii od 11 —12 dopoldne in od 2—3 pop © V poročilo o zadnji občinski seji so so i vrinilo nekatere netočnosti, ki jih v naslednjem j popravljamo. Pravni ekspenzur v pruvdi Miju-škovič - Fmlič znaša 410 Din (štiiisto|iolileset), nc |ia 450.000. Zu projircdilev zgradbo linijskega tirutla v Metelkovi ulic' jo bil votiritn kredit iz jiroručunskc rezervo v znesku 20.100 dinarjev, ne. pu 250.0111) Din. — V imenu tehničnega odboru je poročal načelnik logu odboru, član mestnega sveta, gospod inž. Pavlin Josip, nc pa gospotl I avčur. f) sumici iskcnt nnoi-lu za tramvaj jo poročal olan mostnega sveta dr. Fettich Oton. kot podnačelnik finančnega odboru, ne pa kot predsednik upr ivnegu odboru S Ml). O Nujna prošnja. Zo več tneseeov brezposeln obrtnik, oče I nepreskrbljenih otrok, žena ležko bolna v tak. bolnišnici, vrhulega sodno odpovedano stanovanje, prosi usmiljena srca kakršnekoli pomoči. Naslov iz prijazttpšli v upravi. Ali ste že razmišljali o tem - zakaj baš Sargov KALODONT? Ako hočete, da bodo Vaši zobje celo življenje zdravi in lepi, jih morate temeljito čistiti vedno znova, dan na dan. Ravno tu — v tem vsakdanjem naporu, ki ga motajo zdržati Vaši zobje, preti nevarnost, ki se ne sme prezreti. Zalo se mora storili vso, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše. 3 PREDNOSTI jamčijo za Sarcjov K a I o d o n t: 1. blaga pena specljalnega ustne ga m i I ci temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklcnino. 3. sulforicin-oleal Dia Braunlichci odpravi iDolagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi dtug. ■ ZATO VZEMI 5ARG0V da si nabavite damske plašče in zimske suknje po konkurenčni ceni iz velike izbire tvrdke Fran Lukič, Stritarjeva ui. DOMAČI IZDELEK Burja aplavza I 2 uri smeha! Fritz SOiulz Feliks Bretsart ličar Halmay Rosic Barsonv Predstave danes ob 15., 17. 19, in 21 uri Vslopnice priporočstnn nabaviti v predprodsjil Pomnile! 200 Din v gotovini, 2 toiaiilni nagradi ler 2 url veselja, uSlika in razvedrila inmie danes v KINU SLOGA Telefon 2730 v Beethovnova ulico 14, I. nedstr. (palača Dunavl Telefon ordinacije 38-26. Telefon stanov.ima 32-1') —--i__ Tisoče in tisoče gospodinj že uporablja milo za pranje perila Uporabljajte tudi vi ta naš dobri slovenski izdelek. - Zadovoljni boste! on Maribor Frančiškeva mladina v Mariboru priredi danes popoldne ob 10 v dvorani Zadružne gosjvo-darske banke dobrodelno proslavo 70'i letnice sv. Elizabele s sledečim s|X>redom: P. Evslahij: ob 7110-lelnici, deklamaciia; govor; p. Roman: Sen o belem cvetu, deklamacija; p. Krizostom: Prihod sv. Elizabele v Turingi jo. otroški prizorček; p. Roman: Največja pa je ljubezen, igra v 3 slikah Med odmori cilrc in kitara. Vstopnina je prostovoljna. Zasigurajte si prostore pri vratarju, ker lio silen naval. Čisli dobiček je za ubožce III. reda. Vljudno vabljeni! ! J 50-leiiti življenjski jubilej obhaja danes v ožjem domačem krogu večletni obratovodja »Papir ; itice« na Sladkem vrhu gosp. Andrej Knkec. Juhi- ; ' jant, ki je rodom iz Vinice v varaždinskein okraju, i je znan v leni kraju ko! zelo zaslužen mož, saj se j ves čas uveljavlja kot izrazit sr-cialni delavec. K življenjskemu jubileju naše čestitke. FT! Pogreba blagopokojnega predstojnika okr. sodišča v Mariboru dr. Franca Peitlcrja se je ude ležila v petek popoldne ogromna množica ljudi. Na grobu mu je izprcgovoril |x>slednje besede v slovo predsednik okrožnega sodišča dr. /.ilier. Bodi ohranjen pokojniku trajen spomin. □ Slava 45. pešpolka se bo obhajala dne 23. novembra kot spomin ua dan, ko je bila razoro-žena v Mariboru nemška zelena garda«. 0 Filmska matineja Prosvetne zveze. Danes ob 10,30 se ponovi filmska matineja v kinu Union z istim sporedom, ki je že pri včerajšnji predstavi dosegel velik uspeh. Film Kralj džungle ' spada v listo vrslo filmskih del, ki združujejo v sebi pravljično najielost in poučno koristnost. Kralj džungle nun i ob zgodbi otroka, kateremu levi raztrgajo starše iu ki poleni sam zrase med mladimi levi. kaže življenje Iropskih zveri in skrivnosti pragozda iz. neposredne bližine. Ujel skupaj s svojimi levi potuje jio svelu z velikim cirkusom in kroti zvci, kalere ljubi. Zraven pa upa. da bo kdaj zaslužil toliko, da jih bo vrnil svobodi pragozda. I*'iini zasluži. da si ga vsakdo ogleda, zlasli šc, ker so vsi sedeži v Unionu po 4.50 Din. Matineja se ponovi še jutri ob 2 popoldne. ■Vcdavanje v Rokodelskem domu. V torek, 111. novembra, oh 8 zvečer bo imel g. haiiiski inšpektor dr. Rudolf Andrejku v dvorani Rokodelskega doma svoje drugo predavanje o zgodovini ljubljanskega obrtništva. Že prvo predavanje, ki ga je imel o tem predmetu znani, priljubljeni predavatelj, je naredilo neizbrisen vtis pri vseh poslušalcih. 55»to smemo pričakovati, da bo drugo predavanje še bolj obiskano in se gn hodo udeležili v.si, ki so zanimajo zn zgodovino in razvoj slovenskega obrtništvu. Služkinje! Posclska zveza v Ljubljani priredi danes ob 17 popoldne v dvorani Rokodelskega doma, Konicnskega ulica 12, igro ' Madona v gozdu- . Dekliški igrokaz v 4 dejanjih. Igra je zelo lepo, zato priporočamo, da prideio vse služkin:'' Vabljeni so tudi drugi prijatelji Posclskc zveze. Predprodaja vstopnic bo v Rokodelskem domu danes od 10—-12 in popoldne od 4 -5. • 200 Din v gotovini in šc dvoje tolažilnih nagrad v obliki režijskih kart podeli uprava kina S'ogc lislim, ki ii povedo najlepši, filmu primerni slovenski izraz, za besedo Aiiimator«. Pogoje zn podelilc\ razpisanih nagrad pove njirava kinematografa. • ilNnbirnlnn dnevu mestne občine ljubljansko. da so nabere kolikor mogočo sredstev za pndjiiraiijo lirozjiosclnih in drugih revnih pot rebn iii ljubljanskih občanov. hnsl.i rine il. lin, onibra in t. decembru t. I la ihti ilucvn lunin m os i n i tišin žhciici pobirali prispevke po l-i-ili. lavnih lokalih in iiiicnh. Nabiranje so I'• i vršilo s ji rod a.j a ti jeni kuponov pi 1. > in tu diu.ii iov O,I dobrega uspehu to akcije bo v [ii-oioj-nji mori odvisno. kako lio mogla nicslnn ol>, iii.i letošnjo zimo razvijati svojo Pomožno nk iio . zalo jirosimo ponovno vsa društvu, du no pi lejajo na la dva dnevu nobonih potlobnih akcij. Kino Kndeljcvo igra danes in jutri češki .lilni '.nkral samo ljubezen cvvtc in barvano sniošnioo • Mi mogoče! Prejeli sino: fiijonio, tla naliv ni-a inosliiu olirina nujvooji dol veliko stanovanjsko hišo, taku zva 'o .Moksikc, preuredili lo m- vse (Umi vp,n-anje zaiiaiui raniva« »s,- i,i Melisjo nn oslini, l.nli,rju mi pliueili /.sslnrrlrni kasllu Oislii/I-Iljii. ilolrntra lili lir;pnvu.stt n lirl;,| pa doslej niso nsSh z iiiviIh Vsi 1, Iu bolniki dobe t,d nas po^oJmssma brf.zj>Sačno kr^sjo s sisUasni, izpi.n peresu n,,sp. (Ir nu o On ln umni. tnvSeun f.el-zilravnlliu v znvodn zn liiucnluiro, o leni: . Ali so pliufm duicziii nzilrnv||• vUu 'ninfiii' lino vsakemu Inkemn bolniku, dn spozna i-rslo svoje bole/m smo sc odloČili v imeo su splusneyi, bitnim udpii.,loti m nii|i;|o nn /nlitevo nopoliioinn //itii m išfasu ublao sU v a rje n i jedi, jc dobr«; sredstvo tiara v t)a <*r tika vti.la, če sc pravočasno ^pota Ija. Khk p. nin k* pol in mm: , /.dr s |»r. :.»»••.•. \. :;, Moški, c t i boks Moški polčevclj niorJc»ni spori 7 dvojnim podplatom M. ški, lak seuiiš..... Ženski moderni od . . . . Ženski navadni od . . . 13-V- do 17S-. do 110'« Copate za dame . . I>Ssi 35"-, Vclika ubira ostalih vrst po navadni ceni 0«lcd v novi izložbi ,tProdaj^Ena cevSiev Kolodvorska ul. 11 popreje pri Pollaku, Dunajska cesta 23- ♦ II Na mesto nagrobnega venca ob |iriliki sinili j dr. Franca Peitlcrja je Nabav, zadruga v Mariboru I darovala postaji za soc. skrbstvo rekonvalescentnili delavcev 303 I lin. Posnemajte! (z vojaške službe. Poveljstvo inž. podčastniške šole je prevzel |x>djx>lkovnik g. Vinko Cener. ■ ki je že |n-cd leli služboval v Mariboru; poveljstvo 32. topniškega |-olka pa |XKl|X)lkovnik g. Maksim Erič, ki jc prišel iz Ljubljane. |~| 4tX)0 Din vredno novo harmoniko je odue-: sel neznan lal iz stanovanja trgovca g. Preaca ua ; Geluavski cesli. ("1 Kožuhov i ii o v veliki iz,liiri dobilo jiri krz-nin jii SKMKO v Gosposki ulici ">7 So priporočil! i Poceni meso. V torek sc bo proda lo na sloj-nici za opotcčeuo meso pri mestni klavnici od 8 zjulraj«naprej 200 kg govejega mesa po 3 Din kg. i Velikodušen dar. (iosjia Helena Luke/ jc darovala potom uprave Slovenca« za revno družino r;tl I liu. Bog plačaj! Cl Služba poveljnika paznikov razpisana. V mariborski kaznilnici je izpraznjeno mesto poveljnika paznikov, ki sc bo v kratkem zasedlo. V sni i- i slu jiicdpisi.v mora inirti prosilec najmanj l raz- | rede o-iinnnzije ter mora bili rezervni častnik, Proš- | nje, ki naj se pctsljcjo upravi moške kaznilnice v i Mariboru, morajo biti opremljene z vsemi pri lo- | gami j hi Sij 3 in I urad. zakona otl 'II. marca 1035. V korist tujskega prometa. Na zgradbi Po-koinitiskcga zavoda na Kralja Petra trgu se ze dalje ciisa vršili obsežna [-»opravil.-i. Moderniziral sc bo ludi hotel »Mariliorski dvor«, v katerem se upelje centralna kurja,va ler toplovodna na|ieljava. Talovi odnesli postajno blagajno. Na pre nielen način su sc polastili neznani zlikovci |io-stajne blagajno na kolodvi.in Slivnica Orehova vas. /večer ob S so j-okvarili signalno napravo pri kolodvoru in ko je odšel služujoči uradnik, da jo popravi, so se splazili v pisarno ler izginili z. dnevno ročno blagajno. Imeli so pa smolo, ker je bilo v blagajni Ic nekaj malega drobiža. | i Nov požig v llooali. Pred lednoiu dni je začelo goreli gosj od,irsko |ioslo|)jc posestnika g. | I erda loniažiča v Cior. li nah. Ogenj so takrat j pravočasno (logasili. V pelek dopoldne ob |X)1 II I pa so planili zopet ognjeni zublji proti nebu. Po-žigalec jc lokral bolje opravil svoj zločinski ikscI. V hipu je bilo gosjx>darsko jioslopje v ognjn ter je |xigorelo do tal. Gasilci iz. lloč in Bohove so komaj preprečili, da ni zgorela tudi hiša. škoda je zelo velika, znaša okrog 40.000 Din, revež, po-gorelec pa je zavarovan za neznatno vsoto, ki jo jc šele nedavno še znižal. Ljudstvo jc zaradi novega požiga strahovito razburjeno. I I Na mesto v zajca v človeka. Na večjem lovu |iii št. Janžu na Dravskem polju sc jc do godila usodna nesreča. Lovec je streljal ua zajca, pa jc zadel posestnika Tomaža Premzla iz Trnič. Zrna so se mu zarila v prša iu v nadlaket desne roke. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, kjer so mu odstranili šibre. □ Skoda je bila manjša. K naši notici »Splav podrl most na Dravi- nam sporoča g. Franjo Tavčar iz Vuzenice, da je bila škoda zaradi razbitega splava mnogo manjša, kakor ie bilo navedeno. Cel splav jc vreden 10 12.000 Din, ker |\a sc je |*j srtčilo del lesa rešili, znaša škoda kakih r>000 Din. ki jih pa irpi splavarski mojster g. Peteržinek, ki je za splav odgovoren. Mariborska meslna podjetja Maribor, Ki. novembra. Snoei so je vršila rodno neja ujiravnegu .svetn Mestnih podjetij, nu kateri ho se izvršili važni in dclakosežni sklepi. Podrobno sc je razpravljalo o vprašanju sanacije avtobusnega prometa. V svrho poiskusa .se bosta preuredila dva mestna avtobusu zu podeželske proge nn novo pogonsko silo — leni plin. Za promet v mestu so nahajata v šinili,ju dva predloga. Prvi predvideva elok trifikneijo prometa, drugi pn uvedbo avto husov z Dieselovimi motorji. 1'prnvni .svet so .jo pečal z vprašanjem najemnin. Stanovalci v zasilno stanovanjskih hišah hodo pozdravili ukrep, tlu .se znižajo najemnine za lil odstotkov, veljavno s I. decembrom. Glede najemnin v stanovanjskem bloku v Smo tanovi ulici .je itak znano, tla ,so 7,a 30 odstotkov nižje, kakor v zasebnih hišah. Pač pn se bo tudi v tem bloku uredila ocenitev stanovanj po stvarni vrednosti in ne po dosedanjih principih. Tretji ukrep upravnega sveta Mesl. podjetij bodo z veiseljem pozdravili lastniki hišic v Delavski koloniji. Otl lota 1031. že niso dobili ohrneuna ter so ves čas plačevali pripadajoče zneske vo-doč, ali plačujejo zn obresti, ali 7.a amortizacijo. Ml* so vzela zadevo v roke ter se hodo začeli obračuni takoj sestavljati. Na seji so sc določile smernice za sestavo obračunov. ki bodo zah to vali ogromno deln. ker .jih jo trelin napravili za 14(1 hišic, vendar bodo končani v nekaj mesecih. Spominjamo javnost pri to,j priliki, dn sc jc Delavska kolonija sezidata poti županom tir, .Tuvnnom in da .ie slučaj nnnesel, tlu. so obračuni čakali zopet na dobo njegovega ponovnega žu-' panovanja. Kranj Novi Slovencev zastopnik za Kranj in okolico. Vljudno obveščamo cenj. naročnike in |i. ii. inlcrose.nte. ila smo poverili zastopstvo Slovenca, g. Karlu Erženu v Kranju. Stross-inaverjcv lig I. Samo omenjeni g .spoti je upravičen v našem imenu sprejemali naročila in oglase z.a vso našo liste, tor cenj. naročnikom in uglednim interesentom lotilo priporočamo, dn so obračajo nn njogu v vsaki laki zadevi Domžale Agilni dramatični otlsek Proslovoljne gasilske čete z. Vira kaj lepo napreduje. Pred par tedni je olvoril svojo letošnjo sezono s krstno jircdslavo d ranic: Za grunt . Zu nedeljo dne 24. I. m. pa liani obelit novo senzacijo, vprizoritev > C ril o žene v novi priredbi, s sodelovanjem pevskega in lani-burnškega zbora Začetek predstave je ob pol 4. konec pn okrog II. Ker so mnoga drušlva obračajo na gorn jo, naj jim pošlje on izvod igro t firmi žena , .sporočamo, naj lo-li |iišejo direktno avtorju (g. Redenšek Ivan. Domžale). - Vstopnice za nedeljsko predstavo v predprodaji pri: g. Pučku na V iru. na dan predstave, dne 24. novembra pa v Liodhcncin domu dopoldne od 9 do 11. Sftof dr. Gregarij Rozman Pismo iz Amerike \ Kulte, Alom. so ii h ,loviil. Slone so sprejeli s tolikšno ljubeznijo ni pozornostjo, da kako ■ j,- ne moreni popisali. V župniji prav. (»drese- , . pofltelIe, ko . nika živijo v najlepši slogi, da so lahko za zgled , ^ ,rliyenl drugim krajem. V slogi so močnejši ni imajo i večji ugled. Imajo slovenskega sodnika KudoUa i Ivliina. či"ar starši so i/. Ribnice. Na misijonsko I ! skim Iruščem in stene pokajo, da leti omet po ' sobi. N i Soiileru-1'iiciric vlaku, 22. okt. IUH5. | daleč ven iz mesla, da se malo odpočije. Sanalorij i'Vleil ............... in San Frančiškom). i i" mnogo trpel. Porušil se je visoki dimnik cen- ,v"" ' "r""' " ! Iralue kurjave in hišo pod seboj moSno poško- V Kulte, Monl. so me Slovenci in Hrvati ()ov|ll s,ono SQ ()0VS0(| ,/e|0 razpokane. Lahko si e bolnikom, ki se ne morejo ganiti , ,........ ponoči dimniki padajo z velikan- živijo v najlepši slogi, da so lahko •/.» ..... ■ 1 ■ • ..... i rugim krajem. V slogi so močnejši In več Kluu... .p,...... ..eileljo, JU. oklobra. sem imel v slovenski cerkvi poniifiknlno sv. mašo. Vsa mestna duhovščina je asisliraln. Kolumliovi vitezi so poslali častno čelo. Mr. dere Sliea (iz«. Sej), rodom Irec, ki mi je bil vedno zvesto ob strani, je bil ves navdušen nad ureditvijo katoliškega bogoslužja, ki omogoča, da škof iz (laljnje Jugoslavije niašuje, ameriški duhovniki pa mn asisiirnjo, kakor da vsak dan skupilo pontificirajo. Pridigal sem slovensko. Naj-pazljivejši poslušalec je liil Irec Sliea. ki ni razumel besedice, a si je zapomnil vsako geslo in Zvečer so priredile dobre butteške gospe ban-kel v šolski dvorani. Do zadnjega kotička je bilo vse zasedeno. Do polnoči seni inoral pripovedo- | vati o >starcm kraju* ali bolj pravilno o Jugoslaviji, katere še niso videli, ker so se izselili še j iz nekdanje Avstrije. Mislim, rla opravljam dobro delo, ko jim pripovedujem o novi državi in o vlo- j gi, ki jo je naši domovini naložila božja Previdnost. Pri zaprtiu, motnjah v vzemite ziutrai r»a prazen želodec kozarec naravne FRANZ IOSEF grenčice. KeffiAtri rano oa bakra na mesec dobivajo zdaj iz te vode na najbolj enostaven in lahek način. Delo v rudnikih je lež.ko. Kriza se je ludi Iu poznala. Velika družba Anaconda, je pokupila vse bakrene rudnike, da se je znebila konkurence. Zdaj mnogi rudniki stoje, samo v nekaterih se (lela. Ko so bili vsi v obratu, so Slovenci ill llrvali dobro služili. Postavili so si šolo, hišo z.a redovnico, župnišče in 1. 1927 še lično zidano cerkev namesto prejšnje lesene. Ima pa lo |>o--ehnost. (Ill jo krasita dve veliki oljnati sliki Prisrčno smo se v ponedeljek. 21. oktobra po-i slovili. Po pristno kranjskem kosilu (klobase in | zelje) sva z g. župnikom Omanom zasedla Nort- i liern-1'acific, ki naj naju pripelje do Tihega oceana. Skozi visoko gorovje Monlane proti zapadu i vodi železnica mimo neštetih renč z obširnimi faš-: iiiki in neStevilnimi čredami živine. Na planinah od časa do časa sneži. V jutru se vozimo ob ve- : liki in slikoviti reki Oolunihia liiner« in ob pol ; H (pacificijski čas - od Newyorka sem moral že tri- j ; krat uro nazaj pomakniti) v P o r 11 a n d. To me-. slo nosi ime ..rožnato.' ali danes v pusti megli in ; rahlemu dežju o rožah ni bilo nič videli. Bolj proti jugu |ia se je zjasnilo, solnce zo- ' j pet topleje sije ob obali Tihega morja, ki je od | železniške proge še kakih 70 kili oddaljeno. Zemlja i je rodovitnejša. Posamezne farme imajo sadov-' njake po več tisoč dreves. Jablane so neverjetno , polne. Drugod zopet vidimo na tisoče puranov. Vse v velikem! Tu pa lam se razteza po položnem pobočju pokopališče. (Ameriška pokopališča so ve- j lika, ker nobenega groba ne prekopavajo.) Pa še | posebne vrste pokopališč vidimo včasih: avloce- j meterije! Na kakem neobdelanem zemljišču od- i lagajo stare razbite avtomobile. Ne izplača se pro- j dajati staro železo. Tu ua zapadni obali sem srečal prvič tudi ! lesno industrijo. Vzhod in sredina Amerike nimata j gozdov. So vse neverjetno lahkomišljeno in ne- 1 gospodarsko uničili z brezobzirnim izsekavanjem | in požiganjem. Za racionelno pogozdovanje se | nihče ni zmenil, ludi država do zadnjega časa ne. I Skrajni zapad ima še velikanske pragozdove, ki Narodna nezadovoljnost Slovencev proti nemškemu režimu je rodila že od ieta 184«. nu-prej stalni odpor, ki je od časa -lo časa izbruhnil tudi v dijaških uporih kot del splošne nezadovoljnosti. Prvi upor jc bil leta 1878., ko je 2. decembra, nu predvečer cesarjevega godu, skupina dijakov pela rusko himno z ruskim besedilom juvno in jc bilo več dijakov hudo kaznovanih. Izključena sta bila takrat iz. gimnazije pozne j- ................ Si profesor Matek in poznejši župnik v Sv. Pe- t dobro in Peter Končnik, ki je prišel na kor. jc Nn koru dne 19, novembra 1885. Mi smo peli drugi (lan ua koru vse ^liri kitice, ker orl samega navdušenja nismo mogli prej nehati, dokler ni bilu odpeta zadnja beseda himne, to pa nc radi himne same, temveč zaradi tega, ker je bilo besedilo slovensko. Pojoč »trdno dajmo se skleniti« smo občutili v istem trenutku zmagoslavje nad nemškim zatiranj eni. Peli smo Nedvedovo mašo, in sicer prav ............, se zdaj eksploatirajo. Večina lesa je -Red Wood« i ljubljanskega slikarja I. Pengova. Vse to, razen (Kj rc|e,-.e smreke. Je podobna našemu mecesnove- j šole je delo župnika Mihe Pirnala. draveljskega ,„„ |esu. ntorle imajo povsod v vodi. Kjer ni kake ' rojaka. V nedeljo popoldne me je mladi Sajatovič j re|jei jmaj0 bazen, v katerem ležijo hlodi ves čas 1 peljal v 97 km oddaljeno Heleno, glavno mesto j ,|0 obdelave. Naravnost iz vode gredo pod žago. države Monlana. V zelo kritičnem sluPaju se je j j{ali0ga 1M j0 ravnanje nisem mogel zvedeti. Vi-izkazal za odličnega in duhaprisotnega vozača. ,|e| sem 0j, v0(jj velike komplekse požganih go- Helena šteje sicer le nekaj nad 10.000 prebi- ' zdov. Po ostankih sodeč so bile debele in visoke : valcev. pa je sedež vlade in škofije. Je mesto bo- j smreke. Zadnje čase skrbi državna uprava za po-Katiiiov in frainazonov. ki so si pozidali nov tem- j gozdovanje. Srečali smo cele vlake mladih fan- [ iielj v obliki mohamedanske mošeje z mogočnim i lov v vojaških uniformah, ki pod vojaškim vod-minarelom. katerega krona mogočen poluniesec z , slvoni pogozdujejo ogromne gole ploskve srednjih I ■zvezdo. Kaliali so" se. rla bodo svoj polumesec ; goratih ameriških držav. Brezposelne sinove brez- | dvignili višje kol je križ. na stolnici. V petek. 18. j pose I nili očetov namreč pokličejo za lo delo. Kant oktobra pa je obiskal meslo hud potres. Od petka j dobi osk do včeraj so našteli 2(54 sunkov. Mesto je zelo razrušeno, škoda milijonska. Najbolj poškodovanih hiš nismo mogli videti, ker so dolične ulice zaprte, n kar smo videli, je dosti hudo, saj ni hiše brez večje poškodbe. (> ver ni. se je podrl dimnik iu polomil streho. Framazonski tempelj je lako poškodovan, da ga bodo morali podreti, če se med lem že ni sam zrušil. V stolnici je padlo težko kamenilo razpelo z nad glavnega oltarja in poškodovalo oltar. Holel sem obiskati kapitular-nega vikarja msgra Day-a. ki ob izpraznjeni sto-lici vodi škofijo, pa ga nisem našel. Dve noči je | tolažil in bodril v šanaloriju. kjer stanuje, bol- | nike in sestre, v nedeljo opoldne pa se je peljal Sav. dolini, več drugih pn je dobilo z.a poruo kazen (karcer). Takrat pisec teh vrstic še ni bil na gimnaziji in za posameznosti te prireditve nc vc natančuo. Pač pa vam lahko poroča natančno glede drugega dijaškega »uporu«, ki se je izvršil 10. novembra 1885. leta. Gimnazijski pevski zbor jc štel 40 pevcev, samih Slovencev. Imeli smo prav dobre moči. tenoriste z visokim C in busiste s kontra C. Urili smo se v petju v šoli pod izvrstnim vodstvom nastav-nika. ravnatelja dekliške meščanske šole L. \\ eissa. še več pn v privatnih zborih. Dosegli smo. da jc bil zbor iahoren, kakor nikdar poprej in menda ne pozneje. Bil je nadvse priljubljen. Nemški tovariši niso mogli tekmovali, nihče otl njih ni obiskoval petja. Tako smo bili sami zase in uživali smo v veliki meri naklonjenost ravnatelju Petra Končnika. Vsikdar nas je pohvalil. Bil pn je običaj, da smo peli pri maši vsako nedeljo v drugem jeziku, recimo prvo nedeljo v latinskem, drugo v nemškem in tretjo nedeljo v slovenskem Ob praznikih je obstojal isti način, in tako se je pripetilo, da je prišlo 19. novembra 1885. leta. na cesaričin rojstni dan, na vrsto slovensko petje. Osinelili smo se in poslali k ravnatelju dcputaei.jo. ali smemo peti tudi cesarsko himno slovensko, ker jc maša slovenska. Peter Končnik, ki jc bil. kol rečeno, velik prijatelj pevcev, je prošnji ugodil, čeprav se nikdar poprej ni pela himna slovensko. S tem diplomatičnim uspehom pa so se dijaki čisto neriiplomatično bahali proti nemškim tovarišem — prehitro. S tem smo izdali sami svojo stvar. Nemški dijaki so sc zatekli pod frake nemških profesorjev, ki so dosegli konferenčni sklep: >Das k. k. Staatsobergymiiasium zn Cilli ist doutseh; infolgedessen muss dic Kaiserhymne aiic-h doutseh gesungen werden.< Kar naenkrat je bil Peter Končnik v škripcih. Mislil jc, da bi opclovano zadovoljno prikimal v znak priznanju. Ko jih je prišel čas za himno, so nam razdelili rdeče zvezke, v katerih je bila vpisana himna z nemškim besedilom. Vsak pevec je nemški zvezek sprejel Spogledali smo se vsi bledi in je vsak tajno izvlekel iz, notranjega žepu suknje bol listič s slovenskim besedilom in ga skril pori rdečo knjižico. Nemški profesor Gubo, sicer izboren basist, sc je impozantno zravnal, da slovesno pomaga peti. Mogočno za-bučijo orgije in soglasno žanri nemški Golt i er ... a sedaj? ...vari. Bog ohrani«. Silna scu-i zacija, vse rdeče knjižice zletijo v zrak, potem I na tla. ini po njih, jili poteptamo. Gubo grozno i gleda, orgle utihnejo, mi pu pojemo brez. orgel z. vedno višjo intonacijo do konca I ž.ivanio. da morajo turli Nemci v cerkvi stoje poslušati slovensko besedilo avstrijske cesarski himne. Ponosni smo bili in obrazi so nam žareli na\du- šenju — — izvršeno jr oskrbo in 5 dolarjev na mesec. Družina pa po trideset dolarjev na mesec. Na ta način podpira država brezposelne družine, obenem pa izvršuje velika in koristna javna dela. Samo n on. ti Mil imeli zdrave in lepe zoli! CIMEAN ^ Celje -a Srebrni in zlati jubilej kujigoveškega mojstra g. Terčka. V četrtek jc praznoval knjigo veš k i mojster Mohorjeve družbe g. Al. Terček 25-letnieo, kar .je vstopil v službo v knjigoveznico Mohorjeve družbe v Celovcu, za nekaj dni bo pa praznoval 50-lctnico. kar je. vstopil kot mlad vajenec leta 1883. v knji-goveško delavnico pri Ničinanu v Ljubljani. Ob leh dveh jubilejih gleda g. Terček lahko •z, zadovoljstvom nazaj ua dolgo dobo 50 lel, kar dela v knjigoveški stroki. Pozneje je delal v knjigoveznici Katoliške knjigarne, nato je moral dve lel.i 1; vojakom, prišel 1. 1893 v Celje k Hribarju, kjer je ostal pri njem ozir. pozneje v Zvezni knjigoveznici do 1. 1910. ko je odšel v Celovec k Mohorjevi družbi. Otl tedaj je njegova usoda nepretrgoma zvezana z usodo Mohorjeve družbe. V življenju mu niso bila postlana tla z. rožicami, vendar je osi al vedno kremenit značaj; najboljši delavec ter zvest prijatelj svoji.li stanovskih tovarišev. Ob tem dvojnem jubileju mu želimo ludi mi kot dolgoletnemu zvestemu »Sloven-čevemu naročniku, tla bi še nadalje delal kakor dosedaj iu da bi mu ljubi Bog naklonil še mnogo zdravih in veselih let. ® f Ilerger Elizabeta. V petek zvečer je, umrla v «4. letu starosti gospa lierger Elizabeta. posest niča in gostiln i čarka v Kapucinski ul. 1. Pokojna je bilu žena pred dvema letoma umrlega gostilničarja Bergerja Fr. iu mati gostilničarjev gg. Ferdinanda in Albina. Bila je dobra krščanska mati. ki je lepo vzgojila svoje otroke. Pogreb blage žene ho danes ob Iti od doma Kapucinska ul. 1 na mestno pokopališče.Naj počiva v miru. žalujočim ostalim pa izrekamo svoje sožalje. Primarij dr. Pavel Pehani specialist za ženske bolezni in porodništvo ordinira od 1. do 3. ure popoldne v Celju. Jenkova ulica št. 11 a (za bolnišnico) Pogreb žene trgovskega sluge Kihter Antonije. V petek popoldne je dolga vrsta oogrebcev spremila od Strenčann na Lavi k zadnjemu počitku prezgodaj umrlo, komaj CJ letno gospo Bihtcr Antonijo, ženo trgovskega sluge |iri g. .lagodičn. Kljub dolgi poti so številni iHigrebci spremljali pokojno na okoliško pokopališče in s tem pokazali svoje spoštovanje ilo rajne dobre malere. ki zapušča več mladoletnih otrok. •f »Tri sestre« ua miru Ljudske posojilnice. Danes popoldne oh 4 v pri zor i Pose,Inka /veza v dvorani Ljudske posojilnice Krekovo igro v treh dejanjih »Tri sestre«. Občinske volitve na Jezici avgusla 1927 so se vršile v naši občini j zadnje svobodne občinske volitve. Zadnjič si jc j tukral posavsko ljudstvo samo svobodno po- ; stavilo župana. Zadnji svobodno izvoljeni l.jurl- [ ski župan občine Jezica je bil g. Sever Janez, | ki je. kot pravi župan ostal na svojem mestu j zvest slovenski politični tradiciji, ki črpa vse ' svoje življenjske delovne sile iz verskih osnov ; našega ljudstva. II. decembra 1951 j>a je g. žu- ; patia Severja skupaj s še 11 drugimi ljudskimi > zastopniki v občinskem odboru takratni nasilni režim, ki ni imel spoštovanja pred svobodno ljudsko voljo, razrešil le časti. Na njegovo mesto pa je postavil g. Ramovša Ivana, ki zavzema to inesto še danes. Doba o 1 12. decembra 1951. jiu do 15. decembra 1955. ko bo imelo posavsko ljudstvo s te in one strani Save zopet priliko, rla si samo po svoji svobodni volji izbere župana, bo tvorila v zgodovini Ježice morda najzanimivejše poglavje. To je bil čas li ii de preizkušnje slovenskega katoliškega ljudstva. to je bil čas trpljenja iu zatiranja vsake svobode. Že danes pa lahko trdimo, rln je Jožica svojo preizkušnjo častno nrestala. 15. december bo to dokazal. 15. december 1955. ko bo imelo naše ljudstvo spet svobodne občinske volitve, bo zgodovinski dan. bo no\ mejnik v političnem življenju občine Ježice. 15 december žc sedaj lahko imenujemo dan našega političnega vstajenja. II. decembra 1927 smo bili obsojeni ua pitlitič-no smrt, 15, decembra 1955 pa sc bo v vsej svoji mogočnosti razmahnila svobodna ljudska voljo ; za resnično dobro našega domačegu kraja, /.a te volitve si jc katoliški del našega ljutl-I siva. organiziran jmmI okriljem JRZ, izbral za svojega županskega kandidata g. Severja I ranca. posestnika nu Jezici št. 28. sina prej imenovanega našega zadnjega ljudskega župana. Hkrati ž njim pa si bomo izvolili v odbor naše najboljše može iz. vseli delov in stanov nuše velike ježenske občine, ki bodo z l judstvom in v njegovo dobro upravljali občino. 15. decembra bo posavsko ljudstvo složno volilo kandidatno lisio JRZ. katere nosilec jc g. Sever I- rane. ki jc sicer mlad. pa pošten, sposoben in ugleden gospodar 1111 Jožici. 15. december mora biti in bo mogočno manifestacija vsega, kar je zdravega 1 našem l judstvu. Jožico jc ravno doletela la čast. da ho prvo v naši slovenski zemlji. odkar ji je zopet zasijalo solnce svobode, svobodno volila. Jcžica je ponosna na to. 15. december bo pokazal, da smo vredni tc časti! Pridobivajte novih naročnikov! dovoljenja ne smel dati, pa ga jc dal. Storil pa je še drugo napako, kakor sledi: prišel jc k pevski uri in izjavil: >Ich \viinsche. dass dic llvinne nicht slovenich gesungen vverde.« — Poz.ncje po izvršeni demonstraciji pn je rekel: -Mein NVunsch »ar 1 linen Bcfehl.« I)n se jc Končnik točneje izrazil in da je slovensko petje prepovedal, bi morda ne prišlo do demonstracije — tako pa se je izvršila, kljub temu, da smo vedeli, tla bomo kaznovani. Aranžer je bil taktratni solo-oktet, ki se jc redno shajal v gostilni »Pri slonu« — (sedaj Eisenhof — Raknsclievo skladišče) in ki je zabaval domačine z lepim petjem. Takrat jc zahajal v to gostilno tudi kandidat za državni zbor Gelingsheiin, ki ic kandidiral na slovenskem programu jiroti Nemcu Pommerju. Ko je Gelingsheim propadel, so se šalili tudi Slovenci: G. geh', links heim — Pommcr pa jc šel v rajhsrat. Nekaj so mu tudi Slovenci privoščili, ker je kot Nemec kandidiral ua slovenskem programu. V tem soloooktetu pa so sodelovali redno slovenski pevci: I. tenor Sigi, Kolar, TI. tenor: Sclnvab. Sivka, 1. bas: Rozman Konrad, Bela štuhee, II. bas: Pivec. Laž.anskv. 18. novembra, na predvečer demonstracij, je ta oktet v gostilni sklenil, da bomo peli drugi dan v cerkvi himno v slovenskem jeziku. Navzoč je bil pri tem Vatroslav Oblak, ki pa ni bil pevec. Kakšnega posebnega vodje ali »kolovodje« ni bilo. Nemcem takšno soglasno navdušenje ni bilo po godu, pa so iskali, iu iztaknili in nam podtaknili kot kolovodjo Vatroslava Oblaka, češ, ta jc bil vodja, vsi drugi pa so bili Ic zapeljane ovčice Valioslava Oblaka so sumili, ker je bil slavist, ki je že. v sedmem razredu gimnazije korespondiral z ruskimi učenjaki — in torej veljal zu panslavista. On je bil. kakor bomo slišali, najhujše kaznovati, ker je veljal za duševnega vodjo in pa, kcr.se jc pri preiskavi hudo zameril profesorju Gnbu. Ko ga je Gubo, pred katerim smo vsi trepetali, vprašal: »No Sie Socrates, sagcii Sie mir, wie war dic Gcschiclitc11111 jc Oblak odgoAoril: »Wenn Sie llcrr Professor Kriton sein woIlcn, wi!l ich Socrates scin« — povedal pa ni nič. Da Oblaku lažje dokazujejo, so izrabili šc sledeče: Za slovenščino smo imeli profesorja žolgar.ja. Ta je bil dobrotljiv človek, kot učitelj pa premehak in zato ni imel discipline. Ko jc bil Oblak v sep-timi (leta 1884.), jc dobil njegov razred domačo nalogo: Popis pomladi«, kar je smatral Oblak kot žaljivo prelahko. Namesto popisa jc primerjalno jezikoslovni obravnaval besedo pomlad«. ž.olgar lega čina ni bil zmožen dostojno ceniti in je dal Oblaku slabo kvalifikacijo. Oblak pa je napravil napako, rln mu jc vrgel zvezek pod noge. To so sedaj zvedeli in uporabili nemški profesorji, d« Oblaka uničijo. Vodja pa on ni bil. saj ni bil pevec in sc v pevske zadeve ni vmešaval, turli politik 111 bil. bil je Ic iskren narodnjak, kakor smo bili mi vsi. Vsi smo bili prcšin.jcni onega velikega navdušenja in samo to edinstveno navdušenje je bilo naš kolovodja. Oblakova udeležba je bila Ic skromna, na nas prav nič ni vplivala, saj jc bilo to tudi čisto nepotrebno. Sklenili smo torej soglasno, da bomo peli himno slovensko in ila sc bo vršila pevska vojn ud hoc 18. novembra 1885. zvečer pri Sivki (Bašcvu hiša v Aškerčevi ulici), solisti pa naj pevce svojega glasu o tem obvestijo, in jim naročijo, rla prihajajo k vaji previdno, posamez-I no. da sc nakana prehitro nc zve. Pevci so 1111-j ročilo točno upoštevali, tako tla so rabili celi | dve uri. predno so sc zbrali. Note s slovenskim 1 besedilom cesarske himne je prinesel Sclnvab. • kar pa se pozneje ni zvedelo, siccr bi bil iz gimnazije izključen tudi 011. Oblak je kol jezikoslovec pregledal tiri vaji besedilo himne in priporočal dve kitici a kuj sedaj?-- Preiskava in kazen. Takoj po opravilu nus ravnatelj motri s strupenimi pogledi, nobenemu ne odzdravi: prt-čelu sc je tridnevna preiskava v vseh razredih iu j>o vseh profesorjih od 4. do 8. zvečer. Zarotniki se dogovorimo, da nc izdamo prav nič. Kar profesorji zvedo, jc edino po nekem četrtošolcu. ki je izjemno smel peli z. višjo gimnazijo, ker jc imel uporabljiv tenor. Temu ravnatelj obljubi, rla bo kazni prost, ako vse pove, kakor jc bilo. K sreči četrtošolec ni vsega vedel: zlasti ni vedel, kdo je prinesel note. ker jo prišel prc])ozno k vaji. v v eliko srečo Sclnvaho-vo, ki je spisal note s slovenskim besedilom. Kljub obljubi direktorju pu je bil dotični četrtošolec turli kaznovan s štiriurnim karcerjcm. Ginljiv prizor: Matija skorjam, sedaj župnik v pokoju v Topolščici. silno prikupljiv fantek. vedno v zadržanju najboljši, musterhaft«, stoji pred ravnateljem: Ali sle tudi vi j)eli?< — »Ne. nisem pel.« — Zal-aj nc"« — -Kpr nc znam.« — »A tako. pa čc bi znali, bi bili peli?« — »Da. potem bi bil tudi pel.« — /a lo možulo besedo od stokrat lepšega značaja, kol jc bil ravnatelj, dobi škorjunc štiri ure karcerja. Slično funt, ki je le mehove vlekel neki Jereb s Teharij, ki lurli ni pel, — radi sličnc izjave, štiri ure karcerja Ostale kazni: Vatroslav Oblak izključen iz vseh avstrijskih učnih zavodov; Zidar Ivan, poznejši tiskurniški ravnatelj v Tuzli, sedaj v Sarajevu, izključen iz. celjske gimnazije; na tretjem mestu po krivdi Anton Schtvab, znani zdravnik in komponist v Celju. 16 ur karcerja. imel je srečo radi not: Konrad Rozman iz Luškega, davčni uradnik, umrl kot član Glasbeno Matice v Ljubljani, 16 ur karcerja. Potem dolga vrsta karcerjev od 16 do najmanj 4 ure. Razen enega smo bili pevci kaznovani. Končnik je rekel: »Dokler boste živeli, sc boste z največjo sramoto spominjali tega nečuvenega čina.« V maturitetno spričevalo pa so nam vpisali •minder entsprcchend wegen einer Aergernis erregenden Dcmonstraiion«. Nacionalni odmev dogodka. Nemško časopisje je pisalo obširno o aferi in v svoji veliki »Sehadenfreude« celo goro-stasno pretiravalo, kakor: Kinigc ivurden in niederere Klnssen zuriik-versetz.t«. kar jc bilo sevc nemogoče in sc ni zgodilo. Res pa jc. ila smo vsi izgubili oproščenje orl šolnine in druge udobnosti, ki so zelo hudo zadele ubožnejše dijake. Za zadevo sc je v veliki meri zainteresirala slovenska javnost v Celju. Dijake, ki so izgubili o-prošecitje šolnine, so celjski Slovenci podprli. Oblak in Zidar, ki Ma bila izključena, I sta nu stroške celjskih Slovencev (dr. Sernec) I nadaljevala in dovršila svoje študije, pivi na Sušaku. drugi pa v Novem mestu. Krik nemškega časopisja se je razlegal v ra.jhovske li-| ste. Šolske persekueije so se nadaljevale, na I ulici nismo smeli govorili slovenski. Privatno I peti je bilo prepovedano. Vzeli sn nam veselje ; do učenja, tako. da je pri maturi t že prihodn je 1 leto večinu kandidatov pudlu. I udi so sr- od ' tukral nacionalne nestrpnosti v Celju silno ne i ostrile in dovedle do popolnega preloma med Slovenci in Nemci. Bilo jc v Celju Slovencem čisto nemogoče zahajati v lokale, kjer so se zbirali Nemci. Slovence so meluli i/ gledulišea. hotelov in kavarn. Uprav to pu je bilo v uiišo srečo. Oklenili smo sc trdneje drug drugega in zahajati smo izključilo med svoje ljudi največ v Narodni doni. Narodna 1 zavesi je silno narasla, (ako da jc dosegla po prev ratu višek in rlovcdla rlo narodne sposobnosti, ila zgrudimo lastno državo lugosluvil > lako je krivica katero so N orne i zatirali Slove.nee toliko lel. končno kaznovala njih sume nad vse tragično. —n >y"tsrr^fl."v*yi.ror;-. — Jugoslovanska knf cjarna v! priporoča sledeča dela ptiznai-ih avtorjev pe izredno znižanih cenah. Opozarjamo -»j; i-U-ie-sente. da nam čimprej poverijo naro ilo Ucr ' zaloga že izčrpana: . er r: :>c- llie-i u1 voro Altarc l?.ll str. 10 Din: D.v Klcid Io proder /cit. 'ih str. 10 Din: Gotica jtteise' und H«uwer. 190 str. 10 Din: t^eot mir grobe "-edr.rtk^n '5! sit 10 Din: Die Macht der PcrsiteUckoit. 112 --Ir. I': Dns Novhiet der Zunge. 110 sir. 10 Die. Holl: Slurm und Steuer. 304 sir 1(1 Din: VCalin und Wal-.rbeit. J88 sir "' Din. Kopplei. 'lin: Problem des Leidens. 100 str Ml Dir ()c: Di heim- 206 str 10 Din: Oer »>• cnlvse KrleHtc, und F.rvogenes. 1. del. 236 sir. II. del. 248 str. Po 10 Din ftaKjansko topništvo na severni abesinski fronti. Baterija 7 cm poljskih topov. Topničarji so sami teu »askariji«. Zadaj stoji baterija težkih topov, I lurški kaznjenci. Turška vlada jc na otcku littrali v Marmarskem morju dala zgraditi novo vzorno | jetniSnioo. Kaznjenci, ki so zaprti v tej kaznilnici, morajo obdelovati velika posestva. Oblečeni so v ^akfi-le .Rpimsam obido. vovarne so i>aje imele do 4000 sodčkov piva v zalogi Ti sodčki so bdi seveda iz gline. Za preživljanje babilonskega ljudstva je bilo pivo najpotrebnejše sredstvo. Kmetje in delavci so dobivali na dau po I liter navadnega piva, nižji nameščenci t liter boljšega piva. vodilni uradniki pa so dobivali kar po 5 litrov najboljšega piva na dan. l'ivo in kruh so Babilonei tudi darovali bogovom. Tudi na Grškem so v starem veku iz ječmenu kuhali nekako pijačo, vendar so Grki vodno najrujše pili svoje dobro vino. Tudi stari Germani so po llimtzeju že kuhali pivo. samo podrobnosti niso znane, kako se je to godilo. Zdi s«, da so stari Nemci že poznali slad. V bistvu pa so za pridelovanje piva porabljali ječmen in oves. redkeje pa pšenico in rž. Tako pridobljeno pijačo so hranili v lesenih posodah. Pijačo so menda pripravljale ženske. Hmelj so začeli |>orabljati v zahodni Nemčiji ob preseljevanju nurodov. Vendar po znanih podatkih hmelj tedaj na Nemškem ni bil splošno znan in je šele pozneje prišel i-z finskih krajev. Pravu ljudska pijača pa je pivo |*>sta,lo na Nemškem šele v 16. stoletju. Ko so v začetku 14. stoletju začeli dodajati hmelj, jc pivo postalo tako trpežno, da so ga lahko razpošiljali po svetu. Najliolj je slovelo pivo v mestih Hamburg, Wismar. Braiinschvveig, Danzig (Gdansk). Od 15. stoletja naprej se je pivo v Nemčiji tako razširilo, da ga niso več kuhali doma. ampak dn so nastale velike pivovarne posameznih zadrug, iz katerih so izšle potem sloveče rodovine pivovarnarjev. »Janezek, ali mi lahko poveš kak vzgled, da se napake očetov maščujejo nad otoroci?.. »Vein! Kadar nam očetje pomagajo delati domače naloge.« ★ »Ze spel me nadleguješ za nov klobuk!« je godrnjal mož. »Tako ne f>ojde več. Rad bi vedel, kaj bi [»ričela, ko bi jaz nenadno umrl.« »Eh ...« je pomislila žena, »morala bi dobiti nov, črn klobuk.- pustil angleškega poslanika in druge angleške jetnike, pozneje je izpustil celo vse evropske jetnike, ni se pa hotel udatii, da bi se podal Angležem kot jetnik. Ker [>a tudi Angleži niso hoteli odnehati, so 13. aj>rila na velikonočni ponedeljek naskočili trdnjavo in jo vzeli. Stara afriška navada je, da zmagovalec zavzeto trdnjavo sme temeljito oplenitd. To so Angleži tudi temeljito storili, še preden so trdnjavo zapustili ostanki potolčene abesinske armade, cesarjeva družina in 20.000 žena, ki so prišle s svojimi možmi — abesinskimi vojaki. Z Angleži je tedaj bil tudi nemški afriški raziskovalec Rohlfs, ki se je udeleževal vseh bojev od jiočetka. Ko so angleški vojaki oplenili Mog- Kakor oče. Učitelj piše materi rozvajenega učenca: »Vaš sinko je sicer močno nadarjen, a tudi sila poreden. Kaj naj naredim, du gu ukrotim?« — Mati odgovori z obratno pošlo: •Naredite, kar hočete; jaz. imam z njegovim očetom dovolj opraviti.« Za dve steklenici ruma doilo, je Rohlfs v rokah nekega angleškega vojaka zapazil lepo pokrivalee, narejeno i i srebrne pletenine. To pokrivalo je bilo podobno kroni, kakršne nosijo abesinski svečeniki ob velikih praznikih pri procesijah. Rohlfs sc je zelo zanimal z« to krono iz srebrne ple.enine, ki jr bila bogato okrašena z zlatom in emuilom. Po-nudil je angleškemu vojaku dve steklenice nima. če mu da to pokrivalo. Angleški vojak, ki je to |K»krivalo vzel morda samo zalo. ker nič boljše ga ni našel, je bil lakoj zadovoljen in jp sklenil kupčijo. Rohlfs je prinesel krono kol vojni spominek S selnvj v Berlin, kjer so strokovnjaki izjavili, dn je to pokrivalo krona abesinskega cesarja Teodorja. Krona ima 28 em premera in je 34 cm visoka. Spletena je iz pozlačenih srebrnih niti, v katerih so vdelane slik« nije nu emajlu. L. 1025. so to krono vrnili tedanjemu abesinskem u cesarju. Njena usoda najbrže ni bila po sobno znana. Tudi sedaj, ko se o Abesiniji toliko govori iu ko se vnovič bije boj zu krono abesinskega cesarja, le malokdo ve, ila je bil« abesinska cesarska krona nekoč prodoma za dve steklenici ruma. Letalec je zopet iz&inil krono italijanski uuiki ua severni abesinski Ironu prodirajo med kaktusi ui skalovjem Pivo v starem veku Že v prastarih časih so kuhali pivo. Verjetno pa je, da ga niso znali tako kuhati kakor ga znajo kuhati danes. Že v najstarejših časih so poznali pivo kot vsakodnevno okrepčilo, kot »tekoči kruli«, ki so ga uporabljali tudi pri verskih obredih. Nemški profesor Ilintze je spisal knjigo o zemljepisju in zgodovini prehrane ter je nabral o pivu tele podatke: V Egiptu so imeli pivo na prvem mestu alkoholnih pijač. Pripravljali so gu nekako tako. kakor šc danes egiptovski felahii pripravljajo svojo »buzo«. Glavni živež revnega člo-ve.ka je takrat bil kruh in pivo. Poleg tega so pa siromašnejži sloji uživali tudi bob. česen in por. Mati je svojemu sinu vsak dan prinesla v šolo dva vrča piva. Kralj je kmetu vsak dan dajal 4 hlebe kruha Ln dva vrča piva. Pivo so darovali bogovom že v najstarejših časih. Pili so ga iz skodelic, ali ga pa srebali po cevki, du so se izognili gošče, to je ostankov žita in kruha. Egiptovski kralj Ramzes lil. poroča, da je temp-lom daroval vsega sku|>uj 466.303 vrče piva. Pivo so uvažali v Egipt iz inozemstva, zlasti (>a iz Sirije in Babilonije. Iz teh dežel so pošiljali v Egipt pivo v zapečatenih vrčih, označenih z etiketami, lako pivo so Egipčani zelo čislali. Močno razvito pivovarništvo so imeli v stari Babiloniji. Profesor Ilintze sodi, da so morda tojn kuhali pivo že v 7. tisočletju pr. Kr. Poznali so najbrže tudi že slad. ki so ga pridobivali na ta način, da so ječmen namočilo, da je vzklil im to hranili. Za pridelovanje piva so porabljali tako zvani »pivski kruli«, ki so gn delali iz slada, testa in nekaterih drugih sirovin. Babilonei so imeli več vrst piva: navadno ječmenovo pivo, črno pivo, dobro črno pivo. najboljše pivo, navadno mešano pivo, boljše mešano pivo ter vležano pivo, katero je v kleti še enkrat vrelo. Kvas so poznali že stari Babilonei. Nikjer pa ni povedano, ali so kvas uporabljali tudi za izdelovanje piva ali ne Hmelj so v poznih babilonskih časih vsekakor dovali k pivu. Alii so hmelj uporabl jali že prej, ni znano. Pivo so spravljali v mehovih, vrčih in kadeh. I>a je bilo bolj okusno, so mu dodajali žafrana, cimeta itd. Spočetka so varili pivo kar jxi hišah. Pozneje pa je nastala cvetoča pivovarniška obrt, to je hi lo že I. 3000. pr. Kr. Takratne pi Koliko poje italijanska severna fronta Te-le številke govore o preskrbi severne italijanske fronte t živili. Te številke pa tudi dokazujejo, kake težave imajo Italijani pri svojem pro diranju. Na severni fronti stoječe italijanske čele po jedo vsak leden 20.(XXI slolov živeža, od tega 2800 stolov mesa. Ker pa se Italijani v zasedeni Abesiniji kaj težko oskrbujejo z mesom, zato iz hladilnic j v erilrejski Asmari vsak dan pošljejo 400 stotov mesa na fronto. Žive/ dovaža na Ironto noč in dan i 5000 tovornih avtomobilov. Vojaške pekarne na-[ peko vsak dan kruha iz 125.t>00 kilogramov pše-nične moke. Da razbelijo krušne peči, porabijo vsak dan 600 slotov drv, katere morajo seveda tiKli sproti dovažali ua fronto. V ta namen so v Asmari napravili posebno oskrbovališče za drva. Kamor pa avtomobili vsak dan ne morejo, tam so ustanovili jvosebna skladišča za živež, katerega prenaša tja 7000 tovornih živali. Te živali jia zato porabijo vsak teden 20.000 stotov krme. Samotne straže in postojanke |va oskrbujejo letala, katere s padali mečejo vojakom živež in vodo. V hi k i Massaui sedaj vsak dau z ladij razlo^ vore 4000 Ion živeža, medlem ko so |>rod kratkim samo 400. Vso to silno množino živeža pošiljajo Italijani iz luke v notranjost deloma z železnico deloma s tovorno živino. V ta namen imajo Itali jani na razpolago 3500 tovornih avtomobilov, 60.000 velblodov, konj, mul m oslov. V vojnih bolnišnicah |>a ie pripravljenih 20.(KXI jx>slelj. Težave italijanske inlendance so povečane še s tem. da njihove črne vojake, askarije, |xj večini spremljajo tudi njihove družine, za katere mora italijanska vojaška uprava seveda ludi skrbeti. Skrivnostni ptič Verjetno je, da celo sedanja znanost ne [vozna še vsega živalstvu na zemlji. Raziskovalec Gntti je pred kratkim potoval po belgijskem Kongu in raziskoval gozdove v deželi I turi lam je zvedel, da se v teh gozdovih potika doslej šc neznana vrsta opic, ki mi podobne gorili. l)o moče prebivalstvo pa Gattiju nu vprašanje, kje bi mogel najti le živali, ni hotelo nič |>ovodati. Po dol-gejn prigovarjanju so inu končno le začeli prijiovedovati o neki orjaški opici, katero |)a domačini naz.ivljujo »veliki ptič Udegi«. O ! lem ptiču so mu pripovedovali neverjetne zgodbo: češ. da zna leteti in du je rdeč ko ogenj. Ko pn jih je raziskovalec pozval, naj mu po kažejo kraj, kjer bi lahko to žival živo videl, tega niso hoteli storiti, am|>ak so sc izgovarjali, češ, d« morda take živali sploh ni. Nekega dne pu je Gattiju zamorski čarovnik pokazal kovček kožuha, katerega je rešil iz. ognja. Tn kožuh je precej podoben kožuhu gorile, toda dlaka je krasne rdeče liarve. Take barve nijnu nobena doslej znana žival na zemlji. cesarsko Kakor znano, je na svojem poleni iz Anglije v Avstralijo v malajskih vodah izginil sloveči letalec Kingslord Smith. Iskali so ga z ladjami in letali, a doslej brez uspeha. Sedaj |x>roiajo, da jc iz-inil i ludi drugi sloveči avstralski Ictalec Melrose (na sliki ob letalu), ki je z letalom iskal pogrešanega Smitha. Na abesinskih bojiščih se bijejo boji za , krono abesinskega cesarja. Če bo abesinski ne- ! guS izgubil vojsko, bo najbrže izgubil tudi abesinsko cesarsko krouo loda tudi prod 64 leti te je tedanji abesinski neguš boril z,a svojo krono z Anglijo. To je bdi cesar Teodor. Ta mož je tudi hotel reformirati svojo de-telo. L največjo energijo m odločnostjo se rini je posrečilo, da je spravil v deželo nekaj napredka, čeprav so biile njegove metode, tedanjemu času in pa razmeram v deželi primerno, ■nočno barbarske. Toda razumni vladar je že redel, kako more biti kos težavam, ki so ovirale njegove načrte. Toda tudi njegova odločnost tn vpliv sta končno morala pod leči, ko so cesarju začeli nasprotovati plemenski poglavarji in se je z njim sprla mogočna abesinska duhovščina. Vse njegove načrte so mogočne kaste znale preprečiti ali vsaj ovirati. Ko je najjosled naletel še na težave z evropskimi državami, zlasti pa z Anglijo, je cesar zgubil potrpljenje. Cesar je vedel, da so vse te neprijetnosti povzročili v glavnem inozemci, ki so prebivali v Abesiniji in kd so domače prebivalstvo izzivali. Zato je cesar Teodor 1. 1864. vse Evropce, ki ■o prebivali v Abesiniji, kratkomalo zaprl. Svet ■e je spočetka temn ukrepu abesinskega cesarja čudil, ker nihče ni m ogni verjeti, da bi sicer dobrosrčni in razumni cesar bil zmožen take nasilnosti. Tudi Angleže je ta cesarjev ukrep moftno presenetiL saj Abelsinija meji na angleško ozemlje. Anglija bi se bila rada izognila vojski, ker je vedela, da vsaka vojska požre mnogo denarja. Zato je Anglija naročila svojemu po- j sla miku Rasanu, naj posreduje pri cesarju. Toda cesar je tudi angleškega poslanika vrgel v ječo, zaradi česar je potem Anglija, četudi nerada, morala zgrabiti za orožje. Jeseni 1. 1867. •e je v Masavi izkrcala angleška armada, ki je bila zelo dobro oborožena in opremljena. Angleško armado je vodil general Napier, ki si je priboril sloveče ime kot kolonialni vojskovodja ie ▼ Indiji. Abesinski cesar je bil trdno prepričan, da bo vojsko dobdl. Svoje čete iz južne Abesinije je zbral v gorski trdnjavi Magduli, ki ae mn je zdela nezavzetna. Kako trdno je bil prepričan, da Angleži te gorske trdnjave nikdar ne bodo mogli premagati, dokazuje dejstvo, da je dal semkaj pripeljati vso svojo zakladnico in vso svojo družino. Toda bridko se je varal. Malo pred veliko nočjo I. I86S. je generali Napier « svojo armado prišel pod Magda!«. Najhujši boji so se bili od velikega petka «k>:<-velikonočnega ponedeljka, od . 10. do 13. »p rila. N« veliki petek so angleške čete že ob 5. *}ntraj začele prodirati, nakar je »b 4. pojvoldne na vznožju trdnjave Magdala pri vasi Arogo zadivjala strašna bitka. V veliko nesrečo Abesincev pa je tedaj tudi na nebu zadivjala strašna nevihta. Grmenje je bilo straš,iejše, kakor pa grmenje topov in bliski hujši ko ognjene rakete. Po dolgem boju so Angleža čete abesin-»kega cesarja vrgli v trdnjavo. Sedaj so Angleži naskočili trdnjavo samo. Teodor je sicer iz- Abesinski vojaki iz rodu rasa Guksa so prešli k Italijanom Ti so jih vtaknili v italijanske uniforme in jih poslali proti Abesincem Na sliki vidimo te abesinske odpadnike v italijanski uniformi. MLADI SLOVENEC Grebenasti močeradi pod koreninami dreves ČjA Polhi v sivojem zimskem gnezdu Kam odšel je medved? Kam odšel je boter medved, da več ne lomasti v hosti? Ali se je zime ustrašil in izdihnil od bridkosti? ' Morda palico popotno vzel je v roke, odracal v južne kraje, kjer po soncu Ik> veselo kobacal? Ne, ne, ne! V brlog je zlezel si zakuril peč. si spekel zadnjo tolsto piško, potlej pa je svetu »Zbogom I« rekel. Zunaj mrzel veter brije, kmalu vse pokril bo z ledom. Medved pa v brlogu toplem sanja, da gosti se z medom ... Kako živali prezimujejo To dobro vemo že vsi. da jeseni ptice selivke : odletijo v južne kraje, da popada listje z dreves in ■ in da tudi v gozdu nekatere živali izginejo brez ' sledu. O teli zadnjib se bomo zdajle malo pomenili. Kaj delajo čez zimo? Kam se skrijejo, da jih ne vidimo urkjer več? Večina tčli živali si poišče primerno skrivališče in prespi v njem vso zimo. l elo jim otrpne. Od česa pa ves ta čas živijo? Od tolšče, ki so si jo čez poletje nabrale v svojem telesu. Seveda izgu bijo nmogo od svoje teže. Ko pa sc spomladi zbudijo iz zimskega spanja, so kmalu spet sveže in čvrste. Nekatere živali pa si nanosiio hrane v brlog in jo tam použijejo večji del, preden zaspijo, z ostankom pa si okrepčajo želodčke takoj, ko se zbudijo. Cmrlji v svojem domku pod zemljo. Obiranje jabolk Tfitelj: »No, Janezek, aH veš, kdaj je najpri-pravnejši čas za obiranje jabolk?« Janezek: »Seveda vem, gospod učitelji Takrat, ko je pes na verigi.« V šoli Učilelj: »Od katere živali dobimo meso. mast m drugo?« Učenec: »Od mesarja, gospod učitelj.« Pisma slovenskih otrok iz tujine Dežela ljuba, kj« ležiš, ki jezik moj mi govoriš? kjer znanci moji še žive, prijaClji moji v grototi spe? Vzdihujem, vprašam veano: kje? PrijaClji, k vam želi srce. peroti imeti si želim, da k vam domov ko ptič zletim. 715. Dragi Kotičkov striček! — Ootovo se boš začudil, ko boš prejel to pismo namesto iz Jugo slavije — iz Francije od 13-letnega Slovenca, ki tudi marljivo prebira »Mladega Slovenca«, Hodim v čelrli razred tukajšnje šole Govorim, pišem in berem že prav dobro Irancosko. V šoli imamo tudi kino. Učitelj nam vsak dan prevaja poučne filme iz zgodovine, zeinljepisja in pri rodostovja. Ob sredali in sobotah zvečer imamo pa zabavne filme. Takrat gre tudi mama z menoj. Imam pa še eno sestro in brata. V šoli se mnogo učimo. Vsak dan dobimo nalogo iz računstva in iz slovnice. Ob sredah in sobotah ix> šoli pa hodim v cerkev k verouku. V šoli verouka nimamo. Kdor se ga hoče učiti, mora hoditi v cerkev. Sc marsikaj zanimivega bi Ti napisal, pa sc bojim, da bo vse skupaj šlo v koš. Ce hočeš. Ti vdrueič opišem tukajšnje lepe kraje in lov na jelene v Boisu de Fontainebleau. Pozdravljam Tebe in vse Tvoje kotičkarjel — I rancois K r o p i n . učenec IV razr.. Bois le Roi, Francjja. Dragi Francek! — lz slovenskega Francka si se sicer že prelevil v gosposkega francoskega »I ran coisa«, jaz pa Te kljub temu imenujem kar lepo po domače, kakor se za slovenskega dečka spev dobi! Cesfitljivo svojo brado stavim n še veličastne brke po vrhu, da Te tudi mama še zmerom kliče takisto, kakor Te je ljubeče klicala, ko si ie v zibki ležal in na vsa usta milo jero prodajal. Kar ne morem si namreč misliti, da bi slovenska mati svoje sina v tujini klicala rt ugače kakor doma. Da so Ti francoski učitelji Francka spremenili v Francoisa, je kar razumljivo in odpuat-Ijivo. saj drugače biti ne more, ampak mati... ne. ona »e pa že ne bi tako daleč spozabila, da bi te v Francoisa prekrstila! Čeprav si v tujmi, si šc vedno naše gore list, fant od fare in zato ne smeš pozabili, da Te je rodila slovenska mati. Pa s tem nočem reči, da moraš ljudi drugih narodnosti omalovaževati ali celo sovražiti Nc! Potlej bi po stal čisto navaden fašist. Človek mora spoštovati vse ljudi, pa naj bodo to Zamorci ali Kitajci ali Indijanci. Vsi imajo enako pravico do življenja pod božjim soncem. Vendar pa mora človek v prvi vrsti imeti na jeziku materino govorico in v srcu svojo domovino. Nič ni na svetu naravnejšega. kot je to. Človek, ki zataji svojo materinščino in svojo domovino, je v mojih očeh odpadnik in izdajalec, pa naj bo to Slovenec ali Francor/. ali Nemec ali kdorkoli zel Toliko o tem. Pa ne smeš misliti, da so inoje besede zgolj graja. Kaj še! Vse to sem napisal samo zaradi tega, da bi domovinsko ljubezen v Tebi še bolj utrdil in poglobil. Kako žc pravi pesnik! — Biti slovenske krvi. hodi Slovencu ponos! Življenje doma in v šoli si lepo opisal. Prav ustregel boš meni in vsem drugim, če nam opišeš še tamkajšnje kraje in lov na jelene. Moško besedo Ti dam že vnaprej, da bo Tvoje drugo pismo takoj zagledalo beli dan v kotičku in ne šele f>o dolgem času — kakor to prvo pismo Iskreno pozdravljeni vsi: Ti, bratec, sestra in mama! — Kotičkov striček. 716. Dragi Količkov striček! — Sprejmi tudi mene v svoj količek. Tako rada bi včasih preplavala široko lužo, ki leži med nama, da bi reševala uganke in izpolujevalke! Tako jih pa že drugi vse rešijo, ker semkai Slovenca« zelo pozno dobimo. Veš, jaz sein v Argentini. Ko dobimo »Slovenca«, pogledam najprej v Tvoj količek. Zelo srečna bi bila. če bi bila tudi jaz kdaj izžrebana za nagrado. Tako rada berem slovenske knjige, pa jih nimam nič. ker jih tukaj nimajo nikjer na jirodaj Ce bi mogla priti k Tebi, bi mi gotovo kakšno podaril, sai si lako dober gosivod. Imam šc eno sestro. Obe hodiva v šolo. kjer se pa učimo samo š|>ansko. 10. oktobra ie minilo pet let. kar živimo tukaj. Očka nam je med tem časom že umrl. Se lo Ti moram povedati, da smo na koncu šolskega lela igrali v kinu. Jaz. moja sestra in še mnogo drugih. Pa tudi tega gotovo še ne veš, da je pri nas zdaj še vedno zelo vroče, pri vas pa bo kmalu zima. l.epo le pozdravljamo vsi skupaj, najbolj pa jaz —■ Amalija Zlemberger. Učenka IV razr., Loma Negra, Olavania. Argentina (F. C. S.) — Južna Amerika. Draga Amalija! Tvoje pismo je moralo pre romati še daljšo pot. da je ko! bel golobček po-| iskalo in našlo domovino. Preko dolin iu gora in ' moria je romalo, /daj pa leži varno in udobno na moji mizi, da se odpočije od dolgega, napornega potovanja. In jaz slonim nad njim in toplo mi je pri srcu, ko takole premišljujem, kakšno čudovito moč ima v sebi ena sama beseda: DOMOVINA. Kdor košček njene lepote odnese s seboj v tujino, je ne pozabi nikdar. Kakor se sončna roža obrača za soncem, tako se vračajo S|x>inini tja, kjer toplo diha domača gruda, kjer žuborijo domači studenci, kjer šumijo gozdovi svojo neskončno pesem iz roda v rod. Rada bi brala slovenske knjige, pa jih ne dobiš nikjer? Z reševanjem ugank v »Mladem Slovencu« je res križ. Preden utegne priti Tvoja rešitev iz Argentine do mene, že zdavnaj vse nagrade jx>berejo drugi. Premišljeval sem in premišljeval, kako bi to reč uredil, da bi bili tudi slovenski otroci v tujini včasih deležni nagrad v obliki slovenskih knjig. In sem sklenil in ukrenil, da uvedeni v »Mladem Slovencu« stalni kotiček za otroke slovenskih izseljencev v tujini, da boste imeli vsaj malo zveze z domovino. Vsako tretje pismo, ki bo priromalo na moj naslov, bo poslej nagrajeno. Zaenkrat boste te nagrade deležni vsi, katerih pisma objavljam jx>d zgornjim naslovom. /.e za Miklavža boste imeli v rokah z risbami opremljeno zbirko |vesmi »Mlada njiva«, ki izide le dni pri Mohorjevi družbi v Celju. Tudi Ti, kakopak, ne boš izvzeta. Ali si zdaj zadovoljna? Piši mi šc kaj, pa Ti tudi druga knjiga ne uide! Se marsikaj bi Ti pisal, pa me že peto pismo sili jiod piero in nej>restano godrnja: »Daj no že nehati, daj! Jaz sem tudi še tukajle!« Prisrčno Te jjozdravlja Kot striček. 717. Preljubi Kotičkov striček! Dovoli, striček, da tudi jaz kaj napišem za Tvoj kotiček. Gotovo boš vesel mojega pisma, ker Ti iz tujine malo pišejo. I/ llolandije Ti menda še ni piisul nobeden, zato Ti bom pn jaz prvi. Hodim v peli razred in sc prav pridno učim. moja šliri leta ntlajšu sestrica Berlkn hodi v prvi razred. Tukaj v Holandiji ni nobene slovenske šole. V šoli se učimo samo holaindsko. Mama nas uči domu slovensko moliti, pisati iin brati Da sum že na odru dekliimiral |>eso-ča.si povsem jiozabil nanje To svojo malomarnost moram zdaj popraviti. Svečano obljubljam, da poslej niti eno pismo, ki bo priromalo jr. tujine do mene, ne bo brez s-ledu izginilo v širokem žrelu moje torbe ali crlo nenasitnega koša, nego bo pri priči gostoljubno sprejete v moj kotiček, te bi Ic enkrat prelomil dano besedo, mi Inhko vesoljni svet prezirljivo za renči v brke: Kotičkov striček — figa-mož! llad bi me obiska,!, pišeš, po nima! dennrja za vožnjo v domovino. To Ti od srca rad verjamem. ko pa jc Tvoj očka rudar! Rudarjem tudi v domovini življenje ni z rožicami postlano Kakor črna živina garajo globoko pod zemljo, sinrt jim stoji nenrestano za petami, in kopljejo v potu svojega obraza črn zaklad, da si z njim polnijo mošnje in trebuhe — ilrugl. Kako že |iravi Gregorčič? — Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruli delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili. I.c škoda, da gredo takale lepe besede tistim. ki imajo v rokah moč in denar, pri enem ušesu noter, jjri drugem p H ven. še mnogo, mnogo vode bo najbrž sleklo v morje, preden bo na svetil vse tajvo urejeno, da ne bo na eni strani peščica takšnih, ki se valjajo v nezasluženem nogustvii kakor pujski v blatu, na drugi struni pn nu milijone takšnih, ki se niti enkrat nn dan nc morejo do sitega najesti. Ker Ti nc moreš k meni. naj pridem jaz k 1'ehi. me vabiš. Ljuhček moj. tudi meni nc padajo cekini z jasnega neba. I)n dneva, ko bom imel toliko denarja odveč, du si bom lahko privošči! takšno dolgo jKitovanje za zabavo, je še tako daleč, kukor je daleč deveta dežela vištije- gorskemu polžu. Zelo mi je žal. da moram tvoje povabilo odkloniti, kajti bi od sile rud splezal • Teboj na oni 300 metrov visoki hrib, da bi še enkrat junaško preizkusil svojega rojstva koati. Kar v glavi se mi zvrti, če pomislim, kakšne vrtoglave višine »o to- 100 m Naš sivi očak Triglav ima sicer še nekaj več v višino, n zame, starega in nadušljivega moža z revmutizinom v nogah in v žepu, je že 300 ui visoka krtina --! trd oreh. Kje so tisti lepi inlndi časi. ko sem še kot veverica spretno in gibčni- plezal po naj-strmejših pečinah in se nisem hal ne kurjih očes ne znoja ne težke sape! Izginili so mi kot kafra in se ne vrnejo nikoli več. Samo spomini so mi še ostali. Te spomine zdaj pestujem pri topli peči in otožno prepevam v sivo brado: Zabnčale gore, zašli me I i lesi: »Oj, mladosti ti moja. kam odšla si, kje si? Mnogo sreče in zdravja želim Tebi in očetu v daljni tujini! — Kotičkov striček. Mlada njiva Oevljar in njegova hčerka Blizu šmarjetne gore je stala lepa vaa. V tej vasi je v revni koči živel čevljar s svojo dvanajstletno hčerko. Beda v čevljarjevi koči je postajala vsak dan hujša. S težkim srcem je nekega dne prosil čevljar hčerko, naj odide v svet kruha Iskat. Deklica je ubogala očeta in odšla. S seboj je vzela samo nekaj trdih skorjic. Po dolgem potovanju je prišla do samotnega uozda. Večerllo se je. Deklica je od strahu začela glasno jokati. Zdajci je zagledala oddaljeno svetlobo. Prikazal se je palček in jo vprašal, zakaj lako milo joče. Povedala mu je svojo zgodbo. Palček jo je povabil s seboj v podzemsko kraljestvo. Povedel jo je pred kraljev prestol. Kralj jo je vjirašal. kaj išče po svetu in česa želi. De-' klica mu je odgovorila: »Sreče iščem, da bi s svojim očetom zado-i voljno in brez skrbi živela do smrti.« i Kralj ji je ponudil dve vrečici, veliko in j majhno in ji rekel: »Vzemi eno izmed njiju I« Deklica je vzela manjšo vrečico in se |ep» zahvalila. Potem je postala kar na lepem hudo zaspana. Palčki so jo odnesli v zlato posteljo. Ko se je deklica zjutraj prebudila, se je na svoje največje presenečenje znašla doma. Ob njeni postelji je že stal oče. Deklica ga je radostno ob-t jela in mu izročila vrečico zlatih cekinov. Od-! sihdob sta živela srečno in zadovoljno do smrti. Denarja jima ni nikoli zmanjkalo. Flori jan Schantjer, dijak II. razr. m. 4. Za mlade risarje Povabilu Kotičkovega strička v zadnjem »Mladem Slovencu«, naj mu pošljejo risbe, narejene t eno samo f>otezo, se je odzvalo tolikšno število mladih risarjev, da Količkov striček zdaj pri najboljši volji ne ve, kam bi vso to kopico risb vtaknil. Med poslanimi risbami so nekatere tako imenitne, da bi jih bilo res škoda za koš, zato je Kotičkov striček sklenil, da bo najboljše izmed njih objavil, in sicer v vsaki številki »Mladega Slo« venca« po dve risbi. Da pa še drugim risarjem, ki so prvi razpis zamuditi, dii priložnost poRazati, kaj znajo, je podaljšal rok za pošiljatev novi1i'rf«b za teden dni, torej do sobote, dne 23. t. m. — Vse dobre in posrečene risbe pridejo v »ML Slovencu« na vrsto, drugi risarji pa se bodo morali pač zadovoljiti samo z objavo njihovih imen. Hrabri lovec in nosorog Zdravnikov pes, suhe hruške in še kaj (Resnična zgodbica) Je živel njega dni v nekem večjem slovenskem kraju, kjer je na tisoče delavcev kopalo globoko |xxl zemljo črno rudo, dobrodušen zdravnik, ki ni nikomur na svetu storil ničesar zalega, še svojemu kužku ne. Kako bi nw tudi, ko mu je pa tako pri rastel k srcu, da je smel kuža jesti z gospodarjem skupaj iz iste sklede. Se mu je že na zunaj |x>znato kužku namreč —, da je vsega dobrega sit, saj je bilo ščene zavaljeno in debelušno kot njegov gospodar. Na svetu pa se godijo čudne stvari! Ščene je kljub vsem dobrotam zbolelo in ni hotelo več jesti. Gospodar mu je ponujal telečjo pečenko, sveže meso pravkar ustreljenega zajca, s katerega je še kapljalb kri, klobase — toda pes še povohal ni. Gospodar jc bil zdravnik in se je na bolezni nekoliko razumel. Prelipal je kužku obisti, potipal, če je nos moker, mu privzdignil očesne veke, toda bolezni ni mogel izslediti. Zastonj si je belil svojo nčeno glavo, kaj njegovemu ljubljencu manjka. Pa se je zgodilo, da je tiste dni prišel k njemu neki rudar, kateremu je zbolela žena. Zdravnik ga je vprašal to. vprašal ono in slednjič potolažil rudarja tako-le: »Nič hudega ne bo, samo malo ve{ naj Je že |>rav, če skrbi za svoio vitko linijo, toda zdravje zaradi tega ne sme trpeti Rudar pa ni rekel nc bev ne mev. samo na tihem si jc mislil: Kakšen bedak je ta zdravnik! še tega ne vci da tarejo mojo ženo vse dru- gačne skrbi kakor vilka linija: kje bi na primer dobila prgišče moke za prazen lonec Ko sla se z zdravnikom lako lepo pomenkovala, jo je izza ogla s nobešemm rer>om klavrno primalial zdravnikov kuža. »Gosjiod doktor, meni se zdi, da je vaš |>es bolan,« si jc dovolil vljudno pripomniti rudar. »Seveda je,« je žalostno odgovoril zdravnik. Že nekaj dni ne pokosi ničesar, naj mu ponujam še tako slastne pečenke. Setn ga že vsega temeljilo pre iskal, pa ne moreni ničesar ugotovili.« Veste kaj, gospod doktor,« se je ponudil rudar, .kaj ko bi ga izročili meni za nekaj dni. Boste videli, da vam ga zdravega privedem nazaj. Moja stara mati so se nekaj razumeli nn take reči in tudi jaz nisem od muh.« Zdravnik je bil seveda koj zadovoljen, samo da bi njegov ljubljenec ozdravel: »Oh, kar vzemite ga, sanvo da nti ga zdravega privedete nazaj. Rad vam dom, kolikor boste za-iifevali.« In je rudar jvrivezal psa na vrv in sta šla. Doma ga jc zaprl v klet in odšel ua delo. Dva dni se še zmenil m zanj, kaj da bi šel pogledal, kako se mu godi Tretjega dne pa je vzel t.i suhe hruške in odšel v klet. Pes je leno ležal v kolu in se ni zganil, ko je rudar odprl vrata. »Se koj vidi. da šc nisi zdrav.« je menil rudar. »Vendar poskusimo.« In je vrgel psu hruško Pes se še zmenil ni. Vrgel je drugo. Pes je še |x>vohal ni. Vrgel je tretjo. Pes je v znak zaničevanja zadremal. »Dobro! Meni je prav! Pa bodi še Iri dni za l»rt v kleti! Se boš že še spametoval!' ln je zaprl vrata za selx>i in šel Med potjo ga je srečal zdravnik kako jc z mojim psom? Bv kmalu zdrav?« Danes objavljamo prvi dve risbi, ki sta narejeni z eno samo [»težo. Obe sta imeiiibii in delata mladima risarjema vso čast. Prvo je poslal Bogomil Novak, učenec II. razr. giimi. v Ljubljani, drugo f>a Mimica Sever, učenka II. razr. mešč. šole v Ljubljani. Med hmeljniki št. 2. Tudi pesemeo, ki ponazoruje sliko, je zložila sama. — Naj si oba nagrajenca v seznamu mladinskih knjig, katerega smo pred tedni objavili v »Mlad. Slo vencu«, izbereta vsak jx> eno knjigo in nam naslov taiste sporočita v uredništvo! Poredni Stanko Izvrstno, gospod doktor,« je hitro odgovoril rudar. »Ce bo šlo tako dalje, bo v treh dneh jx>-|x>lnoma zdrav.« Cez Iri dni ie rudar spet vzel tri suhe hruške in odšel v klet. Ni še dobro odprl vrat, že je pes živahno poskočil s svojega ležišča Oči so mu kar zažarele, ko mu je rudar vrgel hruške. Ujel jih je kar v zraku. Rudar je jvrivezal jisa na vrv in mahnila sta jo nazaj na zdravnikov doin. Ko je zdravnik videl, kako mu jics živahno maha z repom v |iozdrav, je ves /areč veselja vprašal rudarja: »Ali bo jedel klobaso?« »še suh kruh bo jedel, takšen tek ima,« je menil skromno rudar. »Samo prekmalu mu še ne smete dati klobase. Ima zelo občutljiv želodec in je ne bi prenesel. Bolje je, da ga počasi privadile s krompirjem in kruhom, toda še tega ne sme do biti preveč.« Zdravnik je ponudil f>su |>otice in ko je videl, kako je po njej hlastnil in jo v trenutku |X>go!tnil, je zadovoljen |vobarat rudarja, koliko mu je dolžan, i »Eh, šest goldinarjev (za tedanje čase |>rav lep | denar; danes bi zneslo okoli dvesto dinarjev) uri dajte, pa sva bot Sem mu moral dajati razna zelišča, ki sem jih le z veliko težavo in trudom nabral.« Zdravnik ui nič ugovarjal, kar našlel mu jih je. Še več bi mu jih. če bi zahteval, tako je bil srečen, da je niegi.v ljubljenec spet zdrav. Rudar ;>a je na poti domov zadovoljno brundal v brado: »Pa se je le izplačalo! Deset šjhlov bi moral drl.-ti, če bi hotel toliko zaslužiti. Nai se le kdo poba ha. če sc in.re, d: bi dobi' za ,sako suho irn■':<) goldinar, lako drago jili še nihče ui p. oJaU tj*-—£ Poredni Stanko nastavljal vedno je otrokom zanko. Pa mimo je prišel sosedov Miha. ki vedno hitro prisopiha in že je stopil v zanko, ki hitro jo zadrgnil je naš Stanko. Ko Miha se jc rešil, Stanka je zatožil mami in dečko jih dobi! je koj po zadnji strani. Velikodušnost. Dimnikarski vaienec Pepček je posodil prijatelju brivskemu vajencu Mihi 20 Din. Miho je to ganilo in dejal je: »Pepček veš, če sc ti bo kdaj slabo godilo, če te bo zapustil ves svet, če sc oče in mati, pa sestre in bratje ne bodo več jsmenili zate, potem pridi k meni. Jaz le bom zastonj bril.« Radovednost Očka: »S svojimi neprestanimi vprašanji me boš spravil v obup! Ali veš, da je nekoč neka mačka od same radovednosti fioginila?« Sinko: » lako? Kaj pa jc hotela vedeti, očka?« ŽENA IN DOM S vet otroka Otrokov svet je velik in pisan in bogat. Neskončno velik je la svet in kar pri rokah. Daljno morje? Saj je kar ui najbližja luža ali ribnik v parku. Potoček, ozka vodica — to je veletok. Vrt — daljna prerija; podstrešje — svetilnik na morju. — Otrok iioii slici filozofu in modrecu ko odrasel človek. Vse prodre in vse vidi. kar hoče videti. Lutka iz cunj 11111 je najljubši otrok in mršavi, gar-javi kttžek — najkrasnejša žival sveta. Najprepro stej-ia igri' na ljudskem odru — mu je za nebesa. — Pogled otroka prešine sleherni videz; nič ne tuhta, ne razmišlja, marveč v vse slepo zaupa. Saj pravimo — »otroško veren«, če je kdo iskreno veren. Ker i um otrok tako zaupno vero, hrepeni po »vtoriteti in avtoriteta mu je vsak odrasli človek, zlasli pa starši. Otroku ni všeč puščoba. Kamor pride, je vse glisno, drzno. — Garje pa odraslim, če otrok izgubi veru vanje! Ce dožene, da 90 se mu zlagali! Tedaj se mu sesuje lastni svet, a svet odraslih mu jc tuj. Zalo rakrkne, osami ali se v detinstvu že postara. Nejx>kvarjeni olrok ima živo vero. Veruje, d« nosi sv. Miklavž darila, veruje v Božička, veruje, da živali govor,', da se jiogovarjajo reči in predmeti v hiši — Kraljestvo otroka je zmeraj pričujoče, vedno je tam kjer si ga otrok zaželi. V tem svojem kraljestvu ic sam svoj kralj, je srečen, brez skrbni vladar. Po svoji mili volji premika meje svojega kraljestva in ga oži ali širi, zmeraj se pa vse srečno izide. Malo veličanstvo vlada santovoljno Nc naveže se na svet in po-dlo/nrke, marveč naglo zamenja to iu ono s tem in z onim. Kaka ruša mahu mu ie zdajle za pravljični grad. v hipu spet so to ja-selce, pa pa sjiel čez trenutek je inah samo mah in novo kraljestvo mu ie že |>otoček. kjer plavajo čolni in ladje Vendar, česar ne more j» otroku ponarediti nob?n resničnostni vladar, to zna otrok: da mn ni nikoli žal izgubljenega prestola, da ima sivoj jirestol zmeraj iznova pri|>ravljen Cas in delo mu ne zapovedujeta ko nam. Otrok ie stvarnik: bodi! In že je cimjasto hitka prtncesa in je zlata kočija — škatlica Beli konji? To so kamenčki in vlečka princese? Bela cimjica. Vse se ujema, izvrstno se sklada vse, da je prav Vendar ne smemo misliti, da je svet otToka plitek, jnihel. Tudi ta svet jiozna globine in pozna bolečine, ne naše bolečine, marveč svoje. Ce otroku umrje mati, mn morda ne bo nič hudo Toda po- | skusi in sežgi mu umazano hifko. vso razpočeno I žogo: joj, kakšna bolečina, Itakšna presunljiv« gro-; zal — Nekaj pa vsebuje otrokova bolečina, česar odrasel človeK v bolečini nima: hitro mine, se sfaja ; v nekaj minutah. — Kako si časih otrok kaj z.a-i želi in kako venomer misli na obljubo odraslih, da bo tisto tudi dobil! Pa ne dobi, že zdavnaj smo pozabili, kaj smo obljubili. Tega otrok ne jx>zabi. V srce se mu zareže, ne od[xreti nam tako brž. Hudo in bridko je otroku, če je spričo bratov m sester zajiostavljen. Tedaj se trni bolečina zapiči prav na dno duše m ondi zbira gradivo za maščevanje. Otrokove bolečine niso majhne, čeprav je on sam majhen. Bolečine otroka se utegnejo zbrati v gmoto, neizmerno težo, ki tlači in pritiska na nežno otroško dušo. Taikšen je otrokov svel: obširen, pisati, gibljiv, vendar ima tudi globin« A globine ne zijajo, tnar več se kmalu zarastejo, — Ce stopi noga odraslega človeka v ta svet, se svet razdere, sesuje, če človek ni toliko pameten, da brž odide iz njega. Otrok ima izvrsten nos, koi zasluti, da ga opazujemo. Preneha vladati v svoiem kraljestvu in počaka, da odidemo Tistim, ki izdelujejo igrače pn tvor nicah, bodi piovedano, da je večina njih j»rekstnih izdelkov namenjena odraslemu človeku in ni za otroka, prnv tako tudi mnogo otroških knjig ni napisanih za otroke. Preprostost — to je. kai vlada otroka! Otr<& ima dovolj sam svoje domišljije, da si izoblikuje svoj svet in igrače |io svoje. Kako bi otroku pomagali pri snovanju njegovega sveta? Da ga pustimo v njegovem svetu pri miru in predvsem. da mu damo dovolj prostora, bodi zunaj, bodi v sobi. le v kuhinjo, k služkinji ga nikar zmeraj ne podimo. Otroku je odrasel človek tuiec in zalo prenaša svoje kraljestvo v kote in na skrivne prostore. Daj. da si otrok sam jx>išče svojo družbo! Saj ima za to jako dobro razvit čut. Z otrokom, ki ni iz njegovega sveta, se otrok ne s|xirazume, ne mara ga in se mu izmika. Je fva ves v ognju za drugega, ki čuti v njem. da je iz njegovega sveta. — So tudi otroci, ki so po tire dolfo sami s seboj, ker pač odrasli ne utegnejo hiti z njimi. To je časih dobro za otroka, ker sp raz vija v svojem svetu jv> svoje in si bistri duhA Otroci so bogati, čeprav so ubogi. Do dna r>osrkajo zaklade otroškega sveta. In naj kesneje doživijo še kaj tako hudega, zlati sijaj otroških Irt jim bo zmeraj ostal v duši. NAS DELAVEC Kaj bodi vzor delavski mladmski organizaciji MODNE NOVOSTI Mašitki — pozamenti ?.e desetletja niso biti moderni oni našitki: čopke, kolački, v gumbe zvite vrvice, zavozlane pentlje iz trakov in [»dobno, kar letošnja tnoda predpisuje za okras za na obleke, jope, jopice in plašče. Časih so ti našitki - |X>zamenrti — tudi iz srebrnih, zlatrh vrvic, umetniško izdelani in tudi dragt),.Dobiš pa jvozamente tudi na metre, ali jw "sestaviš in sešiješ sarnia p>o svojem okusu in svojih mislih. — Te okraske moreš našiti tiKti p" krilu, ujjorabiš jih za pas, za |>etitlje, da si zavežeš ovratnik na bluzi in stično. Ker že več ko dvajset let ni bilo teh okraskov v modi, so jih pa zdaj vse obleke polne in priznati moramo, da jako povzdignejo ženskost in so prildadni vsakršnemu ob lačilu. Bluze Pražnje popoldanske bluze so tako prikrojene, da si jih kar čez glavo natakneš. Na hribtu so |>a »nevkfaii« majceni gumbi. Rokavi teh bluz so široki, ohlapni in sc v zapestju na tesno zapenjajo. Imamo tudi ptisirane bluze za vitke in nežne postave. Močnejše osebe imajo le rokave plisirane. Životek bluz za obiske je zvončast ali v gubah. Ce je blago bolj debelo, se bluza ob bokih tesno pri lega. — Med navadno bluzo in kozaško bluzo ni dosti razlike. Čeprav ima kozaška bluza dolge iskrice, imenujemo s tem imenom vse bluze, ki so čez pas. — Krog vratu so na bluzah mehki pierotski ovratniki, na prsrh pa žabo (jaboi). Moderne so tudi bluze s širokim, nabranim pasom, — Da se bluza bolj jx)živi, imajo svetle bluze temne ža metaste pentlje, žametaste pasove, ]X>zaniente krog vratu, krog pasu; obročke iz kovine, stekla; razno vezenine iz biserov in tudi pentlje iz usnja, ki ga ne uj»rabljaino nič več samo za sf>ortne namene. Športna bluza je svetla ali temna. Ima ozke ali le inalo ohlapnejše rokave, na p»rsih ozke robčke. Zapenjajo se z gumbi, ki so drugačne barve ko bluze. Tudi športna bluza je okrašena s plisiranimi nai>ranki(»riš«), s pentljami za vratom ali s temnimi jjasovi in ličnimi zapionkami. -Glede na pasove je pripomniti, da 90 za obilnejše postave spredaj široki, zadaj oikv Narejeni so tudi iz vrvic Športni pasovi imajo celo žepke, kamor moreš vtekniti kak drobiž. — Gumbki na plaščih, tudi plaščih iz krzna, so tudi za okras in so ah usnjati, leseni, kovinasti ali stekleni. Sedanja tnoda zahteva pač povsod okraske. Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim oče som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijah ah naravuosl ic tvornice in glavnega skladišča M. Hrniti k lekarnar, Sisak Varujte se potvorb ' Pošljite naročnino! Svetovna vojna je celotno kulturno in go-sjiodarsko življenje (»otisnila naprej zn dobrih 50 let. Marsikaj bi se pod vplivom normalnega razvoja |>ojavilo mnogo pozneje, pa je prav radi vojne stopilo takoj pred nas. hden največjih skokov je bil ravno na socijaluem polju, deloma radi nujnega gospodarskega razvoj« in racionalizacije v kolonijah rn evroj>skili državah. deloma pa tudi po revoluc i jonarnem duhu, ki je zavladal v ljudstvu, ko se je otreslo silnega trpljenja iti suženjstva ob koncu vojne, lega hitrega razvoja ali bolje skoka se niso zavedali vsi. Živeli so š» v prejšnjem, predvojnem duhu ali «o tega srkali v vsej svoji vzgoji in okolici. 1 Na žalost moramo ugotoviti, da so pri nas ■ med ostalimi najvikami na soeijalnem polju, mnogo prevei zanemarjali tudi našo slovensko delavsko mladino. Po vseh državah so dajali in se dajejo mladinskemu gibanju najrazličnejše smeri in oblike. Pri nas so to vprašanje pustili odprto, dobrih sil v mladini niso ne pospeševali, slabili ne grajali. In kakšen |e rezultat naše brezbrižnosti? Očita se nam, da nismo ne orali ledine, ne vzgajali ne krepili mladine, ki nam je bila vedno / vsem srcem vda.ua in zvesta. In danes išče sjjoznanja drugje? Kje nnj /a stavimo svoje delo. dn si bomo pri mladini pri-, dobili zopet zaupanje, jo pritegnili v svojo katoliško celokupnost? Vse naše delo. tako kakor jc v Belgiji jiri Zosistih, nuj temelji na trajnem, nepremakljivem temelji. Cerkve. Duh katolištva nnj resnično preveva vsa naša de janj«. vse naše misli. Pokažimo mladini, dn nočemo, da vera ostane le tiha in skrita v našem srcu, nli morila le doma v stanovanju, ali kje z.a vrnti v cerkvi, povejmo, da hočemo od katoliku vero dejanj! Poleg notranjega verskega prepričanja zahtevajmo tudi zunanje življenjske oblike lega prepričanja, to jo, da hočemo 7 dejanji v praktičnem življenju pokazati svoje versko prepričanje, /m na« ne sme biti vera le neki svetovni nazor, h kateremu se jiač K Kuhinja Krompirjevi krofki Zribaj sirov krompir, jjrimešaj 2 jajci, 2 žlici mleka, žlico moke, dodaj soli in napravi mehko testo. Razbeli mast in napravi iz tega testa majhne krofke in jih lepo rumeno opeci Kuretina na poseben način. Piščanca razreži na štiri dele in dobro osoli. V soncu raztopi precejšen kos sirovega masla, dodaj 3 do 4 čebule, za prgrišče sesekljanih jurčkov in peteršilja. V to daj kose piščanca in vse jx>časi duši na ognju. Preden daš na mizo. potresi z droibtinami. Zraven krompir v koščkih. Slaniki v smetani. Ta jed tvori s pečenim krompirjem lahko glavno jed kosilo ali večerjo, Lahko pa je nekakšna malica, če jo namažeš na krulike. -- Slanike nekaj časa namakaš in jih jx>polnoina otrebiš, vse košči-ce vzameš ven. Nato jih razrežeš na rezine, ki 90 za j?rst debele. Položiš rezine v skledo, ki se dS pokriti in dodaš: čebulo, zribano redkev, belega popra, paprike (zelene), mak) lovorja, več rezin limone in jesiha, tri stroke česna (tia 8 slanikovl), a česna kesneje nc daš na mizo. Slednjič ]x>liješ slanike 111 vse skupaj s loh'ko sladke ali kisle smetane, da so slaniki jx»kriti z njo. — Na Nizozemskem mažejo na kruh lake slanike: namočene iztrebijo in ofrebijo; jih zrežejo na majhne kocke in jih pomešajo z naribauo čebulo, s |x>prom, z gor čico. jesihom in še za ščepec česna in dodajo prav veliko pristnega olja. To močno premešajo in je izvrstno maža za na kruh! t emi« nam je sol Radi svojih izrednih kemičnih sestavin ne moremo pogrešati soli le zato, ker jo uporabljamo za začimbo, marveč nam je koristna sploh, tako za čiščenje in konzerviranje. Ce hočemo n. pr. oprati svilene blagove, zlasti harvaste, je treba dati pest soli v vodo. Svila ostane prožna in ne izgubi barve. S soljo čistimo zlasti kovinaste predmete, tako medenino, da jo na dva ali tri mesece zdrgnemo z mešanico jesiha in soli. Nato jo obrišemo s krpo in se sveti ko nova. Srebrne žlice se iznebijo rjave prevlake, če jih brišemo s krpico, ki jo pomočimo v sol. Kako težko spravimo ostanke masti iz ponve! Pa stresemo žlico soli vanjo, jo zdrgnemo s papirjem in je čista. — Da nam olje ne postane žarko v steklenici, damo malo soli v steklenico; ali da ostane sirovo inaslo ]x> 3, 4 mesece sveže, ga pokrijemo s soljo na več centimetrov na debelo, a ie tedaj, če imamo zares velike množine sirovega masla. Isto velja za sir, ki se usuši. Pa ga pokrijemo z vlažno, slano krjxi in ostane sir zmeraj svež. — Ko kuhamo v oblicah krompir, je krom pir dosti boljši, če vodo osolimo. Ce imamo krompir od prejšnjega dne, ga osvežimo, če ga pred ufiorabo vržemo v slano vrelo vodo Slednjič pa nam koristi sol tudi za rože. Ce zalijemo prst v lončkih s slano vodo, se ne bodo zaredile gliste, ker prilezejo koj ven in poginejo Ce imaš popoldne goste. Kai daš? Če imaš popoldne goste, pa malo dohodkov, majhno stanovanje, tedaj nipravi bulct (bife), V sobi pogrni mizo z lepim prtom in daj nanjo krožnike (kar v skladovnici) in pribor prtiče iu pladnje s sendviči, piškoti, sladkarijami. V bližini te obložene mize naj bodo manjše mi z.ice. kjer pijemo čaj. Goste prosiš, naj si sami izberejo na mizi. kar jim ugaja in si sami postrežejo s krožniki in priborom. Na mizice j>o staviš bonbone, kreme, sadje Kak gospod bo mogoče postregel z likerjem od mize do mize. Zn to dobo ni nič posebnega, če goste takole skromno pogostiš. Poglavitno je, da ima stanovanje prikupno lice. dn so besede prijetne in tople in da ni dolgočasja. Zavedajmo sp. dn v goste pač nihče ne pride /arndi jedače, ampak se razvedri in dobi leno besedo Družinske doklade Po svetovni vojni so bile uvedene v vrč ! državah družinske doklade. Pri tein je šlo za to, da se zagotovi poročenim uslužbencem ! vzdrževanje njihove družine, ker takratne plače niso ustrezale cenam potrebščin. V nekaterih državaJi so se obdržale doklude še danes, lako 1 11. pr. v Franciji in Belgiji. Kesneje so bile uve-1 dene tudi v Italiji ob uvedb-i 40-umega tednika. Belgija je prva država, ki je uvedla / za i konom vprašam je družinskih dok Ind. Zakon iz i leta 1930 je uvedel splošno obvezo za vse obrt-! ne, trgovske, poljedelske in ostale zasebne ter ; javne obrate. Družimskii oče dobi |x) tem za ! konu na mesec za enega otroka (v frankih!) 15. za drugega 20, za tretjega 40, za četrtega 70 in za petega 100. Vi.šina delodajalčevega prispevka znaša za družinsko zavarovanje za vsak delavnik in za vsakega delavca 7*> Rp, za delnvko Rp. Doklada se dobi za otroke 4 pa velja le za industrijske uslužbence. Dočim plačuje v Bel ?iji in Franciji prispevke le delodajalec, jih plačujeta v Italiji v enaki višini delodajalec in uslužbenec. Prispevki pa tudi niso enaki in se določajo po tem. če sc dela v obratu 40 ur na teden ali več. Doklada je na teden 4 lire za otroka pripada pa do starosti 14 let. V Belgiji so izplačali družinskih doklad leta 1933 zu okrog S85.(KX) otrok 240 milijonov fra.nkov. v I rnneiji pa 4"V> milijonov. Vidimo, da misel družinskega zavarovanja stalno napreduje. Pri nas je uveden sistem družinskih doklad le pri raznih javnih nameščen cih. dočim zasebni uslužbenci tega sistema Še ne poznajo. Jasno pa je. fin obstoja potreba tudi pri njih. Zato bi bilo želeti, da bi se organizacije delavcev in nameščencev energično zavzele za uvedbo družinskega zavarovanja, čeprav zaenkrat na zasebni podlagi. .Saj mora priti pri vsaki zadevi najprej /asebna mirljativa. Po-I sebna dolžnost krščanskih delavcev in name ščeneev je. zavzeti se za to vrsto /asvarovanja. Ilsnie ln t*« ce»l?«rshe poirebfifnfi. dali« veliko izbiro kruponov, boksa, laka. Sevroa itd nudi po nainiž'ib cenah tvidkn FKANC KRl/lVEC, «ru»»sn« iisn|a Mul>ll«na, Stari trii O) »riStevamo brez, praktičnih učinkov Pečat irščainsivH mora odsevati povsod, povsod umni biti temelj, nolrnnje gibalo vere. V tem smisli nnj prav mlndinn prekvasi človeitvo. Sredstva /,a dosego smotra. Mladinska delavska organizacija n«j svoie člane izobrazi, da bodo kot fantje, kol mož.je in kol žene kos vsem nalogam, ki jih bo nanje Mavilo življenje Pn ne le splošno, kar sicer delajo organizacije, prnv posebno naj svoje člane izobrazi v socijalnih vprašanjih, ki so dn-nos tudi za nnv. ko se Slovenija čez dnljc bolj prolctarizira, silno peresu Mladinska organizacij« naj bo vzgojna šola. Vzgaja naj v lej Mticri. Prvo jo. da si sam notranje dober, dn si čim liolj prost strasti, dn si poštenjak, leji in kremeuit značaj v vsakem oziru. Delavstvo iu današnja doba potrebuje požrtvovalnih ljudi, ljudi, ki se žrtvujejo zn skupni blagor Bodi veren, značajem požrtvovalen, uči se in delaj to naj bo načelo vzgoje delavske mladinske organizacije. Svojo izobraževalno in vzgojno nalogo u« i ta organizacija v rš-j s predavanji, deklamaoi-jami izleti, s iirirejanjem dobrodelnih prireditev, s skupnimi verskimi vajami, i duhovnimi vajami zlasti zu voditelje. , prirejanjem raznih mainifestacij, zborovanj laborov itd. Vse to <*i sredstva, ne cilj, ki služijo izobrazbi in vzgoji Pa ne samo to, da predavaš, dekinmiraš igraš itd., poglavitno jc kuj, ne le forma vsebina je vir učinka. Teli zunanjih sredstev se morejo posluževali liuli druge organizacije, vendar se morajo od naše mladinske organizacije močno ločiti |>o duhu. ki ga propagirajo, in ki vlada med članstvom. Naj l>o naša mladina vesela, zmožna vse krivice in nepravilnosti bičati, zo-|>er nje se boriti, n ne le samo podirati, temveč tudi graditi. Vzor člana naše delavske mladinske organizacije naj ho: i/.rn/.it katoliški značaj, ki se ho vedno boril zn resnico, za ljubezen in za pravico delovnega ljudstva- 800 rudarjev siavha V podjetju Metini Mine« Linited. nkrajer Oresje, Stnnkovec in Gorence je stopilo v slav ko čez «00 rudarjev. .Neposredni povod tej stavki je bil odpust delavskega zaupnika. I )n se rudarji povrnejo zopet ua delo se je delegacija rudarskih delavcev in delavske zbornice po gnjala pri direkciji rudnik« v sledečih pogojih Delavske iilače naj se itovečnj<>. ker ne ustrezajo predpisom paragrafa 54. |irnvii lirH-tovskih skladnic tn .Služibenog« red«, v rudnikih. Kužni, oziroma globe, če je zanje res stvarni povod, se morajo izrekati le v sporazumu z obratnim zaupnikom. Vsak tak slučaj pn mora biti dobro preiskan. Nn sedežu rudnika v Bnduši so naj postavi zdravnik pri Bratov.«ki sklndn,ici Delavski rn ujinik. ki je bil protizakonito odpuščo-n. ldrž.avnilt podjetij, knkor so želez niee. plinska in vodna |>od.jetjn itd. če tej vsoti prištejemo še 50 milijard dolgov ki jih imajo posamezni rajliovei. dobimo ogromno v«oto I^O mili i srd mark. če jo pn preračunamo v noše dinarje, sp nnm jired tnko ogromno številko 21.2 bilijona dinarjev, zde naši dolgovi knkor krajcarji. Vprašanje je seveda, kilo bo vse te dolgove plnžal. Urez dvoma binlo nemškemu delovnemu ljudstvu natovorili na njegove rmne tudi to breme' DROBTINE Anketa nameščencev. Nedavno se je vršil« v Belgradu anketa o tiamešienskih problemih. Sklicala stn jo Zveza privatnih nameščencev in Zveza bančnih, zavarovalnih in industrijskih nameščencev, ki sta obe članici marksistične strokovne internacijonale. Ankete so se udele žili tudi zastopniki socijalnih institucij. Kdor ve. da igrajo v teli marksisti zelo veliko vlogo temu dejstvu ne bo pripisoval prevelike važ aosti Krščanski nameščenci, organizirani , Društvu združenih zasebnih in trgovskih name ščeneev ter v Radničkenn strn kov nem save/.u v Zagrebu, ila anketo niso bili vabljeni in se je zato tudi Iliso udeležili. Zato je bila ankein izrazito marksistična prireditev in je |ki tem tudi treba pre«ojnti njene sklepe in njen jiomen. Soeijnlistično gospodarstvo. Iz proračun« zagrebške delavske zbornice je razvidno, dn ima zbornic« vseh izdatkov 1.04-7.627.25 |)jn. Od te vsote gre 1142ravo (plače marksističnega uradništva. najemnina ter |>aoir) 754.sso Din. oziroma skoraj vse. Zato jiopolnom« razumemo marksistični boj zn delavske zbornice, saj ie redijo skoraj vse njihove voditelje in agitator je Stol ien za delovno pravo. Listi poročajo, da je na ljubljanski univerzi pod okriljem juri-dične fakultete organizirana stolie« za delovno pravo, ki je bila podeljen« dr. Stojami Bajiču. Dr. Bajič je znan po svojih razpravah o mimo Scenskem pravu, je pa eden vodij Narodne strokovne zve^e. Brezposelnost med pravniki. Pri jiravo se življenjskih potrebščin v Italiji rastejo Naš domači zdravnik J. R Š. — Napade ledvične ujcdi zavoljo | ledvičnih kamnov imate, knkor je ugotovil zdravnik? Bolezen se vam .ie ponovila po , 30 letih in noče prenehati, navzlic zdravljenju. Zdravnik vaui svetuje operativno zdravljenje, ki bo bržkone neizogibno tudi po mo- , jem mnenju. Vsekakor se odpravite v bolnico ali podoben zavod, dn se vam pregleda ; seč. in ustanovi vrsto vašega ledvičnega namenja; pri nekih vrstah je opravičeno mi- ( skusno zdravljenje z lekarniškimi zdravili j in vodami; pri vsaki vrsti kamenja je po -t,robna posebna prehrana, da se preprečuje | nadaljnje tvorjenje kamenja (zlasti v doslej j zdravi ledvici). Razvidno vam je menda, da ne morem kar na slopo srečo svetovati do j mačih zdravil in primerne hrane pri tako j kočljivi bolezni, kakor je vaša. V. T. M. — iMesne juhe ue mara več vaš j deček, odkar ee je vrnil s počitnic pri kmet- , skih sorodnikih! Samo tiste težke kmetsko jedi in neokusne rihlodc hoče! Zdi se mi, dn ima deček zdrav okus in zdrav prirodni čut za pravilno prehrano. ,1. R. Lj. - O kambuši, japonski čajni gobi. nam pošiljate poročilo kemika-stroko vn.iaka za preiskovanje živil, ki je ugotovil, ! da se v t. z,v. kambušni pijači ka.i rad zaredi raznovrstni drobnogledni plevel in mrčes, tako n. pr. plesni in celo kisni črvički. Ta preiskovalec, je odkril te strahote eclo v pi .iač.i, .ki sp mu je zdela okusna, in meni, da bi se »kamhuša« pristudila ludi najbolj na vdušeni kambuševki' ali -kumbuševcu«. ee bi pod drobnogledom videla vso gnusobo te pijače. Vaša želja je. da se to poročilo ob javi. ker da se je celo v Ljubljani silno raz pasla strast za, kambnšo, kar utegne ikn diti javnemu zdravju. Raci vam ustreženi, bojim se pa. dn ne ho imelo učinka, ki ga vi pričakujete. Koliko ogabnih stvari uživa človek s slastjo! Gotovo se dn tudi kamhuša napravili snažno in okusno, treba .ie za to čistih druži in skrbne priprave. Kamhuša je alkoholna pijača, za otroke neprimerna, od raslim je všeč največ radi opojnosti. Zdravilni pomen kambuše pa je v njenih živih glivicah, ki vsebujejo poleg dopolnil (vita mino v) tudi odvajalne snovi. Nedavno sem priporočil neki vprašalki, ki ji jp gosti vinski innšt najljubše čistilo, naj si napravlja in uživa kainhnšo, ko ne bo več mošta. Kam buši pripisujejo n.ieni ljubitelji pomlajeval ne uspehe. Knak učinek za dolgoživost je zasledil znameniti ruski raziskovalec Močnikov v kislem mleku in prav v glivicah kislega mleka. Od takrat jp kislo mleko v časti. zlasti bolgarska vrsta kislega mleka, imenovana, jogurt. (Omenjam, da jc iste vrednosti in meni bolj prijetnega okusa kr fir. ki je alkoholno kislo mleko in se da lažje napraviti kakor jogurt ali kambuša.) V vseh teb pijačah so ogromne množine živih glivic, in te so odločilne za ugodni učinek. Za silo dajemo v euakp svrhe celo navadni pekovski kvas, ki sem ga že nešteto krat priporočil na tem mest n. A. D. Lj. Jutranja trudnosi, slabokrvnost, močna napetost trebuha in razne živčne nadležnosti imajo bržkone en sam skupen vir — v nezadostnem gibanju. f!e čepite ze več IpI in dan za dnevom na istem mpslu nepremično po 12 ur in čez in celo v slabem ozračju, potem ni čuda. da se vam je mlado telo naveličalo suženjske pokorščine in za eeln upirati. Telesu, zlasti mlademu, je tre ba predvsem zadostnega gibanja na prostem; vsaj po eno uro na dan, ob nedeljah ali ' Rog plačaj! praznikih pa pol dneva. No utegnete? Ba vam ne l*n treba pozneje polegati, dobite si žo sedaj koga. ki vas začasno ali redno na iloruešča pri vašem neprenehljivem poslu. Dajte svojem o.ličku, kar je oslovega! M, D. G. I telo perilo po navadnem rdečem ni nič posebnega; sovo, če je močno in dolgotrajno, je že treba kaj ukreniti proti toj sitnosti. Morda vam pomore redno umivanje s loplim kamilčuini čajem, izmed do mačih zdravil se uporablja čaj šentjanževke ali krene zeli tbot. hypericam perloratum), velikonočnimi (bol. anemone pubsatilla) je radi strupenosti prenevarna. Homeopatje slavijo boraks, seve zelo razredčen. Ista. Radi očesnih motenj se obrnite čim prej na zdravnika za oči! M. G. M. Ob čišči vam krvavo ni lezi prsna žlc7.a? Da prsni žlezi zabrokneta ob mesečnem perilu, je navaden pojav, da včasih katera tudi krvavi, ne pomeni še bolezni, saj se ob tistem času pojavljajo šp druge »nadomestne* ali .spremljajoče- krvavitve, ki so brezpomembne v zdravstvenem pogledu. Ista. — Zlata trte, da. vam je že potna ga.la pri helem perilu? Uporabljajte jo. če se je res obnesla, in sporočite mi, kakšna jp iista eudotvorna rastlina. .laz je namrei-ne poznam pod tem imenom. V knjigah sem zasledil masleni grint (bot. sencem aurens). ki ba.ie pomaga v sličnih primerili. Ista. Mlahavp in nerazvite prsnp žleze popravlja glede oblike in velikosti nošn.ia in dojenje, lo je. njihovo naravno opravilo. Vsako drugo poskušan.ie je navadno brez nspešuo in časih eelo škodljivo. Ista. Vnetje mcdičnega drobja se da po zdraviti s potrpežljivim in vztrajnim priza deva njem pod stalnim nadzorovanjem in vodstvom izkušenega zdravnika. M. C. Lj. Ribje olje se upira večjima otrokoma? Vsako leto poskušate ž njim. otroka ga pn sili jemljela, bruhala, izgub |jata tek dn drugih jedi in hujšata, ila mo rate to nehati ž njim. Tako tudi letos. Kak šno nadomestilo vam priporočam t — Za zdaj in za letos nič. Povejte otrokoma vsak dan. kolika škoda je zanju, da ne uživata ribjega olja. ki se ne ila polnovredno nadomestiti z ničemur. Morda se ho komu zahotelo ribje ga olja, takrat mu ga dajte, kmalu se ga privadita oba. .1. %. P. Živčno stanje se vam zadovn Ijivo popravlja, odkar živite pn mojem na vodilu in resno delate v svojem poklicu. Vztrajajte nadalje; v delu je zdravje! Ne dajte sp bogati od nikogar in ničesar; kdor vztraja, zmaga! |s(n. _ ženiluvanjske zedeve ne spadajo v našo posvetovalnico, ako se tičejo gospodarskih ali drugih nezdravstvenih vprašanj. Na. vaše posebno vprašanje ne odgovarjam, sporočam vam pa. kar vedno in povsod priporočam ljudem, ki sc pripravljajo za za kon: Zakon ni loterija, zato ne tvegaj nič! Poroči se samo. ako se ti obeta po vsej verjetnosti srečen zakon. Trdno zdravje, resno pojmovanje življenja, zanesljiva gospod ska ali pridobitna sposobnost in vzajemna brezpogojna vdanost, so temelji srečnemu zakonu. Ako ni tega ali onega, pusti zadevo! Drži se dejanskih stvarnosti, no lepih besed! H. I'. Lj., K. S. O.. .J. S. S.. M. P. O.. M. G. Lj. Vprašanja, brez izkazila (glave zadnje nedeljske številke.) ali opravičila romajo redno v koš ali naravnost v peč. Darovalcem za jetienega obrtnika srčni drevja; poleg tega »o verjetno cepljene na močno rastoči podlagi. Kakor ena teko tudi drugo pospešuje tvorbo losa brez cvetnega popja. Priporočamo vam, da takoj pognojite zemljo z. apnenim prahom (ali ž.ivim apnom, cestnim prahom, zidnim ometom in stično). Spomladi pognojite drevje s superfosfatom in po možnosti tudi s kalijevo soljo, kar pa ni nujpo potrebno. Vsako gnojenje s svežina hlevskim gnojem, straniščnikom, gnojnico ali umetnimi dušičnatimi gnojili opustite loliko časa, dokler ne bo drevje obrodilo. I Ako pod drevjem raste detelja, zlasti lue.er-na. vam bo tudi v tem primeru drevje le slabo rodilo, zato hi v tem primero morali opustiti kulturo lucerne in ,io zamenjati s katerokoli drugo kulturo. Jabolčne tropine za kuhanje žganja. — Kako dolgo morajo ostati že oprešane tropine jabolk v sodu ali kadi? Ali mora biti I sod ali kad jiopoliioma zaprta ali odprta. Ali je še kaj drugega važno? T. L. L. — ' Sadne tropine morate takoj iz stiskalnice I dobro prerlrohiti. Tako prodrohljene iztresi-I tp v' tenkih plasteh v leseno kad in plast za i plastjo dobro tole.ite. tako. da iztisnete iz tropin čim več zraka. Ce so tropine prosuhe. pim jih poškropite v kadi z vodo, tako, da iz njih lažje iztisnite zrak, ki bi povzročal plesnobo iu cikanje tropin. Ko je kad približno za eno ped od vrha napolnjena, pokrijte tropine s papirjem ali trt nim list jem in jih do roba kadi zadelajte 7, mastno ilovico, kateri primešajte nekaj soli. Sol ima namen, da drži ilovico vedno vlažno, da ne more razpo kat,i. (V tpga up napravite, se plast ilovice hitro suši. V tem slučaju morate ilovico večkrat poškropiti in razpoke zamazati. Ko .je ka.fl tako z ilovico zadelana, morate napraviti sredi kadi v ilovici luknjo. Luknjo napravite s priostrenim kolom tako, da odprtina sega dn tropin. V to luknjo postavite kipelno veho. da lahko odhaja ogljikov dvokis. ki se razvija pri kipenju tropin. Po končanem kipenju snemite veho in luknjo zamašite z ilovico. Najbolje je, da kad postavite v klet., kjer ni prehladno. Tropine pustite v kadi toliko časa, da trop dobro prekipi, to je. da se ves v tropu nahajajoči sladkor spremeni v alkohol. Žganje kuhajte, kn jp za to na gospo darstvu dovolj časa. Namesto lesene kadi, sp v te namen lahko uporabljajo tudi betonske cisterne ali jame, n. pr. betonska jama za kisanje krme. Te betonske cisterne se morajo temeljito iz-e,is ti ti in pred uporabo namazati z vročo raztopino vinskega kamna, ki varuje beton razkrajanja po vinski kislini. 8ALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. MUDI PO IZRBDNO UGODNIH OUiAB KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIGA 5 II. NADSTROPJE čiščenje madežev od krvi iz kožuhoviue. H„ P. S. — Kožuh ste si pomazali s krvjo, pa hi ga hoteli očistiti. Ker se bojite, da ga ne bi pokvarili, želite vedeti, kako bi se to najbolje storilo. Pri čiščenju kožuhovine je treba res previdno postopati, da se ne skvari. dume gospodinje nasvetujejo pri krvnih madežih naslednje postopke: S krvjo pomazani del kožuha je najprej namočiti v mrzli vodi, da se kri raztopi oziroma zmeh; ca. Potem je v pol litra tople vode raztopiti pol žličke kuhinjske sni j iu v tej raztopini oprati umazani del kožuha. Končno ga je. še izmiti v litru vode. ki smo ji dodali eno žlioo vodikovega superoksida. Prav stare krvne madeže sperpmo iz blaga v naslednji raztopini: 1 del jodovega kalcija pomešanega v 4 delih vode; potem izplahnemo v čisti vodi. — Krvne madeže na občutljivem bla gu odstranimo takn, da, si napravimo redkn kašo iz riževega škroba in vode, jo nama žemo na madeže, pustimo, da so osuši, potem pa z mehko krtačo previdno izkrtačimo škrob iz blaga. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Naprava ledenice. Preurediti hočem za ledenico pralno klet. ki leži v pritličju stavbe, pod njo je pa spodnja klel za razne poljske pridelke. Nekateri mi svetujejo, na.i napravim ledenico prosto nad zemljo, drugi, da je boljša do polovice v zemlji. Kako naj napravim, da zabranim prehitro tajanje ledu? F. B. Z. [j, K. Dobro ledenien lahkn napravite tako. ila bn ležala prosto nad zemljo ali pa tudi do polovice ali poolnoma v zemlji. Pogoj, da bo ledenica dobra- to je, rla se bo leveda! službo. Očetova zapuščina. T. R. Predlagajte pri sodišču. da se uvede zapuščinsko |x>stopanje. Ce oče ni napravil testamenta, boste mati in otroci dedovali po zakonu. Mati (zapustnikova žena) bo dobila četrtino, ostale tri četrtine pa otroci po enakih delih. Ce hočete sami prevzeti posestvo, sc boste morali v leni smislu dogovoriti z ostalimi dediči, prisiliti jih pa k temu ne morete. Odsotnemu bratu, čigar bivališče ni znano, bo sodišče jrostavilo skrbnika. Radi tega bo moralo po službeni dolžnosti odrediti popis in cenitev zapuščine Komisijo od redi sodišče, ki za cenitev določi dva zaprisežena cenilca. Stroški sc praviloma poravnajo iz zapuščinskega sklada. Obresti zaščitenega kmeta v posojilnici. P. F. B. Posojilnica zahteva od vas, ki ste zaščiten kmet 6% obresti za leto 1035 in odplačila glavnice. Vprašate, ali je la zahteva v skladu z novo uredbo o zaščiti kmetov. — Uredba o zaščiti kine tov ne velja za kmetijske zadruge iu njih zveze. Za tc velja odplačilni načrt z dne 20. julija 1035. Po tem načrtu smejo zadruge računati dolžnikom kmetom od I. jan. 1035 do 6% obresti lelno za nazaj. Dolžniki kmetje morajo vsako leto najkasneje do konca meseca novembra plačati obresti od dolžne glavnice. Dolžno glavnico pa morajo dolžniki odplačevali v 12 letih. V letu 1015 morajo plačati 1''-,. Odplačilo na glavnico je plačati vsako leto najkasneje do 30. novembra. Ce dolžna glavnica pri zadrugi nc presega zneska OflOO Din. odplačuje dolžnik /adrugi eno četrtino dolžne glavnice, in sicer du konca novembra vsakega lela. Ce dolžnik ne plača obresti in odplačila na glavnico v treh mesecih, izgubi pravico do ugodnosti iz tega od plačilnega načrta. Zadružna zveza pa lahko dovoli kmetom-dolžnikom na njihovo prošnjo, da se okoristijo z zaščito |X) uredbi o zaščiti kmetov. V leni slučaju plačujejo zadrugi 4 in pol % obresti. Ce je torej vaša posojilnica kmetijska zadruga, jc njena gornja zahteva upravičena. Sporna ineia. O. F. P. — Ce sc s sosedom ne morete sporazumeti glede meje, predlagajte pri okr. sodišču, da se meja uredi in obnovi. Tisto, kar sle sami merili z zentljemerccin. pač sosed ni dolžan priznati. Sodišče 1x5 na vašo prošnjo' najprej ckI redilo razpravo pred sodiščem. Ce vaju ne ho moglo poravnati, bo nalo razprava na s|x>rni meji. Meja sc nato določi, kolikor ni dokazana močnejša pravica, po zadnji mirili posesti, čc se pa ta |x> sest ne da ugotoviti, se s|x>rni mejni prostor razdeli |io pravični oceni sodišča. — Kar sc pa tiče spornega |ioia. ki je nekdaj peljal po sosedovem zemljišču, sedaj pa gre |x> vašem, ne morete soseda prisiliti, da on pot prestavi« na svoje zemljišče. Ce mislite, da ni |xita po vašem zemljišču, morate dotične. ki si tukaj lasle pravico pota, ložiti. Dota. R. Z revnim fantom sc nameravate poročiti, kar vam pa starši hranijo. Radi bi vedeli, ali vas lahko prekličejo. če se ne bi |x>korili in ali lahko zahtevate doto in koliko, ter kako jc Ireba pu»to|>ati. Za preklic ni nobenega razloga. Ker ste polnoletni, vam jioroke ne more nihče zabraniti. Ce vam starši brez utemeljenega razloga branijo v zakon, lahko od njih zahtevale doto. Ce vam je ne dajo, se lahko obrnete šc pred |xiroko na okr. sodišče, ki bo preiskalo vse okolnosti in bo določilo primerno doto. ki bo pač ustrezala imovin^ skim razmeram staršev Ako se omožite proti volji staršev in sodišče spozna, da jc vzrok neodobra-vanja utemeljen, starši niso dolžni dati dote. Državljanstvo Idrijčana. R. T. B. Za pridobitev našega državljanstva morate vložiti prošnjo pri (jikr. glavarstvu. Kaj bo treba prošnji priložiti, vprašajte pri glavarstvu. Ce sle r>olrioletiii, lepega vedenja in če se lahko sami preživljate, bo prošnja verjetno uslišana. Katoliška in pravoslavna cerkev. A M. C. —-Ne moremo na tem mestu odgovarjati na vprašanja, ki ste nam jih |x>slali. Vprašajte o tem svojega dušnega pastirja. Ce pa hočete spoznati pravne razlike med navedenima cerkvama, si kupite dr. Kušejevo »Cerkveno jjravo«, v katerem boste našli tudi pravne predpise pravoslavne cerkve Popravek rodbinskega imena. P. H. Rodbinsko ime se končuje na »ovšin«. V krstnih listih neka terih rodbinskih članov pa je navedeno rodbinsko ime s končnico »ušin«. Kako bi prišli do pravega priimka? Sfiore o imenih rešujejo občeupravna oblastva prve stopnje. Vpis rodbinskega imena se mora ujemati z matično vknjiženim rodbinskim imenom prednika. Popravek matičnega vpisa za svoje rodbinsko ime ima pravico zahtevati vsakdo, če dokaže, da se je rodbinsko ime prednikov pisalo drugače, kakor je vknjiženo v matici, čc gre za zcrolj pravojiisne razlike ali če žel;, da sc piše rodbinsko ime po pravilih fonetike. Taki |x)|5ravki r« morajo vedno biti v skladu z zakonom o imenih. in vse čevljarske potrebščine, dalje veliko i3biro kruponov, boksa, laka, Sevro, kroma, pitllnga. kravine, teletine itd Kopita po 10 in 15 Din par Vse cene gorenjsko konkurenčne. FRANC JENKO - trgovec usnja in tedlar - MEDVODE Sprememba travnika v gozd. V. S. Vprašate, ali bi mogli sosedje, ki imajo okoli vašega (ravnika tudi travnike, vam zabraniti spremembo travnika v gozd. Vsak lastnik sine lastninsko pravico izvrševati tako. da ne posega v pravice koga drugega. Zalo sosedje zasaditve gozda praviloma ne morejo zabraniti. ke če bi bili vplivi gozda na sosedna zemljišča toliko škodljiva, da bi presegali običajno mero in bi bistveno kratili v kraju navadno uporabo zemljišča, bi se sosedje temu lahko uprli in seveda bi tudi lahko zahtevali odškodnino za vso škodo, ki bi nastala. Vožnje v gozd vam pa po našem mnenju nc bodo mogli zabraniti po potu, |X> katerem imate pravico voziti na travnik, ki ga hočete spremeniti v gozd, ker vožnje v gozd l»č ne bi pomenite razširjenja služnostne pravice. Kdor prej pride, prej melje. I. F. Ne bo st mogoče upirati nasprotniku, ki je tožbo dobil in zahteva povrnitev stroškov z izgovorom, da morate prej plačati druge, starejše dolgove. Kdor od vas bo prej rubil. če pravočasno ne plačate, bo prej dobil. Pri prodaji nepremičnin se pokrijejo dolgovi po tistem vrstnetfl redu, po katerem so vknjiženi. Poceni obleko »i nabavit« v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetrin)ska al. IS. kurje perje naravno, lepo blago po Din 5*- R® raspo&ilja po povzatjn Ii Maribora Viljem Abt, eksport, Maribor Najmui|ia kolitln« «3 k« J. P. Jaoabsen. Gospa Fonssova (Konec) Tak je M, kakor bi hotel govoriti. Njegova tista so imela nervozno odločen izraz. Ta ji je jasno povedal, kakSne bodo njegove besede. Zardela je in nebote začutila, da mora zadržati take besede; zato mu je ponudila čez mizo sUko, ki je predstavljala jezdece, loveče divje bike. Kmalu bi se bil norčeval iz naivne predstave risarja; kakor bi bilo tako lahko ukrotiti bika. Tako vabljive so bile te besede v primeri z onimi, ki jih je imel v mislih. A odločno te porinil list od sebe, sklonil se nekoliko nad mizo in dejal: »Veliko sem mislil na vas, odkar sva se spet sešla. Vedno »em toliko mislil na vas, takrat na Danskem in tudi tam, kjer 6em bil. In vedno sem vas ljubil. In če se mi zazdi časih, da vas ljubim šele zdaj po zopetnem srečanju, vem, da to ni res, ln najsibo moja ljubezen še tako velika. Ljubil sem vas vedno, vedno sem vas ljubil, In če bi bili zdaj moja. — Saj si niti misliti ne morete, kaj bi bilo to zame, če bi vi, vi, ki ste mi bili odvzeti tako dolga leta, če bi vi odšli od mene!« Nato je molčal za trenutek, vstal bi se jI približal. »Recite mi vsaj besedol Kar na slepo govorim. Govoriti moram kakor tolmač tujcu, ki mora povedati onemu srcu vse, ki mu govori. Saj ne vem... ne morem tehtali besed,., saj ne vem, kako daleč, ali kako blizu; saj se ne upam Izra-riti v onem velikem spoštovanju, ki me prevzema. Morda smem?« Sesedel se je poleg nje na stoL »Če bi »mel! Ce bi se ne bal... Ali je res? — O, Bog te blagoslovi, Pavla!« »Ničesar ni, kar bi naju ločilo še nadalje,« te dejala in mu segla v roko. »Naj pride, kar hoče, pravico imam do sreče, do življenja, ki bi ga živela iz vse svoje duše, vsega svojega hrepenenja in iz vseh svojih sanj. Nikdar se nisem odrekla vsemu. In čeprav ni bila prišle sreča do mene, vendar nisem mislila, da bi bila v življenju sama revščina in bi sestojala le iz dolžnosti. Saj sem vedela, da žive tudi srečni ljudje.« Molče je poljubil njeno roko. »Vem,« je dejala ona žalostno, »da mi bodo tisti, ki me sodijo najmileje, privoščili srečo tvoje ljubezni. A rekli bodo tudi, da mi bodi to dovolj,« »A meni ne zadostuje. Nimaš pravice, da me odsloviš tako.« »Ne,« je dejala ona, »nel« Kmalu zatem je odšla navzgor pogledat, kaj dela Ellinor. Spala je. Gospa Fonssova je prisedla k postelp in zrla to bledo lice, ki ga je komaj razločila v rumenih odsevih nočne lučke. Zaradi Ellinore bo morala počakati. Čez nekaj dni se bodo ločili od Thorbroggerja in odšli sami proti Nizzi. Vso zimo bo živela le zato, da bo ozdravela Ellinor. A jutri bo povedala otrokoma, kaj sc jc zgodilo in kaj je pričakovati. Kakor ju bo to tudi zadelo, nemogoče bi ji bilo živeti tako dan za dnem in imeti skrivnost, ki bi jih ločila. In tudi morata imeti dosti časa, da se bosta sprijaznila a Jo mislijo. Ločili se bodo gotovo. Če več ali manj, to Bo odvisno od otrok. Kar se tiče življenja "'Vffied njim in njo, to vse bosta odločila olroka. " Zahtevati noče ničesar. Zdaj sta onadva na vTsti, da bosta dajala. Zaslišala je v salonu Tagejevc korake m odšla u njemu. Ves žareč in nervozen je bil. Gospa fonssova »i je takoj mislila, da se je zgodilo nekaj m slutila je, kaj. O11 je sedel in raztreseno govoril o gledališču. Iskal jc uvodnih besed, ni vedel, kako bi pričel govoriti o tem, kar je imel na srcu. Šele tedaj, ko je pristopila mati in položila roko na njegovo čelo m ga prisilila, da jo je pogledal, šele tedaj je pričel praviti, da je zaprosil za roko Ide Kasta-gerjeve, ki so mu jo obljubili Dolgo sta govorila o tej zaHevi A ves čas ic čutila gospa Fonssova, kako hladne so njene besede in ni se mogla premagali. Bala se je, da hi se preveč ne ujemala s sinom v tem, kar \e navdajalo oba. In še to je bilo, da ni mogla prenesti slutnje, da bi ne bilo v njenih nezaupljivih mislili le najmanjše sence kake skupnosti z n|eno dobroto od danes in s tem, kar bo povedala jutri. A Tage ni opazil nikake hladnosti Gospa FSnssova ni dosti spala to noč. Mislila je misli, ki >o jo morale vzdramitL Premišljala je, kako je to čudno, da sta ae spe' našla. In to, da •e spet ljubita, kakor sta »e bila ljubila v onem tatu, v preteklem času. A za njo je bil čas ie res pretekel. Saj ni bila več taka, saj ni mogla biti več mlada! In to se bo pokazalo. Prizanesel ji bo in privaditi se bo moral na to, da je že dolgo od tega, odkar je bila stara osemnajst let, A čutila sv je mlado; t marsičem je bila mlada. A kljub temu se je zavedala svojih let. Saj je videla prav natančno: v tisočerih kretnjah in izrazih, kako bo sluSala na migljaj, kako se smehljala pri kakem odgovoru. Desetkrat na dan se bo pokazala staro, zakaj nedostajalo ji bo one moči, da bi se kazala na zunaj tako mlado, kakršno se je čutilo. Prihajale in odhajale so misli, • skozi vse jc prodirala spet In spet ena sama misel: kaj po-rečeta otroka. Drugo dopoldne bo zahtevala odgovor. Sedeli so v salonu. Dejala je, da jima mora povedati nekaj važnega. Da bo prišla za vse velika sprememba, ki ju bo zelo presenetila Prosila je, da bi jo poslušala kolikor mogoče mirno in bi se nc dala zavesti od prvih vtisov v kakšne nesmiselnosti. Vedeti morata namreč, da je vse to, kar jima mora povedati, trdno odločena zadeva. In kar sc njiju tiče ni prav nobene točke, ki b| jo mogla prisiliti do kake izpremembe. »Omožiti se hočem spet,« jc pričela iu je pripovedovala, kako je ljubila Thorborggerja, še preden je spoznala njunega očeta. Kako sla bila potem ločena in kako sta se spet našla. Ellinor je jokala, Tage pa je preplašen vslal, pristopil k materi, jo prijel za roKo in jo pritiskal na lice v ihtenju ih dušeči ginjenosti, In v vsaki kretnji jc bi! neizrečeno nezer in popolnoma obupan. »O, trdostena mati, ljuba mati! Kaj sva li ' storila? Ali te nisva ljubila? Ab nisva hrepenela : vedno po tebi kakor po najboljšem, kar imava . na svetu.' če sva bila kje daleč od tebe' Očeta sva spoznala po tebi; ti si ga naju naučila ljubiti. ; In če midva z Ellinoro toliko držiza nase, j t. to j le radi tebe, ti si nama kazala Jan za dnem, kaj ; je bilo dobrega na naju. In ni bilo li to pri vseh ljudeh, ki sva jih spoznala? Nimavi. lj vsega od tebe? Vse imava od tebe in te čustiva kakor Boga. Mati, ko bi vedel' ■ ■. O. ti nc veš kolikokrat hrepeniva v ljubezni po tebi! Kako rada bi prišla k tebi preko vseh meju, k tebi Toda učila st naju spet, da morava zatreti tako hrepenenje. I In nikdar se ne upava približati sc ti tako prisrčno, čeprav bi tako zelo rada. In zdaj praviš, da boš odšla popolnoma od naju. da natu boš odrinila v strani A to jc nemogoče! Se najin sovražnik bi nama nc mogel želeti kaj bolj groznega, ln ti nama želiš vendar dobro . Kako je to mogoče! Reci hrž, da to ni res! Reci, ni res, Tage; ni res, EUlnorl« »Tage, Tage, iztrezni sc! Nc delaj tega sam sebi in nam vsem tako težko!« j Tage je vstal. »Težko,C je dejal, -težko, , težko! O, ko bi.ne ' bilo drugega kot le to! .A tc je vendar strašno, nenaravno; človek bi znorel1 Ne slutiš Ii, v kakšne misli si me zavedla? Moja mati jc izročena ljubezni tujega moža! Moja mati je zaželena, objeta in spet objemajoča! O, to so misli za sina. hujše misli od najhujšega zasmehal — A lo je nemogoče, mora biti nemogoče, mor«: Kaj nimajo sinove prošnje toliko moči? Ellinor, ka: seliš. in jokaš? Pridi in pomagaj mi prositi maier da se. naju usmili!« , Gospa Fonssova je zabranila z roko in deiala: -Pusti jo! Ellinor je trudna. In pa, rekla sem že, da ne morem ničesar predrugačili.« »Hotela bi, da bi bila mrtva,« ie dejala Ellinor, »a vse, kar pravi Tage, je res, mati! In nikdar in nikoli ni prav, da nama privtfdeš očma, ko sva že tako odrasla,« »Očem,« je vzkliknil Tage. »ne smem pomisliti. da si bo upal le za trenutek ... Ti noriš, — kjer bo on, ondi midva odideva. Ni stvari na svetli, ki bi me prisilila k najmaniši skupnosti z njim. Mati bo volila — on ali midva! Če bosta odSla novoporočenca na Dansko, bova brez domovine; če bosta ostala tu, bova odšla midva.« »To hočeš storiti, Tage?« ie vprašala gospa F&Miova. »Sodim, da ne dvomil o tem. Predstavljaj si rodbinsko življenje: midva z Ido bova sedela v mesečini zunaj n* terasi. In za lavorieviro grmovjem bo slišati iepetanle. Ida bo vprašala, kdo šepeče. In odgovoril ii bora: Moja mati in njen drugi mož. — Ne, ne. Tako bi ne smel govoriti. Pa saj vidiš, kako je ie zdaj, kako trpim. In veruj mi, Ellinor tudi ne bo ozdravela od tega!« Gospa Fonssova je odslovila oba in ostala sama. — Da, Tage je imel prav. Ni bilo dobro to. Kako jih je ra&družila že ta kratka ura! Kako jo zrli drug drugegal To niso bili nieni otroci, to so bili otroci svoiega očeta. In kako hitro sta sklenila, da jo zapustita! Takoi, ko sta zapazila, da ni vsak občutek njenega srca edino njihov! — Toda ona ni bila edino in samo mati Tageieva in Ellinorina! Saj je bila vendar tudi bitje zase Imela je svoje življenje, svoje upante — tndi brez zveze z njima. A tako mlada ni bila, kakor ie mislila. To je zapazila v pogovoru z otrokoma. Ni bila li vsa btrahopetna kljub svojim besedam? Ji ni bilo, kakor bi posegla v mladost? In ni bila to vse sama mladost, vse te zahteve, naivno tiranstvo, kar sta govorila? Nam se spodobi, da ljubimo; naše ie življenje, a vaše življenje je le za nas. Dogovorili so se, da bi Thorbriigger odpotoval takoj na Dansko in uredi! njene listine. In bi ostal nekaj časa ondi. A pri otrokoma ni s tem pridobila prav ničesar. Ogibala stu so je. Tage je hodil vedno z Ido in njenim očetom. Ellinor pa je stregla bolhi gospej Kastagerjcvi. In če so bili skupaj z materjo, — kje ie bila prejšnja zaupljivost? Kje ona domačnost, kje tisočero snovi za razgovor? In če so se pogovarjali, kje je bilo zanimanje? Govorili so kakor ljudje, ki so všefc drug drugemu, a se bodo ločili. In oni, ki mora odpotovati, ima že vse svoje misli na cilju svoiega ootovanja; a ostali premišljajo le o tem, kako bodo spet živeli v prejšnjih razmerah. Ničesar več jih ni družilo, izginil ie čut skupnost. Dan za dnem sta pozabljala otroka bolj in bolj, kaj jima je bila mati nekoč. Kakor sploino pozabljajo otroci tisočero dobrot zaradi ene sainc krivice, ki mislijo, da jih je zadela. Tage ie bil najmehkejši, zato tudi najbolj razžaljen. On ie bil, ki je ljubil najbolj, Dolge noči je nreiokal zaradi matere, ker ie ni mogel imeti take, kakršno je hotel. In bili so časi, v katerih je obvladal sponnn na njeno ljubezen vse drugo. Nekoč je bil šel k njej in jo prosil in rotil, da bi bila le njuna, samo njuna in od nikogar drugega. In odgovorila mu ie bila ne- In s tem »ne« ie bilo prišlo tako nekaj trdega in mrzlega vanj. tako mrzlega, da se ie prestrašil, zakaj s tem je prišla tudi taka strašna praznota. EUinori je bilo drugače. Čndno, da ie ona videla v vsem le krivico proti očetu, ln začela je nekako malikovati očeta, čeprav se ga je spominjala prav nejasno. Kakor se ie dvigala podoba očetova, pa ie padala materina. Da se ie bila mati zaljubila, se ji ni zdelo kdovekaj. \ ona ni bila več mali, nezmotljiva, najmodrejša, najboljša, najlepša. Bila ie ženska, kakršne so druge. Ni bila sicer prav taka, a prav zato jc bila ena izmed onih, ki jih z lahkoto kritiziramo in ob.soiamo in vidimo niibov« slabosti in napake. Vesela ie bila Ellinor, da ni bila zaupata materi svoje ljubezni. Sai ni vedela, da je prav materi hvalo dolžna, da ni storila tega. Dan je odšel zu dnevom, in vedno bolj neznosno je bilo tako življenje. Vsi trije so čutili, PflSC za volane v različnih Kuhali Spectelnl entel pajSolanov rut,Šalov,oble . rini enicl vložkov in čipk Speildlll aitlir za žepne rot ce /Uuriranie prtov, volan i. t d. Predllslian C ženskih ročnih del — lopi vzorci, čist tisk Ver.cnle aionogratnov. zaves, perila r. naj- finetšo In naprpežiiejšo ptejo te pni rODU komad Din 2'—, Din 3'—, Din 3"50, Din 5— in Din 6"— Za naše kvablelno 'leto nizke cene in hilro postrežbo sr Vata izplača pol k Plateh 4 NihcS, ijubliano s a m o poleg hotela Štrukelj Pri pomanMii Irme lahko rabite odpadke in drugo manj vredno krmo. ako dodaste »PEKK« Q- vltarainshi mm krni ,,Pe ile" zagotovi napredek živine in stalen porast žive teže Poleg ,,Pekk-a" rabite tudi apneni irdelek OSAN za jačenje kosti Vsa poiasnila daje izdelovalec ,,KaStelM d. d., Zagreb 6, prodaja se j>a v vseh boljših trgovinah da je vse zaman. Nikari, da bi se bili združili, ie oddaljevali so se bolj in bolj. Gospa Kastagerjeva je ozdravela. Ona ni živela tega življenja, a bila je edina, ki je vedela, kai je prav in kaj ni prav. Saj so ji bili povedali vse, in nekoč se je govsipa Fonssova dolgo pogovarjala 7. njo in je bila vesela, da je dobila nekoga, ki utegne mirno poslušati njene načrte /.a prihodnjost Tedaj je svetovala Kastagerjeva gospa, da bi odšla otroka z njo v Nizzo. Priftel bi Thorbrogger v Avi gnon in bi se poročila, a Kastager bi ostal tu, ca bi bil za pričo. — Gospa Fonssova je omahovala nekaj časa. Nemogoče ji je bilo dognati, kai mislita otroka o tem. — Ko so jima povedali to. sta saino poslušala. Ko so ju silili za odgovor, sta dejala, da se razume samo ob sebi, da storita to, kar bo rekla mati. In zgodilo se ie. kakor je svetovala Kaslager-jeva gospa. Poslovila se je od otrok, ki sta odpotovala s Kastagerjevimi. Potem :e prišel Thorbrogger in poročila sta se. Španska je bila njuna domovina. Izvolil jo ie Thorbrogger zaradi reje ovac. Na Dansko ni hotel nihče več. In tako sta živela srečno na Španskem. Nekolikokrat je pisala otrokoma. A ker sta bilo še v oni prvi jezi, da ju ie zapustila, sta ji vrnila pisma. Pozneje jima je bilo žal tega. a materi tega nista mogla priznati in ji pisati. In pretrgala se jc vsako zveza med njimi- Po drugih potih »o slišali o svojem življenju. Pet let sta živela srečno Thorbrogger in njegova žena. A nenadoma ie ona zbolela. To ie biln neka medla, razjedajoča bolezen, ki se je morala končati najbrž s smrtjo. Uro za uro «o ginevalc njene moči in nekoč, ko ji grob ni bil več daleč, je pisala otrokoma: »Draga otroka!« je pisala, »vem, da bosta brala to pismo, ker ga bosta prejela takrat, ko bom ž^ mrtva. Ne bojta se, ničesar Vama ne očitam v teh vrsticah. Ko bi mogla zlili vanje le dovolj ljubezni! Kjer ljubijo ljudje, Tage in Ellinor, ljuba, mala Ellinor, se mora ponižati oni, ki ljubi najbolj. In zato prihajam še enkrat k Vama. kakftr bom prihajala v mislih vedno k Vama. dokler bom mogla Ta, ki umira zdaj, je tako uboga, draga otroka! Tako uboga sem. ker bom izgubila ves ta čarobni svet. kjer sem prebila veliko let v bogatem, blagoslovljenem domu. Prazen bo moj stol, vrata nr. bodo zaprla za menoj i« nikoli več ne bom pre stopila tega praga. Zato prosim vsako stvar, da bi me ljubila. Zato prihajam k Vama in Vaju prosim, ljubita me z vso tisto ljubeznijo, s katero sta me ljubila prej. Zakaj, glejta, vse, kar bom imela od sveta in človeštva, bo spomin name. Dn bi pe bila pozabljena — drugega niči — Nisem dvomila o Vajini ljubezni. Saj sem vedela, da je le velika ljubezen porodila veliko jezo. Čc bi me bila ljubila manj, pa bi me bila laže zapustila. In zato Vama povem, če se bo zgodilo nekoč, da bo prišel pred Vajina vrata od trpljenja sklonjen mož, ki bi rad govoril z Varna o meni, govoril o meni zaradi tolažbe, tedaj ne pozabita, da me ni nihče tako ljubil kakor on! Vsa sreča, kolikor jo more izžarevati človeško srce. jc nrjšlo od njega k meni In kmalu, v oni zadnji, veliki uri. ko bo prišla te-; mo, bo držal mojo roko v svoji in njegove besede bodo zadnje, ki jih bom slišala. Pozdravljena, Vama kličem zdaj, a to še ni pozdrav, ki bo zadnji prišel k Vama. Tega hom izrekla najkesneje in vsa moja ljubezen hodi v njem, in hrepenenje tolikih, tolikih let, in spomin na čas, ko sla bila še majhna, in tisočero želia in tisočera zahvala. Pozdravljen. Tage, pozd-avljena, Ellinor, bodita pozdravljena do tistega poslednjega pozdrava. Vajina mati.« O SiffUavfevem liberalizma Slari spomini. F. S. šegula. 1. Poznam njegove »Zbrane spise« (7), »Mladinske knjižice« (4), skupaj II zvezkov; dvanajsti zvezčič »Strunam slovo« pa sem 1022. »am dodal, kri je »Benjamin« med svojimi brati. In vse je lepo, podučilo, idealno bratotjubje (razen »Dunajskih sonetov«),... vmes pu dokaj svetožalja. Kaj bi ne? Saj še sv. Pavel niše (Rimljanom S, 22) »Saj vemo, da skupno zdihuje vse stvarstvo,... a ne samo oao. temveč tudi mi sami v sebi zdihujemo, čakajoč... odrešitve.« — Prof. Stritar je po I. 1880, ko so mu njegovi prijatelji iz rok izvila njegov dunajski »Zvon«, ob časih dušne tegobe vzorno poslovenil svetopisemski »Novi zakon in I sal-me«. Zal, ni mogel najti slovenskega založnika! — V teh spisih ni nič laži-liberalnega! 2. Pa v zasebnem življenju? a) v pismih? Mi celih dolgih let sva si bila z Boris Miranom prijatelja, zadnjih 20 pobratima. In število njegovih dopisov meni (daljših pisem, malih konvencionatnih dopisov za god, za božič, 7A veliko noč,... starib zolepk in raznih dopis mir.) je nnd 400, pa ni nič liberalnega v njih. O veri, o Cerkvi, o duhovnikih govori vedno le z velikim spoštovanjem. — Od tistih 4 dopisov sem odbral (>5 pisem, ki so se. mi /.dela važna za slovstveno zgodovino, ter jih vlepil v posobič za ta namen vezano knjigo (»llerbarium Stritariamum«), da se ne porazgubijo: javnosti pa bodo na razpolago šele po moji smrti! b) Pu je bil v občevanju kak neznosen liberalce? — Leta I90\ sem od aprila do oktobra bival na Dunaju kot misur in pridigar v cerkvi pri uršulinkah (l. okraj. Johan-aesgussc). To priložnost sem porabil, dn sem si Dunaj temeljito ogledal, osebno se seznanil s prof. Stritarjem ler v življenjepisne namene tudi malo za niim »pošpioniral«. šel sem k župniku v Gerstliof (\\ lil. okraj), kjer spada Stritarjev dom (Herbeekstrussc 84) pod faro. Predstavil sem se kot profesor ja Stritarja rojak. »Me veseli«, reče župnik. »O profesorju Stritarju vam morem Ic vse dobro port.čuti. ,|e skromen in miren ter član našega cerkvenega pevskega društva. V prejšnjih letih je kot izboren pevec tudi osebno sodeloval na kom. Odkar pa jc bil prestavljen v VIII. okraj (»eheninliges 1'iu risteiurvmuasiuui«) se redkokdaj vidiva.« Noto sem šel v v VIII. okraj in k tam v bližini se nahajajoči Volivni cerkvi (v IX. okraju). Predstavil sem se v župnijski pisarni župniku - probstu zopet kol Stritarjev rojak. Slučajno je bil navzoč tukaj tudi prednik tega župnika, prošt dr. Marschall, ki mi takoj vpade v besedo: »Ja ja, icb keniic Professor_Stritar! Erschien vor Jahren an Sonn- nnd Feiertugen tost regelmtiBjg bed tinserem Ze.hiiulir-Gottes-dient. Unsern Kirchanuiusik scheint es ihm augetan zu haben.« Ko stn mi potenj ljubezniva cerkvena dostojanstvenika razkazovala nekatere znamenitosti slavnega svetišča, pokaže ilr. Marschall ua steber za stoli iu reče: O)ort staiid gevmhnlich Professor Stritar, von vo aus er beijuem auf den Hochaltar seiien und leicht den Gesang vom Kirckenchore boren konnte. — Neben ihm stanrl mnnehmal ein Študent, an-geblich sein Solni«. (Ne. citiram po slenografič-nem zapisniku, ker gu ni: pa spomin 'b letnega starca drži še kakor k!e.j!) Prelal dr. Mnr seliall je bil takrat že pomožni škof na Dunaju, kar sem pa izvedel od njega, sem si spravil v sklad tako: Stritarju je bilo v živem spomin . kako je še kot osniošolee doma v počitnicah vsako nedeljo in praznik spremljal svojo moč-noverno mater v Lašče k 10. innši. (Ta 10. maša« je nekak stalen izraz v Stritarjevih povestih. Drugod rečemo »poz.na meša«.) šla sta proti poldnevu tudi skupaj domu: le čr so dijaki prirejali »tam doli pri Drakšlurei« kako veselico, je smel Jože ostati v Laščah. Pri teh spominih je ob nedeljah in praznikih profesor — oče počakal sina — dijaka na ulici, da je ta prišel od zanj obvezne šolske maše, potem stn nočasi stopicala k tO. liiuši še v Votivno. Jc to znamenje kakega liberalstva? — Pn saj je l^oris Miran sam izjavil: Slovenec liberalen -em! lo je res: 1'a predo čimo si. kdaj? v kakšnih razmerah? proti ko mu? v kakem pomenu? je pesnik izrekel te besede, ki so — diametralno nasprotne njegovi mirni pohlevni naravi? Leta sedem- in osemdeseta pret. stol. so bila najstrašnejša leta divjanja dunajsko-židovskega liberalizma, ki je močno posegal tudi v dežele. Glavno glasilo mu je bila »Ncue Ircie Presse«. Koliko gnoja je skidal la lis-t na katoliške razmere.... kuj vse, kar jc drugim sveto, jc ta list oblival s svojo gnojnico, to si more dandanes predstaviti le. kdor go je takrat čital. Ob siruni mu je sla! šaljivi list Kikerikit. skoz in sko/ židovski, ki je najraje v ve/ani besedi (gladkih pesmicah) blatil katoliške na- prave, procesije, nazore, osebe. Komur je /u godel Kikeriki«, mu navadno v družbi tli bilo več pomagati; kogar je »opeval« ta lisi, je postal v politiki nemogoč. Na ves glas oznanjano geslo teh »šornulistovi je. namreč bilo: Varujte se. zaznamovanih! fliitet eueli vor den (von uns) Ge/.eichnc.teii! Stritar z vsem tem ni soglašal, ampak je bil prepričan anliscmist (o tem drugikrat!): živel je pu v tem ozračju vsa listu leta ter spoznal moč in vpliv p o 1 i t i e n e p e s m i! Ko je koncem l. 1870. s I. letnikom Zvona« brez vsakega obvestila prekinil nadaljnje izdajanje 1 ista, zahotelo se mu je po d r ž a v n o-7. b o r s k e m in a n d a I it; pa jc zadel pri prvakih na bodečo žičasto« ograjo. »Novice« so rekle, nc! Blciveisu je bilo namreč se za njegove ožje prijatelje premalo mest nn razpolago. Pa se dajmo! Stritar v svojih polemikah vedno tako dostojen, je pa tokrat segel po taktiki in metodah dunujskega lažš-liberalizma ter začel I. 1872. izdajati politične .Dunajske sonete«, ki so v svojem bistvu takratni dunajski »Kikeri-ki« ; s tem razločkom, du jc dunajskim »Schmok-0111 uspelo, boriš Miranu pu lic. Dal se je pač premotiti od politične strasti: prvi ni! — V Zbranih spisih« Stritar teh sonetov ni uvrstil med pesmi I. zvezka, šele v Vil. zvezek, kot manjvredno blago, ker jih ni mogel zamolčati. Ni rad govoril o tem! Takoj se mu je zmračilo čelo. Zakaj? V pojasnilo mi je nekoč' namigni! s sledečim citatom: »Politisch l.icd — ein gur-stig Lied« (Goethe). • Zdaj ob stoletnici njegovega r o j-stva (b. III. 18%) so takrat sporne reči ze /davna vsestransko pojasnjene, ali so postale brezpredmetne; grešilo pa sc jc itak na obeh straneh. Povrh pa so mu Blcivveis Mam i. dr. razposajenost / obilnimi obrestmi povrnili. — Profesorja los \larnu je Boris Miran tako odpuščanju prosil (/.br. sp. V. 1801 .Zdaj pa pride moja izpoved! Zadel sem \ as enkrat z enim dunajskim sonetom — ali dvema, ne vem že več: lili bodite nu prepričani, du mi je res zal. nko Vas je bolelo Odpustiva si torej, blagi gospod! kar sva si morebiti nehote zalega storila: skloniva mir. zlasti v tem blaženem božičnem času. ko se poje — >iu mir nn zemlji ljudem. kateri so dobre (svetel volje!)« Najina načelu n bo morebiti tako različna, kakor bi kdo mislil in kakor morebiti mislite vi; va/hčnn so samo najina pota.« Za dokaz njegovega borbenega liberalizmu se navaja splošno znani 4t. sonci (/br. sp. Vil. 02): »Izpoved mojo čujte ... Slovenec liberalen sem, motajte!« Toda Stritar je v njeni mislil na svobodno naziranje v dobrem smislu, bore*' se za prosveto in mir med narodi — njegovi rojaki pa so razumeli, da hoče biti in ostuli liberalec v dunajskem židovsko-libernlnem smi slu. kar je bilo njemu popolnoma tuje. 'židovskega liberalizma 70nih in 80-ih let že davno ni več, nn našem pesniku pa še lepi ta inadež. Ali pn se prof. Stritar ni nikdar kaj natančneje izrazil o tem svojem: liberalen sem? Vzemite v roke V. zvezek njegovih »Zbranih spisov«, str. "v62--V>"V »Res sem tako pisal' Ali. ko sem pisal tako. sem mislil, dn so moji rojaki prebrisani ljudje, ki vedo, kaj je humor, ironija, salira zubavljieo, zbadulka, ali katero besedo naj rabim ... Od zdaj zanaprej na j bi slovenski pisatelj, kateri kaj takega da med ljudi, da ne liode pomote in pohujšan ja, vselej izreeno pri stavil: To je ironija, satira itd.« — Se to kaže. da je bil Stritarjev liberalizem zolo pohlcvneg« značaja. K sklepu čujmo še en Boris Miranov glas (V. Ifi7), kakršnili pa je pri raznih priložnostih še mnogo v »Zbranih spisih«: »Jaz nikoli in ni kjer nisem in ne bom pobija! krščanskih načel: jaz sem iu bodem, to pravim vsakemu, kdor hoče slišali, v vsi svoji slabosti in grešnosti dober kristjan. Če se v vnanji pobožnosti ne morem meriti s ponosnim farizejem, smem se v svoji skromnosti na stran slaviti ponižnemu mi-tarju, stoječemu pri durih svoiega hrama. Ka kor ta ni hil zavržen, tako upam tudi. jaz kdaj najti milosti pred Bogom, pred sodnim stolom njegovim, Vere jaz nikoli nikomur nisem izpod kopaval in je ne bom: najmanj pn svojim ro jukom. mladini slovenski. Tega že zato ne, ker nimam, kakor sem že nekdaj rekel, česa podati človeku namesto izgubljene vere. Blagor elovr ku. tnko pravim šc zda}, kateri ima to tolažbo in nesrečen, kateri tavn brez nje — po ti solzo dolini!« Tuko, menimo, je /adeva dovolj pojasnjt na. staro nesporazumi jen je za vselej odprav Ijeno! Nič več ne bo v prihodnjem letu ovirah Stritarjeve stoletnice rojstva, da bi nje ne ol liajnli v bratski slogi in iskreni ljubezni do do niovine. katero oboje je znal le on lako leno oznanjati. Nedeljsko pismo V mesecu novembru nam ni težko stopiti do mrtvaškega odra, stopiti na grob. Tako se mi kar primeren zdi današnji evangelij: Jezus obudi Jai-rovo hčer. Ne trudim se za vse judovsko okolje. Dovolj mi je, da se zagledam v temno sobo, da vidim v mraku bel obraz lepe mrtve deklice in zraven Kristusa, ki jo je prijel za roko in jo obudil, kakor bi jo poklical iz sna. Različno gledamo tega Boga ob mrtvi deklici. Marsikomu je ta j»gled, ta evangelij še tih in nem. Poznam jih mnogo, ki so v svoji veri vedno ohranili preprostost tn lahkoto prvih let. V svojem verovanju ne poznajo težav in ugank. Pogled v svet jim je jasen, sončen. Zaupajoče gledajo od rojstva preko smrti v večnost. Kakor otrok v igri so v svojem življenju našli čudovito veselje, mir in lepoto. Več |>a je takih, ki jim je življenje iztrgalo otroško zau|>ljivost in verovanje. So med temi, ki so se predali valovom živlienja in so obupani in zapuščeni, vsaj globoko v srcu, pohiteli uživat in umret, ne da bi se še kdaj zmenili za usodna vprašanja. Mnogi pa so šli na dolgo dolgo pot — resnico iskat. Ne morem zato, da sovražim tiste, ki brez misli in iskanja tavajo skozi življenje, in da strastno ljubim one, ki so na poti za resnico. Da bi jih ne ljubil Bog? Kdor išče, ta najde. In če ne bo zmogel zadnjega koraka, bo gotovo sam Bog segel do njega. Človeka resnica žene vedno dalje tn dalje. Sili ga v zakone in skrivnosti življenja in sveta. Prisili ga končno do priznanja Stvarnika: tam zadaj nujno stoji Bog. Ta hip je najtežje. To je rojstvo, porod. Zakaj nemogoče mi je ostati pri tem daljnjem Bogu. Ko sem ga priznal, sem morda zajokal od ponižanja. V tem joku pa je moralo vzkijjeti prijateljstvo, ljubezen. Slaba je primera, a morda le nekaj jx>ve: imel sem učitelja, ki je bil trd do mene, čigar beseda me je včasih naravnost udarila v srce. A prav takrat se mi je približal: spoznal sem ga in vzljubil bolj od vsega. Ta hip je najtežji. To je rojstvo, porod. Zakaj na koncu — mora postati moj osebni Bog. Moj Bog, ki ga ljubim. Ki se ga oklenem. Ki ga pritegnem v svoje življenje. Ki mi sam prihaja naproti. Ki se mi je razodel in se mi razodeva. Ki ine gleda. S katerim se pogovarjam. Ki bo nekoč 1ZJX> Inil moje hrepenenje in mi odgrnil zadnji za-stor spoznanja. Kje je ta most do osebnega Boga? Morda bo On sam, ki te bo vrgel na poti na tla kakor Savla. Morda je milost, ki ti bo hipoma zasijala v duši. Morda je dobrota, ki te bo pripeljala do njega. Morda je evangelij, v katerem se ti bo razodel. Morda ti ga bo vrnila beseda prijatelja. Prav to sem hote! povedati v začetku in s tem bom sklenil: vesel sem, da je Jezus prišel k mrtvi deklici in da jo je zbudil. Ta hip, ta čudež res razodeva Boga. To ni več daljnji, mrtvi Bog ob koncu razmišljanja, ob koncu trmoglavega vrtanja preko skrajnih meja. Ta Bog prihaja ves dober v moje življenje. Vidim ga v svojem jutru in svojem večeru. Ob rojstvu in smrti. V radosti in obupu. A odkar ga imam, se mi zdi, da je tudi meni vse težko poslalo čisto lahko, kot je bila njemu smrt lahka kakor sen. Vital Vodušek. Frtaučhu Gusll ma beseda sa Kdu b s mislu, de sm jest bi nau-men, koker vn videm? Jest že ne. Jest sm se zmeri domšl-vou, de sm brihten, ket mal kdu. Men se je clu čudn zdel, de me u senat na pukli-čeja, de b jm kakšne štrene razvmJou, ke sa se jm večkrat za-meštrale. Sej jest nisem častilakumen. Buh ve, de ne. Pumagu b jm pa le rad, če ni drgač. Jest usakmu rad, naj bo že moj bližen, al pa ne, prskočem na pumuč, če prou nisem pr puklicneh in tud ne pr nepuklicneh fajerberkar- Ieh. Men je že tu u narau in navem če se boni ker-:rat pubulšu, če prou sm zavle tega že večkrat prou grdu gor plaču. No, zdej sm se mal zbrihtu. Zdej se m nč več na zdi čudn, de na sedim u senate, al pa saj u parlamente med narodnem zastopnkem. Sej me še med ubčinske svetnike nisa maral, ke vnder nisa tku zbirčen. Prcnaumen sm jm holt biu, zatu je pa tku. Kar je je. Ni nč za pumagat. Dober člouk je holt osle pudoben, zatu ga pa tud nker na maraja. Kdu pa bo z enmu oslam skp sedu, če prou je tud sam osu. Sam sebe tku nima nubeden za osla. Men-de še ta prau štirinogat osu ne. Sevede se pol tud men ne sme zamert, če sm s domišlvou, de nisem osu. Vite, una nedela, mende je blu ta 27. oktobra, m je pa »Sluvenc« uči odf>eru, de sm spuznou, kašn osu de sm. Ke sm prebrau u »Sluvence« tist člank »Hudičuvo blato«, se m je kar naenkrat neki u glau zabliskal; de sm kar zastoku: »Viš, Oustl, kašn osu s ti, pa s še dumešluješ, de s brihten.« Vrjamete, de me je blu samga sebe sram? Kene, kulk časa sm se jest jeziu in šimfu čez tista ta višja gespoda, ke je meljončke in meljončke nusila čez meja. Mal na francosk, mal na švajcarsk, in Buh ve kam še use. Tu je šlu tku, koker, de b u Jugoslavi sploh nč gnarja na nucal in de boma lohka mal ud svubode. mal ud lufta živel, in še dober živel. Men use tu kar ni tlu jt u glava. Lejte, zdaj pa vem, za kua je ta viši gespoda tku hitela meljončke čez meja nost. Vite, če b jest tekat veda, de ja gnar hudiču blat, b ga jest tud nosu čez meja. Nej u drugeh državah packaja pu tem blate. Mi Jugosluvani sma čedn Ide, in neki nase držema. Verjamete, de b mene dons strašn vest piekla, če b mou takrat kej tacga blata, pa b ga na nesu hiter čez meja? Sam Buli ga bod zahvalen, de ga nč mou nisem, in ga še dons nč nimam. Za nas srumake je ta hudiču blat, ke se ga drži miljarde ta nar bi nagraužneh bacilu, še bi naraven, ke na nosma rukavic, kokr pa za gespoda, ke še spi u rukuvicah iz strahu pred bac.lem. Zdej m gre tud u glava, za kua fabrikanti in druga taka gespoda, ke ud deluskeh žulu ževi, tku skriva ta hudiču blat in ga strašn narada daje de-lucem. Du zdej sm mislu. de je ta gespode tku vu-herna, de nubenmu nč na prvoš. Zdej pa šele spre-videm, de tu ni res, de je use tu sam iz čluvekolubja. Kene, tist hudiču blat, ke ga deluc dubi, gre strašn hiter iz rok u roke. Se pugreje se pr nubenmu. In tist giftn bacili, ke se tega blata držeja, b se kar naenkrat razlezl med ldmi. Tu b bla strašna nasreča za naš jugosluvansk narud. Kolara, kuga, in Buh ve kua še use, b začel razsajat med nam. Kot člo-vekolubi pa ta ges|X>da s tem blatom raj previden rauna in ga raj pu sojeli železneh kasah zaklene, de na more nubeden bacil na dan. Keder sa kase pouhne in na gre nč več tega hudičuga blata notr, ga pa hiter čez meja ekspiederaja. Tud Belgrad nas Sluvence, pusebn kar nas je u Drausk banuvin, ta nar bi ubrajta. Zatu tud pu možnast vs ta hudiču blat pr nas izkida in ga izvoz na jug, u tiste kraje, ke sa že Ide utrjen, de jm te bacili prou nč na škodjeja. Vite, kašn osu sm biu jest, ke usega tega nism vedu. Jest na vem, a sm biu slep, a sm biu gluh, a sm biu tku zarukan, de sm naše dubrotnke zmeri iku čez rama gledu in jm uderuštu, vuhernost, pu-žrešnast in use sorte druge hudubije naprej metu. Use skp pa u resnic ni nč druzga, ket sama dubrota in lubezen du bližnga. Sej prauin: dubrota je sirota. Bulš je, de nas pesti gespoda lakata trpet, koker pa, de b nam nakupala kašna kolara. Lakata ni nalezli-va, kolara pa je. F. G. Lepo vedenje Na potovanju Prav tu se bo pravilno vedel samo tisti, ki je vajen, da je vedno in povsod vljuden. Potovanje bi lahko bilo celo v seziji za potovanja veliko prijetnejše, ako bi bili malo obzirnejši do svojega bližnjega in bi mislili na to, da imamo vsi enake pravice. Ob vstopu v kupie nas pogosto sprejmejo, čeprav smo vljudno vprašali, ali je kak sedež prost, ogorčeni pogledi, kakor da bi hoteli reči, da bodo navzoči hudo razžaljeni, ako ne bodo ostali srednji sedeži njihovi udobnosti na raz|X)lago. Ako se jih pa vendar nismo ustrašili in smo z velikim trudom in najx>rom — zakaj nihče ne čuti, da bi bil dolžan novodošlemu jxnnagati — srečno spravili kov-čeg med druge na jjolici, nas obdaja ledeno ozračje, ki odneha šele, ko se je vlak začel premikati, in ko se začno izmotavati razna jedila Želodčno vprašanje v kupe ju je jx>glavje zase. Nekateri mislijo, da bodo od lakote umrli, ako bodo presedeli eno ali dve uri v vlaku. Ali se mora v vlaku ves čas jesti? In celo tako malo estetično? Ako se že res dolgo vozimo in ne moremo ali nočemo v jedilni voz, si bomo pripravili svoje brašno tako čedno in vabljivo, kakor le mogoče. Kruh si bomo že doma lepo narezali, zlasti, če ga obložimo z gnjatjo, zakaj strašno je videti, kako sc kdo bori s krjxi gnjati, ki je z zobmi nikakor ne more raz trgati v primerne grižljaje! Kruh zavijemo v bel l>ergamentni jiapir. Majhen prtiček, ki si ga pri jedi jX)!ožimo čez kolena, nikakor ne bo prtljage preveč obremenil, kakor tudi nož za sadje ali žlica za jajce ne, s katero ga zajemamo iz lupine. Ako imamo s seboj pijačo, bomo skrbeli za to, da ne bo »krsta«, ko bi iz slabo zaprte steklenice kapljala limonada, kava ali vino na glavo našega soseda. Prtljago bomo na polici tako spravili, da ne bo tnorda padla našim sopotnikom na glavo. Kov-čeg z jedili bomo spravili na vrh, da ne bo, kadar ga bomo potrebovali, nastala splošna zmeda. Ako sedimo |x>leg okna, bo sojx>tnike prav posebno veselilo, ako bomo neprestano hodili preko njegovih nog ven in noter. Tudi to jih bo zelo veselilo, če bomo brez konca in kraja glasno govorili, zlasti ponoči med 12. in 5. uro. V strah in nadlogo sopotnikom je ženska, ki vstopi s ducatom zavojev najrazličnejših velikosti in oblik in z obupnimi jx>-gledi prosi, da bi ji kdo pomagal spraviti njene z vrvico pomanjkljivo zvezane kartone in v časni-ški papir zavite zavoje. Prav tako tista, ki potuje i z razposajenimi in razvajenimi otroki in pusti, da | nadlegujejo sopotnike. Kljub temu p>a je gospiod dolžan gospe poma-1 gati pri spravljanju prtljage, pri vstopanju in izstopanju v vlak, poklicati nosača, če ga rabi ali prodajalca časnikov. Pogosto se iz taikih prilik razvije pogovor, ki krajša dolgčas v vlaku. Pri tem pa bomo pazili, da ne bo sopotnik dobi! vpogleda v naše osebne razmere in intimne zadeve. Ce v vlaku ali na parniku jx> ure in ure pre-sedimo fx>leg tujca, to še ni vzrok, da bi se mu zaupali. Seveda se s svojo družbo rudi ne smemo nikomer vsiljevati. Čeprav sta med več urno vožnjo molčala, lahko gospod pomaga gospe pri izstopanju. Lahko ji je uslužen ob vsaki priložnosti, kadarkoli zahteva po- Z boljšimi praški dosežete tudi boljše uspehe zahtevajte praške stuje za aamo, da se samo z glavo lahno primi, ne da bi kaj odgovorila. Gospa bo sploh lo previdna glede tega, kaj bo pripovedovala o bi, kam |X>tuje, koliko denarja ima, koliko na- treba. Ako se je začela gospa v vlaku jx>govarjafi s kom, še ni treba, da bi to znanstvo dalje trajalo. Ako se na vlaku ali na parniku pomenkujemo s tujcem, ni treba, da bi se predstavili drug drugemu. Ako pa že gospod imenuje svoje ime, zadostuje za damo, da se samo z glavo lahno prikloni, zelo sebi, kam |X>!uje, kita, zakaj tu ni vsak, ki ima lepo, prikupljivo vedenje, tudi pristen kavalir, poštenjak. Po drugi strani se ne bo ponižala, ako se bo za uslugo prijazno zahvalila. Čim odličnejša je gospa, tem vljud-nejša je. Kadar brzovlak stoji, naredimo na hodniku prostor, da morejo sopotniki skozi, ne da bi nas morali še piosebej za to prositi. Ko odpiramo vrata, piazimo, da ne borno koga sunili. Zato jih odpiraj-mo lepx> piočasi, previdno. V jedilnem vozu prav posebno kažemo svoje vedenje. Tesen prostor pri mizi zahteva, da pomagamo drug drugemu, da smo obzirni drug do drugega. Ako se med vožnjo spoznata gospod in gospa in prideta potem slučajno v jedilnem vozu pri isti mizi skupaj, ne sme gospod zanjo jjlačati, sicer bi jo spravi! v zadrego. Posebno obzirni moramo biti tudi v hotelu. Neverjetno je, kako malo se zmenimo za napise p>o hodnikih, ki prosijo za mir! Loputanje z vrati, metanje čevljev po tleh, glasno govorjenje, odpiranje in zapiranje omar moti pogosto jx>zno v noč in zopet na vse zgodaj ubogega hotelskega gosta, ki p>rebiva v sobi poleg nas ali pod nami. Za tistega, ki potuje v inozemstvo, veljajo še naslednja pravila: Svoje narečje pusti doma! V tujini govori svoj materin jezik čisto! Potrudi se govoriti tudi v jeziku dotične dežele. Hvaležni ti bodo. Ne godrnjaj, ako je marsikaj drugače, kakor doma. Ne pozabi, da v inozemstvu zastopaš svoj narod in da ga po tvojem obnašanju ocenijo, kakšen je in koliko je vreden. Sa h ŠPORT Preteklo nedeljo smo se bavili z žensko telovadbo na berlinski olimpijadi in smo navedli prvo polovico vaje na gredi. Danes podajamo še ostali del vaje v slikah, obenem pa nudimo našim čitate-Ijem še opis vaje, ker je to želja več prijateljic gimnastike Pripomnijamo, da je to izborna vaja tudi na fleh, kjer bi jo morala vsaka najprej dobro obvladati. Ko je na tleh popolnoma doma v vseh potankostih, potem naj se šele poda na gredo, kajti tu je potrebno izredno veliko vaje v ravnovesju. Ored je ozka (samo 8 cm) in zato ima ta berlinska vaja dvoje dobrih lastnosti: pirvič je to izborna gim-nastična vaja in drugič prvovrstna vaja za ravnovesje. Vaja je takole: Gred vodoravna (široka 8 cm, visoka 120 cm, dolga približno 5 m.) »Iz stoje ob I. tretjini s čelom proti gredi: naskokoma opora spredaj čelno in z naskokom od-nožno 1. ter polovico obr. v d. opora ležno bočno za rokami levoročno, d. zanožiti — z d. poklek, kar najbližjem k rokam (opora klečno zanožno z 1.) — used na d. jneto, 1. koleno na gredi — od-ročiti tri četrtine gor, dlani naprej, vzklon in globok zaklon — vzklon, skozi predročenje zaročiti, dl. na- DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telef.: Opčra 98-15 — Telef.! Opira 98-16 Naslov brzojavkam: Jugobarnch Pariš 96 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpremlja denar ▼ Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrži vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi ▼ Belgiji, Franciji, Holandiji in Luk sen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064-64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. zaj, z d. vzravnava, z 1. stoja izstopmo napirej — d. prednožiti vodoravno — d. vzklon. skozi predročenje odročiti tri četrtine gor, dl. naprej, zaklon — vzklon, skozi predročenje priročiti, stoja izstoj> no z d. naprej — 1. prednožiti vodoravno, zaročiti dl. nazaj — 1. zanožiti, skozi predročenje odročiti tri četrtine gor, dl. naprej, zaklon — vzklon, 1. pri-nožiti, skozi predročenje priročiti — d. prednožiti vodoravno, predročiti, dl. dol, in sp.: d. odnožiti, odročiti, dl. dol, in sp: d. zanožiti, 1. lahno px>kr-čiti, priročiti ,in sp.: predklon vodoravno, 1. zopiet Aljehin in Euwe sta odigrala že nad polovico dogovorjenih partij in še ni prišlo do odločitve, 1 tako da bo borba najbrže do konca zelo napeta. Štirinajst partij je končalo remis, v petnajsti pa je uspielo Euvveju, da je zmagal in dohitel Aljehina. To je bila velika senzacija, ker se je zdelo prej ! skoraj nemogoče, da si bo pustil silni Aljehin iztrgati naskok treh točk. To je zakrivil seveda Alje-i hin sam, ker si je dovolil v otvoritvah včasih le preveč. S tem je sicer dokazal, da je mnogo moč; nejši igralec kot Euwe, ki ga niti pri taki igri ni mogel prehiteti, toda se je izpostavil tudi nevarnosti, da izgubi svetovno prvenstvo, ker večkrat ne zmaga močnejši, ampak previdnejši. Šestnajsta partija je" končala remis, v sedemnajsti pa je prišel zopet Aljehin v vodstvo. Osemnajsta partija pa je UGANKE Rešitev stebra Puška, priba, gaber, glava, sonet, stopa, ravan, grozd, komar, brana, riška, sloka, ro|X>t, tropa, mejaš greda. — Šiba novo mašo poje. Kriianica 1S 20 21 22 21 2*. 25 26 27 iztegniti, skozi predročenje vzročiti, dl. dol (d. noga, trup in lehti v ravni črti) — drža — vzklon, z d. stoja predkoračno — vzpon, odročiti, dl. dol in 2/1 in pol (dvojni in pol) obr. v I. (1 noga ostane na mestu, d. premakniti v drugem celem obr.) v počep sonožno čelno, zaročiti, dl. nazaj — z odri-vom sonožno seskok naprej, uleknjeno, odročiti tri četrtine gor, dl. naprej, v počep, predročiti — vzravnava, priročiti. Razume se, da ne bomo izvajali vse vaje naenkrat, ampiak bomo predelavah počasi gib za gibom. Pri vsaki jutranji gimnastiki predelamo nekaj gibov te vaje in sicer najizdatnejše, oziroma najtežje največkrat, oziroma one, ki nam nudijo naj več težkoč, ponovimo čim večkrat. One višine v izvedbi, kakršno bomo videli prihodnje leto v Ber linu, bodo tttoglc doseči le najpridnejše in najvne-tejše prijateljice moderne gimnastike. Toda konec konca to tudi ni potrebno, kajti glavni namen telesnih vaj je zdravje, ki bi morali radi njega go jiti ves šport. 1 2 3 4 rt 5 6 7 8 m 9 10 M 11 12 mi 13 14 15 16 HH 17 ssf 18 19 20 m tU? 21 ^ 22 tm 23 (B 24 25 26 27 28 mi 29 30 31 32 IB 33 34 35 m 36 37 39 nn 40 ZNIŽANI IENi dvokoles, otroških, iKrnčnil), invalidskih vož-čkov. pr, voznih trlctuljev, motorlev -ivnlnil. strolev. — Ceniki franko1 ..TRIBUNA" F. BAT J? L. tovarn« dvo' olns in otroški I, vo/.ičkov. LJubljana. K irlovška eesla 4, Vodoravno: 1. stara dolžinska mera, 5. naprava pri tkanju, 9. duh, ki preganja hudodelce, 11. množina osebnega zaimka, 13. glavno mesto Grčije, 14. predlog, ki se veže z drugim sklonom, 15. otroško ime za oče, 17. finsko mesto, 18. navadni števnik, 19. vzrok bolečine 21 osje gnezdo, 22. skrajšano žensko ime, 23. domača žival, 24. žensko krstno ime, 26. arabsko moško ime, 28. mesto v Italiji, 20. ženski glas, 31. srbsko moško ime, 32. egiptovsko božanstvo, 33 staro ime za glavno mesto Slovenije, 35. slara vprašalna čle-nica, 36. novoodkrita dežela, 30. turško moško ime, 40. udomačen naziv za kanonika. Navpično: 1. nadležna žuželka, 2 naziv pri kartah, 3. trgovski izraz, 4. imajo ženske na glavi, 5. opojna tekočina, 0. del voza, 7. kazalni zaimek, 8. prislovno določilo časa, 10. obdaja zemljo, 12. evropska država, ik se bojuje za Abesinijo, 14. množina, bogastvo, 10. vstop električnega toka pri elektrolizi, 18. gibanje morske vode, 20. žensko krslno ime, 21. strupena žuželka, 24. oskrbnik, 25. kemična prvina. 27. lokalni slovanski književnik, 29. zadnji del vsake molitve, 30. zadnje štiri črke besede obrtnik, 33. žensko krstno ime, 34 vpra ialna členica. 36. izraz pri kartanju. 37. ploščinska mera bila zopet remis. Match bo trajal še približno en mesec in v tem mesecu bo prišlo tudi do odločitve. Važno vlogo bo imela proti koncu posebno vztrajnost, ker je tako težka igra za oba mojstra ze!o utrudljiva. Danes prinašamo deveto partijo, v kateri je izbral dr. Euwe zopiet francosko obrambo, s katero pa v tem matehu ni imel uspjeha. Samo v eni partiji je dosegel remis, ostale pa je izgubil, tako da je v trinajsti partiji na 1. e2—e4 odgovoril raje e7— e5. Ta partija je bila odigrana v prostorih one ženske gimnazije, na kateri poučuje dr. Euwe matematiko. Dr. Aljehin — dr. Euwe. 1. e2—e4, e7—e6 2. d2—d2, d/—d5 3. Sbl—c3, Lf8—b6 4. Ddl—g4 (ta izjxxl bele dame je v francoski partiji zelo pogost, samo lia tem mestu ga do sedaj še niso igrali. Aljehin je s svojimi po-tezaini v francoski partiji znova načel vprašanje o umetnosti poteze Lf8 -b4.) Sg8—f6 5. Dg4Xg7, Th8— ■g8 6. Dg7—h6, Tg8—g6 7.Dh6-e3, Sf6xe4 8. Lfl— d3 (izsili 17—f5, ker Sxc3 radi LXg6 ne gre, TXg2 pa bi bilo radi Lxe4 slabo.) (7—f5 0 Sgl— e, c7—c51 (slabo bi bilo Txg2 ker bi sledilo LXe4 in Sg3 z grožnjo Kel—fl) 10 Ld3Xe4! (ni šlo f2—f3 radi Dhr+, Sg3 S+g3, DI2 cXdr) f5Xe4 (bolje bi bilo d5Xe4) f 1. De3—h3, Sb8—c6 (Euvve se je bal na Dd8—e7 poteze Se—f4 z grožnjo SXg6 in SXd5. Kljub temu bi bilo De7 bolje in na Sfr Tg5.) 12. Dh3xh7, DdS- t6 13. Se2-f4 c5Xd4 (v težki poziciji se odloči Euvve za žrtev kvalitete, kar mu daje še največ izgledov na trd odpor.) 14. Sf4Xg6, d4xc3 15. b2-b31, Sc6-e7 16. Sg6Xe7, Lb4Xe7 17. h2-h4!, Df&-f7 18. Dh7-h8+, Df7 -f8 19. Dh8XfS+ (Dxc3? seveda ni šlo.) Kc8Xf8 20. Let— g5, e6-e5 21. 12—13, e4Xf3 22 g2xf3 (bolje bi bilo še preje zamenjati lovce) Le7—a3 23. 13—14, Lc8—f5! (črni igra na to, do uveljavi svojega močnega c pešca.) 24. f4Xe5. Lf5xc2 25. 0—0+, Kf8—g8 26. Tal—cl! (črni lovci in pešec c3 so preneprijetni, zato se odloči beli, da da kvaliteto nazaj.) La3Xc4 27. TflXcl, Lc2 -f5 (črni bi lahko poskusil tudi s TaS—c8 žrtvovati lovca in uveljaviti svoja vezana pešca.) 28. Telxc3, Ta8— c8 29. Tc3—f3, Tc8—f8? (potrebno je bilo Lf5—e4. Sedaj piride beli v odločilno prednost.) 30.Lg5-f6, Lf5-e4 31. Tc3—g3+, Kg8- f7 32 h4—h5, TI8— c8 33. Tg3-g7+, Kf7-e6 34. h5-h6, d5—d4 35. h7—6h, Tc8-cl+ 36. Kgl-f2, Tcl-c2+ 37. Kf2-g3, Le4xh7 38. Tg7Xh7, Tc2Xa2 39. Kg3-f4, b7- b5 40 Kf4—e4 (preti mat na e7.) Ta2 - e2 f j 41. Ke4Xd4 in črni se je vdal. Banovinska tkalnica preprog je razstavila svoje izdelke za jesensko sezono v Šelenburgovi ul.7/|. Ker se vrii prodaja tudi na dolgoročna odplačila, priporočamo vsakomur, da obišče to veliko razstavo preprogi Vstop prost in neobvezen. Pošiiiie naročnino! Pismo iz Sveie dežele Palestina se modernizira Dva .Jeruzalem, 8. nov. 1!)35. meseca sla že pretekla, kar som su Haifi, pod ljubkim Marijinim Kannelom, izkrcal in prvikrat stopil nu sveta palestinska tla. v deželo mojega dolgoletnega hrepeneli,ja, domovino llogu-človeka, zlato zibelko tolikih svetih spominov. Ker .-n jesenski meseci v Palestini posebno prikladni z,a potovanje, sem takoj izrabil ugodno priliko in premeril vso Palestino po dobrem in počez, obiskal vse znnmc-nitejs« kraje., ki se omenjajo v evangelijih in v ki.jiirnli stare zavez,e, sledil tudi stopi-njiim družini' v 1'lgipel, kamor je bežala pred trinogom Herodom in prepotoval kraje, po katerih je Mozcs vodil izvoljeno ljudstvu do gore božjih zapovedi. Mnogo sem pri leni lepega videl in doživel, marsikdaj tudi razočaran pi.-niavil svojo sodbo, ki sem jo dosedaj imel o orient.ii. Morda mi bo dana prilika, da eno uli drugo pot. en ali drugi doživljaj nn!,-: "i-ncjc popišem za čitalelje »Slovenca«. Zuoukra! hočem podati samo nekaj splošnih ti sov, ki sem jih dobil o Pii-lestini na teh svojih prvih potih. Palestina nanviivlja danes na tujca vtis dežele, ki -c liilio modernizira. Stari del Jeruzalema in vidik dol dežele je.sieerše vedno, kakor je bil; se vedno prevladuje arabski značaj. V Jeruzalemu, posedajo in polagajo ob mestnih vratih umazani felahi, 1'ola-hin.ie sode nn i leh in produ,jn jo fige, banane, ilatelje, grozdje; pred hišami in v preprostih kavarnah leiiuharijo pri kavi. kartah in tobaku meščani; po ozkih ulicah se dre-n.iajo ljudje iu živali, matere •/, otrocički v naročju uli na minuli.. nosiiči s lovori, ležko obloženi osli in ma.jcslotično stopajoče ka-mide, otroci, ki k"iče in sc valjajo v prahu. Povsod vpitje, smrad, orientalska umnzH-11 o si 1. Tnilii če zapustiš mestno obzidje in stopiš kozi Jnlska uli llainaščanska vrata, se li odpre nov svel. Zuvzel stojiš pred dolgimi vrstami novih, najmodernejših stavb. Kjer je bila pred par leti še gola skala in pušča vh, so tlnnes prostrana predmestju z modernimi palačami n evropskim živl.ie.iijein. In če greš v provinco proti ,lui'i. ali se povzpne« ua Karmelno goro Tabor, opaziš, kako se oh-ežite. puščobne planjave spreminjajo v rodovitna poljn, kako so peščeno-bele ravni posute z, zelenimi oazami oljčnih ali oranž nih nasadov. Kjer jo prej stala komaj kaka koča, so danes vzorno urejene naselbine; čez noč vstajajo nove vasi. mula predmestja so sc spremenila v velika, samostojna mestu. Trgovina in industrija cvete, gradijo se šole, vzgajulišča, zavodi za kinetijsko-gospo-daiski in gospodinjski pouk. Vzrok lej spremembi jc dotok Judov, ki postaja od leta do lelfi močnejši. Odkar ji angleška vlada olajšala Judom napeljevanje \ Pji leviti ti i, se je po vsem svetu zbudil judovski nacionalni ponos. Iz vseli dežel in držav prihajajo sem in preplavljajo deželo; z naseljevanjem, nakupovanjem sveta, racionalnim obdelovanjem zemlje, gradnjo novih hiš hočejo zopet iloliili v posest deželo svojih pradedov. V Jeruzalemu, kjer jc bilo pred angleško okupacijo 15.000 Judov, jih jo danes SO tisoč. Judovski Tel A vi v pri J j« Vi. ki ga pred 2.ri leti še ui bilo, šteje danes 140 tisoč prebivalcev: samo v zadnjih 3 letih je znašal prirastek 100.00(1 duš. Zazidali so Judje v preteklem lotu (i milijonov funtov (blizu poldrugo milijardo Din). Vsak teden pride v Palestino 1000 do 2000 novih priseljen; cev. Judovskemu kapitalu je uspelo, iztrgali iz rok Arabcev in Druzov velikanske komplekse sveta med Jeruzalemom in Jafo. vso Salonsko in Kzdrelonfiko planjavo v Galileji, plodno ravnino Gonezar ob Tiherijskem morju itd. Dosedanji uspehi kažejo, da je Palestina nenavadno rodovitna. Kar so leni Arabci skozi stoletja zanemarili, to hočejo judovski naseljenci v, vzorno kanalizacijo in elektrifikacijo dežele s pridnostjo in varčnostjo popraviti. V lieka.i letih utegne Palestina zopet poslati dežela, po kateri se bosta cedila med in mleko. Neka posebnost za novo Palestino so komunistične kolonije. Judovska komunistična mladina obdeluje zemljo, a dobiva za to samo obleko, hrano in stanovanje. Dohodki se porabljajo za (povračilo dolgov ali zti nove investicije. Nedavno sem v Niani blizu Lide videl nn kolodvoru skupino kakih 20 fantov in deklet iz take komunistične kolonije. Vsi so bili euaUo oblečeni: zelena srajca s kratkimi rokavi, -/.a ped dolge sive hlače, nič pokrivala, noge gole do- vrlin, nobene razlike, med fantom in dekletom. Očividno so šli na skupni izlet v sosednjo kolonijo. V nastopu so kazali mnogo samozavesti in mladostnega ponosa. Koliko časa bo seveda trajal idealizem te mladine, je drugo vprašanje. V Galileji sem govoril z mladeničem iz Lnlse komunistično kolonije, Zaupal mi ,ie, da se je že naveličal in da se bo kmalu poslovil ter začel delati na svojo roko. A' isti meri, v kateri se dežela gospodarsko in kulturno dviga, se odkriva, tudi njena zgodovina orl najstarejših ča-sov do vpada Arabcev. Za arheološko raziskovanje je malokatera dežela tako hvaležna kol Palestina. Kjerkoli se koplje, povsod se najdejo v zemlji sledovi kunaanske ali izraelske kulture. Izkopavanja se vrše deloma s finančno pomočjo angleške vlade in pod njenim nadzorstvom, deloma s pomočjo tu.iih držav ali bogatih mecenov. Veliko zaslug so si na t on i polju v zadnjem času pridobili katoliški redovi. predvsem jezuil.ie in frančiškani. Je/uilje kopljejo tn čas oh Mrtvem morju v Tcleilnt Ghassulu. frančiškani na gori Nebo. Občudovanja vredna je ludi požrtvovalnost nekaterih nemških protestantskih profesorjev. ki loto za letom prihajajo v počitnicah. v najbolj vročih mesecih, v Palestino, da tu osebno vodijo izkopavanja, med drugimi znani, že priletni profesor Sellin iz Berlina. Uniljivo. dn jc Palestina, kamor so dn-•vdaj hodili zvečine le pobožni romarji olii-»kavat 441 romarjev in romanc pod načelstvom prem i losi nega knezoškofsi ljubljanskega dr. Antona Ro-naventure Jegliču in vodstvom gosp. župnika Janezu Kv. Kalnim«. Iz napisa je razvidno da .ic bilo nekdaj ind Slovenci mnogo romarske gorečnosti. Od tega velikega romanja je vprav letos poteklo 25 let. Ali ne ho kazalo lo 2:"i-letnico proslaviti z novim večjim romanjem v Palestino? Slišim, da Prosvetna zveza nekaj misli na to. Bog daj, da bi se načrti uresničili! Iskren pozdrav vsem znancem in prijateljem! Dr. A. Snoj Lep jubilej Zakaj pa Rečnikova " Katica v Slivnici nc bi prišla tudi v »Slovenca«. ko pa je vendar lako nenavadna prikazen med starimi ženami! Celili S5 let je stara, pa ji nihče še 00 no bi prisodil. Gibčna in okretna ne kaže števila dolgih in težkih dni. ki jih je preživela s svojo družino in marsikdo začudeno maja /. glavo: »Neverjetno, kako je dobro ohranjena.« I rinajstiin otrokom je dala življenje, osem od njih jc že pokopala, zu ostale pa se boji. da bi tudi ne odšli pred njo v kraljestvo smrti. Kaj bom začela, če bom morala vse pokopati?« Tako je tarnala pred par leti ob grolitt petega sina. Čita vse. kar ji pride pod roke in se po cele ure otopi v vsebino kake lepo knjige. Tudi kaj rada primerja sedanjo dobo s starimi časi. Tukaj le nekaj njenih misli: Nekdaj veliki kmetje niso imeli lo liko denarja, ko gu potrosijo dani" naši posli. Tele so prodajali, v sili za 2 goldinarja, šest goldinarjev je bila že tema. Fantje in možje so katlili >lujfc«. danes pa pušijo le šc drage cigarete. Težaki žc zjutraj prosijo za predujem, da si kupijo cigarete. Dekleta ne pletejo več trpežnih nogavic, kor so svilene lepše. Kočar-sko hčere sodijo raje doma. ko bi šle pomagat kmetu na polje. Mladinu sc hoji tlela, kmetje ne morejo dobiti mlntičev. ker se na gum nn preveč praši. rajo nit zuslužka. ko lako tlelo itd. Taka jc ta babica. Morebiti pa lio ktlo le bolj pazilo pogledal ta prijazni obru/ vzorne in dobro slovenske matere, čc povemo, da jc to mati g. lanku Arnnsn. nekdaj župniku v Kotmari t asi na Koroškem, ki z njeno N5. letnico baš danes obhaja svojo šestdesetlctnico. Novo mesto 1'risrčon sprejem je hil prirejen g. banu dr. Natlačeni! ob priliki njegovega oibska v Novem mestu tudi v ženski javili bolnišnici. Majhni otroci-holniki so ga pozdravili z deklamncijaini, ki jih je 7.iito priliko sestavila, baš v bolnišnici se nahajajoča učiteljica gilčnii Roža Malohova. Olrokom se je zn lep sprejem prijazno zahvalil, želeč jim skorajšnjega zdravja. Nalo si je ogledal vse prostore tn bolniške naprave. V narodnih nošah so v No- Obrlnihi zapuščajo (t. Pičniana 1'red pričetkoni prejšnjega režimu jo bilo slo-cusko obrtništvo razdelhno s d t a tabora to lina se jo zbirala okoli Jugoslovanske obrtne zveze, manjšimi, lakii/v.iiiu liberalno obrtništvu, pa okoli Robekovih organizacij. Prejšnji režim jo kajpak Jugoslovansko obrtno /.ti /o razpustil, u ko, da slovenski obrtnik ni imel nobene zakonito dovoljene organizacije, v Rehekovo pa iz razumljivih razlogov ui mogel in ni hotel. Tedaj so je pojavilo 1'ičnianovo gibanje, očividno inspirirauo z juga in pa od nekaterih užaljenih osebnosti, (lesla lakozvaiio Društvo jugoslovanskih obrtnikov ni imelo pravega, razen zahteve po ločenih zbornicah (ki slovenskemu obrtniku no bi v resnici prav nič koristile). Kot živahna opozicija proli samovolji Reliokovcev pa se je lo gibanje krepko uveljavilo, svoje članstvo, ki si ga je nabralo okoli 8000 v vsej Sloveniji, pa je v glavnem dobivalo iz vrst raz.pušč.eno Jugoslovanske obrtno zveze. fcc pred nastopom novega režima sino opozarjali. tla v tej organizaciji ui vse zdravo in da so razprtijo zlasti v vodstvu. V bistvu sla bili oho organizaciji, tako Rebekova, kakor tudi Pičma-novii le nekaki eksponeutinji JNS, lo nekaka vaba, da bi privabili poštenega slovenskega obrtnika v vrste lo talilne sirunke. Posrečilo so seveda ni niti eni, niti drugi. ti. Pičninn je šel celo lako daleč, da je. holel svoji organizaciji vrinili kol plačanega pomožnega tajnika g. Parcerja. ki je obenem tudi tajnik JNS! Spori v organizaciji so se nadaljevali iu tako se je zgodila, da je izstopilo iz eksekutive D.ID šesl odbornikov, oslabi pa slu \ njej samo dva. lo je g. Pičman sam in pa g. Karel Vidmar. Iz ljubljanske podružnice sla bila izključena celo gg. Koša k in Šimenc, katerima res ne more kdo oči tali, da bi bila »klerikalca.. Zato pa so ju podružnice v Šiški, na Viču, v št. Vidu iu v Musilih lakoj iz.tnlilc 'a častna člana Ogorčenje proti g. Pičmanu v vrstah njegove organizacije je sedaj doseglo vrhunec. V nedeljo bo, kakor eujemu v Zidanem uiuslti -v.-lan uglednih članov toga gibanja, na katerem bodo zahtevali takojšnji odstop g. Pičniana, takojšnjo prekinitev vseh zvez s politiko ,1NS ter novo vod sivo organizacijo. V primeru, da leni zahtevam ne bo ustreženo, je ogromna večina članstva D IO pripravljena, da izstopi posamezno ali s celimi podružnicami iz osrednjega drušlva ler dr. "i poišče nov način pravilnega zastopstva stanovskih in strokovnih interesov slovenskega obrtniškega slami. Radio Stanje našega radia O stanju našega radia smo potrehni že enkrat odkrite in strokovne besede. Našli smo jo v članku nedavnega odločilnega sodelavca v vodstvu naše postaje. Izšel je v novi. 2(1. številki tednika Kndio Ljubljana . nanj izrecno opozarjamo. Vsak poslušnveo bo našel tu izvajanja, ki jih sliši morda prvič v lej zvezi in so volcvažna! K lepim oddajam v novem tednu .ie prispeval nekaj dr. A. Dolinar. dalje Vilko Ukmar itd. Zelo zanimive so slike o običajih v Ziljski dolini. Radio Ljubljana je glasilo poslušaveev, l;i izliaja že sedmo leto, in nudi vsakemu naročniku zavarovanje 7,a primer smrtne nezgode, ler pri nas edinstveno zavarovanje aparata žoper defekt. — Mesečna naročnina je samo 1'2 Din. — JJprava .ic v Ljubljani Miklošičeva cesta 7. Programi Radio Ljubljana s Nedelja, /,- novembra: 7.311. Kmetijska mn: Pre skrlm lliest / 1.1.1 Večer bosanske sevdaMnjte. Prenos v/. Snralevn ■22.(10 Napoved časa. vremenska napoved ooročila. objava sporeda 32.15 Za zabavo in za ples (Radijski iit/./.l. Konec oh 23. Drugi programi > Nedelja, li. novembra: llrad: "jll.ull Prenos iz Sarajeva: Bosanske sevdnlinke - Oimaj: I7..*nl .lesen v clasbl - 20.115 Veseloicrn 22.20 Vokalni koncert -•'.t 15 Plesna etasbn riudimin-šta. 17.00 Cicanflk ■ trlasha - ISllli Policijski orkester 20.im Spominski vočer Vine-z.e Sistimnidn - 22 lili .Iniz. 23.011 Ciciinskn irlnstia Trtl-SHIau: 17.00 Simfonični koiicorl _ 20...'1 Opern Knez. teor - Ilim-Rari: 17.nO Simfonični kone. 21 lil Koncert kvarteta Bitscli 't-i.t.l 1'esua trlnuhr; Prana: 10.2.". Radijski koncert tn.:m Icrn HM Radi.isJii orkester 22.30 IMcstiii clasim - Bratislava: 21.211 Rutino slein: Klavirski koncert \ d molu VarSava: 10.45 Zborovski koncert 17.IHI Plesna glasba 20.00 Moniuszkii va npevii Hnlka 23.05 Plesna clasba - Rrrtlu: 20-00 Filliarinonif-iii orkester 22.30 Plesna Bla-sbn - Lipukn-I' raltetarn: IS.on Wncnprjova operi, \alkira Frankinrt: 211.10 Radijski orkester Hamburg: 211.1111 Zabavna clashn K/iniilshrrg: 21.00 Večer SIi-iiu-sot 1 Ii operet — Kri Iv: 20.00 Oltiekovn opera Orfe.l 111 F.vri dikn — Vnnakovn: 10.20 Klavirski koneei-l 20.11(1 Icrn 22.30 Plesna CKlha Stiittnart: 24.00 - 2.00 Narodna clasba — RvrnmHn.iter: 21.10 Godalni koncert lz Vranskega kota Katoliško prnsvetnn društvo je z.ifčclo živahno delovati. Ze pred enim mesecem se je vršil občni zbor, na katerem je bil izvoljen novi odbor. Kol glavno nalogo si jc društvo določilo izpopolnitev knjižnice, ki je bila dosedaj precej zanemarjena. Primanjkovalo je zlasti novih knjig. Največje zanimanje pa vlada za dratnatski odsek, ki pripravlja sedaj lepo poučno versko igro .Sirlov spovedim molčečnosti To lio obenem prva predstavil našega nanovo poživljenega prosvetnega društva. Vršila sc bo prihodnjo soboto, dne 23. novembra 1935 ob 20 v dvorani pri Slovanu . Drugi dan. v nedeljo, dne 24. novembra oh 15 se ho pa igra ponovila. Na lo našo prvo prireditev opozarjamo že danes vse prijatelje katoliške prosvete v naši kakor ludi v sosednjih župnijah. Krajevni odhnr ,1RZ io že konstituiran. Sestoji iz 13 članov Predsednik je Ivan Zupan, posestnik na Ločici. vem mestu pričakovale g. bana učiteljice Rus Alojzija in Pogačnik Vida z meščanske šolo ler Ku-lovec Viki z osnovne šole v Vavti vasi. Daljo jc bila g. Osterman in učenke meščanske šolo t Novem mestu. K sprejemu so prišli tudi gg. župniki Česen, Žitnik in Turk. *<*1 m.) oh lM irctU v tlvoi um IMavskr /.borit »,M Ui tiin-.sk«' /.vi:/.e .l!S/. svoj |»f\i dol. kulturni vivrr; '»!• 70-letnici tir. «lan. Kvnnu. Kreku. ProKruin \ p-tih jc sfstnvljfn .-umo iz Krekovih »lel. IMavst\o kak«»i- 111«I • prijatelji delavstvu in iia.št-«:a tir. Kreka .-krenit \u<" ljeni. V.sto|)nina l")in '2 in Din 1. Ljudska nnirerzu r Ljubljani lhi iint-ia s\ .»i ulit ni /.imm1 \ eelrtoK. i. iii.. v prostorih «i> tr^o\sl-.«' akutletnije na llleiwei-Kovi vesli. l>rieotek ol» is. Ka-.eii poroi-il funkeijonnrjev jc na »Inevnen re ti volite eelotueua upravnega otlhora. 1 Ljudska iinim.a r Ljubljani. 1'riliotlin, i»oue tleljek, • ilntt I,S zbornici, Mikloj o letni: Obdobju slov 1 l'ovsl,o il ru sir o Ijani v pribori drevi ob K vojno tiramo v i! slikah nt., bo predaval oh nuiv. prof. dr. /■Kodovinc. :ila r Mi.stuh Ljudskciii iloim peljem A n.i i). la\ - enske o Ar \ abinio vse, posebno vojak nadvse zanimive ijfre ne /anncb niv.kn. Konce okoli pol U zvečer. ! '/.ruski odsrk šcul/trlrrski-un šiva ima v |H>ne-leIJok IS. nov. tdi s. šl veni dvorani sestanek. Na >e-.tnnku zdravnica dr. Simee o liijriJen' /.ene, vabljene žene lov Vstopni iih /n ii Ko - Mii.d i Ljub v M«- «1 •ua ni. . • i j IIC da le K pn reda ■ I a vii f// n-drii K ri,«»t iita jutri e/.en dn« l eč ()!l I opit pencdel jek beli dvorani kcica | »ros ve-1 odbor LJubljana, lih svot a. ki s'» - Pokrajine in '.a razumevanje mladina I Din I Ar orni kina lic: Kr, 17.:i(i in 'Ji. Dodatek zvočne predigre Kino l\o IS. novembra ob JO. uri zveeer hololn lTnion plemon . običaji leh domačinov nam služijo ozadja teh usod. - Nsiopnina 6 Din. Gostje vljudno vabljeni. I \ihrr naj nc zamudi nncojUnjcpu komorne rja rc crra ob -J0 v Ftiharmoitični dvomili. Vsak poslušalec lio imel velik umetniški užitek, k: n.u «a pripravlja Ljubljanski komorni kvartet (Pfeifer, Stunie, šn.š'c.r&i«" in Miiller) /, izvajanjem kvarteto\- Stumieu, S<«hubertu in ("'ajkovsko^a. Začetek točno ol) \ Filharmonični dvorani. Pri*| prodaj a vstopnic v knjigarni (ilasbenc Matice. (Indhciin OruHvo I ič-Glincr vabi ljubitelje jcodhe na svoj /.abavni večer, ki Ka priredi dne 17. nov. Imi-poidue prostorih Kmilijc Mabnič nsi (ilincah (vtilpro Amerika ) /. bogatini viHirebun. Odbor. I Sočno službo imajo lekarne: danes: ftir. Uak,»r č i č. Sv. Jtbkoha ti*K mr. Ifamor. Miklošičeva e. 'J«i iu mr. (iurtus. Moste: jutri: nir. Sunili k. Marijin Iik mr. Ivuralt. (Jospos\ eiska e. t iu nir, Bohince ded,. H itn ska c. 31. Drugi hraii Homec. Katoliško prosvetno društvo ua Romun priredi v nedeljo, due 17. nov. (»b :t pop. \ Hrust ve nem domu otvoritveno predstavo s sledečim sporedom: 1. (tovor predsednika prosv. društva. Poirlej na nn« 7. vlfave . Triprlav . - poje novaki zbor :t. i>ratna > t. dej. Dom, spisal J Jalvn. Sncbri jc- Audobrora. Dramatični odsek IV s^en; društva vprizori v nedeljo, 'il. J. tn. \ Pe\>kem domn dramo v fi slikali K rivoprlsežnlk Sodeliii" iloiiia' orkester. Ztičctek Ik> točno ob pol t. Sr. Jurij ob Taboru. Katoliško prosveiDn 'Ir^cvn pri Sv. Juriju ob Tal>oru vj^rlzorl \ nedelio. 't no vembra ob \ Katoliškem domu Finiiriui■•• n tm \ treh dejanjih Uazvalina življenju LJUBI JANSKO CLEDAUšf l DRAMA Začclek oh 20 NtNlelja, 17. novembra ob l.V uri: l)inkr<> < umi"' Izven. Znižane cene; ob '()• (ihi,n 1'nMnii" Izven Ponedeljek. 1H. novembra ob _ii. Kako :ul> i-iu! . Ucd i'. Torek. l!». novembru: Zaprto Sreda. "JO novembra: Frak ali (hI kioiaS-ka ,r Roil Srivla. (etrtek. 21 novembra: o hod. Ked c OPERA Začetek oh 20 Nedelja, 17 novembra- ,1idn Detiut *<» .• v.; im. Izven. Ponedeljek, 18. novembru / T«»rek. in. novembra ob -ju: Mam :ch Mtonrti < \ Srela. '"n novembra: Uda, Hed H. Četrtek, 'Ji. novembra: PopoKk« Angelina Red • •■• v? \ RIRORSKO Cd KO M Nf ' Nedelja, 17. novembra ob 'JO: Poljska kn Znižane t ene. Gospodarstvo Zadružna zveza v letu 1934 \/ letnega poročil/i posnemamo, da je v lelti 1934 pristopilo v članstvo zveze 12 novih zadrug m sicer 6 nabavnih. 2 živinorejski, 2 obrtni, 1 stav-binvka in 1 vinarska. Članstvo pa je prenehalo 18 zadrugam, ocl teh je bilo 8 izključenih, 9 jih je likvidiralo, I pa je prišla v konkurz. Med temi 18 zadrugami je bilo 7 konzumnih in nabavnih, dve obrtni. 1 mlekarska. 2 zadružni elektrarni, 2 živinorejski, t stavbinska. I prosvetna in 1 kreditna. Vseh članic je imela Zadružna zveza konec leta 667 napram 673 v letu 1933. Po vrstah sc te zadruge razdelijo sledeče: Kreditne zadruge 338 Mlekarske zadrugo 33 Živinorejske zadruge 57 Kmetijske strojne zadruge 38 Zadružne elektrarne 21 Vinarske zadruge 9 Vodovodne zadruge 12 Nabavne in konzumne zadruge 82 Stavbinskc zadruge 30 Obrtne zadruge 25 Razne zadruge 19 Osrednje zadruge 3 Skupaj 667 Promet zveze jc v letu 1934 znašal 550.9 milj. Din (1. 1933 263.2 milj. Din). Kalio odstraniti težave v jug.-nemškem kliringu BelgrajBliU Pravda pod gornjim naslovom razmotriva vprašanje, na kakšen način iii se dale odstranili težave, ki nastajajo v našem trgovinskem prometu z Nemčijo vsled velikega aktivnega klirinškega salda. Zavrača predloge nekaterih nemških listov, ki propagirajo, naj Iii država razne nabave vršila v Nemčiji in nn la način znižala aktivni saldo. Za nas Ii predlogi niso sprejemljivi zaradi tega, ker za državne nabave veljajo posebni predpisi, ki jih je vpoštevati in ker so cene v Nemčiji povprečno mnogo višje kot pa v državah, ki so devalvirale svojo valuto. Od privatnikov seveda ni pričakovati, da bi blago prostovoljno dražje plačevali v Nemčiji, če ga drugod dobijo ceneje. Zato naj bi država prevzela v interesu gospodarstva nase večja bremena. Praktično naj bi se uvoz iz Nemčije pospeševal s premijami, ki naj bi Jih dovoljevala Narodna banka za nakup v_ Nemčiji. Mogel bi se osnovati v jugoslovunsko-nomškem kliringu posebni fond, iz katerega se bi te premije izplačevale, v kolikor Narodna banka sama ne bi mogla tega financirati. Sredstva v ta fond bi prispevali vsi izvozniki v Nemčijo, ki imajo interes na tem. da bi se klirinška bilanca čimprej izravnala in ki bi prišli prej do denarja. Stroški, ki jih hi vsled tega imeli in. ki bi se deloma mogli prevaliti na nemškega kupca, najbrže ne bi bili večji, kot izgube, ki jo imajo sedaj vsled dolgega čakanja. Menju. da jc treba vprašanje jugoslovansko-nemškega kliringa v interesu našiti izvoznikov urediti. se pridružujemo. Če bo vprašanje rešeno s premijami, dvomimo; sredi leta je bila niožnosl. da uvozniki iz Nemčije plačajo polovico svojih faktur po tečaju, ki je bil zn H.1-J nižji od običajnega, vendar nu zvišanje uvoza in znižanje klirinškega saldu lo ni dosti vplivalo. Mnenja smo tudi, da način, po katerem Narodna banka odkupuje nemške klirinške terjatve, nalaga izvoznikom že dovolj bremen in da težjih skoraj ne morejo prevzeli. Prodaja bencina v Mariboru Nov pravilnik n bencinskih rrjialkali. V-e preidejo v last mestno občine. Maribor, Iti. novembru. Vprašanje prodaje bencina je zadev.,!, ki sr v Mariboru že dolgo ruzniolriva. Nn mestie-m področju je cela vrsta bencinskih črpalk. ki_ so v last i zasebnih društev ali posameznikov, občina pa ui imela od njih niti najemnine, dasi stojijo na občinskem svetu. Sedaj namerava urediti mestna občina lo vprašanje s posebnim pravilnikom, ki ie že sestavljen ler pride nn prihodnjo sejo mestnega sveta. Iz tega pravilnika posnemamo naslednje značilnosti: Dovoljenje za postavitev in obratovanje bencinskih črpalk na področju mesta podeljuje inesl-na občina, prav tako lego in velikost prostora. Oddaljenost med posameznimi črpalkami mora biti vsaj 300 ni. na promelnejših krajih ludi lahko manj. Podeljena pravica obratovanja črpalke traja 10 let. računajoč od dneva, ko je bilo izdano dovoljenje. Po preteku te dobe preide črpalka z vsemi pripadajočimi pripravami v uporabljivem in brezhibnem Stanju v trajno posest mestne občine ma ritiorske. ne da bi imel lastnik pravico do odškod nine. Izdano dovoljenje avtomatično ugnsne, če prosilec 14 dni po prejemu ne začne 7. zgradbo ali lekoiu 6 tednov 7. obratom bencinske postaje. Prenos dovoljenja za bencinsko postajo na drugo osebo je dopusten samo s privoljenjem mestnega poglavarstva. Pred vložitvijo prošnje zn postavitev črpalke -e vplača pri mestni blagajni kol jamstvo ,5000 Din v gotovini. Vse slroškc, ki so 7. ureditvijo in postavitvijo postaje zvezani (premestitve kablov, kanalov itd.), nosi prosilec. Kol najemnino za občinsko /.endiišre plača zakupnik v denarju '2% ml vsnto. ki jo je izkupil 7,11 prodani bencin na črpalki, najmanj pn mesečno ~')n Din. Na vsaki črpalki montira zakupnik uradno preskusen in zapečaten merilni aparat, ki ga ima pooblaščenec mestne občine vsak čas pravico pregledati in prav Inlco ludi knjige, ki «<■ vodijo o izdani količini bencina. Obračun se vrri vsak mesec. Mostno poglavarstvo ima pravico. je tn v javnem interesu, pogodbo za bencinsko črpalko odpovedali in vse naprave odkupiti. Odkupnina zenšn ob v/.idnvi črpalke 'JO.fKiO Din in pada lelno zu ISOOO Din. lako da preide črpalka v IO letih v lasi mestne občine brezplačno. < 0 mestno pogin varstvo ni voljno črpulnih naprav odkupili, jih mora lastnik odstranili v teku HO dni. V slučaju, da bi Itilo zaradi javnih del obratovanje črpalke omejeno ali onemogočeno, ninin zakupnik nobene pravice na kako odškodnino. Bencinska črpalka preide v Irajno last mestne občine brez, pravii-f do odškodnine v; uporabljivem stanju, kakor bi io predal dober gospodar: a) |k> preteku 10 let uporabnega dovoljenju, h) če črpalka po krivdi lastnika meseca ne obratuje, r) če skuša zakupnik prikriti pravo količino prodanega bencina. č) če kljub opominu krši pravilnik. Najemnina za bencinske posluje in vse s leni zvezane dajatve mestni občini, »p -lekajn v ce-tni fond. Z lastniki obsloterih bencinskih črpalk se -klene V bilanci sla ua pasivni strani dve novi postavki, ki sla v zvezi s sanacijskimi ukrepi in uredbo o sanacijskem londu /.a zadruge. Ti postavki sla sklad po čl. 15. uredbe, ki je njptal iz valorizacije nepremičnin, vnesenih v bilanco po ccnilni vrednosti, in sanacijski fond zadrug. Valorizacija jc dala (v tisočih) 4.711.7 Din. Odpisi so znašali 5,916.7 Din ler so sc krili iz rezerve, ki je znašala 499.5 Din, i/, tekočih dohodkov in dobička, ki jc nastal iz valorizacije nepremičnin. Od dobička iz valorizacije je ostalo šc 1.714.5 Din, kar jc bilo prenešeno v sklad po čl. 15 uredbe. Od reeskontnega kredita pri Narodni banki je zveza v I. 1931 odplačala 150X00 Din, od I0111-bnrdnega pa 622,300 Din. Bilanca z.a 31. december je bila sledeča (v oklepajih podatki za 1. 1933, vse v tisočih Din): Aktivu: gotovina 0.2 (0,7), poštna hranilnica 528.6 |2I.4), terjatve v tekočem računu 61.963.2 (62.980.5), naložen denar 114.095.3 (124.973.5), efekti 27,782.6 (16.317.4). tuji deleži 112.6 (113.2), nepremičnine 5,512.5 (913.3). Pasiva: deleži 1.708.5 (1.672.8), skljid po čl, 15 uredbe 1,714.5 ( -), rezerve —, (482.3), sanacijski fond zadrug 2.311.4 (—). vloge v tekočem računu 201.285.9 1199.395.6), reeskont pri Narodni banki 1.850— (2,000. lombard pri Narodni banki 1.130,- (1,752.—). 1 dogovor v okviru tega pravilnika, pri čemer se dobil 10 let primerno /.manjša sorazmerno z, dobo 1 obratovanja obstoječe črpalke. Iz navedenih znnčilnejših določb pravilniku je jasno uizvidnu namera mestne občine, dn se primerno soudeleži 11:1 velikem prometu in dobičku, ki ga imajo mariborske bencinske črpalke. Ze način pobiranja najemnine, ki se bo ravnala'po višini prometa, je vsekukor najprimernejši. Prnv lako ludi določba, da preidejo črpalke po 10 letih, ko so žc zduvnnj nmorlizirnne, v občinsko lasi. Na In način bi si mestna občina znsigurnla lepe redne dohodke. Iv i se bodo stekali v fond zn ureditev cest ter se tio ilnlo v leni pogledu veliko napravili. Vsekakor pu je bil že zadnji čas. da ee lo vprašanje končno na nek način reši. Tudi prejšnji občinski svel se jc že večkrat spravil na ln trd oreh, vedno pa so znale vplivne sde vsak poskus primerne rešilve v kali Odlog plačil je dovoljen: Hranilnici iu posojilnici v škucijnmi pri Mokronogu zn šest let, od Iti. oklobra 11)35 naprej, odlog velja za njene dolgove. unslulc pred '211. majem 1034, obrestna mera ' ji določena na 2% od 29. maja 1034 dalje; Hranilnici in posojilnici v Preski zn pet lel od IG. oklobra l. 1. za dolgove, nastale pred 31. avgustom 1934. od lega terminu naprej je obrestna mera za slurc vloge določena nn 2",,: Hranilnici iu posojilnici v Zibiki zn pel lel. računajoč od Hi. oklobra ; 1935 za dolgove do dnevu, ko je bila prijavljena sodišču v smislu čl. 17 uredbe, ako pa se prijava ni napravila, pa od '20. novembra 1931 kol dneva, ko jebila prošnja sprejela v ministrstvu. Obrestmi nieru za stare vloge se določi ua '2% brutto rnču najoč od dnevu kot zgoraj omenjeno. Stabilizacija rublju. Svel komisarjev je odredil. ila se sovjetski rubelj stabilizira na podlagi 5:1 napram dolarju. Obenem je prepovedana prodaja v trgovinah, kjer se je do sedaj prodajalo le proti tuji valuli. Ta odredba stopi v veljavo dne I. februarja. Državna banka je dobila nalog, du zamenjuje tuji denar na podlgl 3 francoske franke za rubelj, katero razmerje odgovarja razmerju I dolar 5 rabljev. Zlata rezerva sovjetov znaša miljnrdo zlatih rabljev. Borza Dne 16. novembru IU55. I )l'flil 1 Pretekli teden jc bil promei ia ljubljanski bor/i srednji, /ruišul je 424" milj. I)in v primeri s "721. 1 >97. 3574 in 2735 milij. Din v prejšnjih lednih Promet je bil nuj več v dolarjih, potem v lirah, šilingih in švicarskih frankih C urili. Belgrad 7. Pariz 20.2625, London 15.15)0. Nevvvork 307.625. Brusel'' 51.9250. Milan 24.9250. Madrid 41.9750, \mstectluiii 208.N230. Berlin 125.70. Dunaj 56.40. Stockholm 78. Oslo 76. kopenhagen 67.33. Pragn 12.72. Varšava 57.85. \tcne 2.90. Carigrad 2.45'. Bukarešta 2.50. Ilcl-singlors 6.6673, Buenos- \ires 0.8530. Živin.t Mariborski svinjski sejem 15. '. 111 Pripeljanih jc bilo 197 svinj, cene si bile sledeče: minili prašiči, -turi 3 do 6 tednov, 50 do 60 tli-liurjev komad, 7 do 9 tednov 80 do 90. 3 do 4 mesece 120 tlo 160 Diu. 5 do 7 mesecev 200 tlo 260 Din. 8 do 10 mesecev 300 do 560 Din. eno leto 4-sn ,1,, 650 Din; I kg živ" t( >e 4.50 do 3.50 ' I dinarja, t kg mrtve teže "30 do 9.30 Din. -Protltinih je bilo "4 svinj. II mel.j /alee 16. novembra 1935, Hmeljarska /adruga poroča, da je pretekli leden bilo v hmeljski kupčiji ru/.polo/en je /elo mirno in lndi prometa le malo. ( ene so ostale siccr precej nei/premenjene, vcntltir so več ali man i le nominalne in notiru na jbol jše blago prcjkoslej 27- "0 Din. prvovrstno 24 -26 Din. drugovrsino 17- 22 Din in Irct.jev rslno ler slabše do 17 Din /tt kg. K ljub slabemu zunimanjh je bilo nekaj več povpraševanja predvsem le /a cenejše drugovrstno, Irctjevrslno in slabše blago Sicer pu -e v oeigled pičlim šc razpoložljivim zalogam -e/ona nagiba vedno bolj h koncu, ino/em-ki kupci počasi odhajajo in je danes tudi /adrugu zaključila letošnje uspešno sezonsko delovanje. Nji Češkoslovaškem jc uu hineljskem Ir/i--111 \ splošnem prav mirno 111 /auinian je Ir; /u cenejše blago. Zato so tudi celic nekoliko po poslih- 111 umira sedaj boljše in najboljše žuteško blago 20 3j Ke. I. j 47 39 Din. letošnji pridelek i/ l'š|eka in Roudnie 16- 21 Ke. I. i. 29 do 41 Din. oni i/ Dubc pu 11—15 Kč, I. j. 211 tlo 27 I)in /n kg. \ Nemčiji je Ir/eti prcjkoslej mirno in je tudi prometu razmeroma malo. t ene s() ostalo v okviru najvišjih in najnižjih dopustnih een v glavnem nei/premen jene. — V 1'rniiclji je pri splošno mirnem, vendar evr lein razpoloženju bilo še nekaj zaključkov /a al/aški hmelj i/ prve roke po 10- 11.5(1 ffr.s., t. j. 28—55 Din /a kr. V Angliji sr /. občim v mučenjem :e vedno lii pričelo. — Splošno je len. denea na vseh tržiščih ru/.nicroniii mirna iu /animan ie b zu cenejše blutro i/, proveniem e. . Danes Iliriia : Ha V prevažni nogometni kvalifikacijski tekmi ob • popularni dunajski inleruaeiionalce g. Lozkwens. 14.30 sc srečata gornja nasprotnika na igrišču Pri f Predprodaja vstopnic danes dopoldne v kavarni o nrpfll pk nin. GInvnn lekuin sndi I I'.: rimi. i-i.jvj »u mcmiti j4uiii|u iicts|ji miniva mi 1)41 min 111 j ■ 1 t vi 111 w morja z. zanimivo predtekmo. Glavno tekmo sodi | I'.Tropi. V Berlin in Hamburg Ves s vol govori o olimpijskih igrali, ki so vino lota 19130 v Berlinu. Nemci pravijo, ila svet kaj takega šo ni videl, saj je .">0 narodov vs<-;;i -vt in že prijavilo svojo udeležbo, kar se dosedaj še ni zgodilo v zgodovini olimpijskih iger. Milijone so vrgli Nemci za organizacijo in propagando to prireditve, ki naj pokaže svetu predvsem silo in vrhunec tehnike sodobne Nemčije. V teku so ogromne priprave, načrti izpeljani do potankosti, tako, da se svet že danes čudi točnosti ogromnega aparata, ki je organiziral vso Nemčijo, tako, da pokaže svelu lo kar hoče, namreč, da Nemčija tudi v tem pogledu prekaša druge. Največjo važnost polaga Nemčija onim, ki se bodo za čas olimpijskih iger zadrževali v mejah nemške državo. Hitlerju je mnogo na tem, da poli oso vsi izletniki iz Nemčije tak vtis, da ga nikdar več ne bodo pozabili. Miroljubnost in gostoljubnost Nemčije sla stalni refren nemških oblasti, še več, na stotine Nemcev vseli stanov se uči jezike vseh prijavljenih narodov - tudi našega — da bo gostoljubnost čimbolj prisrčna. Kes edinstveno! (iremo v Berlin! Posebni odbor SK Planine organizira od f>. do I 1. avgusta 1030 posebni vlak v Nemčijo, kar je širši javnosti že znano. Prijave, ki jih sprejema SK Planina, pričajo, da bo družba jako pisana; poleg športnikov so med pri javi jenci vseučiliški profesorji, zdravniki, trgovci, duhovniki. državni in privatni nameščenci, zlasti visok odstotek pa je onih iz vrst učileljstva. Saj pa (udi večina prijavijencev smatra la izlet za prvovrstno študijsko potovanje, kakoršnega ne bo več. Informacije in prospekte daje SK Planina (.lože Hvale, uradnik Zadružne gospodarske bauke). Ljubljana. Miklošičeva cesta 10. Prijavile se! Alpinistična šola TK Skale Veliko število planinskih nesreč, ki jim je naj-c.cšče vzrok alpinistična neizobraženost naših planincev, je dovedlo TK Skalo, da ie pričel preiti ki o zimo z alpinistično šolo. ki nai uvaja obiskovalce gora v alpinistiko in jih vzgaja v :>'-ave alpiniste. Isti nagibi vodijo TK Skalo tudi lefos, ko namerava nadaljevati s pričetim delom in to tem bolj, ker je številni obisk lansko alpinistične šole dokazal, da je to delo TK Skale potrebno in za-željeno. Obiskovalci bodo orei^mali alpinistično znanje iz predavanj, ki se bodo vršila v zimskih mesecih v dvorani, ki bo namenom čim najboli ustrezala Predavanja, katera bodo sorcmliale skiootič-ne slike, bodo seznanjala poslušalce z našimi gorami. zvedeli bodo nekaj zgodovine naše zemUc, o vremenu, o nevarnostih, ki pretijo planincu skoro na vsakem koraku, o živalstvu in rastlinstvu v naših Alpah, o hiffiieni aloinis'a. o prvi pomoči v nezgodah in o reševanju v gorah. o planinčevi oore-mi. o plezalni tehniki in še o marsičem, kar mca vsakega planinca zanimati Vrsto predavanj bodo spomladi zaključile prakt-čne plezalne vaje na Turncu ter bo absolventom plezaln^rfa tečaja dal klub možnost, da izvršijo par plezalnih tur v družbi naših najboljših plezalcev v na.š:h gorah Natančen program šole ter kje in kaj se bodo predavanja vršila, bo TK Skala še pravočasno objavil. Prijave pa sprejema klub >e sed-^j in jih je treba poslati na naslov: TK Skaka, Ljubljana. Slomškova ul. 1, najkasneje do 15. decembra 1935. Termini LZSP za zimsko sezono 2935 1936 26. decembra 1935: Medklub-ka skakalna lc'<-ma na Pokljuki priredi SK Ljubljana. Otvoritev nove skakalnice na Pokljuki. — Mladinski tek na #3 km priredi SK Tržič. 5. januarja 1936: Jubilejne prireditve SK Ilirije (teki in skoki) v Ljubljani ali v Planici. — Klubski slalom priredi SK Reka na Golem brdu. — Damska propagandna tekma. priredi SK Re'a na Golem brdu. — Klubska klasična kombinacija ob zaključku tečaja, priredi Slalom kb-b "M.. Med-klubska skakalna tekma, priredi SK Kamnik. 6. januarja 1936: Jubilejne prireditve SK Ilirije. — Mladinske smuške tekme oriredi SK Kamnik. — Klubska mladinska tekma, priredi SK Ljubljana. 12. januarja 1936: Klubski dan. — Mladinski slalom SK Tržič. — Smuški tek dolenjskih fa:rtov na Polževem priredi Slalom »34«. 15.—16. januarja: Skakalna tekma za prehodni pokal g. Kratnerja, župana mesta Kamnika, priredi JASO. 18.—19. januarja: Klasična kombinacija za državno prvenstvo JZSS v Mariboru. 19. januarja: AMadinski tek in skoki, priredi LZSP (podsavezno mladinsko prvenstvo). — San-kaška tekma od cerkve Sv. Ane. priredi SK Tržič. 25.— 26. januarja: Podsavezno prvenstvo v klasični kombinaciji v Zagorju v izvedbi SPI") Zagorje. 1. februarja: Zvezno mladinsko urvenstvo v tc ku in skokih na Polževem izvede Slalom »34'. 2. februarja: Zvezno mladinsko prvenstvo v teku in skokih na Polževem izvede Slalom 34 Medklubski tek na 18 km priredi SK Tržič. 9. februarja: Srednješolski slalom SK Ilirije na Golem brdu ali Zelenici. Medklubski mladinski tek in skoki v Ljubljani priredi Slalom »34« 16. februarja: Mladinvki st:i|om ! /.S*'. Medklubski vztrajnost«'.! tek na km priredi SK Kamnik. Sankaška tekma v Bistriški dolini, priredi ! SK Tržič. j 23, februarja: Vztrajnost ni tek do 50 km JZSZ ; (savezno prvenstvo). Akademsko alpsko prven-i stvo JASO na Zelenici V marcu priredi Slalom I klub -34« slalom in smuk. 1. marca 1936: Medklubski smuk z Zelenice za ! pokal Glanzmann in Glasnici priredi SK Tržič. 8. marca: Patridni tek v Planici priredi SK i Ilirija. 22. marca: Klubska klasična kombinacija na Pokljuki, priredi SK Ljubljana. 12.—13. aprila; Klubska alpska kombinacija ; na Pokljuki, priredi SK Ljubl:ana. Medklubska j skakalna tekma Rovanov memorijab na Pokljuki, I priredi SK Ljubljana. Medklubski slalom na Zc-| lenici, priredi SK Tržič. Tečaji: lečaj za tekmovalce oriredi SK Ljub-| ljana na Pokljuki od 26. dec. 1935 do 10. jan. 1936 ! in od 5. aprila do 15 aorila !936. Stalna suur:ka ! šola na Pokljuki, SK Ljubljana. - Stalni stnušk i tečaj v Planici, SK Ilirija. Zimski spori na podezetiu Lep vzgled delavnosti daje Tujskopromctno društvo pri Sv. Lovrcnc.u na Pohoriu. Maribor. 16. novembra. Dočim mariborske zimskosportne organizacije z de'om nikamor ne pridejo ler so si postavile letos pičle programe, je zavel letos na podeželju či-; sto drugačen veter. Lep vzgled delavnosti j uri popoldne ua (.lazi ji prijateljska nogometna tekma med S K (oljem in SK Olimpom. Japonski Iahkoatleti so v sijajni formi. Pri zadnjem prvenstvu \ Tokio so bili namreč doseženi ti-le sijajni rezultati: 100 m v 10.4; skok \ daljavo 7.~»0 ui: skuk s palico v višino 4.10 m; 1300 m 4:01.8: 10.000 30:07.8. ameriških smučarjev pride v (iarmiseh-Partonkirohen na \\. zimske olimpijske igre i prihodnje leto Toliko jih je namreč zaenkrat ! določenih, če pa bodo denarna sredstva na raz-; polago. jih pojde pa Še osem. Ruski šport napreduje. Pri zadnjem lahko-atletskem mitingu v Rusiji so dosegli ruski Iahkoatleti zopel nove državne rekorde. 100 m jc pretekel Golotikovv v času 10.6. s palico je skočil Ra-jevv.ski 4.18, za tek na 3000 m je rabil Namenski 8:37.1. za 1500 m pa isti 3:49.9. Progo od 300 m pa i je pretekel Julko v 35 sekundah. Nov italijanski rekord v metanju kopja je postavil v Udinah atlet Mario Agosti z metom 65.23 metrov, s čemur je zboljšal prejšnji rekord (62.39), ki ga jc imel tudi sam. kar za tri metre. 128(1 sodnikov bo treba za 170 različnih tekmovanj v I«) športnih panogah na berlinski olimpijadi. bZSP lsluiho.no). Vsi klubi, 1:i?a oln-noga zbora udeležba vseh gg. odbornikov obvozna. Članstvo le na sejo vabljeno. — Načelnik. UMRLA NAM JE LJUBLJENA IN ŽENA. GOSPA .SOPROGA MESTNEGA V IS.1KGA SVETNIKA DANES ZJUTRAJ OB OSMIH POGREB BO V NEDELJO, DNE 17. NOVEMBRA I'.a5 OB TRIiH POPOLDNE IZPRED MRTVAŠKE VEZE DEŽELNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE Iv SV. KRIZIJ I..IDBLJANA. DNE 10. NOVEMBRA Itt3.5 Dlt. JANKO Rti PNI K. SOPROG MILICA IN IV1CA. IICERKI IN SORODSTVO Unec pri Rakeku V zadnjem tušu j.- v miši župniji neusmiljena smrl prizadela težke izgube. V četrtek dopoldne so pokopali nn ljubljanskem pokopališču Pepco Puntnr, ki jc bila leden prej prepeljana v bolnišnico iu bila operirana nad desnim očesom ter ie v lorok dop umrla. Dekle je bilu staro 17 lol in zapušča inator, ki je liudo bolna, očeta, ki je lirnin nn noj Ier še eno seslro. Izguba hčerke jim i' prizadejala veliko žalost, saj jo bilu tako pridna-in slar.-cm pomagala lajšali teio današnjih dni. V torek zvečer smo nu domačem pokopališču v Ivaiijeiu solu pokopali Danico Puntal', učenko ll. inzivdn, sluro S let, ki je bila v nedeljo v bolnišnici v Ljubljani operirana na slepiču. Violniči so jo pripeljali domov, ob 2 zjutraj pa jo svojo dobro dušo izročila Mogu. Bila jo zelo pridna učenka iu je njena smrl težka izguba za slaršo. Njenega pogreba >o se udeležili vsi učenci in jo obdarovali s evoljoni Dne 21. .oktobra nam je umrla v ljubljanski bolnišnici Antonija lia jI, podomuče f.vbnvsova iz Hribe. Pri vlučenju na njivi ji je brana padla na nogo. liana se ji je sicer zacelila, a niso izoslale posledice. Dobila je telanus in je pokopanu. nu ljubljanskem pokopali:"-™. Izguba hčerke jo za starše š.' lem hujša, ker jim jo pred par lel i umrla tudi hčerka Ivana, stara' komaj lo lel, tako da jim je osi,-d samo še najmlajši sin. - Umrla jo v zadnjem času ludi .Marica Matičič i/ Slivir. slarti 19 let, nu potu v Ljubljano, in počiva ludi nn ljubljanskem pokopališču. Toliko število mladih življenj v tako livalkeni času je zn našo župnijo velika izguba. Naj usmiljeni Bog loluži vso prizadele. Poizvedovanja Diiiiiku rujltlmuciju kliisiiiin- ifiliuliiz.ije v Tomu novi ulici, Klime a se na Ime «rlin Zilravtin, jo I,iln iz.uubljeu« iu «> naproša iinjilitelja, nuj jo otltlu pri vratarju ffiimur/.ije. /dtilcrj se !• psiček. Oni p.. llOKOh, I'" trebuhu lic.l. Dntii r« V Sin-<>l»ir.slii ulici -Ti pri B. 1'lllcilk-u. ,Srebra« nlriMu -niirslnica ■/■ obeski je Mla l»-i''illiljetrn v Seleiilnir-rovl uliti, i.u se naproša najditelj, lilij 'j,. blagovoli prinesti: Kram- l.užer, Kolodvorska ulit!« 'J3-1. Hranilno pecivo za sladkorne, črevesne, in želod-čue bolezni in proli debelosti, izdelano iu odobreno po navodilih prof. V. Noordena na Dunaju v ti i e I i en i pekarni A. 1'rilza na Dunaju, ima stalno v zalogi pekarna .los. Kir hiš — Celic. za Dravsko banovino išče automobilska firma. Interesenti naj se javijo pismeno n;i »Inlerreklam« d. d., Zagreb Masa-rykoVa cesta 28 pod br. 82/A-37 Naprodaj v industrijskem kraju Gorenjske, blizu Ljubljane, dnhrn opremljena NAPI.AC11.0 DIN 180' IN 18 O R R O K O V PO DIN 135'— OOBLASCENI TRGOVCI V VSEH VEČJIH KRAJIH sam zemljovotfnik Razsvetljena skala z označenimi postajami Dinamični zvočnik Možnost priključenja na vse nn petosti izmeničnega toku Cena za plačilo v gotovini skupno Wm 2250- Ugodna dolgoročna odplačila ZASTOPNIK ZA DRAVSKO BANOVINO: SIER A« -R ADIO I"4 Liubljana, T žaška cesta 4 toči od danes naprej pristna dalmatinska vina. Cez ulico Din 1'— ceneje. Vsak petek polenovka iu druge morske ribe na razpolago, Priporoča se jSostiln čar. UPRAV A DELAVSKEGA DOMA V LJUBLJANI razpisuje dobavo 250 ton premoga iui parni pogon. z lastno električno razsvetljavo iu železniškim tirom;'je v obratu iu > prav dobrem stanju. K žagi spada precej sveta iu stanovanjska hiša z vrtom. Naprodaj tudi proti vložnim knjižicam nekaterih motnih denarnih zavodov. Ponudbe na: A 1 o m a C o m p n n v d. z o. z., Ljubljana. Zahtevajte Ruff©ve karamele! Pravilno kolkovane ponudbe je poslali najkasneje do 22. novembra 1985 do dvanajstih na naslov: UPRAVA DELAVSKEGA DOMA V LJUBLJANI ZAHVALA. Zu mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja povodom izgube mojega soproga in oiela ŠARLAH JURIJA so tem potom vsem pruv prisrčno zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam i-č, duhovščini, posebno č. g. profesorju Ratejti zn lopi in ganljivi govor pri odprtem grobu, g. zdravniku dr. Cizelju, čč. sestram za skrb in trud, ki so ga imele za časa njegove bolezni, Društvu bojevnikov zu njihovo toliko udeležbo pri pogrebu, Ier vsem in vsakemu posebej, ki so ga v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, kakor ludi vsem, kj so na kakršenkoli način sočuvstvovali. Bog plačaj! Trbovlje, 15. novembru 1985. Žalujoča ž c n a. Sax Rohme.r: DESETO POGLAVJE Tajna Kitajska. Odkar sc je bil Navitimi Smith vrnil i/ Burmo. sem Ic redkokdaj vzel v roke kak časopis, ne (Iti bi v njeni nuleteil nu dokaze početju, ki ga je povzročal 1' u-Mančn. Ako so mi laki članki dotlej ušli, ali pa se mi niso zdeli vredni pozornosti, nli pa so zdaj številčno tako narasli, nisem mogel dognali. Nekega večera, kmalu po nušem bivanju \ Norfolk u, sem prebiral razne liste, ki sem -i jih prinesel s seboj, sem opazil nič man j ko štiri članke, ki so se bolj ali manj neposredno nanašali nn pošastno zutlcvo, s katero s\u se prijatelj iti jaz ukvarjala. Nobeli beli človek, n leni sem prepričan, ne odobrava brezčulnosti Kitajca. Ves čas, odkar je dr. I' u-Miuuču prebival \ Angliji, je tisk složno moleul o povodu lega bivanja. Tuku je bila Sniilhova naredita. Posledica tegu bo. du bo marsikdo, ko bo slišal o kitujčevih dejanjih, sprejmem moje poročilu z dvomi in nevero. Zgodaj zvečer selil se ukvarjal s pisanjem Uvodnih poglavij logu poročila, zavedajoč se, kako težko bo moj bfulec sredi varne in udobne okolice pripisal kukemu človeku loliko zločinske zlobe, kakor se je pokazala v zasnovi iu izvršitvi umora, ki je bil izvršen na siru t lirich Ionu I lavcv u. i lovek bi ludi otl nujvečjegn propaležu pri-čiikuvul. ila ludi proli nujliujšeinii sovražniku ne uporablja sretlstva. kakor je zuvalski poljub. V lalvihle mislili sn mi mi obtičale na sledečem: EMMIESM DOPISNIK Nevv Vork. Dotokti\i vlade I. S iščejo nn otočju Južnega morja nekega lluvnjcn z otoka Vluui, o katerem menijo, tla je. prodajal strupene škorpijone Kitajcem na Honolulu, ki go se hoteli znebiti svojih otrok. Umori novorojenčkov po škorpijonih ali kako drugače so se med Kitajci lako strašno razširili, tla so oblasti uvedle poizvedovanja, Ui so dovotlla do lova zu prodajalcem škorpijonov na Mauiju. V glavnem so vsi otroci, ki umrejo nn zagoneten način, liezaželjene deklice, in skoraj v vsakem slučaju starši takoj pripišejo smrt vgiizu škorpijona iu so pripravljeni doprinesti v doknz svoje navedbe kako bol j nli manj strupeno golazen. Oblasti ne dvomijo, tla se število dctoinorov s škorpijoni veča, zaradi česar so izdane otl- i redbe, ulovili zti vsako ceno prodajnim škorpijonov. \li se je polemtakeni čuditi, du so piki ljudje ustvarili kakega 1'u-Mančuju? članek vem izreza! in ga vlepil v zbiralni zvezek, odločen, tlti ga- uko tu doživim, objavim v svojem poročilu kot opis kitajskega znnčuja. Neko poročilo v li-lu .1 lie (.lobe' iu neki odstavek v listu .The Star' sem ludi izreznl. V njih so bili dokazi globoko zusidrunih tajnih nemirov, ki so se pojavljali v središču mirne Vngiijc po osebi zloglasnega doktorja. Hong. Koug, pelek. Li 11 on Iluna. Kitajec, ki je včeraj streljal na vladnega guvernerja, je bil ua sodni ii obtlolžeu. tla jo streljal nun j z. namero, tlu ta umori, kar jo cunko poizkusu umora. Jetnik. ki ni imel branilca, je bil spoznan zo i krivega. Pomožni državni tožilec, jo želel, tlo ga še ti o pouetlelika zadržijo v preiskovalnem /.uporu. Momentke, ki so jili včeraj posneli nekateri očividci, so odkrile navzočnost nekega pomiignčn, ki jc bil tudi oborožen z revolverjem. Zvedeli smo. tla jc bil ta mož, ki so gn snoči nretiruli, v posesti in/.nili obto/ilnih spisov i Pozneje. Preiskave listin, ki so jih našli pri l.i lltiu Hungovem pomagat a, so odkrile dejstvo, tla siti oba možu prejemala obilna denarna sredstva od družbe Kanton Triud. katere ravnatelji so vprizorili umor sira E. M. in Viru. ( S„ kolonijalnegn tajnika. V nekem poročilu, ki ga je pripravil pomagat", tla ga pošlje v Kanton, je izrazil obžalovanje, tla se je atentat izjalovil. Reuter. — I rutino poročajo iz Petrogrndn. tla je skupina kitajskih vojakov iu kmetov obkolila hišo nekega ruskega državljanu, po imenu Saitl Effendi. blizu khotuun v kitajskem Tuike-stanu. Obstreljevali so hišo iu jo /.a/guli. V hiši je bilo okrog lllll Rusov, otl katerih jih je bilo mnogo ubitih. Ruska vlada je pooblastila svojega poslanika v Pekingu, naj najodločneje zahteva preiskavo in kaznovanje krivcev, Reuter.< Slednjič sem našel v stolpcu raznih osebnih vesti sledeče: Ho-Nan. Opustil u n ni t- r u v a n i p o-s e t. — Eltiinm. Pravkar sem bil nalepil člunek. ko jo vstopil Navlanil Smilil, se vrgel v naslanjač in mc gledal čez mizo. 1'okazul sem mu izrezke. Veseli inr. zaradi l.lthuma in zaradi dekletu, je pripomnil. I "ilu to pomeni novo zmago zu l ii-Miintiija! Sveta nebesa! Zukuj s, plačilo tako zuvlnčuje! Smitliovo temno ožgano lire je bilo bolj suho. kukur ktlaj prej. pn len ic začel borbo z na jprt Ikane jšini proti v iiikom. mislim, idioti ki teromu se je kdaj kak človek boril. V-lul je in /ttčol nemirno hodili po sobi Ier -i srdito Imsal tobak v pipo. Videl s(.|ii siru ! ionel.i Buriono. ic dejal iznenatla. in ta mi ic celo smejal' liste nio seee. ko sem se vpraševal, kam ic i/giuil. jc bil nekje v Egiptu Prav goloto voli začarano /iv Ijeuje. če siulini po vsebini njegovega pi-nin listu .Ilir Tinte-'. kjer navupi. ilu je videl v i ilielu stvuri, katere bi r ii-Vlunt u hotel zapatiu prikriti. Zares mislim, dn jc našel nov ključ zu vhod v Indijsko rlržnvolc /e preti davnim časom sva zapisala ime sira l.ionclu Bartona uu spisek tistih oseb, ki so stale med Eu-Munčujeni in njegovimi cilji. Ori-enialist iu ruzisktivalec, neustrašen politik, ki jc prvi prodrl v Lliusso, ki je trikrat kot romar šel v prepovedano .Vleko, je zdaj obrnil svojo pozornost na Tibet — in si s t'in napisal starino obsodbo. loda ln je vendar dobro znamenje, tla je prispel v Anglijo živ, ali ne?« sem dejal. Smith je odkimal iu si pripulil temnn pipo. Vnglija je /daj mreža, je odgovoril. vPujk pa bo končal. Petrie. včasih /o kar obupujem. Sir l.ionet je mož, ki ga ni voč mogoče čuvali. Moral bi videti njegovo hišo v Einchlevu. To li je nizka razprostrta stavba, ki je vsa obdana /. drevjem. Vlažno je trnu kakor v močvirju, deliti ko v džungli, in vse v velikanskem neredu. Prav danes se jo povrnil, zdaj pu že tlela in je (in spi. mislim), v svoji delovni sobi, ki slič.i potresu liri kakem starinarjii. Ostuli tlel hiše je pol niennžerija in pol cirkus, /a hlapca ima nekega Ileduitiu. /o slugo Kitajcu in Bog ve šc kakšne čudne ljudi!« Kitajca! Da. videl selil gu: nekakšen škilasti Kun loiičun. Ui se imenuje Kvvee. Meni ni všeč. Razen tega je tam šc tajnik / imenom Slroz/u, ilovek neprijetnega lica. On ji' di bor poznnvn-Icc jezikov, kolikor vem. in ima opravka s španskimi zapiski /a Bartonovo knjigo o svr-iiš,ili Vlavapuuu. In veš, vsa Lionelova prtljugu ie izginila i/, pristanišču s lislnni tibetskimi zapiski vred.« Zelo značilno.' Seveda. Vendar pa pravi -i' T ionel. du jr prepotoval Tibet otl Keun l una do Himulave. ne tla lii gu bili ubili, in tlu /atO lic pričakuje da lii . tu usod.i dolctclu v Londonu Ko sem odšel, je svoji bivtipiski nurckovai i/ spominu /a s v 11 i 11 knjigo hitrostjo kakih dvesto licsetl na minulo. »On nc trnu casu.t V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovunjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitnn vršilca po Din 2"50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. (hI Vzgojiteljica otroška vrtnarica, z večletno prakso, z znanjem slov., srbobrv., nemškega jezika ter glasovirja, išče mesto pri boljši rodbini. Cenj. ponudbe na oglasni odd. »Slov.« pod »Ljubi teljica dece«. 1-4230. (a) 1000 Din dan onemu, kateri mi preskrbi stalno službo. Najrajši kot sluga lzučen sein mizarstva, vojaščine prost. Naslov v mlekarni, Marijin trg S, Ljubljana. (a) 20 letni fant delaven, zanesljiv, absolvent meščanske šole, želi službo v pisarni; lire tudi za skladiščnika, slugo ali inkasanta. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 14274. (a) Trgovski pomočnik mlad, poslovodja, išče namestitev za januar. Šest let prakse. Ponudbe upr. »Slov.« pod št. 14292. (a) Postrežr.ica pridna in poštena - želi Ziooslenie. Naslov v upr. »Slov.« pod šl. 14298. fal Služkinjo pridno in pošteno, sprejme uradniška družina z 2 otrokoma. Naslov: Ljubliana, Baragova 10-1. (b) Boljšo gospodično ki lepo govori nemško in ki zna šivali, sprejmem k dvema deklicama otl 6 in 7 let za Sarajevo. Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 14102. (b) Strojnika z dolgoletno prakso pri velikih parnih turbinah, s civilnim izpitom — išče Tvornica papirja v Zagrebu. Prednost imajo oni. ki so služili pri mornarici. sprejmemo 1 specij. mehanika, samostojnega delavca, za rač. stroje; 1 pomožnega mehanika za pis. stroje - in t krepkega vaie-nea Samo pismene ponudbe s pogoji na upravo »Slov.« pod Prvovrstna moč« št. 1-1279. (b) Prodajalko za pekarno sprejmem s 1. decembrom. Potrebna meščansko-šolska izobrazba. Janič Rudolf, Žalec. Agilnega pomočnika predvsem manufakturista, izvežbanega, za takojšen nastop - išče veletrgovina L. Kuharič, Ormož. (b) Pletilje za »Regenlin« stroi, sp1- -j-mem. Ponudbe upr. -SI.« pod Regentin« 14295 |b IE3M31I Vajenca za mizarsko obrt sprejmem — ter prodam več hrastovih in mehkih spalnih oprav odnosno jih zamenjam tudi za les (deske). Kurnik Jože, mizar, Zg. Šiška 51. (v) Krepak deček bi se rad izučil ključavničarske ali mehanične obrti. Nastopi takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dober« št. 14120. (v) Dekle poštena in pridna, vajena vseh hišnih del, išče službo. Najraje bi šla k upokojencu ali družini brez otrok. Nastop takoj. Ponudbe na naslov: Lavrih Pavla, Primskovo pri Litiju_(v) Vajenca (brez oskrbe), sprejmem takoj. Josip Holy, brivec in frizer za dame, Brežice. (v) Absolvent mešč. šole se želi izučiti v večji trgovini mešanega blaga s popolno oskrbo, najraje blizu doma. Cenj. dopise na naslov: Ivo Kolar, Dovš-ko 54, p. Rajhenburg. (v) Trgovski vajenec s 17 meseci učne dobe — želi mesto kot vajenec v trgovini meš. blaga. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 2387. Snežke, galoše, domače čevlje v najboljši kvaliteti, po nizki ceni, v veliki izberi, pri tvrdki F. M. Sctoimift Pred Škofijo 2. L/llbljana Lingarieva 4 Oglejte si izložbe! Postrežba točna Pozor na razstavo! Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Liub liana Krekov trg 10 Posojila vezana na štednjo in večletno mesečno odplačevanje, dobi vsaka kredita zmožna oseba. Brezplačno zavarovanje za slučaj smrti. Banka in šteclio-nica d. d., Krapinske Toplice. - Glavni zastop-nik za Dravsko banovino Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka uli ca 12. Pismeni odgovor 3 Din znamke. (d) Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko • obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7 Telefon 38-18. Hranilne knjižice ljubljanskih zavodov: Ba-novinshe, Mestne, Ljudske posojilnice, kupim. Plačam celo vsoto. - Josip Herman, mizarstvo, Jezica pri Ljubljani. (d) Gospodično premožno, ki mi pomore končati študije, poročim. Dopise poslati na upravo »Slovenca« pod: Mediei-nec. 14217. (ž) Inozemski tovarnar se želi poročiti s pošteno gospodično, ki ima nekaj premoženja in je dobra gospodinja. Ponudbe upr. »Slov.« pod »26 let« št. 14323. (ž) ODDAJO: Dva dijaka sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano v bližini II. drž. realne gimnazije. Naslov v upr. »Slovenca«. 14234. (D) Petsobno stanovanje komfortno, v sredi mesta, oddamo s 1. decembrom 1935. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14308. (č) Enosobno stanovanje mirno, čisto, oddamo odraslim osebam za takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14322. (č) Večsobno stanovanje lepo, sončno, z vsemi pritiklinami, oddam s 1. decembrom. Souporaba vrta. Moste, Šušteršičeva ulica 5. (č) Stanovanje tri parketirane sobe, kuhinja, pritikline, sredi mesta, oddamo. Kolodvorska ulica 11. (č) Trisobno stanovanje v mirni ulici sredi mesta, z etažno kurjavo in plinom ter ostalim komfor-tom, oddam samo mirni, dobri stranki. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Lepo sončno stanovanje« št. 14340. (č) Sobo s štedilnikom oddam s 1. decembrom. -Križevniška 11-11. (s) Jnserati ! v-Slovencu* imajo največji uspeh: Dobro gostilno pri Mariboru oddam v najein ali na račun. Naslov v upr. »Slovenca«, Maribor, šl. 2386. (n) Trgovini s čevlji dobro vpeljani, na Jesenicah iti v Kranju, z blagom in inventarjem, se takoj oddasta v laslno režijo. Potrebni kapital po dogovoru. - Nalančne informacije dobite pri: Jadransko posavski čev-ljarni — Kranj. (n) Obrtni lokal suh in svetel, lakoj odc'a:u v najem za mirno obrt ali skladišče. Več se izve pri lastniku: Kopač Jernej, Celovška cesta 14, Ljubljana. (n) Kovačnico dam z orodjem vred v najein. Tezno, Ptujska c. št. 58, Maribor. (n) Dvostanovanjsko hišo prodam. Hafner, Škofljica šl. 37. (p) Trgovsko h'šo pri postaji in tovarni, prodam ali zamenjam za posestvo ali hišo kjerkoli. Naslov v upr. »Slovenca« v Celju. (p) Hiša i. velikim vrtom blizu Maribora, pod lahnimi pogoji naprodaj. — Naslov v upr. »Slovenca« v Mariboru, št. 2373. (p) Velika, suha klet s posebnim vhodom, pripravna za skladišče, se takoj odda. - Poizve se: Sv. Petra cesta 29. (n) Trgovski lokal z lepim stanovanjem, pripraven za podeželsko trgovino, brez konkurence, se odda takoj v najem. — Murko, Oooova 23, Sv. Lenart v Slov. gor. (n) Zemljišče pri milnici na Tržaški c., do 1200 m- - naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14271. (p) Enodružinsko hišo dam takoj v najem. Nove Jarše 46, Sv, Križ. (p) Dvosfanovanjska hiša na Glincah, pri tramvaj, postaji - -naprodai- Naslov v upravi »Slovenca« pod šl. 14276. (p) Parcela 900 m2 ob Opekarski cesti - se ugodno proda. Najboljša zemlja, pripravna za hišo in vrt. Pojas-nila pri »Posest«, Miklošičeva 4. (p) Parcelo v Linhartovi ulici prodam za knjižice Mestne hranilnice. Naslov v upr. »SI.« pod št. 14335. (p) fi^CVOSt v prehrani naše dobe je : Mešanica domačih čajnih rastlin Naseliš: nadomestek za Inozemske Jafel KlSJSft Deklica revnih .tarSev, 15 let sla r* želi službo v porrroč £. spodinii ali k otrokom. 1 nidbe na Renko Jožefi, Loke 192, Trbovlje 1. Pomožni kuhar išče nameščenje v gostilni ali pri večji družini. -Pcnudbe upravi »Slov.« pod -Zanesljiv« 14294. (al Prodajalka mlada, simpatična, mešane stroke, išče zaposlitev kjerkoli. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Kjerkoli« žt. 14299._Ja) Absolventinja srednje šole išče primerno namestitev. Ceni. ponudbe upravi »Slov.« pod »Služba« št. 14336. (a) Po odobrenju Min soc pol in nar. zdravja oii 11. maja 1935 1 S br 14.004. Stavlja v promet E.Z.Z 3.Z Kmečkega ianta zdravega, poštenega iin vojaščine prostega k go veji živini in za vsa druga dela sprejmem. Pred nosi imajo lc Gorenjci Naslov v upr. »Slov.«, šl 14191. (b) Ža|" za vse ženske in moške, za odraslo deco in majhne otroke. — Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. — Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! ,,5N!itiŠ Čai" zahtevajte v vseh prodajalnah! Lesni nakupovalec manipulant, verziran v trdem lesu, poznan v gornji Savinjski dolini, za direktni nakup večje količine jesenovega lesa -se išče. — Le garancije zmožni naj se iaviio na upravo »Slov.« pod šifro »Visoka provizija 14215. Mlado natakarico prikupliive zunanjosti — z^iožno nemščine in kavcije, takoj sprejmem v le-toviščarski kraj na deželi Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod značko »Zmožna in poštena« St. 11087.__M Zastopnike Ca prodajo posnemalnikov, brzoparilnikov Ud , iščemo. »Persons«. I jilbljana, poštni predal 307. _(bl Spretno pletiljo in učenko sprrime Grž.i-na, Celovška 44 (b) RAZPIS Občina Novo mesto, srez novomeški, obnavlja in dopolnjuje razpis za pragmatično mesto blagajnik a-pripravnika odnosno blagajnika-uradnika. P o g o i i : Za blagajnika pripravnika: naimani popolna srednia ali njei enaka strokovna šola z zaključnim izpitom, Za blagajnika uradnika: po čl. 11. banovin, uredbe o občinskih uslužbencih. Varščina 10.000 Din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7., 8. in lt. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložili tekom enega meseca po objavi tega razpisa v uradnem lislu neposredno pri občini. Predsedstvo občine Novo mesto, dne II nov. 1935. Predsednik: Paučič Jos., m. p. - Delovodja: Avsec Franjo, m. p. Učenca :-.a pekovsko obrt - lakoj sprejmem. Vsa oskrba v hiši. - Vrlrik Jožef, pekarna. Polzela, Sav. dolina. (v) Mizarskega vajenca sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. — Mušič Franc, mizar, Mengeš (v Nemško konvcrzacijo nudim otrokom proti nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14303. (u) Krojašk. pomočnika samo za fina dela velikih kosov — takoi spreime A. Škoberne, Trbovlje, b Pisarniško moč popolnoma samostojno — išče advokatska pisarna na deželi za t ali 15. december. - PonudSe upravi Slov.« pod »Advokat« št. 14247. (b) Pošteno služkinjo zdravo, delavno, sprejme poštena mestna družina za boljša hišna dela in pomoč pri kuhi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14361. (b) eAlaCi _ -j*. vencu /aiamoio najpopolnrtii uspe" Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J. Če-hovo šofer, šolo Liubliana VII, Frankopanska 21 garaža Kopač, ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. Inštruiram nemščino, Irancoščino, latinščino in italijanščino po 8.— Din od ure. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14243. (u) Kupim knjižico Mestne ali Ljudske hranilnice z vlogo 2 do 30C0 dinarjev. Naslov v upravi pod št. 14233. (d) knjižice ktipuiemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Stedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvetska 8, telefon int. 32-36. Instrukcijo išče akademik z znanjem klasičnih jezikov. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 14212. (u) Pomoč nižješolcem pouk v nemščini, francoščini, matematiki — nudi učiteljica. Naslov v upravi Slov.« pod št. 13973. (u) Hranilne knjižice orodaste ali kupite najbolje ootom mote pisarne Solidno poslovanje' Priložite znamko! Rudoll Zore. Ljubljana. Gledališka ul 12. Telefon 38-10. Knjižice Logaške hranilnice zamenjam za Kmetsko hranilnico ljubljanske okolice, v znesku lO.OCO Din. — Ivan lerina. Dolnji Logatec 75. (d) Kupim za gotovino vložno knjižico Posojilnice v Konjicah, reg. zadr. z neom. zav. - do 40.000 Din. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gotovina« št. 14249. (d) Hramlne knjižice kupite ali prodaste in DOLGOVE pri denarnih zavodih najugodneje |X>ravnate edino polom Bančno kotu. zavoda, Maribor. Za odgovor 3.-— Din v znamkah. IŠČEJO: Zakonski par išče majhno stanovanje na deželi* — do 130 Din. Plača za 4 mesece naprej. Vzamem lutli manjše posestvo v najem ali grem za oskrbnika. Ponudbe na upr. »Slovenca« |>od »Kjerkoli« 14220 (c) Stanovanje sobico in kuhinjo, vzame v najem samska oseba. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Na deželi« 14293. (c) Dvosobno stanovanje s poselsko sobo in kopalnico, iščem v centru mesta za februar. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Stanovanje« 14325, (c) ODDAJO: V Novem mestu Trg Kralja Petra, oddam lepo stanovanje za dve do tri osebe. Naslov v upravi 'Slovenca« pod št. 14085. (č) Davčne pritožbe, napovedi, informacije, revizija vpJačil: Davčna poslovalnica. Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. (d) Velika ugodnost za imetnike vlog! - Išče sc posojilo za prevzem dolga z vlogo Ljudske posojilnice v Celju do Din 75.000. Vknjižba na isto prvo mesto vrednega posestva nad 140.000 Din s trgovskim lokalom v bližini Celja. - Naslov pove uprava Slov.«, podružnica v Celju pod »Tako; št. 14319. (dj Enosobno stanovanje oddam. Mala vas 31 — Jezica. (č) Dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in pritiklinami. v Podmil-ščakovi ul. št. 14, takoj oddam za 700 Din mesečno. (č) Enosobno stanovanje takoj oddam. - Naslov v upravi ^-Slovenca« pod št. 14250. (č) Enosobno stanovanje solnčno, vodovod, elektrika, bližina tramvaja, v Rožni dolini - oddam ločnemu plačniku za 250 Din Naslov v upravi »Slov.« pod št. 14275. IŠČEJO: V najem iščem dobro idočo gostilno na Gorenjskem ob koroški meji; prodajal bi svoj lastni pridelek. Prevzamem tudi gostilno z mesarijo. V poštev pride samo večje podjetje. Ponudbe na naslov: Druškovič Jurij, posestnik, Bizeljsko, Brežice. (m) Zakonski par brez otrok išče gostilno ali kuhinjo na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14162. (m) Mesnico v večjem prometne kraju vzamem v najem. Obširne ponudbe z navedbo cene na upr. »Slovenca« pod »Takoj ali pozneje«. 14179. (m) Gostilno dobro idočo, vzamem v najem z novim letom. — Vprašati: Podruž. »Slov.« v Novem mestu. (m) Dve sobi s posebnim vhodom, v sredini mesta, iščem za pletenje. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mirna« štev 14305. (m) Dvosobno stanovanje lepo, takoi oddam. Spod. v prunuju, n« t Šiška, Beijaska ul. 32. (č) sti 36 - oddam. Skladišče lepo, suho, izven mitnice, iščem. Ponudbe upr. »SI.« pod »Najraje Moste« št. 14337. (m) ODDAJO: V Laškem se odda v najem velik lokal z montacijo na električni pogon, s stranskimi prostori in stanovanjem Cena nizka. Naslov se izve v upravi »Slovenca pod št. 14208. (n) Pisarniške prostore v pritličju, na Tyršev; e- iJroOtn oglas v -sUii^ncu ■ posestvo ti hitro proda; če ze ne z gotovim denarjem nač kupca ti $ knjižico da Novo vilo prodam v Celju. Informacije: Pepca Senica — Lava, Celje. (p) Vilo enonadstropno, dvodru-žinsko, v surovem dograjeno, prodam. Ponudbe upravi »Slov,« pod »Za carinarnico« 14231. p Lepo posestvo v krasni legi, blizu Ma ribora, ugodno in poceni prodam. Le resni kupci dobijo jx)jasniia pismeno ali osebno ob nedeljah in četrtkih dopoldne v gostilni Ztnavc, zraven opekarne Lajlersberg, Koša-ki — Maribor. (p) Posestvo pel oralov zemlje, proda Leskovar Ignac, Lesko-vec, p. Pragersko. Cena ugodna. (p) Restavracijo iili kavarno jx> uogodni ceni prodam ali dam v najem. Vprašati: Kosmač, Slovenska ul. 2S, Maribor Vilo v Celju visokopritlično, z lepim vrtom, na krasni legi, prodam. Ponudbe pod »Ugodni pogoji« podružnici Slovenca«, Celje, (p Hiša v dobrem stanju, 2 sobi in 4 pr možni prostori, blizu postaje Videni Krško, naprodaj za 18.000,— Din. Naslov v upravi pod št. 14216, (p) Novo hišo 15 minut od kolodvora, prodam za 50.000 Din. Naslov v podružn. »Slovenca«, Celje. (p) Pozor trgovci, obrtniki! Hitro, uspešno, poceni uredi Vaše poslovne težkoče: Gospodarsko-pravna pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. Dvokolesa sprejemamo preko zime prav poceni v shrambo, jih tudi prenavljamo, emaj-liramo, ponikljamo in po-kromamo fposeben oddelek). »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta 4. (r) Danes otvoritev gostilne Mihael Kavčič, Koseze 15, preje Demšar. Pristna vina, topla in mrzla jedila po najnižji ceni. (r) Zakonca brez otrok vzameta otroka v dobro oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 14007. Na veselo Martinovanjc s koncertom vabljeni k Fabianu, Glin-ce cesta IX. št. 30. - Za Jedačo: gosi, purani, krvavice, pečenice in dobro vince, (r) Kmetje, pozor! Uspešno, poceni uredi gospodarske razmere — kmečko zaščito: Gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva 7, II. nadstr. Izjava! Iskreno obžalujemo, da smo zlonamerno razširjali klevete o g. Maksu Žilko, gozdarju »Reke«, Lilija. Pieklicujettio svoje gov» rice kol neresnične in se mu zahvaljujemo, da je na našo prošnjo ustavil kaz. postopanje. — Lindič Rafael. Izlakar Pepca, Flis Jakob, Tomažič Franc, (o 8t»v. 9Hi. ^U)TKRKC<. dna tt. novembra Rt ran 17. 1DEEB3I Župnik kupi aparat na iznraMat tok, Super. Poceni proda .Radione« tri na bateri|o. Ponudbe upravi »Sloven-ca. pod »Župnik« 13878. Ingelen radio 4 cevni, z vdelanim elek-trodinami6nim zvočnikom, za izmenični tok od 110 do 220 voltov, brezhiben, naprodai pod polovično ceno zaradi preselitve. • Naslov v upravi »Slov.« pod St. 14334. (i) iheege; Harmonij dobro ohranjen, z več registri, kupimo. Ponudbe 3 ceno g. Mihu Jenko, dušnemu pastirju, Moste-Liubljana, Krekova ul. 8. Pozor pevska društva Harmonije od 2200 Din, pianine od 10.000 Din — tudi na obroke — dobavlja tvornica Ivan Kacin, Domžale, zaloga Ljubljana, Gosposvetska cesta »t. 12, dvorilče. Spreje majo ie popravila. Harmonij eventuelno kratek klavir ali piantno, kupim. - Ponudbe z navedbo cene je poslati na: Kidrič, Šmarje pri Jelšah. (g) Klavir dobro ohranjen, prodam. Armeni, Domžale, Šolska ulica 12. (g) Klavir nov, prvovrsten, poceni, proti ugodnemu plačilu naprodaj. Naslov v .upravi »Slovenca« tt. 14351, g Buteljke ln šampanjske steklenice kupi Fr. Kham, Ljubljana, Miklošičeva cesta. (k) Brtnjevo oJJa trm tka korenine, Mml-ofeve lttbje Itd., knpuiea p« Mivitjih oeoah. - Ed. PUler, Vrhnika. W Staro zlato, zlato zobovle ln srebrne Krone kupujem oo oaivillih dnevnih cenik A. KAJFE2 ur ar UnMIan«, MlkloStev« 14 I Automofor i Praga Baby 1935 idealu »ala vozila s 4 sedeži, ki porabijo S i bencina na 100 km. močna konstrukcija, prodaja po lelo ugodnih plačilnih pogojih na mesečne obroke do 12 mesecev tastop-atvo Praga avtomobilov, Zagreb, Svačlčev trg 12. Odpadke železa kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuie in prodaia po dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustinčič, Maribor, Tat-tenbachova ulica t4. (k) Vsakovrstno kumije po naivitjib eenah CEKiME, luvelir, Liublans Wolfova uboa št. 3. Avto »De sotto« (Chrvsler), 5 sedežna limuzina, v najboljšem stanju, ugodno naprodaj — Troger Jože, Mozirje. (1) Motorno kolo 350 cm" prodam za 4700 Din. — Kodrič, meh. delavnica Celovška c. 41, Ljubljana VU. m Pisalni stroj malo rabljen, kupim. Naslov v upravi »Slovenca«. 14221. (k) Otroški voziček m šivalni stroj takoj ku-n. Ponudbe pod »Ta-;oj«. 1424Z (k) pin koj Kupim pulte za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod šifro »Siaro« 14145. (k) Tkalske mize cca 1800 mm ploskovne širine z dvižno omaro ln strižnim strojem, m dva strižna stroja - kupimo. Ponudbe pod 41991 na Publlcitas, Zagreb. 30 Namizna jabolka kupuje od pol vagona naprej inozemska firma. Po nudbe pod »Etport« št. 14347 v podružnico »SI« v Celju. (k) Foto aparat »Leico« ali drug, malega formata, malo »abljen takoi kupim. Ponudbe na: Pavla Subic, Ježioa 137. Motorno kolo s prikolico, 500 cm", skoraj novo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14330. (f) Avtobusno progo brezkonknrenčno, oddam. Prodam 2 avtobusa. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 14329. (I) Premog, drva, koks prodala Vinko Podobnik, TržaSk« cesta Stev 16. Telefon 33-13 Damske plašče dobite Se vedno naicene-je in it najboljšega blaga pri I. Tomšič. Sv Petra cesta 38. II) Izdelovatelj kemičnih izuelkov hoče | svojo koncesijo m izde lovalne recepte jako [točeni prodati Naslov v upr. »Slovenca«, Maribor, št. 2380. (1) Kompleten brod v dobrem stanju, prodam, štrus, Sava pri Litiji. (1) PIŠITE ŠE DANESI Ostanki mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristnobarvni, samo boliših kvalitet, v kosih, primernih ta obleke, riuhe, možko. žensko, namizno in posteljno perilo, v paketih, vsebuiočih 10—20 m različnega blaga. Vsak paket samo 107 Din. Za enkrat ratpoii-liam poštnine prosto po povzetju -Paket ser B 2« i vsebino moškega, ženskega namiznega, pusteli* nega oerila in riub ter -Paket seriia D« z izključno toplim zimskim blagom Neprimerno vzamem nazai in zamenjam Pišite takoi na »Kosmos« rszpošiijalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Ma ribor, Dvorakova cesta I. ■■NHHIHMMMMMU Ct avlo )VU/ iru" urvoa/u.-aT motorja bi znubii sr rad '>ri kunci*-' U mnnoo vriženi ^Invrnfrv nairnnn/*' inimu Kaj naj prinese sv. Miklavž? Voziček za punčko, ko-nia, trieikelj, avtomobil, dvokoio itd. Vse to Vam nudi v veliki izbiri in poceni S. Rebolj & drug Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. Večjo množino pese kg 0.25 Din — prodam. Cerar Peter Domžale. (1) 3 rabljene suknje prodam. Študentovska ul. St. 9/II (1) Uinjrtlt- suknjiče od Din 42)1- .lo 58H-— Ttnčkove in Tončkove prigode 182. Na mrtvaSld brvi Divjaka pa se n naSega Mukija, hrabrega bojevnika za človeške pravice in svobode, ni«ta prav nič zmenila. Dvignila sta past in od-lomastila s njo neznano kam. »Oh,« |e pretresljivo vtdihnil Tinček, »oh, le kdo bi si bil mislil, da bomo svoje življenje končaU t takinile beraški, lasni kletki!« dohlt* pri Fr. Zalokcur MenueS 41 KUlo zeije, repo, sarmo — prvovrstno, po bretkonkurenčui ceni — vsako množino, dobavlja Homan, Sv. Petra 81 — Liubliana. Tel. 35-39. (1) Krojifii in šivilje! Krojno knjigo za damska ?«>rnja in spodnja obla-ila dobite pri: Knafelj Alojzii, Ljubljana Kri-ževniška ul (1) Tapetniški pribor žima - afrik tkanine za pohištvo gradi za madrace ..VEKA" Maribor, Aleksandrova 15 KOVČEGI, DAMSKK TORBICE aktovke, listnice, denarnice, tobačnice, potovalne, šolske in lovske torbe, nahrbtniki, gamaše, ovratniki, nagobčniki in biči za pse ~ Velika izbira, zmerne cene K R A V O S Maribor. Aleksandrova 13 Premog, arva SLOVSA Koleillska ulica 19-Teleton 39-34 Vojna, svila, bombaž -jtalno v bogati izberi v vseh vrstah — ta stroino pletenie in ročna dela do znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg. Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi naiugodneie m naiceneie tvrdka Kari Prelog. Ljubljana. Židovska uiica in Stari trg (1) Hubertus nepremočbtv. 250 Din. otroški s kapupo 145 Din. dobite pri Preskeriu, Sv. Petra cesta St. 14 (lj Šivalne stroje vseh vrst. malo rabljene, poceni dobile pri »Promet« (nasproti križanske cerkve), Ljubljana. (1) »Berkeli« tehtnico malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca«. 14237. (1) Kompleten štedilnik inaio rabljen. f>oceni prodam. Dolnice 12 St. Vid nad Ljubljano. (1) Divjaka »ta s svojo nosdnico priila do ozke lesene brvi, ki je držala čez Široko reko, v kateri je kar mrgolelo požrešnih vodnih zveri. To hrv so divjaki imenovali »Mrtvaško brv«, ker io je obkrožala dolga vrsta kolov, na katerih so bile nataknjene človeške lobanje Ob pogledu na te lobanje in zveri pod brv,o, so ubogim dečkom začele tako glasno Šklepetati čeljusti, kakor da se peljejo z ropotajočim motociklom. »Ojej,« je zMtoka! Tonček, »njej. 6e divjaka zdajle izgubita ravnotežje, smo izgubljenil« Cozorl Športne in vsakovrstne i čevlje, ročno delo. dobite 1 v nioii delavnici po zni-j žanih cenah Popravila .se | izvrSe hitro in točno, Po-l strežba solidna. Ogled \ neobvezen. Mohorič An-' ton, zaloga čevljev in delavnica Gnsposvetska ceita 13. Kolizei. Krušno melio za črn domač kruh in koruzno moko za žgance, vedno svežo dobite ori tvrdki Zorman. Ljubljana. Star trfi Tel 26-37 v tablah in za odeje. Preden naročite za vašo i potrebo, zahtevajte moje vzorce in cenike. Arbeiter, Maribor. vina it Centralne vinarne v Ljubljani bodo zadovoljila Vaše pivi enajbolj t rcTiutoidnel ščite za vrata! Peč na žaganje in malo rabljen posne-malnik prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod st. 14106_(1) Vrtnice visoke, nizke, žatujku in plezalke, prodaja P o 1 S e , Malavas 40, .Icžica. Najboljši čas ta saditev je sedaj.__(1) Prvovrstnega vina večjo količino, domači pridelek iz I. 1934, prodam Josip MurSec. Kaniža. p. Pesnica, (l) Pristen cviček liter 10 Din — čez ulico 9 Din. Bobič, Einspieter-jeva ulica, Bežigrad. (II Registrirna blagajna -National - naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 14313._(1) Nov čevljarski slroj Dilrkopp cilinder, poceni naprodai pri ARC, Med vedova 8, tik Gorenjske ga kolodvora. (1) Jabolka garantirano štajerska, la., zimska - v veliki izbiri v zalogi v okladišču: Medvedova 7. (1) Divan z zrcalom in 2 fotelja, dobro ohranjeno, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 14300 (1) Stavbni material različen, od pogorelega hleva Cekinov grad - se proda Poizve se: Ljub-i|ana VII., Cekinov grad. pri g. Peter Kosler, vsak dan od 11 do 15. (1) Tudw naš! podružnici Ljubljana. Miklošičeva cesta 5 (paviljon) lahko plsčats naročnino ta »Slovenca«. »Domo-liuba» in »Bogolluba«. naročat« inserate in dobite razne tnformacue — Poslovne ure od pol 8 ziutrai do ool 1 popoldne m od 2 do 6 Dopoldne Telefonska Številka 3030 Prodam 4000 kg pese in 1000 kg repe. Naslov v upr. »SI.« pod it. 14321. II) Harcer kanarčki naprodaj. Aljaževa 6-1., Spodnja SiSka. (D Stalnega odjemalca za smrekov in jelov le«, iščem Ponudbe upr. »SI « v Mariboru nod >Le9tia trgovina > št. 11344. (1) Smederevsko grozdje jedilno, prispe v torek v Ljubljano in Celje v kor-bicah po 20 kg. Naroča se v Ljubljani: Portir pri $lonu, v Celju: Poplihar, gostilničar, Nabavljalna zadruga. (1) naročajte pri FR. ZHNEC Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 v Za^e CSB remseheidske, izberete tudi na kniižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahtevajte ponudbe! (1) OS TA iV KI Paket A. vsebuje pristno larvno fino zimsko blago (flanfle), ostanke po 2.50 do 1.50 m, v različnih vzorcih, skupaj 17 18 m Cena celega paketa samo Din 115,— — Paket C. Ostanki zimskega blag« za 2cnoko perilo (flanel) zimski cvirnati barhent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno celo žensko obleko. - Skupno samo 135.— Din. - Pišite takoi, katero serijo rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, sarno po povzetju. Tekstil Slavija, Maribor, Kralja Petra trg L Hodroca posteljne mreže žebzne r.loiliive postelie. otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni tri! 13. Ugodni nakup morske trave žime cvilha modrece in blaga ta prevleke pohištva Doge za sode raznovrstne, izdelujem od JO do 40 p. od litra: vinski trgovci, obrnite »e Se danes ua sodnrstvo Ma- rovt, Brasluvče. 10 »»tfv^Sji Sj.ecijaln« trgovina tu de,-'avnica športnih devljer n. laloitor riesnn ini $i. is Popravila m sprejemajo. Hod-^ oca otomane. kauče, spalne divane tložliive postelie, posteljne mreže, fotelje, vse tapetniško pohištvo nudi nuiueneje tapetnik EGON ZAKRAJŠEK Mikloiičcvs ceste 34. ltvriuiem tavese. rolete in vsa v to stroko spadajoča popravila hitro, solidno tn naiceneie. Za mnogoHevflne izraze lekrenega sočutja m vo^atja, ki »mo jih prejeli povodom nenadomestljive iz.tfub« naše iskreno ljubljene mame, gosp« Nežike Weibl kakor ra pok Ion j ene mnogoštevilne veno« hi cvetje, m tem potom vsetm najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolini ČC. duhoTŠČmi, častitim sestram usmlijenkam za njihovo poirtvovalnost ob bolezni, Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov za lepe ialostinke, ter končno vsem prijateljem in znancem, ki »o drago pokojnico ▼ tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. St. maša zadušnica se bo darovala v sredo, do« 20. novembra t L ob osmih zfutraj v farni cerkvi st. Petra. Ljubljana, Kamnik, Zagreb, 16. novembra 1935. Globoko žalujoči otroci ter vse ostalo sorodstvo. se zopet dobe solidni, lep. stoli tovarne (Remec-Co v Giubljani. Kersnikova ulica 7 (poleg Slami(a)- Ml. drmrn Liubllano Kongresni lr$ 7 Volna vseh vrst. od najcenejše do najfinejše. Francoske in angleške soecialitete itd. Pingotiio. Sveže naiiinelše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Lfublfaoi *e priporoča bledim ij> slabotnim osebam. SVETLI PREMOG >b0U kalorij. 1 tona, ko-sovec 385 Din, 50 kg v vrečah 22 Din; bukova drva, žagana 85 Din kub. meter, cepljena 95 Din; bukovo oijlie 0 75 Din kg. dostavljeno na dom nudi A. PUTRICH Dolenjska cesta št. 6. Gospodinje, obrtniki!, lz skladišča odprodaja j kuhinjsko nosodo. razno j orodje, tehtnice, štedilni- j ke, kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače za Miklavža in Božič po najnižjih cenah Stanko F 1 o r j a n č i č , železnina, i Resljeva cesta 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. - Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (i) ZAHVALA. Zahvaljujemo se in smo globoko hvaležni za vse, kar ste dobrega storili za našo srčno dobro sestro, tetko. gospodično VIKJC0 SUHADOBMK Dalje se zahvalKijemo Ifubkim otročičem, Marijini družbi, fič. gg. duhovnikom, pevskemu društvu »Preska«, Sokolu v Medvodah, ljubljanskim magistrat, uradnicam, g. podžupanu Franu Sešeku in njegovi družini za vsestransko skrb in pozornost, obitelji Cegnar tn Srebot, g. Medenovi za v srce segajoči govor ki splošno vsem, ki ste ji bili v pomoč r bolezni, jo obsuli z rožami in jo v tako častnem številu spremili na njen zadnji dom. Ljubljana, dne 16. novembra 1935. Žalujoče rodbine: Suhadobnik, Kaluža, H a c k. Zahvala Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene soproge, mame in babice, goepe Marije Kajnih izrekamo tem potom vsem najiskrenejlo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo č. g. Antonu Kolariču, kons svetniku in gimn. profesorju r p, ta tolažitne obiske, čč. duhovliint, č. g. župniku Svetu in g. Srečkotu Pečarju, šolskemu upravitelju v p., ta lepe poslovilne besede ob grobu, kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem onim. ki so io r času njene dolgoletne bolezni obiskovali in io spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Ptuj, dne 15. novembra 1935. Žalujoči ostali. Lahki baršunasti čeveljčki okrašeni z lakom Doma se odpočijte v naših toplih copatah. Ženske Din. 29.—, Moške Din. 39.—. Naše galoše Vas obvarujejo pred prehladom, ohranijo trajnost čevljev, stanovanje pa pred blatom laNMHaMiHnrimH n Iz črnega ali rjavega boksa z gumijastimi podplati za katere jamčimo 6 mescev, j ISNŠP Zelo elegantni čeveljčki, okusno izdelani z lahko peto, Lahki čeveljčki iz najboljšega laka moderno okrašeni ji iz najboljšega telečjega boksa z kožnimi podplati Za vsako naporno delo naše čevlje iz trpežnega boksa in gumijastim podplatom. ^t