St. 26 V Trstu, v sredo 31. marcija 1886. Tečaj Xl' Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »edinostt zizhaja 2 krat na ted«n vtako sreda in ••»•t« o "oludna. Cena za ti« «to prilogo Tiri . 7.h poiu leta 3 jrl. BOkr„ za ietrt leta 1 gl. TS kr. - Sama priloga stane m gl. SO kr ia celo leto,- Posamezne številko se ijuivajo pri ooravuiitv i in \ t aukaii v Trata po & kr.. v Bsrlol in v Ajdovščini po rt«. - Nnrointa«, reku.-acije m ineerate preiema Opravaiitv«, vla Tarnata, >M««a tiskarna*. V.l doviti m pošiljajo Uradniitva >vla Tarraata« »Nuova Tipografia;« v»ak mora biti trankiran. Rokopial ivez posebne vrodnoati ae ne vračajo, — lnstratt (razne vrne naznanila in poslanice) ae zaraiunijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglanih z drobnimi orkanu ae plaftuie za vaako besedo 2 kr O kmetijskem prašanju. (D.ilje). Da ni varstvena carina zmiraj dobra ter da Sestokrat deželi jako Škodi ter v njo lakot in draginjo pripelje, to je jasno iz dogodkov, ki so se v takih deželah k malu po uve-deniu enake carine vrSili. Navadna posledica je, da ljudstvo, ubožnejši del ljudstva, laSno in od bogatej&ega dela prebivalstva — od posestnikov ki imajo žita na prodaj — zatirano in tlačeno, slednjič ee upre ter straSne čine dopoljnuje. V zadnjih sesijali italijanske zbornice v Rimu je Grimaldi nasvetoval, naj se na Laškem varstvena carina uvede, ali večina zbora je predlogo zavrgla, kajti pri sedanjih okoliščinah sa LaSkem, gorje bi bilo tej deželi; ker bogatejši del ljudstva, razui grofovi in posestniki grajSJSin, prodajali bi živež na draginjo in ubožniSe ljudstvo bi strašansko trpelo ter prej ali poznej občao vstajo naredilo, da se težkega jarma iznebi. Sicer je pa kmetski, kakor tudi delalski stan na Laškem na zelo slabem stališči. Posestva so skoraj vsa v rokah velikašev, — kmeta, slobodnoga kmeta na Italijanskem skoraj ni, ampak on je le hlapec, obdelovalec tujega polja: gospodar mu da le toliko, da z veliko težavo samega sebe in družino preživi. In še takih zemljišč, koje bi obdeloval, ni mu dobiti, ker povsod jih je — deset za jednega, da prav po domače povemo, t. j. dežela je preobljudjena; trpi kdor more več — velikaš pa se v svojej kočiji vozi ter zanimljivo zre v to ubogo »rajo«, ki od premnoge »polente« in le polente in »rajža« vedno hira ter umira za strašno boleznijo pelagro, ki ima v tem maloteČnem živežu svoj izvor. S kakim očesom gleda pa ta ubogi trpin na ošabnega gospodarja, tega si ni mogoče misliti. Ako je popolnoma pokvarjen ter mu v srcu ne tli več ona sladka iskrica krščanske ljubezni, ki mu ukazuje: ljubi svojega sovražnika in zatiralca, — Črti ga iz globočine svojega jeze polnega srca in ugonobil bi ga najrajši, ako bi ga ne zadržala stroga moč vojakov in žandarjev. Kar tli v srcu jednega samega, tli i v srcu mnogih, večine zatiranih kmetov, ki srdito čakajo prilike, da ostane ogenj, da gredo v boj ter se maščujejo. Kakega maščevanja so zmožne enake mase, brez vesti in kipeče od jeze, kažejo nam žalostni dogodki, ki se v sedanjim času dan na dan ponavljajo ter s strahom in grozo svet napoljnujejo. V zadnjih tednih čujemo o takih neredih uže od treh strani: iz Londona, Decazevilla in BeljgiSke — v kojej zadnjoj te strašne tolpe še sedaj po deželi požigajo gradove, hiše in tvornice s peklenskim dinamitom pokon-čujejo ter plenijo. Katera dežela pride pa sedaj na vrsto? Tudi v Italiji se o takih izgredih in štrajkih vedno sliši — ljudstvo, ki se ne more tamkaj preživeti, izseljuje se iz dežele v bližnje države in v daljno Ameriko, kder uboštvo še bolj pomnožuje in domačinom potrebni kruh iz ust trga. Število izseljencev iz te nekdaj tako lepe in rodovitne dežele vedno je ogromnejše in povsod, kder se taki naseljenci ustanove, tamkaj se vkore-ničijo ter tem komplikatnejši tamkašnji stan delalcev delajo. Kaj bi bilo, ako bi se v takih odnošajih sedaj v Italiji še varstvena carina uvela, to Bog ve. Ali zadosti o tej carini in o čudnem in kritičnem položaju mej delal-skim in kmetskim stanom. Iz tega vidimo, da mora vlada dobro pomišljati, predno kak zakon naredi in kako mora previdno ravnati, da ne dime v napeto struno, ampak da se mora prizadevati kolikor možno vsem stanovom zadovoljiti. (Dalje prih.) PODLISTEK. Malavika in Agnimitra. Indijska drama K&lid&sova. Ni slovenski jezik preložil dr. K a r o 1 G 1 a s e r. (Daljo). ('Bahulavalika prinese nanožnice). Bahulavalika. ?e ima dobro ljuba prijateljica ? Malavika. Glej, glej, Bakulivaliki pride; dobro došla! Sedi no! Buk u lava lik a Tebi se izroči nalog, ki je tebe 'reden. Pomoli mi nogo, da jo z rdečilom in nanožnico okrasim. Mdlavihd (ia se). S tvojo srečo je zdaj proč; pristopila je tuja moč; kako so morem rešiti? To je lepotičje za mojo smrtno posteljo. Baku lovali k a Zakaj se obstavljaš ? Kraljica zolo želi, da ta zlati ašoku razcvete. Kralj. To se godi tedaj zarad te^a, da raz cvete ašoka? Vidulaka. Gotovo; misliš inar, da jo kraljica brez vzroka ukaže tako krasno obleči? \Xlalavika jej pomoli nogo). Oprosti, da te nadlegujem. Baktilavnlika Odpu čiinja ni treba, ti si moja dušica. Kralj. O loj, glej, prijatelj lepe črtico, Katero dela jej prijat Ijica Na nožici! Kaj kramo ki> blišče! Enako no mladikam, ki jih je Drevo žoljft pognalo prav lepo; Zal da Šiva jih vpepelil je l*) Vidulaka. Nožicam primerno delo je se naročilo gospej. Kralj. Prav imaS. Prelepa deklica je vredna, da Ne dveh dotakne h svojo nužioo, Ki je rudeča kakor mladi cvet, In ki prosvetlo nohtece ima. Naj no dotakne mladega aijoka, Baj slastno ta žoli hi cvetju kras Naj ho dotakne tudi ljubčokn, Politični pregled. Notranji dežela. Poslanska zbornica je 26, t. m. nadalje* vsi U podrobno razpravo o proračunu in sprejela Daslov, osredna uprava mlnister-Btva notranib zadev. Govorili bo nasproti poslanci Stracbe, Pernertsofer in Scbooerer, za sprejem pa Kaizl, Heinrich in poročevalec Zeithammer. Na očitanje poslancev Strache in Pernerstorfer je odgovoril grof Taafle, da je jako veselo, da se osobe najvišjega plemstva posvečujejo uradniškem stanu, kar se je poprej poredkoma godilo. Vlada je potrdila pravila češke Školske matice, ker so v soglasju s zakonom, kakor one nemfikega fiulferajna. Če katero društvo prestopi meje, zapre ga vladsi. Mi-nlsterski načelnik praša, kam pride s par-lamentarizmom, če nek govornik pravi, da nema nobenega spoštovanja do raini-sterstva. Ministerski načelnik se tolaži z spoštovanjem večine. Zavednosti nemškega naroda ni vzbudil on, ampak razprtije; ta zavednost tudi nikoli ni spala, a zdaj pa malo preveč brca. Ministerski načelnik potem zavrača trditev, da je vlada povzročila shod delavcev o priliki nemfikega partaitaga in očitanje hinavstva. Minister- načelnik dela le to, kar v okviru zakonov za pravo spoznava. — 27. t. m. se je razprava nadai|evala. Pri naslovu apolitična uprava« je odgovoril dvorni svetnik Scbneider na prafianje poslanca Roser-ja, s kakim uspebom se zdravi bolezen fikrljevo v Dalmaciji, da se je v letu 1885 pripeljalo 239 tacib bolnikov v bolnišnice, 193 je bilo ozdravljenih, 43 se Še zdravi, 4 pa so umrli. V Dalmacijo je bil poBlan profesor Auspitz, da doseže porazura mej zdravniki in se o bolezni natanko poduči. Število bolnikov se jako manjfia, Poslanec grof Goronini je predlagal resolucjo, po katerej se vladi naroča, naj na bolezen pelagra svojo pozornost obrne ter se prizadeva, da 8» zatare. Poslanec Tiirk je priporočal, naj se stavljenje koz zapovč. Poslanec Šuklje je zagovarjal kranjskega deželnega načelnika zoper napade levičarjev ter Izjavi), da razpor mej narodnostmi na Kranjskem pojemije. V zadnjih sedem letih se je o tem mnogo zboljšalo. — Potem je zbornica sprejela naslove: državna policija, državni zakonik, politična oprava kronovin, javna varnost, državna stavbena služba, cestne zgradbe in vodne zgradbe. K prvemu naslovu sta govorili poslanca Fieyl in Kro-nawetter. Zadnji je naglašal, naj se zakon nikoli ne skruni s proganjanjem namenov. Dokler se ne dotakne česti, premoženja in osobe sodržavljanov, mora imeti vsak drŽivlj:in pravico, za izvršitev svojih namenov delati. Ozkosrčno proganjanje namena ne Škoduje anarhistom, ampak jakim, poštenim delavcem. Govornik omenja postopanje policije v tiskovnih In društvenih zadevah ter kliče zastopnikom po-sestvenih zadev, naj delavcu podaje roko, da ga iz tefikega stanja otmo. Poslanec Derschata je interpeliral zarad odpusta vodje pofitnih hranilnic. V seji 29. t. m. je zbornica rešila proračun ministerstva za deželno bran. Mej razpravo je poslanec Siegl na to opomnil, da so v nevarnosti mnogi, ki so zavarovani na živenje, da se jim police ne splačajo, ako v črnej vojski padejo. Zakon naj o tem preskrbi, kar trebi). Minister Wel-sersbeimb je nasproti raznim govornikom omenil, da se pri naboru ne vzame več novincev, nego to dopuščajo zakonske določbe. — Pri razpravi proračuna za naučno mini8terstvo očital je poslanec Fuss, da ukaz glede šolskih knjižnic ni jasen; on nalaga učiteljem odgovornost, do f. maja ga ni mogoče izvršiti. Razlogi, katere je minister navedel v odboru za odstranitev neke knjige, ki slavi dela Nemcev v letu 1870, niso zadostni. Govornik kliče učiteljem, naj k ljubu ministerskemu ukazu učencem v roke dajo knjige, k vzbujajo in krepe nemško narodno zavest. Minister Gautsch je izjavil, da odgovori takoj, ker je predgovornik naglaŠal, da govori kakor zastopnik učiteljstva. Ukaz zadeva odpravo onih knjig, ki so v domoljubnem, verBkem ali nravnem oziru spo-tokljive. On bo skrbel za to, da ukazi ne ostanejo na papirju, ampak da se to zgodi, kar minister zaukaže. Nasproti trditvi, da je minister izdal ukaz vsled nekega upliva, zagotavlja on, da to ni res. Vi smete biti prepričani, pravi minister, da siljenje, naj pride od katere strani, in v katerej koli zadevi, name nema nobenega vpliva. Kako bi se učiteljstvu strašno breme nalagaloi ker se vendar mora misliti, da so učitelji tudi uže poprej pregledali knjige, predno so jih učencem v 'roke dajali. On mora pri tem ostati, da je učitelj odgovoren za *) Drevo žolja-ljubozen. Šiv« je r. jeznim | pogledom iz svojega tretjega ocena na čelu zožgul tako da je brez telesa-ananga. Ta pravljica ho obAirno pripoveduje v Kumarasumhhavu. To pa je prisiljeno razlaganje besede -»n-anga-ljubezen. Ki se ponižno klanja jej do tal, Ker »e je bil pogrešil ravnokar. Vidulaka. Pregrešiti se nad njoj, to pa Se ten der dosežeš, da se smeš pregrešiti nad 1 njo. — i Kralj. To kar praviš smatram kot dobro znamenje naznanjajoč gotovi »speli, ker je brahmanska beseda. (lravali nastopikoprnečo ljubav javljajoča in služkinja) Iravati. Draga NapunikžL. slišala sem dostikrat da je ljubezenska pijanost najlepša dika žensk; je li to tudi res? Napuniia. Ta izrek se je še le zdaj vresničil. lravali. Prijaznost le ti narekuje te besedo; pa pustive to. Od ko I pa veš, ali je kralj 'šel v zibalnico ali ne? Napunika. Iz tega. ker se njegova prijaznost do tebe ni zmanjšala. Iravati Do'ob je laskanja govori trezno. Niptinika. To mi je pravil častivredni Gautama, ki hrepeni po darovih spomladanskih praznikov; požuri se tedaj. Iravati. (Sf šrta izrazujoi* smjernu stanu primerni' Čute) Draga Nipunika, moje srce mene. ki sem po ljubezenski omamljenosti pohabljena naganja k hitrosti, da skorej vidim soproga; noge mi pa obtičijo na zemlji. Nipunika, Glej. prišle sve uže do zibalnice. lravali. Nipunikl, soproga pa ni znotraj. Nipunika. Le bliže poglej, vladarica 1 gotovo se je za šalo skril, .laz pa hočem sesti med I tem na kamnato klop pod šasokom, ovito po prijanginih ovijalnicah*). Iravati. Dobro. Nipunika (smehljaje se). Ko mangino vejo na stran porivam, takoj zapazim mravljišče"). Iravati. No, kaj pa meniš? *) Prijangu zdravilna rastlina in lepo diieča masa, pauioum italioum. **) Bržkone prislovica, naznauujoč kako nepričakovano reč. (Dalje prih.). EDINOST vsako knjigo, katero učencu izroči. Minister pripoznava v Avstriji le eno šolo, in to je avstrijska Bola in on mora ostro na to paziti, da se šola ne ho vodila po nazorih kake politične stranke. Naloga gole ni le izobraževanje in gojenje, ona ima tudi sveto nalogo, avstrijsko domoljubje gojit'. — Danes je zopet seja. V seji poslanske zbornice dne 29. t. m. je £rof Taafle odgovoril na različne trditve posianca Kronawetter ter rekel, da dejansko dokaže, da niso resnične. Minister Pr.ižak je potem na podlogi podatkov iz preiskav dokazal, da ni resnica, kar je poslanec Kronawetter trdil. Baron Puss-w.ild je oigovoril na interpelacijo zarad poštnih hranilni« ter rekel, da je nerfs nično vse, kar se je o tej zadevi pisalo, resnica je le to, da je vodja poštnih hranilnic Goch na odpustu, da pa je njegova poštenost nedvomljlva, pri preiskavi se nič ni našlo, kar bi se moglo očitati, poštne hranilnice uradujejo nemoteno in popolnoma varno. Gosposka ibornica je v seji 27. t. m. brez ugovora dovolila vladi pobiranje davkov do konca meseca maja. Potem je brez predrugaČhe sprejela predlog glede praško-duhčeve in dubčevo-podmokl ške železnice v drugem in tretjem čitanju 29. t. m. je vsprejela gosposka zbornica v drugem in tretjem čitanju zakon glede pomnožitve vozil na državnih železnicah. Glede poltnih hranilnic je vlala skle nola ustanoviti mešano komisijo iz zastop-nikov trgovinskega, finančnega, pravosodnega in ministerstva notranjih zadev. Ta komisija, ki ule ta teden prične svoja dela, ima pred vsem nalogo, prepričati se o stanj; poštne hranilnice, potem pozvedeti, ali odgovarja poslovanje poštne hranilnice zakonitim določbam, in ali ona ni prestopila mej, določenih v zakonu od leta 1882. Komisiia potem poda svoje nasvete, katere določbe, ki so Be izdale po ukaznem potu, jur»jo še veljati, in katera Be predrugačiti. Vnanje dežele. Na Srbskem ministerske krize Še ni konca. (iarašanina njegovi pristaši silijo, naj še ostane, ali on zahteva, naj ga kralj odpusti. Kralj se je uže večknl dogovarjal 2 načelniki raznih strank zarad sestave nov^-a ministerstva, a doslej brez uspeha-— Kralj je 27. t. m. izdal ukaz, vsled katerega se je obsedni stan odpravil. — General Horvatovič je bil imenovan za poveljnika stoječe vojske ter ga je kralj odlikoval z velikim križem Takova-reda. J z Belega grada se 29. t. m. poroča, da je vedno več upanja, da Garašinin ostane še minister, in da se to pra&anje utegne uže jutri rešiti, njegova stranka je izrekla, da bode Garafianina podpirala in si p izadeva, pregovoriti ga, naj še ostane v ministerstvu. Državniki, katere je kralj k sebi poklical, izrekli so se vsi za to, naj Garašanin ostane Se minister. — Nam pač ni treba pristaviti, da je ta vest vladna; kako pa srbsko ljudstvo misli, to je drugo prašanje; tega vsaj ne more nobeden tajiti, da je Garašanin zapeljal Srbijo v nesrečno bratomorno vojno z Bolgari, da je srbskemu narodu s tem neizmerno škodoval na dobrem imunu i na premoženji srbsko državo pa za nekoliko zarez niže obesil. V vsukej državi bi tak minister moral odstopiti, če se to ne zgodi v Srbiji, slabo znamenje za srbsko kraljestvo. Bolgar sko-turikv razmerje se zelo zavlačuje. Bolgarski knez se ustavlja, da bi se imenoval le za pet let za guvernerja vsholnje Rumebje, ampak zahteva dosmrtno imenovanje. O tem pa Rusija neče nič vedeti. Iz začetka so tudi druge velevlasti stopile na rusko stran, a pozneje so s*1 premislile in hočejo bolgarskemu knezu voljo spolniti, toliko bolj, ker se tudi turški sultan temu ne protivi. Nadejati se je, da se naposled tudi Rusija uda, ker bolgarsko 11 u Jst vo to želi in ker je združitev vzhodnje Rumelije z Bolgarijo dejansko uže izvršena. Vzhodnja-rumeljska vojska s toj i pol kneževim zapovedništvom, bolgarski zakoni bo v vzbodnej Rumeliji uvedeni in bolgarski denar je tam uže v rabi. Vsp^a tega gotovo nobeden več neodpravi; Turčija bi se dvakrat premislila, predno bi začela vojno z bolgaraklm knezom/ velevlasti pa tudi nobenej državi ne pripuste, da z orožjem napade Bolgarijo. Ni tedaj dvombe, da bolgarski knez svoje namene dosele. Zidnje novice pa zopet [trde, da je Rusija tako pritisnola na druge velevlasti, da so se jej udale in da se ne bodo ozirale na zahtevanje bolgarskoga kneza. In če bolgarski knez pri vsem tem ne od-jenja, kaj potem? GrlkA vlada še vedno Bklicuje vojake pod orožje; ona nikakor neče odstopiti od svojih tirjatev Grški državni tbor je sklican na 2. dan meseca april.». Vlada mu poda samo take predloge, po katerih dobi denar in druge pomočke za vojno zoper Turčijo, In teh predlog je mnog<\ Grška slepo rije v troj propad. Angleški vlada pa se zo pet na vso moč prizadeva, da Grkom zmešane možgane zopet v red spravi. Dolgo ta stvar ne more več trajati, če Grkov pamet kmalu ne sreča, shiadi jim možgane strjena grška kri na turških handžarjh. Bismarck o monopolu na tganje ni imel vspeha. V nemškem državnem zboru je bila ta zadeva 26. in 27. t. m. na dnevnem redu. Pri drugem čitanju je predlagal poslanec Hertling, naj se zavrže. Bismarck je obžaloval površno preudarjanje te predloge od državnega zbora, ki ni povedal, kako bi se boljše storilo, kazal je dalje na težavo, z neposrednjimi davki pokrivati troške in rekel, da bo moral priti z novimi predlogi, ki zadevajo živež. Bismarck je naglašal, da se država mora ukrepiti ter ne more zamolčati, da ga pri sedanjem postopanji večine državnega zbora tarejo skrbi za državo. Sprejem monopola bi okrepil državo, nesprejem pa jej je Škodljiv. V poslednjem primerljaji se na pruskem uvede davek na točenje, in pruski deželni zbor dovoli tis'o podporo, katera se tukaj odbija. Potem je državni zbor preložil razpravo o monopolu na '27. t. m. Bismarck je še enkrat poprijel besedo in rekel: če se mu očita, da je cesarja pregovoril na pot v Kanoso, pa je on sam v državnem zboru Še hujšo Kanoso dočakal 27. t. m. pa je državni sbor vso predlogo glede mono* pola na žganje z veliko večino zavrgel. Bismarck je tedaj veliko nezaupnico dobil, in v vsakej drugej ustavnej državi bi tak udarec ministra z sedeži vrgel, a Bismarck je na svoj sedež priliman in pribit Danski kralj je izdal začasni finančni zakon za leto 1886-87, ter to postopanje s tem opravičil, da državni zbor nI hotel razpravljati predloženega mu proračuna. V Belgiji so zadnji teden provzročili delavci, ki so se odpovedali delu, silne nemire, izgrede in boje. Na več mestih je tekla kri. Litih, Mons, Cbarleroi in drugi kraji so bili terišče divje sile ; samo v mestu Charleroi so delavci 26. t. m. uplenoll, porušiti ia požgali pet gradov, osem velikih glažut in en samostan ; tu in v več drugih krajih so bili krvavi boji mej delavci in vojaki, na obeh straneh je več mrtvih in mnogo ranjenih. Delavci rabijo tudi dinamit, blizo kolodvora v Haaeltu ob železnici so našli 35 dinamitovih patron. Angleških ministrov Trevelyan in Cbamberlal n odstop je sprejet; na nju me-1 sto sta bila imenovana Stanfeld in lord Dalbansie. Afgansko pralanje je stopilo zopet na dan. Iz Londona se nam poroča, da so se dela avfgan8ke mejne komisije UBtavila, ker ruski komisar stavi nepričakovane tirjatve. katerih angleški komisar ne more sprejeti O prepirnej zadevi se je poročilo obema vladama. — Tega prašanja, kakor smo mi uže lansko leto trdili, ne bode konca, dokler ga meč ne preseka. DOPISI. JelSane 24. marča 1886. (Izv. dop.) R*dko kedaj se nahaja v slovenskih no-vinah kak dopis od teh krajev gorenje Istre, tudi jaz ne morem objaviti nič veselega, pač pa žalostno novost, kije zadela selo Brdo, spadajočo k lupi JelŠane. Dne 25. mareja 1.1. je imenovano selo, ki Šteje 5.'t posestnikov, zadela nemila nesreča, ob 10. uri zvečer, ko so ljudje uže mirno spali, vstal je hud požar, ki je 9 posestnikov popolnoma uničil. Pogorelo jim je vse pohištvo, enemu tu li 5 goved, 10 ovac in 2 prašiča. Tudi 3 ljudje, 2 fantiča brata, eden 8 let, drugi 5 let star, In ena gluho mutasta dekla, stara 56 let, zgubili so ž:vonje v tem požaru. Danes 26. t. m. smo te male še ostale ostanke teh mrličev, vse v enem zaboju, na pokopališči v Jelšani z:\kcpi1l. Pogorelci so tem bolj usmiljenja vredni, ker od teh je samo 6 za malo svoto po 200 gl. zavarovanih. Skoda do zdaj ni še preračunjena, gotovo pa znaša več tisodev goldinarjev. Ti ubožci nemajo zdaj v spomladanskem času hrane niti za-se, niti za živino, v tem žalostnem stinu si sami čisto nič pomagaM ne morejo, zato predragi Slovani, uže večkrat ste pokazali usmiljepp srce do nesrečnih, radi ste jim pomagali v stisk ih in nadlogah, tudi jaz trkam na vrata Vaših usmiljenih src, ter prosim milodarov za imenovane ubožce. Vi blagorodni predstojniki čitalnic in druzih društev, blagovolite nabirati v svojih društvih milodare za te pogorelce, Bog Vam bo platil Vaš trud. Vsak tudi majhen dar se s hvaležnostjo sprejme. Tudi slavno uredništvo »Edinost« prosim, d.i milodare blagovoljno sprejme, ter s tem blagi namen podpira. Opomniti moram, da v imenovanem selu Brdo, kakor sploh po vseh tu-kajšnih selih imamo primerno le malo vode, zato je pri takem slučaju nevarnost tem večja, potrebno torej je, da se 2* vodo kaj bolj skrbi. Jeišane. 26. marca 1886. Bartl, župnik. Gorica 28. marca. (Grojtca Cham-berd. — Drultva in gledište). V soboto bo balsumlrali truplo rajnke grofice Ghambord ti le zdravniki: dr. Mavrovich, dr. Pitanic, dr. Gresifi in lekarnar Cristofoletti. Došlo je Ricer uže vse polno odlične gospode, namreč dvorna dama grofica Gibeins, voj voda in vojvodinja Toskanska, vojvoda Della Grazia, vojvoda Robert Parmežanskl. grof Bardi, katera oba sta dediča rajneega grofa Chamborda in dr. Kubaček, dvorni pravnik. Odprl se je uže testament; mnogo je rajnka zapustila pobožnim ustanovam in tudi samostanu na Kostanjeve'. Na gradu je izobešena na poljarbola cesarska zastava in tujcev z Francoskega In drugod dohaja z vsakim vlakom. Pogreb bode vsoboto dopoludne In vse kaže, da ne bode nič manj imposanten, nego je bi) oni rajneega grofa Chamborda, kajti do sobote se je napovedaloše več udov naše cesarske rodbine in vlših dvomikov, pa mnngo visoke aristokracije iz vse Avstrije. Vencev uŽe zdaj dohaja na stotine. Iz Trsta dojde g. namestnik in vojaški poveljnik. Vredno bo sploh za vsakega, da si ogleda velikanski pogreb. Naša čitalnica v novih prostorih prav lepo napreduje; 25. t. m. je bila v našej čitalnici prelepa beseda; pelo in igralo se je izvrstno in prostori so bili prenapolnjeni; v nedeljo pa napravi naše bralno in podporno društvo veselico, katera tudi H)beča najboljši vspeh. V goriškem gledišču smo imeli zdaj nekoliko časa ital. predstave, pa so bile tako slabo obiskovane, da je moglo dotiino društvo prenehati in Gorico zapustiti z jako kislimi obrazi. Nekateri patrljotje, posebno aristokracija, potem Slovenci in Nemci so se demonstrativno vsdržavali pohoda ital, gledišča, kar se smatra za odgovor na intoleranco in netaktno rogo-viljenje nekaterih iredentarskih pobalinov. Uboga avstrijska Nizza, dokler bodo taki pobalini velik zvonec nosili'pri nas! V Brkinskih brtblh iz Vatovske kaplanije dne 25. *ušca 1886. (Naše občinski ceste in javna x*hvala). Ne moremo si kaj mi Vatovci, Mislevčani in Varejci nego svetu javno potužujemo se — al pa da bvalo vemo in čast temu, komur čast gre. Uže nad 12 let je minolo, kar smo prosili osebno in pismeno, polagali smo prošnje da bi se nam toliko potrebna cesta od PadreŽa do pokopališča javne okrajne skladovne ceste Skofle-Zaverlika uvrstila mej skladovue ali občinske ceBte. Ali žali Bog trkali smo dosedaj vse zaman. Ni nam bilo pomoči in ni se nam mogla ta štrena razmotati, kajti nasprotnikov ni manjkalo, češ, Brkini naj si sami ceste dela|0 to jim pristuje. Vse enako pa morajo občinsko blagajnlco polniti in VBe druge deželne in c. kr. davke plačevati. Naj se jim godi, kakor koli dobro ali slabo. Mi drugi pa po Krasu nai se vozimo po lepih ravnih in gladkih cestah in to je tudi resnica. Ali pomislili naj bi bili to, da Brkln j* res pravi trpin. Kako muko in trpeoje ima Brkln se svojimi cestami in sploh z vsemi občinskimi poti — kako se uboga živinčtd trpinči in muči po takih potih, ker naše ceste so podobne bolj kakemu žlebu, nego cestam ali potom — oh, koliko nesreč se je uže na teh pripetilo na živini pa na vozeli večkrat polomjenih kolesih, tega vsega tukaj ni mogo&e popisati. Pak ven ier po teh slabih In grdih potih mora vse svoje, kur ima, ▼ kupčijo spraviti, da plača c. kr. davke in vse druge dolgove poravna i svojo družinfeo s tem preživi. Tem našim težnjam In prošnjam se je vender enkrat koivc storilo, kajti našel se je mož dobrega srca in modrega pravičnega spoznanja. To je gosp. Rtjmund Mohorčič. deželni poslanec in okrajni sežanski cestni načelnik. On je 4. januvarja t. I. v občlnskej seji v Naklem rekel: Tej klobasi moram konec storiti, nasvetoval ter predlagal je, na| se cesta od Padeža do Skofliakega pokopališča uvrsti mej občinske Ceste, ker že takovo dobroto uživajo druge vasi; kdor ni zadovoljin s tem predlogom, naj vstane. In vsi so potrdili ta predlog razen edinega odbornika Jakoba Ohersnela Iz Divače, edini on nI potrdil teg» predloga, meneč; kaj je meni tega potreba, saj sem v lepem prijetnem kraju. Tedaj se je Mihorčičev predlog vsprejel, za kojega mu mi vso bvalo in Čast pri* znavamo in kličemo : Bog n&m ga Živi na mnogaja leta. Pozabiti tudi ne smemo g. Šuča iz Pliskovlce. ker je bil cestni cenilec, da j« nam, to cesto po c. kr. davkih primerno razvrstil zraven zaupnih mož g. Antena Masliča iz Poigrada in g. Franca Per-havca iz L°žeČ; toraj vso čast tudi njima. Slišimo pa, da je neka vas v tej občini vložila pritožbo zoper to naredbo — in Če je res, vendar menimo, da nič ne opravi. Vsem jednako breme, vsem jednake pravice. Podpisi: Jože Vatovec. Franc Gergoij. Ivan Bak. Anton Brezovic. Janz Brezoviz. Mihaelij Požar. Jožef Cergol. Miha Hožunez. Ant. Vatovec. Anton Žajlala. Jakob Dežjot, uačelnik sosesk gospodarstva Mislevskega in odbornik obč. starešinstva. Ja nci Klun, načelnik sosesk gospodarstva Var»jskigi in odbor, občin, starešinstva. Jožef Cergolj, odbornik starešinstva. Jožef Vatovec načelnik soseskega gospodarstvi v Vatovljeh. Jožef Cergol. Domače in razne vesti. Vabilo na naročbo. Slavno občinstvo prijazno vabimo na novo naroČbo« Vse tiste naše naročnike, ki so še kaj na dolgu, pa prosimo, da poravnajo svoje račune, da jim ne ustavimo lista. Edinost stane za vse leto fr. 6, za pol leta fr. 3, za četrt leta fr. 1*50 ; s prilogo fr, 7, oziroma fr, 3-50 in fr. 1*75. Upravništvo Edinosti. Odlikovanje. Deželnega sodišča svetovalcu Antonu Indofu je cesar o priliki njegove vpokojitve v priznanje nje gove dolgoletne zveite in izvrstne službe podelil naslov in snačaj višjega deželnega sodišča svetovalca. DuhoTenske spremembe. Č. g* Klement Skubla, kooperator pri novem sv. Antonu, učil bo na mestnej spodnej gimnaziji veronauk kakor suplent in bo tu tudi drugi eksbortator. — Č. g. Josip Kompare pride za kooperatorja v Skednjo, « Č. g. Josip Bottegaro, kapelan in ka-tehet pri Benediktlnaricah v Trstu, imenovan je za kooperatorja pri novem sv. Anton u v Trstu in za kateheta na Ijud-skej šoli v novem mestu. — Verski poduk v goli Benediktinarlc pa se je izročil čest. g; Ivanu Slavec, kornemu vikarji pri sv. Justu.— Umrl je 25. febiuvarja Č. g. Matevž Jugo, Župnik v Mute rad i; 27. febru-var|a pa Anton Devetak, kaplan in kate-het v Trstu. — Za Župniji v Katenari in Materadi je razpisan konkurz do 31. marcija 1.1. Politično društvo »Edinosti« bo imelo letni svoj občni zbor v nedeljo 4. t. m. ob 10 i pol uri v prostorih del. podp. društva (ulica Molin piccolo Št. 1). Prav nujno naj bode priporečeno vnem rodoljubom, da se udeleže važnega zbora, kateremu bode prvikrat po preatanej dolgej bolezni predsedoval sam predsednik gosp. Ivan Nabergoj. Udom del. podp. društva na- znanjiiiuo s tem, da bode v nedeljo ob 7 i pol uri zvečer predavanje v prostorih delahkega podpornega društva. Predaval bode g. Resman. Letni račun je od danes naprej razpoložen v uradniji društva, kder ga more vsakdo pregleoati. Letno poročilo se bode udom delilo v nedeljo. — Občni zbor pa bode nepremakljivo v nedeljo 11. aprila. Vaje vojne mornarice se začno sredi meseca maja. Udeleži se jih šest oklopnic, dve križarki, pet torpednic, ena transportna ladija, dva aviso-parnika In štirnajst torpednih brodov. K vajam pride sam cesar in tudi nadvojvoia Albreht, ki se vrne s potovanja iz Bosne in Herce« govine. Nova torpedntca prve vrste pod imenom »krilarica C.« dala se je v delo • Stabilimento tecnico Triestino«. Stala bode skoraj en miljon gold. lioneert Nedelkovlda s po-moč|o delavskega društva v nedeljo v dvorani tržaške Čitalnico je bil v resnici' ria vsako stan pob fale vreden. Gospod Nedelkovič je pokazal vso svojo dobro Šoio, pevci so peli uže izborno, g, Hostnik igrai je na citre na ohčno pohvalo; go-spica Kobalova je, kakor navadno, tudi ta pot deklamovala, da je navdušila občinstvo; ali Se kaj posebnega nam je pokazala na glasovir gospodična Lafunt, katera je uže igralka prve vrste. Skratka, vredno je ■ D I H O ST bilo obiskat ta prelepi koncert in tudi gmotni uspela je bil za g. Nedelkoviča nekoliko boljši, nego prvikrat, akopram se je nekoliko sicer za naromo stvar delalne inteligencije nekim ostentativno odtegnolo veselici, kar pa mi iz čisto narodnega stališči zarad tujcev, kateri so so kon certa udeležili, ne moremo odobravati. Velikanska sleparija. V Trstu obstoji uže mnogo let ljudska banka pod imenom Banci popolare. — Ta zavo i je bil od nekdaj v rokab rulečih Lahonov, zadnji čas jej je bil predsednik advokat dr. Tonic^ili, vodji pa nek žil po imenu Vito Padova. Zadnji se je ponašal kakor velik bogatin in je troŠil prav po Sir.ia-napalsko. Mej uradniki je bilo le par poštenih patrijotov in cMo jeden Slovenec, vse drugo je bilo in je iredentarsko. Pred par leti so najeli nekega novega uradnika, nekega Pescatori ital. podanika, on sam in njega oče sta bila vedno sodelalca in podpornika lista »L'Alabarda«, ki toliko slabega pifie o patrijotih in vsacega, kedor se le upa na javnost, pa ni Iredentar, neusmiljeno in krivično cenzurira. Ta Pescatori je imel v roki takozvane z aloge (vrednostne papirje i u druge vrednosti, ki so za garancijo posojil), bil je vedno prvi in-tlmus ravuatelja Padove. Oba ta moža sta Se prav mlada, Pescatori ima se le komaj 24 do 26 let. Kakor rečeno, ta dva sta bila duša zavodu, kateri, kakor se vtegne pokazati, je mnogo podpiral iredentlzem v Trstu. V nedeljo je bil občni zbor te ljudske banke. Po navadnem poročilu je kar nakrat omenil predsednik Tonicelll, da se je v administracijo banke vrinol nek nered, da je Beko pomanjkanje v zalogah, fdepo-sitij Delničarji so na to najprej debelo gledali, ali k malo so začele interpelacije in še le po mnogih interpelacijah se je moglo zvedeti, da manjka okolo f. 11,000, katere je porabil Pescatori, kateri je te dni pete odnesel v Italijo. Vsled tega so zahtevali delničarji, da se precej imenuje komisija, katera bo preiskavala stanje banke l(» da se potem na novo skljČe *b1. d*4 je polovica dela na pannmskej ožini už-j izvršena in da se tedaj spolni njegovi beseda, da se podjetje v letu 1889 izvrši. Največje težave so premagane. Dalje je Leseps opazil: Jaz sem nže v zunanjih držnvah naglašal, in ponavljam tukaj, da Francoska dela panamski kanal, kakor je storila sueški kanal Jaz sem imel zaupanje na to podjetje ter sem to zaupanje tudi drugim v srce vcepil. Ovire so premagane. Povsod so delavci marljivi, kakor buČele v panju. Ponosni smemo biti na to, da je kanal delo francoskega naroda. Res je, žrtvovali smo \e-liko denarja, ali ta je le setev, iz katere vzraste žetev. Junaške ženske granaglionske V Gra naglioni blizo Bolonje so ženske, ko so bili občinski očetje zbrani v seji, prihrumele v zbornico, da se ustavijo odlašanju ceste od Lustrola do Camane. Rizljutene žene so okna pobile, snele vrata iz tečajev, razdrobile klopi in stole ter nazadnje dobro nakiestlle Župana in občinske svetovalce, ki so v velikem strahu po kratkem uporu pete odnesli. Pclicja je imela doBti posla, da je mir storila. V Italiji se ras gode čuda, vsak dan nam prinese kaj enacega* Ali bo poletje vroče ali hladno? O tem se zdaj prepirajo vsemski preroki. O nekem davno na svitlo prišiem meteoro-logičnem spisu pravi o tem Helmann to le: Po sredno gorki zimi nastopi navadno hladno poletje, po jako gorki zimi gorko poletje; po srednje mrzlej zimi hladno In po zelo mrzlej zimi hladno poletje. Potres na Spaniskem. Zopet letos je obiskala ta huda bužja šiba ubogo špa— njsko deželo. V Granadi je bil zadnje dni silno hud potres, ki je trajal sedem sekund. Ljudstvo je prenočilo pod milim nebom, strah je nepopisljlv. Za petdesetletnico papeževega posve-čevanla v mašn ka, ki se bode obhajala 31. decembra 1887, delajo se v Italiji velike priprave. Sestavil Be je tam poBeben odbor, da povabi katoliški svet k prazno-vahju te obletnice. Sklenolo se je mej drugim občno nabiranje darov, katerega svota se podari papniu za mašo, katero bo ta dan bral; nabiranje cerkvene oprave, posod in drugih cerkvenih stvari, ki Be papežu podarijo; napravljati romanje iz vseh katoliških dežel v Rim in več druzih svečanosti. Gospodarsko in Msko M Vzroki socijalne mizerije. *) (Konec.) Vidi se. da te hranilnice tudi le posredujejo kapital državi, posebno ni to £rav, da kupujejo pofitne hranilnice sa apital, katerega štedilci ulagajo, obligacije, kajti naj pride sčasoma do kake finančne krize, kam seže država po denar, da 8plaŠenim vložnikom izplača, kar so vložili? In ali ni mogoče, da kurzi papirjev brzo padejo, kako bode potem z vložniki, ki niso zato vložili svojega kapitala, da bi ž njim špekulirali na državne papirje, ampak da bi si kaj prihranili za stare dni ? Na drugo stran bi bile te poštne hranilnice pač dobre in še boljše, ako bi preskrbovale cenejega denara malim puč-kiin in obrtnijskim posojilnicam in tako oplodile produktivno delo, kajti ake država uže toliko kapitala na-se uleče, dolžnost jej je tudi, da skrbi, da ae vsaj nekoliki del tega kapitala vrne zopet mej ljudstvo. Menenje o slabem principu naših poštnih hranilnic prodira zdaj tudi v vladinin in poslaniškib krogih in to menenje je nekda celo provzročilo veliko krizo v kupčjskem miuisterstvu. Prava sreča za produktivne stanove pa bi bila, ko bi država bila prav za prav le mešetar mej kapitalom in delom in ko bi v tem obziru bila več posrednik, nego konsument. Di bi se to godilo, mogla bi kolikor toliko vplivati na harmonijo mej produkcijo in konsumom, v katerej harmoniji obstoji reŠenje socij <1-nega prašanja. Ne znamo, kateri dvžavnik bode takej novej nalogi kos, kajti navadnim državnikom so taka parodoksna načela navadno antipatična ter se dajo navadno vlačiti od dogodkov. Vendar pa največi evropski državnik Bismark na vse te reči uže zdaj misli in celo o l države terja velikanske kredite za kolonizacijo in sploh za povzdigo produktivnega dala. Stvari torej dandaaes stoje jako oprezno *> Predavanje g. V. D. v dal. podp. drui-tvu dne 91. t. m. veliki kapital na enej strani in delalec na drugej strani stojita si nasproti kakor največi sovražnika in bati se je hude borbe m?j obema, ako država s pametno roko ne poseže vmes. Jaz od svoje strani bi želel, da ne bi prišlo do nobenega tacega razdvoja in da bi se velika diferencija mej kapitilom in delom z lepa poravnala, kajti prekucije niso Še nikoli dobrega rodile za narod in kedor tega ne veruje, naj primerja Angleže s Francozi iu Španjci. španjci uže par sto let ne morejo priti do pravega mira in njih materijalno stanje nazaduje; Francozi celo, ta najnadarnejši narod, v nevarnosti so, da vsled notranjih honiatij ne propadejo. Mej tem pa so Angleži vedno bogatejši in denes gospodarsko ukazujejo uže vsemu svetu. Pa zunaj to? Ker tam ui bilo toliko in takih socijalnih kriz, kakor v obeh drugih romanskih državah. In baš ti Angleži se še dolgo vzdrfe, ker njih najnevarnejši konkurenti Rusi Še dolgo ne bodo mogli izvršiti svojega gospodarskega poklica v Evropi in Aziji, pa tudi Bismark ne bode Še mogel moči Anglije omejiti. Ali pustimo to in recimo, da nočemo sploh burnih preobratov, ampak mirno razvijanje stvari in da k temu mirnemu razvijanju tudi mi sami kakor obrtniki in delalci pripomoremo. Kij nam je v ta namen storiti? Pred vsem omikati se na pravej podlagi, ki nema nič opraviti se surovim materijalizmom. Potem nam je vstvarjati društva za mej-sebojno podporo, kakorlnih uže imamo prav mnogo in kakorŠno je tudi naše. Ali naposled nam je skrbeti tudi za to, u državi damo priliko o svojem Času, o 1 nas morda podpre tudi na drug načii skrbeti nam je, dasi vsili in za povzdi^i našega malega dela, naših malih obrtni.) preskrbimo potrebnega kapitala in ker sn.< uže ravno pri tej stvari, naj Vam razode-nem, da je naše društvo tudi v tem obziru storilo prvi korak, kateri je pokazal, kako plodno in potrebno bi bilo delovanje v tem zmiBlu na širokejšej podi 1 gi. Jaz sem Vam hotel s tem reči da potrebujemo dobro urejene posojilnice in hranilnice, kf bode delalcu in rokodelcu pomagala za zboljšanje njegove obrtnij^, ali ga vspod-zbujala k ustvaritvi novih obrtnij, kajti ako na eno stran onrkujemo našega rokodelca, na drugo pa mu ne damo prilike, da svoj um praktično poskusi, ustvarjamo s tem le nezadovoljneže. Treba j« torej skrbeti za praktične posojilnice in tako praktično malo posojilnico (le za poskušnjo) ima tudi naše društvo, ki pije premajhna za tuk. potrebe. Zato nameravajo načelniki del. pedp. društva prej ko mogoče osnovati tako posojilnico in hranilnico na obširnejšej podlagi s posebnim odborom, ki bode naravno za prve čase brezplačno poslovah Ta stvar je tako velike važnost1, da je želeti, da bi se je poprijel! vsi naši delale! in rokodelci in tudi kmetje okoličani, važnejše je skoro tako društvo za razvoj naše narodnosti v Trstu, kakor pa podporno društvo samo. Uravnana hode ta posojilnica na podlagi malih tedenskih ulog. Posojevala bo le na dobro Žirirane menjice pa le manjše zneske ne nad 100 gld. Poslovanje bo le jako enostojno, lehko in pregledno in sicer na podi igi dosedanjih skušenj. Kadar boste torej dobili, dragi udje, in družabnice vabilo od našega odbora, da se vdeležite shoda za konečno osnovo ljudske posojilnice, pridite vsi skupaj in ule Kdaj razloževajte važnost in korist tacega zavoda vašim denes nenazočim soudom in sodružahnicam. Jez od svoje strani bom vse mogoče storil, da se važna stvar izvrši in se v tem obziru ne dam strašiti od nobenih pes mistov, ki vsakemu narodnemu zavodu prorokujejo propad za to, ker so nekateri zavodi fposebno banka Slovenija) nesrečno propalu Naše društvo je sestavljeno iz malih ljudi, tnali ljudje dobro organizovani pi več morejo, nego velikaši in zato imam tudi upanje, da naša sedaj še embrionska posojilnica pride Še do prave Česti, v kar le Bog pomozi I Tržno poročilo Kava, — dobro obrajtana, cene trdne. — Sladkor— slaba kupčija po nilib cenab. — Sadje— cene trdne,— Olje in petrolje — nespremenjeno stanje. —Žito — cene trdne, prav tako je moka draža postala. — Seno 1. 1-90 do 2-50. Borsno poročilo. Borsa mlaboVH, vsled če?ar so tudi kurzi Bkoro vsih papirjev nekoliko slabši, mej tem ko so Napoleomiori jako iskani. Izneverenj" pri »Banca ponolare« je tudi mnogo vznemirilo naše finančne kroge, in so akcijo te banke včeraj bile prodajane po f. 20 pol nominalno ceno. l»yD*J«Ma Bor.«« dne 30. ntarčifts Enotni drž. dolg v bankovcih 84 gld 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » 95 /» Zlata renta......114 » 20 • avst. .... 101 ■ 80 » Delnice narodne banke . . 875 • — > Kreditne del"'c4 .... 298 » 90 • London 10 lir sterlin . . 125 . 70 » Napoleon....... — ■ — • G. kr. cekini...... 9 » 99 »" Kr. državnih mark ... o » 93 • K d I N O 8 T Škoda človeka previdnega štor, veli nek star pregovor in ta naj sinži v sv.i-ritev vnem onim, ki se puste premotiti druzega sredstva se poprijeti, namesto rabiti prave, najpravib vednostnih možev priznane Švicarske kroglj^ lekarja H. Br.iudt a ki čudesno vpjivaio v boleznih dolnega Života. Vsaka pristna fikutljica (naprodaj v lekarnah po 70 kr.) nosi kot znamenje bel križ na rudeČem polju in FJ. Brandt-ov podpis. Br. 100. Natečaj. Služba občinskega zdravnika se sedežem v trgu Mozirje gornjegrad-skega sodniškega okraja na Štirskem se bo 1. majnika t. 1. oddala z letno nagrado : 200 for. iz okrajne blagajnice in 100 for. od mozirske občine. Računi o lečenji vbogih se bodo se bodo iz okrajne blagajnice posebno plača vali. Doktorji vsega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmožni slovenskega aii saj katerega jugoslovanskega jezika ustmeno in pismeno. Prošnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokazi o do-sadanjej praksi naj se do 30. aprila t. 1. tukaj vlože. Od okrajnega odbora gornji grad due 20. marca 1886. Namestnik okr. načelnika: Anton Gorifiar. Št. 459. Razglas. Na dan 3. aprila meseca t. 1. se bodo pri podpisanem na javni dražbi sledeča dela oddala; 1. Popravljenje šolskega poslopja Podgradom, cenjeno f. 796. 2. Popravljenje cerkve in jkapla-nije v Pregarijah cenjeno f. 442. Kdor se bode dražbe udeležiti hotel, bode moral 10 pod sto varščino (kavcijo) položiti. Natančnejši pogoji se poizvedo v tukajšnem uradu, kder so tudi proračuni in načrti v pregled izpostavljeni. Občinsko glavarstvo. Pougrad dne 22. marcija 1886. <3~3> Jaksetič. Tržaška hranilnica Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega zneska vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in Bicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obresti na knjižice . 3°|0 PlaCuje vsak dan od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z od povedjo 3 dni, Čez 1000 gold. z odpovedjo 5 dni. Eskomptuje menjice, domicilirane na tržaškem trgu po.......3*1 »plc Posojuje na državne papirje avstrij- sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/A više zneske v tekočem računu po .............4'J/io Daje denar tudi proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru. 6— Trst, 24. marcija 1883. Agencija v hiši št. 5 v ulici Corsia Stadion I. nadstropje. Oddaja denar in zlatnino na odplačevanje v obrokih, kakor tudi veče kapitale proti zemljiščni uknjlžbl (enU-volaciji. 6—1 G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 kder se gofori tud i slorcnski. Antelmintična zmrs, gotovi uspešno sredstvo za pregnati trakulje, kojega so z dobrim vspjidiom rabili mnogi zdravniki. Proti henorojdalne čisteča pile, koje se labko uživajo večkrat na dan, v juhi, v vinu ali v drugih jedilih brez obzira na užitni red. Odstranuj-jo iz života slabe sokove, ter ga lihno čistijo ne da bi narejale kakega obtežanja. Zdravniki jih zavkazujrjo v atućajih zapeke, jeter-nili vraniČnih in hemorojdalnih boleznih. Kitajsko vino A la Marseille Uže mnogo let ga priporočajo najprvi zdravniki kot izvrstno sredstvo proti težki Srebavi, pomanjkanju apetita, želodečnih olih, kiorozi in oslabelosti po hudih boleznih. Pastlle Iz tamiranda in klorove kisline. Izvrstno sredstvo v vseh boleznih v ustih in grlu: zadavico in hudemu ustnem kataru. 1 — 10 Prodaja naravnega vina od 1. 1885. od gl. 10.— gl. 14.— » • 1884. » • 12.— » 16.— » » 1883. » » 14.— » 18.— hektoliter. Sodci za po*ku$njo od 100 litrov naprej na raipoi»ginje. Prazne s dce računam kolikor mene stanejo ter jih vzamem nazaj, ako se mi v teku 4 tednov nepoškodovani franko v Ptuj dopoSljfjo za isto ceno. F. C Schvvab, producent vina v Ptuju (Pettau) na Štajerskem. OBLEKA le Iz trajne vočje volne, za moža srednje velikosti. 310 metrov za jedno obleko: za gld. 496 iz dobre ovčje volnu* za gld. 8 — iz boljše ovčje volne; za gld. 10'— iz fine ovčje voln*; za gld. 12 40 iz jako fine volne. POPOTNE 08RINJAČE, komad po gld. 4, 5, 8 in do Rold 12. — Najfineje obleke, hlače, prevlekuČe ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plnŠče, titl. loden, ko-mis, predenino, cheviot, tricot, ogrinjuče za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča ustanovljeno fo Q UKĆH"UISKJT ~ ^ " fabriška zaloga v Brnu Viorkl franke. Vzorki /ogledniki) r.izpo-šiljaVHjo se gg. krojaškim mojstrom nefran-kovano. P o š i I j a t v e proti povzet j i čez 10 gl f r a n c o. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150.000 gld. a. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane muogo muk-neaih ostankov, dolzih od 1 d > 5 metrov, in sem torei primoran, take ostanke po j a k o n i z k I h f a b r i š k i h cenah razpečavati, Vzorki od teh se ne morejo razpošiljati, zamenjavajo se pu ne ugajejoči ostanki ali se po8>je denar nazaj. /Opomniti je, da druge firme tudi uenjav. jo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da/. Vsled posnemanj po sleparskih flrmah firm primoran poslnžev, ti oglaŠuitju ter prosim p n. občmstvo da se spominja moje solidne firme ter da me počasti z obilnimi naročbiimi na Icoja bom v.«dno pazil. Dopisi vspremljejo se v nemškem, češkem, og rskem, poljskem, itaijanakem in francoskem jeziku. 7—20 Marijaceljske žclodcčne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo uri vseh boleznih na želodcu. Nuitrccenljive do-broteje posebno vidiv njihov pri netočnosti, slabosti Želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, želadeč-nem kataru, gorečiče (rzavci^pri preobilnpj produkciji slin, rumenici blu-vanjiin gnjusu, glavobolu, (ako boli iz Želodca) krč v Želodcu, zabasanji, preobilnosti jedi in pijač v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdarn. Cena steklenici je z nakuaom vred samo 35 nov. Glavni zalog ima lekarničar «k angelju varhu« 35-52 O- Urady KremNier, Morava. V Trstu jih pa dobit« pri lekamičarju J Seravallo blizo starega sv Antona. LA FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commercio ed Induitria. versamenti in con i anti Sanconote: , 2 ,70 annuo interesse verso preavviio dl 4 giornl 2 U • » » » . . 8 . 3»» » • > »30» Per le lettere di versamento attualmente In circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-nnncieri a decorrere dalli 27 corrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a sejonda del rispettivo preavviso Napoleoni: ! 21,'u annuo Interesse verao prea vviio dl 30 giornl \ I*' * • ■ » »3 meal 3 • • » • . » 6 > Banco Giro: Ban enote 2'/,% »opra qualunque somma Napoleoni senza interesai Assegni sopra Vianna, Prapa. Pest. Bruna, Troppavia. Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume A gram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons V,0/, Antecipazioni sopra Warranti in contanti, interesse da con-venirsl. Median te apertura di credito a Londra H 1» nrovvigione per 3 mesi. ■ Sf"ff®V/« interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 1-48 Trgovi ina A. Majer-jevega Exportnega piva v steklenioah v LJUBLJANI (mvovarna na paro) priporoča Cesarsko, in Bock-pivo v skr-njicih po 25 in 50 stekl. VLAHOV Likver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMAMO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkom u Trstu, Via S. Laazaro Br. l.-A. Ovaj likver, koji se uzimlje mješan sa vodom, kavom, vinom, teom 11 juhom, sastavljen je iz vegetalnih so-kovaii, imajučih zdravotna svojstva, te se njegovo neposredno djelovanje pokazuje u fceludcu i kod probavlja-jučih organah; nadalje čisti krv Izpravljajuč slabinu i tromost i pospjeSujnd tek. On čisti polagano, uniStuje gljistc ublažujući kroničke lirapavosti jetarah, slezena, umanjujući sve malo po malo zastarjele bolesti hemoroidah. Užine li se likera danomice, čuva od otrovnih miazmah, proizvirućih koli od pokvarena /raka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti koleri. Ono pako sto sačinjava pravu osebinu likera n zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odane srčbi i pokunje-nosti od škodnih posliedicah, koje čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih. Zaista iza malo danah čovjek, koji at služi tim likerom ćuti, da mu je povra-ćena Životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za svaki rad. 4 —49 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice oanovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavansh i rakljainloah. Pnfflnvitni muki i u molitve rugldVIUU ki jih mora znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo. in sv. zakon, zove se mala knjižica katera je izšia v naši tiskarni in se dobiva 4 p.ivc. VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metre), v vseh barvah za cele možke obleke, poSilja proti povzetju po 5 gld. ostanek. L. STORCH v Brnu tvari na (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metrov) pošilja proti povzetju komad po for. 380. L. STORCH v Brnu tvari na koja se ne bi dopadala, more 6—24 se zameniti. Polnilci iz kovine c x fa M Kovinske pipe patfnt za aods od vina in piva za prltianjenje. «nmoz»pretiera. Te pipo se nikoli na skiđujo kakor drvenu in so zittO({iLdelJ povsem neškodljivo. Oblika prukt <*na in d(lo djvrffono in trdno. Vsled trujnoul W veliko prlhranjenjd proti leac-niin pipi.m. Zatvore so trdno, pufiGujo n* in Cistć lahko. Ako se z roko nekoliko pritisnu ICUmtiO, ki se itn iiji-m nahaja odpre Bij znklopka od kauCuta; tokoflina polugomu rase v steklenici; pivu ne jirevcC ne peni, ako ac tu polnilec rabi. v inu in piva se niS ne pozu ubi vsled sumnzatvori'nja stok-lmi-. Vsakdo jih lahko sum rabi. Cono t Jeden polnilec steklenic s cevko iz kaučuku f. 2.20. Poštnina 520 kr. - Likver-pipe f. 2.20, pipe za dessert-vina f. 3.50, pipe za točenje A f. 4.50, pipe za soda B f. 5.50, pipe za sode C f. 6 50, pipe za sode D f 8 50. Ilustrovani ceniki bresplačno in franko. H. HUTTER, W ■ E M , I^L., Maxlmilinii|Vlntz nachst der Votlvklrohe. It—li Prodajalce.n se podaj a odbitek;Agentom zasluženo plačo. •25S52525i>52S25Z525?5ttE525?.5Z525Z5Z52525Z5Z5Z5Z5Z5^ I rebanje uže prihodnji lesec. K— - — SREČKE samo Glavni dobitek v gotovini gld. 50.000 gld. 10.000 gld., 5000 gld. odleg. 20°J4782 den. dobitkov. Kincs«m-sre^ke dobivajo so vlotrij skem bureauogerskega Jooke-kluba: Bu