^ POLITIČEN LIST ZH SLOVENSKI NAROD. ™ Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah itev. a. Vaprt|ema naročnino, Inserate in reklamacij*. — I n e e r a 11 te računajo enostopna petitvrsta (dolžina n milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat 9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah atane cnoatopna farmondvrita M b. — Prt večkratnem objavljen|u primeren popnat. Upravnlikega telefona itev. 188. J f radnlitvo jc v Kopitarjevih ulicah itev. 2. f (vbod čez dvorliče nad tlakarno). t urednikom je mogoče govoriti le od f lv.—12. ure dopoldne. I tvkopial se ne vraSajo; nefrankirana pisma 1 ae ne sprejemajo. , Uredniikega telefona itev. 74. _a V Ljubljani, v ponedeljek, 30. maja 1904. Izhaja vaak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po po6ti prejeman: aa cele leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. V up ravnii tva prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. i1 Za poiUjanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Framasonske zvijače Razmerje med Francijo in med Vatikanom je stopilo v nov štadij, odkar je francoski poslanik Nisard zapustil Rim. Pred vsem je značilno, kako se je poslovil fran-ooski poslanik iz Rima. Nisard je prišel h kardinalu Merry del Talu in ga vprašal glede na časniška poročila o noti, ki jo je poslal Vatikan drugim državam, ki jo smatra Francija za sebi sovražno, ali je priobčeno besedilo avtentično in ali se nahaja v njem odstavek o nuncijih. Kardinal je prosil nato poslanika, naj mu da to vprašanje pismeno, in on mu bo dal takoj na to pismen natančen odgovor. Nisard pa je rekel, da nima časa. Francoski zunanji minister Delcasse mora imeti odgovor v rokah pred državno-zborsko sejo še tega dne. Kardinal je pa odgovoril, da v eni uri gotovo d£ pismen odgovor, če je prav nujno, tudi v pol ure, samo imeti mora v rokah določeno pismeno vprašanje, ker je stvar jako važna in delikatna. Poslanik pa ni hotel napisati vprašanja, ampak je silil le, da bi dobil ustmen odgovor. Zvijačno je Nisard rekel kardinalu: „Iz tega obnašanja sklepam, da priobčeno besedilo ni avtentično". Kardinal nato: Jaz nisem rekel ničesar". Nisard reče, da mora brzoja-viti ministru, da ni dobil odgovora, kardinal pa mu odgovori, da mora brzojaviti, da bi bil dobil odgovor v eni uri, ako bi ga bil hotel pismeno formulirati. Čez nekaj trenutkov se dvigne francoski poslanik in reče, da gre pisat ter upa, da bo dobil takoj odgovor. „To vse je le vprašanje ene ure", odvrne kardinal. A oni, ki ■i pisal, je bil — poslanik francoski Nisard. Kardinal Merry del Val je cel dan zastonj čakal, dasi mu je poslal še eno obvestilo, da mu je vedno na razpolago. Drugo jutro šele se oglasi Nisard in naznani, da se je zgodilo, »česar se je bal", da se je kardinalova zahteva po pismenem vprašanju smatrala kot poizkus, ogniti se temu vprašanju, in da je dobil povelje, da mora takoj zapustiti Rim. To so suha dejstva. A^njih je sedanji poloiaj dovolj pojasnjen. Politika francoskih framasonov gre namreč na to, da bi dobili kak razlog, papeštvo proglasiti za sovražnika francoske republike in da bi to izrabili v boju proti cerkvi. Zato je bil že prejšnji papež tako silno previden, kadar je govoril s Francozi, in Rampolli ao dejali celo, da je frankofil. Ko je prišel Nisard b kardinalu Merry del Valu, je imel ta torej dovolj vzroka, da je bil skrajno oprezen na vsako besedo. Ustno ni hotel odgovoriti ničesar, ker je videl, da preži francoski poslanik na to, da bi vjel kako besedo, ki bi se dala izkoristiti, in to bi bil takoj brzojavil v Pariz, kjer bi jo bil Uombes še isti dan izrabil v zbornici. Kaj bi pomagalo potem, če bi bil kardinal dementiral ? Saj sta bila b poslanikom Bama brez prič. Zato je zahteval pi smeno vprašanje, da bi bil za vsak slučaj zavarovan. In ravno tega ni hotel francoski poBla nik. Obljubil je, da bo napisal vprašanje, o katerem je sam priznal v razgovoru, da je »delikatno*. Dasi je pa imel cel dan časa, ga vendar ni napisal. Danes torej Combes ne more reči drugega, nego da se je Vatikan branil francoske prevare. Z ljudmi Com-besove baže se res ne more postopati nikoli dovolj previdno. Francoski poslanik je torej zapustil Rim. A diplomatske zveze se vendar niti Combes ne upa še pretrgati. Zato pa ostane tudi vatikanski nuncij v Parizu, msgr. Lorenzelli, še na svojem mestu, dasi mu je bivanje tam dovolj težavno. Combes pa premišljuje nove zvijače, da bi dobil hrane za besnenje proti katoliški eerkvi. Liberalno časopisje, zlasti italijansko in francosko, piše neprenehoma o „veliki napaki", ki jo je baje naredila papeževa vlada, ko je protestirala pri katoliških državah proti načinu, kako je prišel Loubet v Rim. A ravno to, da vidijo napako v takem ravnanju oni, ki iele pogina katoličanstvu, nam je zopet dokaz, da je bilo le prav in ko ristnr, če papež proti francoski frivolni nasilnosti izgovori pravično besedo. Rusko-japonska vojska. VodBtvo japonske armade od začetka vojske sem osredotočuje vso pozornost na Port Artur. Zadnji ruski poraz pri Kinčou je del verige, s katero mora japonska armada in mornarioa oplesti Port Artur, če se ga hoče polastiti. Zi Japonce je njihova zmaga pri Kinčou velike strategiške važnosti, ker je Kinčou ključ, katerega so morali dobiti Japonci v svoje roke, ako hočejo pričeti s pravim obleganjem Port Arturja. Iz Kin-čova do Port Arturja je še 50 km daleč in predno bodo japonske čete prišle pred Port Artur. teklo bode še mnogo krvi in tisoče in tis:če japonskih in ruskih vojakov bode še pustilo življenje. Japonci so se polastili priih glavnih vrat, skozi katere bodo kora kale japonske četa proti Port Arturju in do važali potrebni material za obleganie trdniave. Ru« ao prisiljeni se s svojim: četumi umakniti v Port Artur; Japonci bodo stjdaj brez velikih tažav zasedli Dalnji in Talienvan. Ker se Rusom ni posrečilo uničiti ondotnih naprav po morskih pristaniščih, bodo Japonci brez težave lahko izkrcali velike topove, municijo in priprave, katere bodejo potrebovali ori obleganju Port Arluria. Železnice od Talienvana in Dalnjega bodo Japoncem zelo dobro služile za dovajanje vsega ogromnega oblegovalnega materijala. Japonoi bodo sedaj pričeli z odločnimi napadi na Port Artur v najkrajšem času. Za kako taktiko se bedo Japonci pri osvobojevanju Port Arturja odločili, ali za siloviti napade ali pa za dolsrotraino obleganje, to je težko presoditi. Naibrže bodo Japonci izkušali hitro se polastiti Port Arturja. Severna in zahodna stran trdnjave nista tako nepristopni, kakor ostala trdnjava, in tudi I. 1894. so Japonci ravno na teh krajih prodrli v trdnjavo, katero so takrat branili Kitajci. Ko so Rusi dobili Port Artur, so pred vsem utrdili morsko stran trdnjave, zanemarili bo pa baje, da bi dohode pri Go-lobjem zalivu in na Beverni in zahodni strani trdnjave po vseh predpisih moderne utrdbe storili nedostopne. Zato so japonske vojne ladje iz Golobjega zaliva že opetovano obstreliavale trdnjavo z jako povoljnim uspehom. Če se odločijo Japonci za silovit naskok, bodo morali to storiti hitro, da jih ne bode zadušila ruska premoč in ne prideio v dva ognja, ker gotovo je, da bode Rusija že enkrat imela zadestno premoč na boiišču.— Leta 1894. so so Japonci polastili Port Arturja skoraj v 24 urah ; tako hitro sedaj bc-veda ne bode šlo, ker Rusi niso Kitajci, kar so zopet dokazali v petdnevni bitki pri Kinčovu. Japoncem pred vsem koristijo v sedanji vojski z Rusi izkušnje in poznanje bojišča, katerih ao si prilastili v vojski s Kitajci. Bitka pri Kinčovu. O podrobnostih bitke pri Kinčovu so sada) došla poročila. Japonci so v sredo zju traj napadli glavno rusko moč pri Nankvan-linu. Rusi so sa borili vztrajno in pogumno. S podkopi in jekleno žico bo bili zaprti dohod', in 30 velikih topov je neprenehoma bruhalo smrt v japonske napadajoče čete. Japonsko topničarstvo je bilo boljše kakor rusko, in temu se imajo Japonci največ zahvaliti za svoj uspeh Bitka je bila mnogo bolj krvava in huj&a, kakor ona ob Jalu. Kakor poročajo zasebna poročia, bo izgubili Japonci baje 15 000 mož in Rusi le 2000 mož. Drui^a poročila pa govore o vačjih ruskih izgubah. Tokio, 27. maja. (R, u) Po petdnevnem vročem boju so Japonoi včeraj zvečer zasedli Kinčou in Naušau. Boj med topni-čarstvom se nadaljuje. Neka ruska topni-čarka je obstreljevala levo japonsko krilo iz Talienvanskega zaliva. Japonsko brodovje je podpiralo armado na suhem iz Kinčovskega zaliva. Tokio, 27. maja. (Jap ur. por) Del naše armade na poluotoku Liaotun je vče raj napadel močno utrjene sovražne postojanke pri Kinčovu. Po dolgem težkem boju so naše čete zasedle sovražnikove postojanke. Sovražnik je bil prisiljen se umakniti v smeri proti Port Arturju. Tokio, 27 maja. Japonski poveljnik čet, ki so napadle včeraj Kinčou, poroča: LISTEK. General. Spisal I. K. Majniški avancement — tisti srečni, bla ženi, težko pričakovani čas viharnega veselja in še bolj pogosto čas grde zavisti, obreko vanja, jeze in preklinjevanja — mu je bil prinesel krasno generalsko uniformo z vi-hrajočo zeleno porjanico. Povišanje veseli vsakogar, in naj si je tudi sam general; nihče se ne more ubraniti tistemu mehkemu, sladkemu čutu, ki prepaja srce in dušo onemu, ki je avanciral. In če je povrh vsemu temu imenovanje generalom še spojeno z dostojanstvom inšpektorja vsega trdnjavskega topničaratva, je pač lahko umevno, da ima tak general še prav poseben ugled, moč in veljavo, ki se kažejo v najrazličnejših pri likah na vse možne načine kristalizovani. Kdo bi mu torej zameril vpričo teh dobrot in prednosti), ki jih ima kot vojaški nadzornik, da je že trinajsti dan svojega gene-ralovanja nastopi! prvo svojo inšpekcijsko pet ? ! Kakor povsod, izvedelo se je tudi v trdnjavi P., da nas v kratkem poseti novi general. Nekdo tam zgoraj je bil obvestil polkovnika, da se bliža buda ura. Ia začele so se najobširnejše priprave, da se odlični gost sprejme kar najdoBtojnejše. Vedelo ae je namreč, da je silno strog tudi v skrajnih detajlih. Dva dni pred dohodom prišlo je oficiozno obvestilo, da pride nadzornik nadzorovat forte, baterije, okiopne stolpe in druge utrdbe, ki varno čuvajo nad tibim bojnim pristaniščem. V dnevnem povelju bo bile razne specijalne določbe in druga taka naročila. Naključje je hotelo, da so me določili za ordonančnega podčastnika, ki naj bi spremljal generala na vseh njegovih potih po trdnjavskem ozemlju. Vesel sem bil te novice; nič me niso zbegalo razne čudovito razblinjene strahote, ki jih ima neki vsaka taka čast, kakor so trdili moji starejši tovariši. Moj stotnik me je še prav posebno poučil o dolžnostih, katero imam kot ordonančni podčastnik. Svojo nalogo je umel tako izborno, da sem na vse zadnje res mislil, kdo ve, kaka čast je to za me, če smem pete brusiti za sitnim generalom. Ponosno, kakor zmagalec, sem stopal iz pisarne, kjer sem moral kakor vzidan po- slušati skoro poldrugo uro stotnikove sitnosti. Pa nič ne de, pri generalu bodem le jai in nihče drugi! Tam iz nizkega zvonika začrnele ka-tedralke se oglasi zvon; počasi, svečano in praznično so doneli njegovi glasovi preko mirnega morskega površja ter se izgubljali tje v tisto pusto, nizko, gosto grmičje, ki raste okrog trdnjave. Bilo je ob jednajstih ponoči. Zvezde so se sprehajale v mehki, topli noči po oča-rujočem ozračju kakor blesteči demanti. Bil je svečan mir, razlit nadsanjajočonaravo... V polni paradi stopim z ordonančnim topničarjem na peron. Povsod smrtna tišina. Brzovlak, s katerim je imel priti „n a š s tr o-gi", je prihajal sicer šele ob četrt na eno, toda previdnost je previdnost, čeprav se čaka eno urico. Pogledam na uro, bilo je jednajst in dvajset minut, nikjer žive duše. Tam iz pisarne se je čulo jednakomerno potrkavanje telegrafskega aparata, pred katerim je sedel slok, upognjen uradnik z zlatim nanosnikom. Molče je snoval izpod pisalnega stroja papirnati narezek ter ugibal, kaj govore drobne črtice pomešane z brezštevilnimi pičicami; te svoje uganke je sproti beležil v neki zapisnik. Na klopi pod oknom je čepel železniški čuvaj. Čepica mu je silila globoko v obraz in iz pokimavanja se je sodilo, da se ga loteva spanec. Poleg njega pa je brlela rdeča luč kakor mlaka krvi. Z bližnjih trdnjavic so se tuintam oglašali dolgi, votlo zategnjeni običajni klici straž. Zamolklo je donel tisti rezki, pretresljivi klic: „Halt wer da? ... Patroulle vorbei!" iz grl trudnih in zaspanih vojakov, ki so počasnega koraka šteli dnove svoje tuge in bolesti. Od mesta sem so se začuli razni glasovi, vmes pa rožljanje »teh bridkih sabelj«. Bližal so je častniški zbor, da polnoštevilno pozdravi novega nadzornika. Sicer je manjkalo še dobre pol ure, ali tudi častniki so bili najbrže mojega mnenja, da je previdnost le previdnost. Pcčasi je oživelo na kolodvoru. Luči, prej nazaj privito, so začelo goreti svetlejšo. Čuvaj se je predramil ter odkrevsal pregle-davat premene, ki so v raznih lučih zijalo v bližnje morje, sum, ki so ga povzročali častniki, je dvignil slokcga, kratkovidnega Zapazili smo 21. t m., da itna sovražnik na Naušauskih gričih lužno od Kinčova štiri 15 cm., deset 9 do 15 cm topov, dva 12 cm. brzostrelna topa in deset trdnjavic. Vznožje griča je bilo zavarovano s podkopi in žicami. Naše čete so bile razvrščene za napad 22. t. mes. Prihodnji dan ho dognale naše poizve dovalne čet), da ima desno sovražnikovo krilo približno osem težkih topov proti morju. It delov krogel) smo razvideli, da ima sovražnik 20 cm., kratke 15 ena. in brzo strelne topove. Male oddelke pešcev in top ničarjev smn zapazili v Kinčova. Ziutraj 25. smo napadli Kinčou in smo zapletli tudi sovražnikovo topničarstvo v boj. Ob mraku 26. zvečer smo pričeli z obstreljevanjem, katero smo nadaljevali pet ur. Tudi tri japonske bojne ladje so iz Kinčovskega zaliva obstreljavale ruske postojanke; neka ruska topničarka jn iz Talienvana obstreljavala naše levo krilo. Končno smo naskočili Kinčou in ga vzeli ob pni 6 uri; po težkem boju smo zasedli tudi Naušau. Sedaj zasledujemo bo vražnika. Bitka pri Kinčova B e r o 1 i n , 28. maja. (Reut ur) »Tage blatt« ima izTt,k>a sledeče poročilo: Japon skim četam na Kvantunškem poluotoku po veljuje general Nogi, njegove čete so dobile ime: 3 japonska armada, medtem ko tvorijo 6., 7 in 9. divizija četrto armado. Tukaj prevladuje mnenje, da je general Nogi za stavil četrti ruski strelni diviziji pot v Port Artur; ostale njegove čete so pa zasedle višine med Port Arturjem in Kinčovom. Petrograd, 28. maja. Po kitajskih poročilih so Japonoi v boju pri Kinčovu po« polnoma izgubili pet bataljonov. Pri boju za višine pri Nantzaru bo imeli Japonoi le lahke poljske topove proti težkim ruskim na raz polago. Rusi so bili razpostavljeni po de set.h trdnjavicah. Ob 3 popoldne so na padli Japonoi ruske utrdbe z bajoneti, a vrsto za vrsto bo podirale ruske kroglje. Čez kupe nagromaderih mrličev so dohajale vedno nove japonske čete. Ob 7. uri zvečer so šele Japonci udrli v ruske postojanke. Rusi so se pomaknili na Nankuanlin, kjer imajo že drugo utrjeno postojanko. Kolodvora v Tafantainu in v Kinčovu so Rusi razstrelili. Tokio, 28. maja. Rusi so zapustili Nankuanlin in so bili prisiljeni se umakniti tudi iz Sanfilipa. Japonci so zaplenili 50 ruskih topov. V boju pri Kinčovu so Rusi imeli 400 mrtvih in 3000 ranjenih. Tokio, 28 maja. Japonski general poroča, da je japonski oddelek peščev, top-ničarjev in pionirjev 27. t. m. zasedel Nankuanlin Rusi so se umaknili v smeri proti Port Arturju in zažgali kolodvor Sanfilip. Japonci so zaplenili 26. t. m. 50 ruskih topov in veiiko boinega materiala. Rusi so na mestu pustili 400 mrtvih; naše izgube cenimo na 3000 z ubitimi in ranjenimi vojaki. London, 28. maja. »Baily Tele-graph« poroča: Pri Kinčovu so imeli Rusi veliko večje izgube, kaker Japonci, ker imajo Japonci veliko ruskih ujetnikov. Rusi so se daj popolnoma narezani na Port Artur in njegovo bližnjo okolico. London, 28 maja. Iz Tokia poro čajo: Včeraj in danes pokopujetno mrliče, a še vedno je veliko kupov padlih vojakov na južnih in zahodnih kinčovskih gričih. Veliko težavo povzročajo ranjenci, katerih je več tisoč, tako Rusov kakor tudi Japoncev. London, 28 maja. Japonske čete so včeraj zasedle zemeljsko ožino med Kinčovom in Talienvanom. Japonski napad z bajoneti na ruske postojanke je bil izborno izveden. Akoravno je grozno streljanje iz to- uradnika, da je mrmraje priSel med vrata. Ko pa je videl, kaj se godi, je z nagubanim čelom odšel nazaj ter se vrgel na usnjat, oguljen divan ter zaprl oči . . . Oficijozno so imeli sprejeti generala razun polkovnika in obeh majorjev trije pri bočniki, inšpekcijski čaetnik in podčastnik, jaz kot dodeljeni mu podčastnik in ordo-nančni topničar. Vsi drugi so bili prišli vzlic pozni uri iz gole nljudnosti, da pozdravijo svojega nadzornika. Zopet je bila ura tam v nizkem stolpu ostarele katedralke. Bilo je poluneči ... Signalni zvonec je naznanil s trikratnimi, krepkimi in jasnimi udarci, katere je še dvakrat ponovil, da zapušča brzovlak sosednjo postajo ... Čuden nemir se je polastil naB vseh. Prsi bo se začele močnejše in burnejše dvigati ter sopsti glasneje. Bili bo težki, moreči trenutki. Končno se začuje v daljavi sopihanje lokomotive in ropot drdrajočih koles. Hipoma Be pojavi nervozno gibanje in vrvenje med nami, kakor če podregaš s palico lepega po mladnega popoludne mravljišče, ki stoji na vaškem pašniku ... Kratek, rezek ivižg — vlak je prispel na postajo. Kakor poten konj sopiha in se kadi orjaška lokomotiva. Tu- pov in iz pušk povzročilo, da so padali Japonci vrsta za vrsto, so japonski vojaki neustrašeno korakali čez trupla svojih padlih tovarišev naprej. Orozoo število padlih je zato tako veliko, ker niso ne Japonci in tudi ne Rusi zahtevali in dajali pardona. Pošto* janke, katere so Japonoi vzeli Rusom tvo rijo ključ od Port Arturja. Sedem km. južno od Daljnega so Japonci brez boja zavzeli važne postojanke. Tokio, 27. maja. Rus' ao imeli okolu svojih utrjenih postojank pri Naušani mnogo zakritih rovov in so se stanovitno branili. Kliub temu so Japonci z naskokom po več poizkusih zavzeli ruske postojanke in prisi lili Ruse. da bo se umaknili v smeri preti Nankuenlinu. Boj je tu trajal 16 ur. Admiral Togo brzojavlja, da je poveljnik iz štirih topničark in več torpedovk obstoječega brodovja po brezžičnem brzojavu naznani', da je njegovo brodovje dospelo v kinčovski zaliv in je 26. t. m. v zvezi z ar mado obstreljavalo Naušan in moštvo ga je zasedlo S jvražnikova posadka se je umaknila. Kapitan Chokan in 9 mož je padlo. — Škoda na ladjah je neznatna. Tokio, 29 maja opoldne. (Kor. ur.) Reuterjev urad poroča : Tu se sodi, da je pri boiu za Naušanske griče pri Kinčovu padlo 3500 Japoncev. Glede števila topov, ki bo jih uolenili Japonci, se zdaj trdi, da jih ni bilo nad 20. Zmagoslavlje v Tokiu. L o n d o n, 28. maja. Kljub velikanskim izgubam so v Tokiu slovesno proslavljali japonsko zmago pri Kinčovu. Pred cesarjevo palačo s® bili slavnostni sprevodi in je prebivalstvo nad vse navdušeno. Zaplenjene ruske topove bodo Japonci popravili in jih porabili proti Rusom. Port Artur. ______ London, 28. maja. Iz Tokija poročajo, da nameravajo Japonci v prvih dneh junija zavzeti Port Artur. Tudi Rusi v nevtralnih obrežnih mestih so mnenja, da se Port Artur ne bode mogel več dolgo ustavljati Japoncem. Admiral Togo je oznanil obležno stanje za vse obrežje Liaotunškega poluotoka. Tretja japonska armada je svoje glavne moči izkrcala pri Takušanu. Prednje straže so že zasedle 26. t. m. Siyuen. Berolin, 28. maja. Japonci so z 8 oklopnicami pričeli obstreljavati Port Artur. Streljanje je povzročilo mnogo škode na utrdbah in v mestu. Berolin, Iz Petrograda poročajo, da prične Kuropatkin z ofenzivo, da bode 2. in 3. japonsko armado napadel za hrbtom. Generala Tellerja je s 50.000 mož močno armado poslal na Liaotunški polotok. Zadnje dni so došle nove čete in osobito potrebni topovi. General Stosel je naznanil Kuropat-kinu, da upa izdržati Port Artur toliko časa, da ga osvobodi Kuropatkin. Streliva in hrane v trdnjavi ne manjka, tudi duh med vojaki je najboljši in uhod v pristanišče je prost. Obleganje Port Arturja. Tokio, 27 maji, Admiral Togo je popolnoma zasedel južni del poluotoka Liao tuoškega. Japonci so pregnali Ruse iz njihovih postojank zahodno od Talienvana. Tukaj prevladuje mnenje, da Rusi ne bodo mogli resno bran ti trdnjav na severu od Port Arturja. Rusi v Mandžuriji. Kolin, 27. maja. Kakor poroča dopisnik „Kolnische Zeitung« iz Petrograda, smatrajo v L;aojanu kot neresnično vest, da bi bila med ruskimi prednjimi četami razširjena vročnica (tifus). — V Liaojan doha- intaca curlja na tla vroča voda mešana z oljem in drugo mažo ter se izgublja v pesku .. . Vrata prvega razreda se naglo odpro, in general brzonogo izstopi v spremstvu svo jega adjutanta. Mož je bil visoke, bol; šibke rasti, kratko ostrižene, nekoliko osivele brade, črnih, živih cčij in nenavadno živahnih kretenj. Z mla-deniško gibčnostjo je stopal od prvega do zadnjega — vojak od vrha do tal — ter poslušal tiste vsakdanje, enolične, dolge, ob rabljene vojaške formule, ki so vse prikrojene po enem kopitu, ki pa so še vedno v navadi, kadar se nižji predstavlja svojemu višjemu. Ves pozdrav je imel 6trcgo vojaški značaj. Mož ni cd|enjal niti za las od vojaških predpisov, dasiravno ae čeBto dogaja v sličnih momentih, da se pogovore bolj »po domače«. Ko mu je topničar na moji levici zgovorno in brez vseh napak in nesreč »ponižno naznanil«, da je odslej njegov ordo-nanfini topničar, je nekoliko pokimal, obrnil se k častniškemu zboru ter dejal z vojaškim, rezkim, zapovedujočim glasom: »Gospoda moja, hvala lepa za pozornost! Na svidenje jutri!« (Konec prih.) jajo vedno nove čete Vse vasi in taborifiča mrgole vojakov. General Kuropatkin je skozi mestno obzidje dal prebiti sedem korakov široka vrata da pospeši prehod skozi mesto vojaškim četam. Boji v fenvančenski okolici. Fuzan, 26. ma|a. (Rsuter. urad.) Kozaki patrolirajo vedno v fenvančenski okolici. Med Japonci in kozaki je bilo več bo jev, v katerih so bili poraženi kozaki. V bližini Taicucejs, 17 milj severnovzhodno od Fenvančena, sta en japonski eskadronin ena japonska stotnija odbila 1000 mož broječ oddelek ruskih kozakov. Japonci v tej praski niso imeli izgub, Rusi so pa baje izgubili 5 moi mrtvih in 18 ranjenih. Burbonski princ ranjen. Petrograd, 27. maja Ruski no-ročnik, sin Španskega pretendenta Don Car* losa, princ Jaime burbonski, je pred L;aoja nom padel s konja in je močno pretresen in ranjen na levem licu. Korejski poslanik aopet v Petrogradu. Petrograd, 29. maja. (Kor. urad.) Tukajšnji korejski poslanik se je vrnil sem s svojega potovanja v Berolin in Hamburg. Strašno raistreljivo. Washington. 28 maja (Kor. ur.) Uradna poročila z Japonskega naglašajo stra hovite učinke japonskega smodnika, katerega sestava je skrivnost. Eksplozija krogelj, ki so nabasane s tem smodnikom, je tako silna, da so ameriški strokovnjaki vsi začudeni nad učinkom. Najtežje kroglje, ki prebijajo oklope, se pri eksploziji razpočijo v neštevilne ostre kose, ki se razlete s tako silo, da vse uničijo, bar zadenejo. Koliko sta močni ruska in japonska armada na bojiiču. Kakor sodi „Militarwocbenblatt" imajo Rusi na bojišču 154580 mož in 386 topov. Na potu na bojišče ie v Sibiriji 35 700 mož in 64 topov. — V Evropi je mobiliziranih 57.900 mož in 188 topov. Ko dospe vse to moštvo na bojišče, bodo Rusi razpolagali z 248.450 možmi in 638 topovi Japonsko moč sodi list na 226 500 mož in 780 topov. Ako so te številke istinite, so moči precej enake. Z ozirom na to, da imajo Japonci boliše topove kakor Rusi, bode pa stališče Rusov tudi v prihodnje jako težavno. Kitajska. Pekin, 28. maja. (Kor. urad.) Reu terjev urad poroča : Cesarski dekret ukazuje, da se ustanovi kitajska družba »Rdečega križa«, ki se bo pridružila mednarodni zvezi. Cesarska blagajna je darovala za družbo 100.000 taelov. Ruski vjetniki Petrograd, 29 maja. Kakor poroča „Rus. invalid« so v japonskem vjeini-štvu sledeči častniki: 01 11/vzhodnosibir-skega strelskega pclka poročnik Rojevski, štabni kapitani Lavrov, Maksimov in Ravov ter poročnika Sorokin in Ždaaov; od 12. strelskega polka poročnik Urjadov. stotnik Jajač-kovski, poročniki Krause, Popov, Lazarev in Rope; od 3. baterije vzhodnosibirske topni Carske brigade poročnika Plažovski in Ko-Btenko in končno od 2. baterije 6 vzhodnosibirske topaičarske brigade poročnik SSe-golkov. Isgube japonske mornarice B e r o 1 i n, 28. maja. Iz Petrograda poročajo, da je imela japonska mornarica v zadnjem času zelo velike izgube. Razun pogreznjenih o klopnic so za boj nesposobne tri torpedovke, oklopnica „Fudži" in oklopna križarica „Adzumi". Nevtraliteta Kitajske Pariz, 58. maja. Iz Pekina prinaša „Matin" sledečo brzojavko: Bojna stranka se na vso moč prizadeva, da bi Kitajska v vojski ne ostala nevtralna. — Štiri cenzorji so cesarju predložili v tem smislu poročilo, a vlada v tem trenotku še ne mara prekršiti nevtralitete. Iz razvoja vojske v Mandžuriji bode Kitajska uravnala svoje nadaljno postopanje. Berolin, 28. maja. V Inkavskem pristanišču je devet ptujih vojnih ladij in dve še pričakujejo. Rama poročila. Japonci poročajo še uradno o boju pri Kinčovu, da so bile ruske utrdbe stalne. Napad so pričeli Japonci ziutraj ob 2. uri 35 minut. Rusi so imeli 50 velikih topov raznega kalibra in dve stotnij i brzostrelnega topničarstva. Ruski peSci so izkopali v treh črt« h prekope in so se vztrajno branili. Naši topovi so prisilili rusko topničaratvo, da je umoknilo ob 11. dopoiudne. Brzo-strelno rusko topničarstvo se je umaknilo proti Nankuanlinu. Japonsko topničarstvo je osredotočilo streljanje na ruake prekope. Ja ponaki pešci so se približali sovražniku 400 do 500 metrov. Neglede na žične ograje, podkope, jarke in sovražnikovo streljanje so prodirali proti sovražniku do 200 m. Veliko japonskih navalov je bilo brezuspešnih. Japonsko topničarstvo je pripravilo splošen napad, ki se je izvršil zvečer. Rusi bo se umaknili. Obstrukcija v češkem deželnem zboru. »Deutsche Kor.« poroča, d» bodo nemški poslanci v češkem deželnem zboru preprečili razprave z obstrukcijo toliko časa, da prenehajo Čabi v državnem zboru z ob strukcijo. Ogrska delegacija. V soboto je imela ogrska delegacija svojo prvo plenarno sejo, kateri je predsedoval pl. Szell. O proračunu za zunanje ministrstvo je poročat dr. Falk, ki je navedel v svojem poročilu, da se na politiškem polju od zadnjega zasedanja ni ničesar spremenilo. Mnenje poročevalčevo je, da je naša zunanja politika prava in zato predlaga, da n*i dele gacija izjavi voditelju zunanje politike zaupanje in priznanje. Delegat Lovaszy je mnenja, da trozveza povzroča velike izdatke f,za vojsko. Po mnenju govornikovem je bila okupicija Bosne prvi korak, da bi avstrijska monarhija zasedla tudi Makedonijo. Govornik je proti nadaljni ekspanzivni politiki na Balkanu in graja Goluchovvskega, ki je ostro govoril napram Turčiji. Govorniku ni všeč, ker je med diolomati tako malo Ogrov, kateri imajo v diplomatiškem koru nad vse težko stališče. — Delegat O k o 1 i z s a n i graja Goluchowskpga zaradi njegovih izvajanj proti Turčiji. Želi, da bi ogrska delegacija izjavila svoje simpatije Turčiji. Govornik opozarja na vpliv, katerega si jc prisvojila Italija aa Balkanu. Balkanski narodi smatrajo avstro - ogrsko državo za svojo zatiralko in simpatizirajo z Italijo. Delegat P a p želi, da naj bi laška vlada skrbela za to, da bode tudi italijansko ljudstvo prijazno zvezi med Italijo in AvRtrijo. Govorila sta nadalje Ra-kovszky in Tisza, ki je zagovarjal mnenje, da mora ostati Avstro Ogrska velevlast in v trozvezi. Odgovarjal je nadalje tudi na napada glede avstrijske politike na Bilkami, kier postopati Rusija in Avstrija skupno. — Nekateri podcenjujejo vsled sedanje vojske moč Rusije kot velesile, a ti se jako motijo, če menijo, da bode sedanja vojska sploh kaj vplivala na Rusijo kot velevlast. Po pojasnilu sekcijskega šefa Mttilerja je bil proračun zunanjega ministrstva splošno in podrobno sprejet. Prihodnja seja ogrske delegacije bode 4 junija. Na dnevnem redu je poročilo finančnega in vojnega odseka. Slavnost na Semeringu. Na Semeringu so se pričele slavaosti povodom praznovanja petdesetletnice, kar je bila zgrajena železnica Čez Semering. V dveh vlakih so se pripeljali Blavnostni gostje, med njimi pokroviteli slavnosti nadvojvoda Rai-ner, dr. pl. Korber, dr. vitez Wittek, baron Beck, grof Kielmansegg in grof Clary, predsednik južne železnice Chlumecky žunan Lueger in drugi. Vseh gostov je bilo 600. Po sv. maši je bilo odkritje spominske plošče na spomeniku inženirja Ghega. S avno< stni govor o Ghegi, ki je vodil zgradbo že-ležnice čez Semering, je imel stavbeni svetnik Koch, ki je pozdravil navzočega nadvojvodo Rainerja, ki se je od početka zanimal za železnico čez Semering. V svojem odgovoru je nadvojvoda povdarjal važnost te železnice za državo, ker je ta železnica odprla pot do morja in zato postala velike važnosti za trgovino in industrijo. Predsednik Chlu-meoky je v ime južne železnica izrekel zahvalo društvu inženirjev in arhitektov za spominsko ploščo, namenjeno spominu ženi-alnega Ghege. Glavni del slavnosti je bil s tem končan. — Vsa slavnost bode trajala ves dan. Itazpor med Francijo in Vatikanom. V petek je bila napovedana razprava v francoski zbornici. Vnanji minister Dalcasso je omenil obisk italijanskega kralja v Parizu in vrnitev obiska po Loubetu v Rimu. Nato prečita protestno noto rimske stolice. Vlada je odpoklic »la francoskega poslanika pri Vatikanu, ker je zahteval kardinal Merry del Val, da naj francoski poslani svoja vprašanja o protestu, katerega je odposlala apost. stolica drugim državam, stavi pismeno. Grousseau pravi, da vlada ni dokazala s tem, da ]e pravično postopala. Delcassč odvrne, da je bila vlada opravičena zahtevati takoj ustno pojasnilo. Na nadaljno Grousseauovo vprašanje odgovarja Delcasse, da ga je pred Loubetovim obiskom v Rim opozoril papežev nuncij na nezastarele pravice Vatikana. Briand je mnenja, da bode poslanik pri Vatikanu stalno odpoklican in da se izvede ločitev cerkve in države. Ministrski predsednik Combes je seveda smatral za žalitev ljudo-vlade, ker brani papež svoje pravice kot vladar, in vsled te žalitve, je rekel Combes, je bil odpoklican francoski poslanik. Vlada ne trpi več, da bi se papeštvo umeševalo v mednarodne francoske zveze. Ker predpisuje konkordat, da mora imeti Francoska svojega opravnika v Rimu, zato ni vlada takoj zatrla poslaništva pri Vatikanu. Combes je govoril nato proti temu, da bi se konkordat takoj odpovedal, ker je za to 91. Priloga 115. štev. ».Slovenca" dn<§ 31. maja 1904. treba priprav. Kadar bode komis ja izvršila svoje delo, bode predložila svoj načrt zbornici. 0(1 zbornico je odvisno, ie hoče to iz-vržiti že do januarja 1905 — Poslanik kne-invine Monaco pri Vatikanu je priobčil v »Tribuni« pismo, v katerem odločno povdarja, da ni monaški knez izročil Jau imu protrstra note, in Se pristavlja, da bi bilo tako rav-nanjo slično izdajstvu. Vojna dolžnost na Angleškem. Veliko razburjenje povzroča sklop ko misije za angleško milico in prostovoljce, katera jo priporočala splošno vojno dolžnost za eno It to od 20. do 21. lota in pozneje 7.a kratek ča«. Vs'0'1 tega vlada veliko raz hurjenje, kor ni nihče pričakoval takega sklepu. Vstaja Ilererov. Kakor sodijo merodajni berolinski krogi, bodo preteklo celo loto, predno bodo upor v nemški južnozahodni Afriki zadušon ter postanejo zopet normalno razmere, bodo trajalo eno leto in pol. /i Italkana. Sultan zato t: ko želi obisk bolgarskega kneza, ker je vznomirjen zaradi Goluchovv-kega govora in zaradi velikih zahtev avstrijske vojaške uprave, bultan želi zvezo z Bol garijo, da bi ga ne iznenadili kaki dogodki. — »Večerna pešta« v St fi ii prinaša sliko o vtisih Petra Daskalova v Makedjniji. Tur Sko-bolgaraka pogodba jo na bolgarsko prebivalstvo v Makedoniji nad vse ugodno vpli valo. Vstaje so dva ali tri mesece ni bati. Reforme bodo najbrže zaspale, ker manjka Turčiji denarja. Novih hiš s turško p močjo no morejo postaviti. Onim, ki so brez strehe, pridružilo se bede tudi prebivalstvo, kutjro strada, in novo nemire bode povzročila nezadovoljnost. Beigrajska polvladna »Samouprava« izjavlja, da so bili nekateri v strahu, češ, Avstrija bede porabila zadreg« Rusije in razširila svoj vp!iv po Balkanu; toda Avstrija dela v prilog reformam popoinoma po načelih avstrijsko ruskega dogovora in nima nikakih a^resknih namenov. Kronanje kralja bode, kaker je kontno določeno, dne 29. 30; in 31. avgusta v Bel gradu. Kakor poroča o bolgarski vladni krogi, so je 6000 begur.cav vrnilo na Tuiško. BjI garska vlada je z uspehom zadovoljna, ker kažejo turške oblasti pii sprejemu begur.eev na meji dobro voljo. Sveta sinoda poziva duhovnike, kateri so iz raznih vzrokov zapustili svoje pošto jar.ke v Makedoniji, da naj se takoj po vrnejo. v Štajerske novice. š Občni zbor„ podružnico sv. Ci rila in Metoda v Žalcu bode dne 2 ju nija t. I. na Teluvo na vrtu g ;stilne gospe Ilausenhiibler. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored: 1. Pozdrav, 2. poročilo tajnika i i blagajnika, 3. slavnostni go\or o namenu družbe sv. Ciiia i a Metoda, 4. pobiranje letnine in vpisovanje novih udov, 5. volitev novega odbore, 6. slučajnosti in 7 prosta zabava. Z ozirom na veliki pomen družbe sv. Cirila in Metoda pričakujemo, da se rodo ljubi in prijatelji našo slovenske mladine v Savinjski dolini v mnogem številu udeleže tega zborcvarija in darujejo na oltar domo ljubja ter tako pocragajo reševati našo mladino. š Pogreb zlatomašnika Zabukov-ška. Dne 27. t. m. je k večnemu p čitku spremljalo 20 duhovskih bratov č. g. biser nega mašniks in upok. župnika G a š p a r j a L a b u k o v š k a , ki jo celih 46 let ktt drugi župnik pastiroval na 1. 1847. ustanov Ijeni župniji S/. Petra v Z čah. Bil je sta rosta duhovnikov lanant. skifije ter je lan skega leta praznoval biserno sv. mašo. Sprevod sta vodila čč. gg. kanonik bisterš'ii Anton H a j š e k in P r. II r a s t e 1 j, duhovni sveto\alcc in dekan v Konjicah ob asijtonoi 18 duhovnikov in veliki ga števila vernega lju4st'.a. Naj v miru počiva zlata duša, ki je skozi toliko let žaloBt ii veselje delila s svojimi ovčicami! š Marijina družba na Vranskem. Mladoničev in deklet Marijine družbe najsrčnejša želja je žo davno bila, da bi se radi v jubilejnem h tu progUšonja breznu,dežnega spočetja Device Marijo pod lastno zastavo zbirali. V ta namen so marljivo denar do-našali. In ta želja se jim bode spolnila na sv. Rešnjega Telo^a tlan, 2. junija, ker takrat bodeti zaetavi slovesno blagoslovljeni. Rsn-deri je res umetniško in primerama c»no iz delala tukajšnja rojakinja gospica Rozalija Novak, ki jo letos dovršila Višjo obrtno šalo na Dunaju MladoniSka zastava jo ru deče barve iz svile in nosi podobi presv. Srca Jezusovega in s-. Alojzija, dekliška pa bola iz enako svile in s podobama brezmadež nega spočetja preblažt ne Device in sv. Nežo Na zastavi smete mladenči in dekleta zares ponosni biti, ker bodeti kras za vso prenov- ljeno cerkev vranBko. Ob toj priliki ae iz reka srčna hvala tudi vsem tistim cenjonim gospicam in gospodom, ki so z velikoduš nimi darovi, prispevali k tema zastavama I Hog Vam plati I š Bik umoril človeka. Minolo so boto je Jakob O ž e k , posestnik iz Marije Gradi o pri Liškem trgu, od okrajnega zastopa v Celji, kupil plemenskega bika. Čeprav bo Ozeka prijatelji in znanci opozarjali, naj nikar sam ne žene bika domov, se ni dal pregovorni, nego ga je celo brez preveze na glavi peljal Pri Grenadirju izven Colja pa se mu jo bik naenkrat splašil in zbežal na mali klanec nad okrajno cesto. Ožek je šol od druge strani na klanec, hoteč l ika nenadoma prijeti. V zadnjem trenotku pa ga je opazila divja žival in so z vso silo vanj zagnala tako, da jo vrgla Ožeka s klanca na cesto in sarrta padla za njim. Ožek jo padel b tako silo na glavo, da je bil pii priči mrtev, bik pa si je odtomil le eden rog. Vsled bolečin je žival še bolj podivjala in dirjala besna nazaj proti Celju. K sreči ni pri tem diru bil nihSe poškodovan. Zan darji, mimo kojih stanovanja je bik tekel, so precej zapazili nevaren položaj in takoj sta dva moža (postajevodja Križanec in R i z m a 1) šla za bikom, kojega eta dohi tela v Novi ulici. Ker je bilo v bližini vse polno ljudi, nista mogla streljati, zato Bta se, bajonete pred seboj držeč, previdno bližala kiku. Ko sta bila ie v neposredni bli žini, bi bil kmalu bik se zaletel v orožnika Kr žanca, toda Rizmal je nevarnost koj opazil in je z vso silo zabodel bika v gobec, na kar je le ta postal krotek in so dal mirno odvesti v klavnico, kjer so ga potem ubili. Ožek zapušča ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Idrijske novice. i Ljudska hranilnica in posojilnica v Idriji, ki ima svoja prostore v najetem poslopju krščanski ga gospodarskega društve, je v preteklem letu 1903 zopet lepo napredovala. Članov je pristopilo 31, posojila ao znašala 46 042 64 K, naloženega denarja je imela koncem leta 59.678 98 kron. Čistega dobička ima hranilnica 332 60 kron vkljub temu, da obrostu e vloge po 4 en čatrt % in daje posojila po tri četrt % Rezernega Zaklala ima sedaj 376 14 K, ko jo pislovala šele poldrugo leto. Tudi letos gremo lopo naprej. i Umrl jo tesar B nž Felc, čvrst kr ščanski mož. Naj počiva v miru! i Zdaniti se utegne v nasi občini, ako dana znamenja prijenljivcsti do pristašev naše stranke niso le znamenja — zadrege. Kakor jo Čuti, bi sedai libera'ci vendarie bili pripravljeni izpopolniti računski odsek ter vol ti v odsek tudi zastopnika našo stranke. Na vemo sicer, kakšnega mnenja so naši odborniki, pravično pa bi bilo, da liberalna večina v vsak odsek voli veaj enega naših mož. Ako volijo samo v računski od s^k kakega katoliško narodnega odbornika, utegne se zgoditi kakor pred leti. Takrat pregledovali niso podpisali po svojem prepričanju pomanjkMvih računov. Vstali so pa liberalni zastopniki in — potrdili račune. Protest pregledovalcev ni imel uspeha, ba daj utegnejo celo poročilo izročiti katoliško narodnemu zastopniku, potrdili bodo pa kar bodo sami hoteli, ker so v večin'. BoljSe torej nič, nego hoditi za liberalce samo pc kc stanje v žrjavico. Zastopstvo torej v mestnem zastopu in v vsakem odseku, zaet ip nike pa naj določijo katoliško narodni odborniki sami iz svoje srede. Preziranja bodi konec! V prid občine bo vsak rad sodeloval po svoj h močeh. Jeseniške novice. j Komedijantje in hujskači Elon izmed tistih, ki ustanavljajo »Slov, delavsko izobraževalno društvo« na Savi, je dal v »Siov. Narodu« v 146 vrstah natis niti svojo izobrazbo. »Komedijantje in hujskači« je naslov njegovega elaborata. Se ved« to so klerikalci sploh, imenoma pa dr. Šusteršič in dr. Krek. Zakaj ? Ker so potegujeta za ljudsko pravice. Ta iz< braženec piše: »Kar je v tovarni delavk, ki imajo otroke, so večinoma — Marijine dovice Ras, da precej nezakonskih otrok teh Marijinih devic trohni na jeseniškem pokopališču in obžalovati jo, da to Marijine devico tako nemoralično živo.« D.;lavk v tovarni je rad sto, v Marijini družbi jih jo pa le deset, pa povejte, o ka teri bo moro kaj takega govoriti? Nezakoa Bko matere Bploh re morejo biti sprejeto v Marijino družbo. Najprej lainjivo očitati nemoralno življenjr, potom pa »obžalovati« tako nemoralno življenje, kaj je to? Hudobija in komedija. Trditev, da je bilo govorjenje dr. Krekovo o veliki umrljivobti vsled tovarniškega dela skrajno hujskanje, naj ovr-žojo podatki iz mrliško knjige joBcniške. Popolnega dokaza o veliki umrljivosti samo iz jeseniške mrliško knjige pa ni mo- gočo podali, ker veliko delavcev jo pokopanih na helanskem pokopališču in v Ljub liani, kjer so umrli v bolnišnici, n. pr. lotos dva mlada delavca, družinska očeta, za je tiko ; mnogi, ki so si bolezen nakopali v tovarni, so pa šli umreti v svoj domači kraj. A žo, čo pogledamo v jeseniško mrliško knjigo, moramo reči, da tovarniško delo mnogim hipoma vzame mlado življenje in mnogo tako oslabi, da res njih otroci nimajo prave življenjske moči v sebi ter v malo letih shirajo in umrjejo. Ponesrečili so se smrtno: 1) Dne 23 februarja 1890 se je Franc Cegnar, zidar, 30 let star, pri zidanju nove tovarno zadušil z ogljikovo kislino. 2) Dne 10. februarja 1893 jo 32 let stari Franc Kralj iz Zapuž, oženjeni delavec, vsled ponesrečenja v tovarni umrl. 3) Dne 81. julija 1893 je umrl 27 let stari Karol Klančnik ; razbilo mu je črepinjo in ga zmečkalo v tovarni. 4) Jikob Novak, 43 let star, se je pri peči v tovarni zadušil z ogljikovo kislino 6. dec. 1893 5) Dne 2. maja 1894 jo umrl oženjeni 29 let stari Tomaž Rode. Tekoče razbeljeno železo pri Martinovi peči ga je opeklo. 6) Dne 25. septembra 1894 je umrl 181/, leta stari Jožej Žen. Ponesrečil 'se je v tovarni. 7) Dne 7. junija 1895 je nagloma v tovarni umrl JakebŽvan, star 36 let. 8) Dne 26 junija 1895 je umrl v tovarni Matevž Odar, 34 let star, vsled poškodb na glavi. 9) Dne 9 junija 1900 je umrl 41 let stari Janaz Zmrzlekar vsled težkega telesnega poškodovanja v tovarni. Tovarniška bolnišnica je v belski župniji, kateri so tam umrli vsled poškodb, po kopani so na Koroški Beli. O umrljivosti otrok naj govori stati-stičon izkaz iz dveh desetletij. Od 1. 1881. do 1890. je bila sicer tukaj tovarna, a s knapi vred je bilo le okoli 300 delavcev. Novo tovarno so zidali leta 1889. in 1890. ter jo polagoma razširili in prav moderno uredil'. Ko so opustili delo v Bo hinju in Radovni. preselili so se ti delavci na Savo. Od I. 1898, ko se je tovarna razširila do BBdanje telikosti, je približno kakih 1300 delavcev na Savi. Primerjajmo sedaj umrljivost otrok do 7. lota v desetletju od 1881 do 1890 in od 1891 do 1900. Leta je umrlo vseh od teh otrok pod 7. let. ali odstot. 1881 25 10 40 1882 43 15 35 1883 39 18 46 1884 32 10 31 1885 55 26 471/2 1886 46 14 30i/2 1887 28 15 54 1888 37 21 57 1889 39 14 36 1890 56 29 52. Od 1891 do 1900: Leta je umrlo vseli od teh otrok pod 7. let. ali orlslot. 1891 38 18 48 1892 75 38 501/2 1893 68 35 511/2 1894 55 23 41«/, 1895 72 43 60 1896 63 36 57 1897 77 51 661/, 1898 61 34 56 1899 111 69 6I1/2 1900 91 67 74 Prave umrljivosti ta izkaz zato ne pokaže, ker bo delavci vedno Belijo ; mnogi tu rojeni umrjejo drugod in pa, ker bi se mo ralo jemati v poštev tudi število rojenih ter okolščina, da so oženjeni delavci večinoma mladi, torej mora naravno biti med otroci večja umrljivost nego med odraslimi, vendar to nam pa pokažeta ta dva izkaza, da med otroci umrljivost raste, odkar je mo dernejšo urojona tovarna in manj nedeljskega počitka. V prvem desetletju jo Ie trikrat štovilo umrlih otrok pod 7. letom naraBlo čez 50%, najvoč 57% k ta 1888., a umrljivost jo bila tolika vsled ošpic. V drugem desetletju jo pa samo dvakrat pod 50%, sicer pa vodno več, trikrat nad 60%, lota 1900 cclo 74%, ko ni bilo nobene otroške opidemično bolezni. Primorske novice. p Goriške občinske volitve so vršo v kratkem. Volilna borba se vrši pod tremi gosli: »Liberalci, indipendonti popolari«. Katoliški Italijani so v »neodvisnem« taboru. V svoji kandidatni listi imajo enega kandi data skupno z liberalci, dva pa z »ljudsko stranko«. p Nadvojvoda Rainer, najvišji voja ški poveljnik, pride v Gorico dne 2. junija. p Da bi se usmrtil, je prišel iz Trsta v Gorico kamnosek Evgon F. To so brzo javno naznanili iz Trsta goriški policiji. Ta ga jo sla iskat in ga je našla v gostilni zjutraj, ko je še spal. Tu bo mu vzali re volvor in ga povabili na policijski urad, naj dd nekaj pojasnil. Priznal je, da se je hote umoriti in rokel, da je zaman vea trud policije. »če hočem, se vseeno lahko končam danes ali jutri«, je rekel. Pravi, da ima neozdravljivo bolezen. Shod slov. visokošolcev- Praga, 28. maja. Vez, ki naj bi vezala vse slovansko dijaštvo, se je utrdila iznova, utrdila mnogo bolj, kakor pa je obstajala sedaj. Vsedijaška slavnost je vir novega življenja, ki bo začelo kliti med slov. dijaštvom. Tega so si svesti vsi slov. dijaki, in Čehi so storili vse, da se slavnost vrši kar najimpozantneje. Povsod, kamor pogledaš, so napisi „vseštudentska slavnost", celo tramvajski vozovi jih imajo. Prijaznost in prisrčnost, s katero je nas sprejela Praga, je dokaz, da se tu ne gre le za same fraze, ampak za resna aktualna vprašanja. Cehi so storili vse, da nam omilijo bivanje v Pragi; pokazali so češki akademiki nam, kaj morejo. Zato je shod za slovanske univerze zvezan z dijaško razstavo. Že v četrtek popoldne je došlo mnogo slov. dijaštva, večina jih je pa prišla v petek. Zjutraj se se pripeljali z Dunaja Slovenci, Hrvatje, Srbi in Čehi, popoldne pa Hrvatje iz Gradca. Italijani so izjavili, da se ne udeleže, ker se je osrednji odbor postavil na stališče Slovencev, ki zahtevajo tudi slov. šol v Trstu. Sprejem je bil prisrčen. Ob 10 uri je bila otvoritev dijaške razstave v „Mčš-tanski besedi". Poleg velikega števila občinstva so se je udeležili tudi župan pražki dr. Srb, rektor češke univerze dr. S t r o u-hal, prof. Jarnik, pesnik Vrchlicky i. t. d. Dalje sc je jc udeležilo obilno števil® slov. gostov, med njimi zastepniki »Danice", »Slovenije", »Save", „Zore", „Zvonimir", itd. Shod je otvoril fil. g. J. Pele, ki je posebno pozdravil prof. Jarnika, zahvaljujoč se mu za njegove zasluge za češko dijaštvo, ki si jih je stekel posebno s tem, da se je ustanovila »Svazceskcho studentstva", in katerega delo je tudi to razstava. Nato je goveril g. prof. J a r n i k, dr. S r b in rektor S t r o u h a 1. Opoldne jc bil obed v restavraciji Obeudčri. Tekom popoldneva so si gostje v spremstvu čeških akademikov ogledovali pražke znamenitosti. Popoldne jc tudi priredila »Severo-češke jednote" predavanje, ki so se ga udeležili Slovenci in nekoliko Srbov in Hrvatov. — Zvečer pa se je vršila v velikanski dvorani v Zofinu umetniška akademija. Občudovali smo posebno skladbe Smetanove. Nastopil je akademiški orkester, tehniški pevski zbor, akademiški pevski zbor itd. Slovensko občinstvo bo posebno zanimal nastop gdčne. Noemi, ki je gotovo še v dobrem spominu našemu občinstvu. Občinstvo jo je opetovano poklicalo na oder, naposled je zapela še brez spremljevanja slovensko pesem »Zora vstaja", kar je bilo povod burnim^ovacijam umetnici. Po dokončanem programu se je pa češko slovansko dijaštvo skupno zabavalo. Pevale so se češke, slovenske, hrvaške himne in narodne pesmi. Čutili smo se kakor med brati. Danes pa se vrši v češkem „Narodnem domu" manifestacijski shod za slov. univerze in šole. Govoril je prof.Jarnik o „Zapo-četku in okoliščinah zveze češko-slevanskega dijaštva". Sprejete so bile z velikim odobravanjem sledeče resolucije: »Mi češki akademiki s Češkega, Morave in Šlezije z zastopniki akademikov slovonskih, hrvaških, srbskih, moravskih, poljskih in ruskih, zbrani v kraljevem glavnem mestu Pragi, pri manife-stičnem dijaškem zborovanju pod častnim predsedstvom prof. dr. J. Jarnika in ob mno-gobrojni udeležbi svojih profesorjev zahtevamo : 1. Da bi vis. ces. kr. vlada ustanovila v Brnu, glavnem meatu Morave, češko vseučilišče, dokazano potrebo čeSkega izobra-ienstva, katero, črpajoč Bvojo izobrazbo na univerzi dunajski in praški, zlasti to poslednjo, preslabo vsled nodoatatnih prostorov, pro-polnjuje kot edino vseučiliščo sedam mili jonskoga naroda; 2. Da bi vis. cas. kr. vlada odstranila občutno pomanjkanje rednih dotiranih profesorjev in primernih proBtorov na čoški univorzi v Pragi, da bi pomnožila ušitoljske moči in dala novo zgradbo praški tehniki, da bi izpopolnila tehniko v Brnu in izpopolnila vso kulturne zahteve češkega naroda; 3. Zahtevamo, da bi c. kr. viBoka vlada ustanovila slovensko vseučilišče v Ljubljani in b tem zagotovila slovenskemu narodu individualni razvoj na narodnem temelju. 4. Da bi vlada ustanovila zadostno štovilo slovanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šol v vsohdeželah, k j er prebi v a j o Slovenci, ter tako izpolnila prve slovenske kulturne zahteve in naredila konec dosedanjemu narodnemu nasilju, ki izpod-kopava narodni razvoj. 5. Zahtevamo, da naj vis. o. kr. vlada priina popolno reciprooiteto Y«eučilišču v Zagrebu z vsouči lišfii naše državne polovice, in naj poskrbi, da ne bodo dijaki ic Bosne in Hercegovine prisiljeni s štipendijami in kon-vikti, da obiskujejo nemške visoke šole, am pak naj jih vlada podpira pri obiskovanju hrvaških visokih do). Studentsky almanach. O priliki vsedijaškega shoda v Pragi jo izšel jako zanimiv „«tudentsky almanach", obsezajoč povesti, črtice, pesmi, razprave, tikajočo sa češkega dijaškega življenja, pri katerem so sodelovali najboljši pisatelji češki. Slovenskim dijakom, ki se uče čeSčine, ta almanah vr o priporočamo. Stane samo 1 K 30 v. vkliub temu, da je zelo elegantno opremljen. Na roči se lahko v slovenskem a k a d e-m i č n e m društvu »Iliriji" v Pragi, Karlove ndmesti 27—11._ Dnevne novice. V Ljub lj »ui, 30. maja Osebne vesti. C. kr. okrajni komisar baron L a z a r i n i v Krškem je prideljen okrajnemu glavarstvu v Kamniku; na nje govo mesto pride kcncipist pri dež. vladi, dr. Fr. V o n č i n a. — Začasno vpokojeni stotnik gospod Alojzij V e 1 k a v r h je b 1. junijem prideljen pešpolku štev. 27. — Poročil se je danes v Kamniku sodni pri stav gospod Fr. Regallyz gdč. Mi n k o K e n d a. — V soboto je bil na Dunaju gospod državni poslanec F r. P o v š o izvoljen podpredsednikom kmetijskega oddelka v poljedelskem svetu. Umrl je včeraj popoldne okoli pol treh č. g. kaplan Jakob Pokoren vHor julu. Soboto zvečer je šo spovedoval. Ne deljo zjutraj se je čutil slabotnega in nima ševal. Bil je previden s sv. zakramenti. Po kojnik je bil rojen leta 1859. v Skcfji Loki tor v mašnika posvečen leta 1884. Kot ka pelan je služboval v Ct-težu cb Sivi, v Črnomlju, v Smledniku, kot župni upravitelj v Polšniku, kot kaplan v Starem trgu pri Poljanah in v Horjulu. N. v m. p.! Umrl je v soboto popoldne ob 5. uri gospod Ivan Vrančič, višji tficijal južne železnice v Ljubljani. Smrt ga jo za lotila v Sodražicl, kjer je nekaj tednov bival na počitnicah. Pokojnik je svoj čas služ boval tudi v Litiji in Postojni. B;1 je mirna in dobra duša ter vrl narodnjak. Naj počiva v miru! — Dotično brzojavko smo prejeli prepozno za sobotno številko. »Gorenjec« piše v zadnji številki v soboto z dne 28, maja med drugim: „Za (vojaško) predlogo bodo glasovali krščan. socijalni in klerikalni delegatje, med njimi seveda tudi dr. Šusteršič. Izmed slovanskih delegatov se bodo uprli nezaslišanim zahtevam edino le _ To je objavil »Gorenjec" v soboto, dočim so naš in drugi razni listi že v četrtek 26. maja poročali, da je dr. Šusteršič v odseku s štirimi tovariši glasoval in govoril proti vojaški predlogi v celoti. V petek smo zopet na prvem mestu objavili dotična imena delegatov in vsebino dr. Susteršičevega govora. Toda „Gorenjec" ima menda kurjo slepoto ali pa zajema svoja poročila iz „Rdečega Prapora". Sram jih bodi, take časnikarske hijene! Proti nemškemu „Schulvereinu" piše sobotni »Narod« : »Slovenci čutimo na svojem narodnem telesu skrajno nevarnost tega nemškega jSchulvereina', okrog katerega je zbrano vse nemštvo iz Avstrije in Nemčije«. Tako pišejo liberalci. A v dejanju so pa zvezani ravno z onimi Nemci, kateri zatirajo slovenstvo. Najboljše orodje za ve-lenemške težnje je pri nas politična zveza Tavčar-Schwegal. Dokler obstoji ta zveza, jo vse pisanje liberalcev le pesok v oči. VrtnarBka razstava bo v Gorici otvorjena sredi aprila prihodnjega leta Pojasnila daje in priglase sprejema g. šolski svetnik Josip Culot v Gorici, Piazza Ginna stika 2. — Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu uljudno naznanja p. n. občinstvu, naj blagovoli poproje vprašati glede vsprejema bolnikov, ker je bolnišnica prenapolnjena. Ponesrečenci do bivaj« v vlakom slučaju zavetišče takoj. — Utopljenca so našli28 t. m. v Savi nasproti trboveljski p o B t a j i. Videti je jako močan, oblečen je samo v spodnjo obleko, na glavi se pozna rara. Biti je moral žo dalj časa v vodi, ker je koža že načet*. Ime je neznano. — Kje Je ravnopravnoat? Piše so nam : Razni uradi po deželi imajo še vedno ali samonemške napise, ali pa so slovenski tako skriti, da jih ni mogoče zaslediti. In ta „!epa navada" ni samo na Štajerskem, mar- več tudi še na Kranjskem marsikje. Tako som po opravkih iskal poštni urad v Mengšu. Na deski moreš že od daloč čitati ,Postamt', vso drugo se težko ugano. V veži na vratih je samonemški napis. Tega v Mengšu pač ni treba. — Tat iz navade. I51etni Silvester Zajec, doma iz Dola pri Zalogu, se je že kot mal deček naučil krasti in je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Sedaj je zopet kot pastir ukradel svojemu gospodarju v St. Jurju pri Kranju, kjer je bil v službi, 60 kron in mislil pobegniti. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Kranju. — Svojo moč je hotel pokazati. Jože Sporar, doma iz Podtabora pri Kočevju, je kot prisiljenec bil na delu v Postojni. Popihal jo jc neki dan v krčmo tako, da ni nihče vedel in se ga napil. Ko je prišel zopet nazaj, je začel razgrajati in je prijel paznika za vrat ter ga začel obdelavati. Zo-perstavil se je tudi potem orožnikom, ko so ga aretirali. Izročen jc bil okrajnemu sodišču v Postojni. — Silovitež. Jože Stcin, doma iz Luksem-burga, je prišel pretočeni teden na Hrušico na Gorenjskem iskat dela. Ker je pa več pival in pa beračil okoli, kakor pa službe iskal, so ga zaprli. Neki dan je prišel tudi v neko hišo prosjačit. Ko jc dobil od gospodarja nekaj krajcarjev, popade surovež tiste krajcarje in vrže gospodarju nazaj v obraz rekož: „S tem ne bodem obogatil". Ko so potem javili orožništvu to stvar, je prišel orožnik po njega, a ta se mu zeperstavi in začne s stolom mahati po orožniku tako, da ga je moral orožnik v stegno vbosti z bodalom. A tudi to mu ni bilo dosti, in se še enkrat vrže na orožnika. Še le ko je bil drugikrat uboden, so ga mogli spraviti na varen kraj, kjer sedaj svojo jezo premišljuje. Zaprt jc pri okrajnem sodišču v Kranj ski gori. — Zaprli so v Ptuju bivšega pisarja pri g. dr. Štoru v Ljubljani, radi tatvine. Imenovani je v družbi dveh bivših pisarjev kradel po Ljubljani. Zadnje dva imenovana ptička so tudi že zaprli. — V Adlešiiih so imeli sveti misi jon od .15 do 22. maja. Vodili so ga jezuitje iz Ljubljane, gg Jakob Verhovec Janoz Kunstelj in Janez Pri s t o v. Svete zakramente je prejelo med svetim misijonom 1170 oseb. — Ogenj. Dne 26. t. mes. je posest niku D;mcu na Malem K renu pri Riki pogorelo gospodarsko poslopje; škodo je 5400 kron. — Zlobnost. V noči od četrtka na pe tek je čuvaj Fr. Ribič na Dovjem našel te egrafski drog položen preko tira ter ga od strani I, da so ni zgodila nesreča. — Blagoslov temeljnega ka mena nove cerkve v Cerkljah pri Krškem se je izvršil dno 26 maja. Staro župno cerkev, ki je bila premajhna in slaba, je bilo treba podreti. Na iatem pro štoru se sadai že dviguje v zrak no? pro stran božji hram. Načrt je napravil nadin ženir Mcric Kirchschlager, delo vodi stavbenik Valentin S c a g n e 11 i iz Vidma pri Krškem. Premilostni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je prišel v C rklje že na predvečer slavnosti. ZjUtraj ob osmih je pa šal sprevod od žup nišča na stavbišCe, ki je bilo z maji, venci in zastavami okrašeno. Presv. g knezoškof* jo spremljalo blizu 30 duhovnikov redovnih m svetnih iz domače škcfiie, pa tudi iz zelene Štajerske in bratske Hfvaške. Skoro vsi župljani so se udeležili te redke slovesnosti, mnogo ljudstva je pa prišlo tudi iz sosednih župnij. Presveti je stopil v škofovskem ornatu na prižnico in je vernikom v tričetrt urnem govoru pojasnjeval lepe obreda pri blugoslavljanju temeljnega kamena tor se zahvalil vernikom za darove in za navdušeno sodelovanje pri novi zgradbi. Po nagovoru se je izvršil pomenljivi obred in nato je presvetli maševal na prostoru, kjer bo stal pozneje veliki oltar. Domače cerkvene pevke so pa z ubranim petjem poveličevale slo vesnost. — Drtijske volitve so bilo razvoljav ljene 19. febr. Dopis okr. glavarstva z dae 24. marca mej drugim omenja, da „zoper razsodbo v smislu § 33, občin. vol. roda ni dopuščena pritožba po upravnih stopinjah." Dalje: »Z ozirom na to razsodbo ima županstvo volitve brez odloga znova razpi sati in določeni dan pravočasno semkaj na znaniti, ker je nameravano k tej volitvi v obrambo postavnega postopanja odpcshti enega uradnika." Ia vendar o volitvah ni no duha, no sluha! Res čudno in nerazumljivo! Tako so zna držati županskega stolca sam župan Ilušnikar. Zskaj ? Zato ! Ljubljanske novice. Občni zbor okrajne bolniško blagajne ljubljanske — 4675 kron 73 v. deficita. Minolo je leto, odkar imajo v ljubljanski okrajni bol. blfgajni socijalni demokratje večino. Akoravno so mora občni zbor vršiti po pravilih meseca aprila, vendar ga na- čelnik* Breskvar ni hotel sklicati. Sele pozivu {jmeBtnega msgstrata kot nadzorne oblaBti se jo uklonil ter skloni občni zbor, ki se je vršil včeraj dopoldne ob 9. uri v »P u n t i g a m s k i pivnici*. Vso je rado vedno pričakovalo občnega zbor3, kor jo znano, da sa si gospodje sodrugi med seboj v lasih. Ta tedan pa je bajo sam načelnik Breskvar lotal okrog sodrugov, češ, naj bodo mirni na očnom zboru Uleležba jo bila Blaba. Ismed delodajavcev jo bil en sam dalegat iuvzoč. N.čelnik Breskvar ni druzoga povedal, kakor da so jo hudoval na »Slovenca«, kateri pišo, da je v blagajni »slaba w i r t š a f t«. Komaj je to izgo voril že je poročal blagajnik g. Pelan, da ima okraj. bol. blaga^a ljubljanska preteklo leto 4675 kron 73 vin. deli c i t a Ko so krščanski socijalci zapustili blagajno, znašal je rezervni zaklad 82.221 kron 24 vin, ia sedaj t teku enega leta, kar jo i aajo SLcjalni demokratje v rok, h pa je padel rezervni zaklad na 77 545 K 48 vin. llss lepa »wirtš»ft«, kajn3 g. Breskvar? Vršila so je volitev, in s'cer bo bili izvoljeni od strani delojemalcev v nadzorni od bor gg. hot, PraU8t,Brozovičin Tekavec. V razsodišče pa gg. Saver, Bajda,Monard,KrižnarinPitteri. Od strani delodajavcev ni bil nobeden izvo ljen v nadisorni odbor, akoravno bi bil edini navzoči dalegat lahko volil vse. A nastop soc. demokratov in pa deficit v blag*jni je povod, da so delodajalci niso udeležili občnega zbora, s tem pa pokazali, koliko zaupajo dolodajavoi socijalnim demokratom. Ker sta med letom tudi dva upravna od bornika odložila svoj posel, bila sta v upravni odbor izvoljena gg. Klomenčič in K o r -dolič. — Pri raznotere stih razvila so je precej živahna d bata o blagajniških pravilih. — Vsi govorniki so povdarjali, da ne gro, da bolnik podporo dobiva samo 20 tednov ; treba je podporo podaljšati, oziroma blagajna mora p grebsčino izplačati in to tudi, ko že potečo 20 tednov. Sklenilo so jo sklicati avgusta meseca izvanrodni občni zbor, kateri bo imel nalego prenarediti pra vila. Sodrugom gotovo ni znano, da so vso to že pred šestimi leti kršč. socialci pcs'iu šali; hoteli so zvijati polovično podporo vsaj šo za nadaljnih 30 tednov, a prenarejena pravila s prošnjo so romala od Poncija do Pilata in so so končno čez 13/4 leta zopet vrnila upravnemu tdberu z motivacijo, da vlada no dovoli podporo na daljši čas raz tegnit', doklor rezervni zaklad ne doseže po stavno določene visokost'. Nato je sledila zolo zanimiva dobata o načelnikovi reinu norjciji. Oglasil ae je g. K o r d e 1 i č, zbral skupaj vso svojo zgovornost, kričs), da je posta! hripav, tar rotil navzočo delegate, naj glasujejo, da so da načelniku Breskvarju 300 kron remuneracije Magistratni svelnik g. S e š e k pa je kot zastopnik nadzorne oblasti izjavil, »da a to stvarjo ne bo nič«; ako občni zbor spiejme Kor-d o I i č e v predlog, gs bo nadzorna oblast razveljavila. Pravila določajo, da mora upravni odbor brezplačno delovati, ravno tako načelnik. K o r d o 1 i č je nato poskušal progovo riti gosp. S e š k a, kako nujno da načelnik Breskvar petrebuje 300 kron. B r e s • k v a r pa se je na predsedniškem stolu go tovo spominjal besed gosp. S e š e k a , ka tere jo govoril, ko je B r o s k v a r prevzel blagajno: .Nič plače!« — A tudi eden navzočih sccialnih damokratov je ugovarjal, da bi Be Bieskvarju dala re muneracija. Breskvar pa je nato izavil: »Alston, to je ganz naliHich, da ne morem zastonj delati.« Predlog je bil sprejet. S tem so soeialnodemokraški voditelji pokazali, da se jim gro v prvi • vrati samo za njihove žepe. Katerikoli izmed sodrugov mis'i, da jo poklican biti voditalj, izkorišča svoje me sto, kamor ga posadi. Tembolj pa je zahtova BfOBkvarjeva predrzna, ko vendar računski zaključek izkazuje 4675 K 78 h deficita. V eni odbozovih sej bolniške blagajne je upravni odbor soglasno sklenil, izplačati neki revni vdovi za njenega umrlega mož« pogrebšMno. Navzoči magistratni svetnik go spod S e š e k je ugovarjal. Načelnik Broa-kvar pa je izjavil, da bo preje vprašal mestni magistrat. In res je vprašal in tudi ne izplačal, Radovedni smo, ako bo tudi se-daj vprašal mestni magistrat, ako ai sme iz plačati 300 kron. Po izjavi gospoda SJka smo prepričani, da tega mestni msgistrat ne ho dovolil. Občni zbor dijaške in ljudske kuhinje je bil v soboto dne 28. t. mes. jako dobro obiskan, zlasti dame so bile častno zastopane. Zaslužni načelnik društva g. D r e 1 s e je otvoril zborovanje in poročal o delovanju društva v preteklem letu. Spominjal se je med letom umrlih članov, dobrotnika dijaške in ljudske kuhinje g msg. S t a r e t a, in g. Jakoba Kavčiča, ki je volil društvu 60 kron; v znak sožalja so zborovalci vstali. Društvo je med letom po zaslugi načelnice gospe K o s o v e dobro delovalo. Prodalo se je leta 1903 132.182 porcij jedil, 24.841 kosov kruha in 9800 porcij jedil v vrednosti 1528-36 kron. Ubogim starcem je društvo dalo zastonj 1095 porcij jedil in ravno toliko kosov kruha v vrednosti 153-30 K. Ubogim dijakom je društvo razdelilo jedil v vrednosti 1528.36 kron zastonj. Zlasti velike važnosti je dejstvo, da so kljub veliki draginji v Ljubljani ostale cene iste, kakoršne so bile pred 27 leti ob ustanovitvi ljudske kuhinje, namreč: meso stane 8 h, prikuha 6 h, juha 6 in kos belega kruha 2 h. Da so cene ostale neizpremenjene, gre pač zahvala dobrotnikom društva in zlasti kranjski hranilnici, katera je dala cel čas društvu brezplačno na razpolago prostore Jako laskavo omenja delovanje dam dobrotnic pod spretnim vodstvom naielnice g. J o s i -pine Kosov e. Iz poročila blagajnika g. dr. Josipa Stareta povzamemo, da je v preteklem letu imelo društvo 14.787 63 K dohodkov in 13 81346 K etroškov. Društveno premoženje znaša 919417 K. Poročili sta so s pohvalo vzeli na znanje. V odbor bo bilo izvoljeno sledeče dame: Načolnica: g. J o -sipina Kos, namestnica: g. II e d -viga pl. Radics. odbornico: gg. J o s. Grošelj, Ana Eržen, Uršula PodkrajšekinJenyRecher tor gospodje: Avgust Drelse, načelnik; vitez Matija pl. Zitteror,o inkr. stotnik v pokoju, načelnikov nameBtnik, dr. Josip Staro, blagajnik, pl. Peter Radico in Anton Koržič, profesor, ekonoma. Odborniki so gg. dr. Ferdinand Čekal, kanonik, dr. Gregor Pečjak, profesor; dr. Ivan Svetina, profesor in Frančišek Žitnik, uradnik v pokoju. Pregledovalcem računov, sta gg.: B r a d a š k a in Pretnar Da lovanje dijaške in ljudske kuhinje je vsega priporočila vredno. Ob sedanji veliki dra ginji izvršuje tiho in mirno veliko karita tivno delo: za nizko ceno kakor pred 27 leti daje zlasti dijakom in revnejšim slojem ljub ljanskega prebivalstva dobro in okusno jed. Ker zlasti podraženje mesa zelo vpliva tudi na delovanje ljudske kuhinje, zato prosimo usmiljena srca, naj izdatno podpirajo ljudsko kuhinjo, ki je že toliko dobrim dijakom omogočila, da so prišli do boljšega kruha! Na Rakovniku boda, kakor orno žo po-rečsli, v četrtek zvečer ob 6 uri slovesno položen in blagoslovljen temeljni kamen. Tem povodom pride v sredo iz Tufina gen rektor salezijanski, don R u a , naslednik Bjscov v Ljubljano, kjer ga na kolodvoru sprejme odbor salozijanskih odbornikov pod vodstvom g. df. Janežiča. V četrtek cb pol 12. uri se mu pokloni odbor salezijanskih sotrudnic pod vodstvom komtese Auersperg. Odlikovanje. Včeraj zjutraj ob 9. uri je bil v okrašeni čakalnici na juž. kolodvoru slovesno odlikovan s srebrnim križcem za zasluge kovaSki mojster g. I. M o ž i n a , ki je že 50 let v službi južne železnici. G)-vorii so inspekt>r P ose h iz Trsta, slav-Ijontc in poetaje načelnik g. Guttn ann. Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev itd v Ljubljani priredi v torek, dne 31. t. mos. avoj redni seslanak ob 3. uri popoldne v gostilni g. Beliča (6) na Dunajski oesti. Ker jo dnevni red zelo važen, jo želeti mnogobrojno udeležbe. Umrli so v Ljubljani: V otroški bolnici: Jožefa Pelnauer, rudokopova hči, 4Vf leta. V bolnici: Gregor Lesko-j v e c , g istač, 87 let. Anoton Jančar, I mlinar, 60 let. i{c Nevaren tat aretovan. V zadnjem času jo mestna policija opravljala svojo službo z nekako neumornostjo, kajti dolgo se že ne pomni, da bi so bilo zgodilo v tako kratkem času toliko tatvin in vlomov. Vse to pa policijo ni spravilo iz ravnotežja. Vršila je intenzivne poizvedbe ter z veliko pazljivostjo opazovala cseba, ki so hodile ponoči in podnevi po mestu. Marsikateri, tujemu imetju nevarni osebi je pretipala žepe, toda pravega uspeha le ni bilo. Posrečilo se ji je pa dobiti storilca v včerajšnji noči v fC3t. Na Marijinem trgu sta opravljjala svojo službo mestni policijski nadstražnik Alojzij S'anovec in stražnik Karol Berghauser. Po eni uri prikoraka po Sv. Petra cesti človek, kateri se jima je zdal zelo sumljiv. Ustavila sta ga in vprašala, od kod da pride. »Ie kavarne Pua«, je bil njegov kratki odgovor. Ker stražnikom to ni zadostovalo, hotela sta imeti ša kako zagotovilo, kdo da je. Pri tom pogovoru so je nadstražnik S anovec zadel z roko njopavega suknjiča, v katerem je zarožljalo ž dežje. - O.lpeljala sta ga takoj na stražnic-, kjer je bil telesno preiskan. — Policija je našla pri njem dleto, več vitrihov, nokaj donarja in nekatere stvari od vloma pri Blazniku in Bihovcu. Ta dva vloma in vlom v kolodvorsko traluo tat priznava, dui^e vlomo pa ša taji. Tat je ključaraki pomočnik Jisip Faltin, rojen 1876. leta v Bukareš u v Romuniji in je v Karansebes nj Ogrnem priBt)jen. Presedel je že triletno ječo zaradi hudodelstva vloma. Zidnji čas jo bil Faltin v službi pri ključarskem mojstru O .. . . v Ilabr1. Da jo bil tat zolo prebrisan in previden, se da sklepati šo iz trga, kor jo pred kratkim vzel od svojega mojstra predujem in je tudi kupil obleko, kaUra bi bil plačeval na obroke in si tako odmčal vos sum od sobo. Preiskava bode dognala, ako ima Faltin še druge tatvino in vlome na vesti. Trgovci se p« opozarjajo, naj ne puftčajo denarja jez noč po pre dalib. Sfc Tatvine. Sinoči je zvabil neki mlad človek Antona Lustekn, krovca pri D. Ma riji v Polju, da sta šia v Linhartove ulice za Peterčevo barako v travo spat. Mad spa njem mu le vzel iz žepa srebrno uro vreduo 8 kron. in dcnarnico a vsebino 12 kron, ter jo popihal. — Karolu Prope'uhu trgovskemu vajencu pri Gjlobu, je dne 25. t. m. neznan tat ukradel iz njegove sobe na Zmloški cesti St. 15 rumene čevlje, vredne 10 kron. — V noči od 28. na 29. t. m. se je priklatil ne znan tat na dvoriSče gostilne pri »Novem svetu« v hlev, kjer je vzel hlapcu Ivanu Veharju kovček, ki ga ja potem na dvo rišču razbil. Tat ie pokradel vse. kar je bilo v kovčeku, in pobegnil. % Izseljevanje V soboto se je odpeljalo t južnega kolodvora 5 Slovencev v Ame riko, iz Amerike se jih je pripeljalo 7. Včeraj se je odpeljalo v Ameriko 6 Hrvatov, iz Amerike jih je prišlo 29, in sicer 10" Slo vencev in 19 Hrvatov Izpred sodišča. Ispred okrožnega sodiiča v Novem mestu. Helena Zaman je svoje male tri otroke pustila same doma. Starejši France je šel v šolo, pustil triletnega Jožka in eno letno Miciko tudi sama dom«. Igral se je fan tiček z užigalicami; te so se unele in ožgale malo Miciko. Začela je obleka goreti, unelo se je tudi drugo. Bila je največja nevarnost, da se užge tudi poslopie K sreči pride re šitelj v^ osebi dninaria Janeza Ziigarja. Ta je videl dim v hiši, odprl vrata in dasi ga je puh prvikrat vrgel nazaj, Sel drugič v scbo, prinesel otroka na plan, ga z vodo polil in ogenj v izbi pogasil. Deklica je umrla za opeklinami že črez 6 ur. Mati j o k a j e pripoveduje, da jo je ljubezen do otrok gnala od doma. Sla je otročičem služit kruha in moke za močnik opoldan. Državni pravdnik sam predlaga milostno sodbo, zato pa jo je sodni dvor obsodil samo na 7 dni zapora. — Obravnava proti Alojziju Struna se je na predlog državnega pravdnika, dasi je trajala celo uro, preložila. Ta je tožen raznih tatvin v BuliČih. A uatrajno taji in se sklicuje na to, da ri kradel, marveč kupil ali zaslužil obleko — Andrej Gregorič iz Pcdklanca pri Srdražici, Janez Žalec v Z a p u 1 j i pri Črnomlji, France Bale priSv. Vrhu, faraTrebelno in Ivan Pavlakovič pri Vinici popihali so jo v Ameriko, ne da bi zadostili voja-škim dolžnosti m. Dobili so po 7 dni strogega zapora z enim postom in denarno globo po 10 kron. Izpred deielnega sodišča. V propad se zvrnil. Blizu go stilne Janeza Stareta v Boh. Srednjivasi se deli od glavne ceste na levo postranska pot, imenovana .Kranjčani". Na desni strani te poti je strmina, a na levi zeva prepad, po katerem teče potok Bistrica. Ta pot jh zlasti ponoči zelo nevarna, ker se je zaradi malo marnosti poprava potrebne ograje opust la. In tu je v noči 28 decembra min. leta ponesrečil Simen Žmitek, ko se je vračal malo vinjen iz Staretove gostilne domu. Padel je v prepad in drugo jutro so ga našli zmrz-lega poleg pološke struge. Kakor se je mi slilo, imela sta dolžnost, to ograjo vzdrža-vati posestnik Janez Lesar in njegova žena Lucija, zaraditega se je dvignila proti njima tudi obtožba zaradi pregrešna zoper varnosti življenja. Ker je pa župan pri obravnavi potrdil, da je bilo to storiti dolžnost cele občine, moralo ju je Bodižče oprostiti — Draga skrb. Štefan Homan, posestnik na Suhi, je mislil, da je škofjeloško sodišče bilo krivo, da je posestnica Marjeta Kokalj zgubila gozdni parceli. Napravil je pritožbo na c. kr nadsodiSče v Gradec ter podpi al Marjeto Kokalj. Kakor, se je kasneje dognalo, se je Homan motil; dognalo ne je tudi, da M»rija Kokalj in njena nečakinia Marija Langerholz ta pritožbe nista naročili in tudi no vedeli o nji. Ko se je pa proti njemu uvedla preiskava, jel se je bati in je prišel takoj drugi dan po svojem zaslišanju v Ljubljano k Mariji Langerholz ter ji pri. govarjal, naj govori kakor on. Obsojen je bil na pol leta ječe. Književnost in umetnost. * Die religiose Gefahr. Pod tem na slovom je izdal P. A. M. W e i s s , znani apologet, kniigo, ki je jako času primerna in poučna. P. Weis8 Be obrača proti »katoliški moderni" v onem smislu, kakor jo zastopajo med Francozi Loisy, med Nemci Muller, Schell, Kraus, Ehrhard i. dr. »Correspon-denzblatt« se je sicer ostro in strastno obrnil proti temu spisu, a po krivici. Kdor knjigo pazno prebere, najde v njej mnogo dobrih in koristnih misli. * Popii publikacija Jugoslaven-ske akademije snanosti i umjetnoitl 1867.—1903. je ravnokar dotiskan. Na za- htevanje ga pošlje franko »knjižara Juposla venake akindemije« (Diontčkn tiskBre — Gioro Trpin«(>) v Zagrebu. Ilio*, 6 * Is Novega mesta se nam piše: V naši veličastni kapiteljski cerkvi je postavi nove orgije A. Majer, Feldkirch na Preda-relskem, ki imajo 22 pojoših spremenov na dveh manualih. Zistem je: Sapnica na stožke v zvezi s cevno trakturo, zveza med obema „relaisK z membrano. Omara stara, sicer je vse novo. Dne 17. maja je od preč. knežoškofij stva poslani kolavdator preiskal orgije in se podrobno in jako laskavo izrazil o njih. — Zvečer je bila velika muzikalna produkcija. G. Hladnik je samostojno igral štiri komade na orgijah in pokazal lepoto orgelj, ki so za cerkev dovolj močne, a se bolj ko z močjo odlikujejo po precejšnji množini nežnih spremenov, ki se ločijo med seboj po raznem prekrasnem vnačaju. Čudili smo se rezočim spremenom: Gamba, Salicional, Violina, očarala nas je labijalna Oboe, ktera deloma presega ono z jezički. Flavte so jedrnate in mile obenem, vse zdravo, živo, duhovito, basi lepi, okrogli, vglasba naravnost brilantna. G. Hladnik je tako spreten orgljavec, zlasti glede pedala, da mu bo menda težko najti tekmeca. Bachov preludij je igral z nedosegljivo bravuro. Seveda tehnika je le ena stran, treba tudi razuma. Kazal ga je mož, ker je pri vseh točkah zelo primerno registriral. Zbor je izvajal tri točke, štel je 70 glasov. Največ vtisa je naredil koral: Adoro Te. Iz Rihar-jeve, recte Potočnikove pesmi je Hladnik naredil, kar se dd narediti. — Psalm je Dvofakov duh, ritem ne prija religijozni skladbi, sicer pa je skladba gotovo najbolj duhovita izmed Hladnikovih. Lepo se je odlikoval osmošolec - baritonist Jakob Venta. Je li bil vspored dobro izbran, o tem je vladalo različno mnenje. Vdeležba je bila obilna, vedenje v cerkvi vzgledno. Reči se mora, da so take cerkvene produkcije srečna misel, lepo kulturno delo. Srečen, kdor zadene pravega mojstra! To srečo je imel mil. g. prošt dr. Elbert, ki je velikodušno pospeševal stavbo in produkcijo. Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Telefon med Budimpešto in Belgradom. Ker so imela pogajanja med srbsko in ogrsko vlado uspeh, bode v kratkem času otvorjena telefonska proga med Budimpešto in Belgradom. — Šest socialno demokraških voditeljev je zaprla policija v Budimpešti, ker so povzročili napad na peka Kapolnaya, ki je delal za časa stavke. — Zvonik se jepodrl v St. Martinu pri Oedenburgu. — Oblak seje utrgal v n e k a r s k i dolini na Nemškem in povzročil veliko povodenj. Na več krajih je stala voda en meter visoko Žetev je deloma uničena. Promet na železnicah je ustavljen. Odesa: Na pošti je neznanec oddal pismo na m ko banko v Berolinu in se oddaljil Ko je poštni uradnik pečatil pošilja tov so pismo razleti in uradnik je bil ra men na rok'. — Marriški ropar R a i s u 1 i, ki je s silo odpeljal Američana Perd cirisi in Angleži Varley* blitu Tam gera, zahteva : Anglija in Amerika mu morata zagotoviti, da ne bode kaznovan, da sultan umakne čete i« Tangera, da mu gu vernerja v Tangeru m Fezu izplačata r>d kupnino. Pr. dsedaik Roosevelt in tijnikHay sta odklonila ta pretirane zahteve. Ameriško brodovje v evropskem mor|u je dobilo povelje, da ae zbere pred Tangerom. 122letni veteran. Glasom poročil iz Moskve, živi tam neki upokojen stražmeŠtar huzariiv telesne straže po imenu Andrej Schmidt, ki bil rojen I. 1782 m j« torej stdaj star 122 let. Spomini* ne še dobro c» rin V« */» in 1 kg. Jantarjeve glazure za pode. Edino trpeino in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, Štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapidola, pripravnega vsakovrstne prevlake. Brunolina za barvanje naravnega lesa in pohištva. 288 60—30 Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g dr. SctiSnfalda. Pirneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, aajamčeno trpežnega. Gipsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarj? in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Ustanovljene 1.1832. Adolf Hauptmann Ustanovljene 1.1832. I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. ===== Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano največja jednonadstropna hiša štev. 51 „pri Kraljici" ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglii, Ljubljana, Rimska cesta it. 20 ; ustmene informacije se dobe istotam vsak dan < d 12. do 2 ure popoldan. 813 28—18 Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati, ===== naj vžije požlrek rastlinske pjnriflti"! grenčice 1UI iau • Odlikovana na mednarodni razstavi za živila in zdravstvo v Parizu z zlato svetinjo in diplomom. 868 (i i) Rastlinska destilacij a „Florian" v Ljubljani. poskusile! Išče se za Notranjsko ne premlada kuharica vešča v kuhinjski stroki in likanju ter ena 923 4-4 deklica kot varhinja k dvema otrokoma. Hiša dobra in krščanska. — Službo je nastopiti takoj ali s prvim junijem. Plača po dogovoru. Ponudbe pod I. V. na upravništvo tega lista. 1 I registrovana zadruga z neomejenim poroštvom | v lastni fiisTf v hjubijani STiIsliiW5 < T laoiiu na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 1 °! 2 0 23 104—44 41 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetske F i ajO^aK^oT posojilnice znaša a 4»y40,/yU staŠhran' K 4,703.762-02. D™i K 20,246712-13. sar K 77-979*34- v Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 ■J w Pijte -m Klauerjev Triglav ii najzdravejši vseh likerjev. 544 160-26 SLOVENEC a if ir se prodaja odslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah ozir. trgovinah: Bisjak Ivan Bohoričeve ulice 10. Blasnik Lovro, Stari trg 12. Blaš N., Dunajska cesta 12. Brna Mak«, Pred škofijo 12 Češnovar Lovro, Kolodv. ulice 33. Doleno Helena, Južni kolodvor. Elsner Marija Kopitarjeve ulice 1, Fuchs H., Marija Terezije cesta 14. Kalii Alojaij, Jurčičev trg 2. Kane Albin, sv. Petra cesta 14. Kristan Ivan, Resljeva cesta 24. Knitrin Agnesa, na Bregu 6. Mrsllkar Avg., Sodnijske ulice 4. Omejc Terezija, Karlovska cesta 32 Pibler Ivana, Kongresn trg 3. Podboj Ivan, Sv. Petra cesta 101. Saje Ant.. Dunajska cesta 19. Sever Mar., Gosposke ulice 11. Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Swatek Jos., Mestni trg 25. Tenente Rudolf, Gradaška ulica 10. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Velkavrh Marija Sv. Jakoba trg. Vesel Andrej, Prešernove ulice 20. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52. Bohinjska Bistrica: Mio Grobotek, trgovec. Celovec: Josip C30wa, prodaja časnikov. Cerknica: Ivan Lavrič, (konsumno društvo). Gorica: Jos. Scbwarz, Sol, ulice 2. Hrušica pri Jesenicah: Katarina Krive. Idrija: Valent. Treven, trg., 102. Javornik: Štefan Podpac, trgo»ec. Jeseniee: Alojzija Ahčin. Kamnik: Fran Subelj, trg., 39. Kranj: Karol Florian, knjigotržec. Leskovec pri Krškem: Franc Starec, trgovec. Logatec: Maks Japelj, trgovec. Novomesto: J. Krajec nasl, kniigotrinica. Postojna: Helena Orešek, trg. 76. Radovljica: Oton Homan, trgovec. Ribnica: I. J. Vendelln Stare, trgovec, Spod. Šiška: Maks Lavrenčič, trgovec 3. Škofjaloka: Janez Potočnik. Št. Peter: Fran Novak. Trst: Antonija vd. Kramar, Rojan št. 8 Mihael Lavrenčič, Piazza Caserma 1. Zidan most: Mary Peterman, kolodvor. Nakup tu prodaja viakovrstnib državnih papirjev, srečk, denarjev itd. (»varovanja ta zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Proaese za vnako irebanje. K u la n t n a iurdile« naročil na b o r x 1. lidajatelj iu odjoverai nrednik: Dr. IgnaoiJ Žitnik. Menjarična delniška družba „M E H C u I., Vfoltoile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor j« mogoč« viiocega obreitovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 335 Tiik ,Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.