Velja km. T»e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 York celo leto . $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev t Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered a» Second 01an Matter September 21» 1903, at the Port Offlco it New York, N. Yn under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1241 No. 103. — Stev. 103. NEW YORK, MONDAY, MAY 3, 1937- PONEDELJEK, 3. MAJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA PO VSEM SVETU V NEW Y0RKU JE OBHAJALO PRAZNIK OKOLI 70,000 LJUDI Velikanska parada v Moskvi. — Aeroplani so za-temnili nebo. — Hitler je govoril 50,000 poslušalcem. — Napadel je katoliško cerkev. Poveljnik mednarodne brigade Hrvat Delavci v New Yorku so 1. maj obhajali s para-da mi, zborovanji, godbo in petjem. Policija ceni število udeležnih na 70,000. Cela proslava je potekla mirno in brez kakega motenja. Okoli 32,000 delavcev se je zbralo na 8. in 9 Ave. ter so korakali na Union Square, kjer jih ie že čakalo okoli 1 5,000 gledalcev. Ob 4 popoldne so na poziv uradnika komunistične stranke Carla Brodskega dvignili stisnjene pesti ter svečano obljubili, da bodo podpirali delavstvo in protifašistično gibanje na španskem. Pri letošnji proslavi na Union Square ni bilo običajnih govorov, temveč govorov pa je bilo po raznih dvoranah. Policijski komisar Valentine je postavil v službo I 9,000 policistov, ki pa niso imeli drugega dela kot gledati parado in zborovanja. Policijski komisar je bil s proslavo zelo zadovoljen in je pohvalil delavsko disciplino. MOSKVA, Rusija, 2. maja. — Pri proslavi 1 maja na Rdečem trgu je Moskva pokazala napredek vojaške pripravljenosti v pomirjenje svojega prebivalstva in v svarilo fašističnim sovražnikom. Vojni komisar Klementi Vorošilov je, stoječ poleg Josipa Stalina na Ljeninovi grobnici, rekel, da je rdeča armada na straži proti vsem sovražnikom. Velika godba je igrala internecijonalo in s Kremlja je bilo oddanih 1 00 strelov iz topa. Parada na Rdečem trgu je bila posebno pomembna iz vojaškega stališča. Več sto topov vseh ve likosti na traktorjih se je peljalo mimo sovjetskih uradnikv na Ljeninovi grobnici. Nad mestom pa je krožilo 800 vojaških aeroplanov, da so pogosto zakrili solnce. Med aeroplani je bilo 125 zasledovalnih aeroplanov, ki lete s hitrostjo 225 m na uro. Po končani vojaški paradi je v civilni paradi korakalo 25,000 mladih telovadcev in telovadk. BERLIN, Nemčija, 2. maja. — Kancler Adolf Hitler si je izbral I. maj, da je prvič javno govoril proti papeževi encikliki, ki je obdolžila nazijsko vlado, da je kršila konkordat z Vatikanom. Govoril je v Lustgartenu pred 50,000 delavci ter rekel, da bo uničil vse one, ki se ne pokore nazijski oblasti in da bo duhovnikom vzel pravico, ako ne prenehajo s svojm vmeševanjem v politične zadeve. Delavcem je rekel Hitler, da ne morejo pričako vati, da bi jim bile zvišane plače, ker se mora nem-?ki narod žrtvovati v štiriletnem načrtu da postane Nemčija neodvisna od tujih gospodarskih virov. : ST. LOUIS, Mo., 2. aprila. — Obhajanje 1. maja, kot delavskega praznika, je pričela ameriška delavska federacija in se je ta navada razširila po celem svetu. Tozadevno resolucijo je sprejela American Federation of Labor 1 1. decembra 1 888 v Centred Turner Hall v St. Louisu. E. Applehagen iz Milwaukee, Wis., je predlagal, da delavci v Ameriki obhajajajo svoj delavski praznik vsako leto I. maja v spomin na priče-tek stavke v Chicagu 1. maja 1886. V juliju 1 889 je socijalistično-delavska interna-cijonala na svojem zborovanju v Parizu sprejela resolucija, ki je zahtevala 8 ur dela na dan in obhajanje delav. praznika po vsem svetu* ŠERIF OBTOŽUJE ITALIJA IN POLJSKA POMOČNIKE___PROTI ČEŠKI Zakrivili so zločine in na-. Mussolini in Beck hoče-silja. — Pomožni šerifi j ta osamiti Cehoslova- so sami ustrelili svojega tovariša. WASHINGTON, 1). maja-.. — (Šerif Theodore H. Middlcton iz Harlan okraja, Ky., je pred senatnim preisko- ško. — Schuschnigga Musolini ni mogel pridobiti za ta načrt. PARIZ, Francija. maja. — Sole sedaj je bilo mogoče izvedeti natančnejše podrobno-vaInini odborom priznal, da so' tj teJ||> ,kaj jc l>»ki vnanji minili limono zločinov in na-ilja. j >t..r Josip ji(M.k in ^ij j,. st()_ Middleton je pričal, da sta vj rJ| v Beiw-tkah Mussolini, ko noči. ko > bil ustreljen pomo-j^ 7 avstrij. kancler- jem dr. SHnv-eliniggom. >jii šerif Umrli Taylor, prišla na njegov dom pomožna šerifa K rank White ini Wash, irvinir in mu povedala, da sta ! mtšala, kot da sta se zarotila, u-irelila Tavlorja, ker ni hoteij«1« osamita Cehoslova-ško. Ta ^t. el jati v hišo M. A. Musicka,! politika je skrajno ko- čegar sin je l»il tedaj ubit. PREBIVALSTVO SE SELI IZ __J51 L B A 0 Devet angleških tovornih parnikov bo prepeljalo žene, otroke i n starčke v Francijo. — V Madriduu je bilo ubitih 10 oseb. 1 1 KX I >A V K, Francija, W ♦naja. — Devet angleških to-v »rnih parnikov bo prepeljalo kolikor mogoče civilnega prebivalstva iz obleganega Bi!-Bao v Francijo, ^a to veliko selitev pa je premalo parni kov. Poleg tega pa je general Franco tudi zavrnil angleški predlog, tla bi dovolil, da bi painiki z l>egunci mogli nemo-1 teiio pluti po Biskajskem zali-' čljiva, kajti Poljska ima voja-ivu. Keek in Mussolini sta se ob la Ta BRIGADNI GENERAL ČOPIČ JE POVELJNIK V MADRIDU Mednarodna postojanka južno od Madrida. — 30. aprila. — Poročevalec newyorskega lista "New York Post", Geo. Seldes, ki se prisebno zanima za ameriške prostovoljce, ki se bore na republikanski strani v Madridu, poroča, da mednarodni brigadi, v kateri so tudi Amerikanci, poveljuje briga-dni general Hrvat Vladimir Copic. Priin*sla sta mu tudi dva Taylor jeva revolverja, U*da ju ni naznanil oblastim. Taylor je ]K»zneje ozdravel in je pred .-cnatnim odborom |»ovedal, da je bil zpuščitn na ulici kot m*' te v. Senator LaFirflette je pre bral Middletonovo pričevanje pred veliko poroto v Harlan o- ško zvm s Francijo, ki je za- i veznica CeliosIovaške. Italija pa ne sme želeti razpada < e-ho-lovaske. ker bi »v njeno škodo bila - tem Nt za nad oblast v celem Podtiiiavju. Poljaki po>;;mik v Btfkare-šti Miroslav Artici-szewski, ki \ziva pojtolno zaupanje 'vna-nj''ga ministra Beeka, se j»' kraju. M:ddle*on je veliki l*o-|Z<.|(> <|aiH> izrazil o f'choslova roti tedaj rekel. da ni sodelo-val /. linijskimi organizatorji, ker ga niso prosili za pomoč. Nato je La Follette vprašal Middletona, ako j<* res, da i»: !:oiel sprejeti dveh priporoče ni!i pisem, v katerih se je uni-i:i pritožila proti po^opanju Šerifov z linijskimi delavci. — M i (Mlet Oil je priznal, tla pisem ni hotel sprejeti. '•Kako pa ste močili biti potem tako predrzni, da ste pred veliko |K»roto v februarju izpovedali, cla piste mogli priti v -tik z delavskimi voditelji w» niste mogli napraviti miru."' ga je vprašal LaFollette. Well." je rekel šerif, "ni- ski. R»*k»"l j«*, da je IVlioslova-Ška nentaravma, abnormalna država, kaitero je treba uniči-ti. P o li j euro v eni zatrdilu (Vhoslovaški ne bi uikdo |w-niaga'1, ako bi prišla v kak" l;*žkoče. Minister Berk j<- prigovar-jal kral ju Karolu, da sklene > Poljsko vojaš'ko zvezo p rot* vsakemu sovražniku Poljsko in Romunske. Taka zveza ne hi imela drugo posledice, kot tla bi se Poljska visele j obrnila. i:a Konumsko za pomoč, kadar bi imela kak spor s Celio--lovaško. Z ozirom na današnji i>oHtieiM položaj pa do lake zveze najbrže ne bo prišlo. Na severno fronto je tudi prišel general Franco, da o-srl.no vodi ofenzivo proti ba skišk«*mu glavnemu mestu. (le-neral Mola. je j>o«slal baski "kemu predsedniku .lunnu Antonio Aguirre ultimatum, ki zahteva, da se Bi Urno brez odlašanja pirfla, da se izogne ne-potrebnim žrtvam. Moliti-čno s Tehoslovaško, na kar mit je dr. Seli use! m i gg odgovoril, da >fte Avstrija in Cehoslova-ška isemljopisno zvezani. PAPE2 ODŠEL V SVOJO VILO Fran<'o>ke in angleške oblasti pravijo, »la bodo skušal*; spraviti okoM 150,000 prebi-vaiccv iz Bilbao v Francijo. XV* mogoč*' ]>a 1k» prejKdjati \scli 300,prebivalcev iz Bilbao. P'r»nska mesta ob Biskajskem zalivu -o prejela naročila, da naj bodo vsak dan pripravljena, da sprejme.jo špjui-ske ljegunee. Pozneje bodo raz poslani -v notranjost dežele in ko bo zopet zavladal mir, bo do zopet poslani na Špansko. Ko je prišel Seldes preti g«' nerala Čopiča, mu je rekel: — "Mislim, da st<» Jugoslovan/ i 44Hrvat sem.'* ji- odgovoril Copic. In tedaj je Seldes razuim 1, da t voi i jo Jugoslavijo Slovenci, Hrvatje in Srbi. Čopič mu j«; pov«*dal. «la je bil narodni poslanec in da j« bil v opoziciji proti vladi ter leta !!>-"> tudi nekaj časa za f prt. Iz ječe je pobegnil, toda svojim staršem, bratom In sestram ni hotel pisati, da ne bi l>i!i preganjani. Pisal jim n: 11 let. Najholj pa je bil presenečen ko je prišel leta 19.*5<> kot prostovoljec na Špansko, ko ^o povedali, dit že imajo nekega častnika '/ imenom < -opič. Briga-Ini general Čopič j" pustil leta 1!)_'."» pet bratov v /agrebu. Vsi so bogati in liic-kateri so o«lvetniki. Zato ni mogel misliti, da bi kateri brat mogel biti proti fašizmu. Toda med častniki španske republikanske vojske kmalu našci svoWa brata Milan«. Milan ("'oj»i;'* je bil odvetnik v Parizu do umora jugoslovanskega kralja. Aleksainlra v M.irseillesu. Onega dne so bili hrvatski domoljubi v Franciji N AZIJSKA VLADA PROTI MENIHOM Pred sodišče bo postavljenih 1000 menihov. Med nemško duhovščino je bila razširjena nemoralnost. BKRI.1X, Nemčija, ::<>. ™-|»r. — Odkar je bila Cvetno m-I -ijo v nemških katoliških ei-rk-vah prebrana papeževa eRu i-klika, je bilo jasno, da bo na-zijska vlada pričela In,j pro i katolišk cerkvi, in ta boj se j« sedaj pričel. V ta boj so bili poklicani v>i listi, ki bodo vodili propagando proti katoliški «-crkvi. V Nemčiji je 6<*,1 katoli-ki!. samostanov ter 13,89.*) patrov in fratrov. Zadnjo dna jo bilo aretiranih i«H i menihov Ln ]>osvetuih dn hovnikov, ki se lxulo morali zagovarjati zaradi nemoralno -!i najostuduejšcga značaja. Menihi, ki so po pravilih -v<> jega reda obljubili revščino, či>to-t in ]H>k.'?r^eiiio, bod<» jav večinoma vry..ni v ječe. Ko .V-'|nr> razgaljeni :u ohsojfjii t>:l - led nji«*- Milan izpuščen iz ječe, je uvidel, ež obljubil zdravniku. Papež se počuti l>olj močnega kot lansko leto, ko je šei na grad Gaiidolfo. "Ko smo š:i laiLsko leto n.i gi-ad Gaudolfo, bi nas zdrav- ILBAO, Španska, maja. — Baskiški predsedbiik .luan Antonio Aguirra je iK>nudi', da bo izpustil vse fašistične talce iz baWkislcega ozemlja, ako general Fraaieo dovoli, da je civilno prebivalstvo T»repe-1 j iK>veljeval mednaa*odmi briga-Španska, 2. ma-\il[ v bitki pri Ar^ndi pri fa ja. — Fašistična artUerija j<- \*>e so«inij."ke obravnav«* IhkIo ni3sglaS*.*aie po radio n«* samo i»o Nemčiji, tomo raa- Jjano iz Bilbao. MADRID, skem in v Jugoslaviji. V oba- ^ y javllosti Po r:ioslal 'v posteljo, silko bt rievali one velike uli<-e, ]K) ka-mu {»oved^Ai, kako se |XM"uti-mo," je rekel papež kared«» pričevanja ogori'enih šf a risov žrtev teh spolnih zločincev v duhovniški obleki/' V štirih letih nazijsk«« vlade je bilo obsojenih 3o00 katoliških duhovnikov, menihov in bratov zaradi nemoralne in kršenja postave o devizah. Zakaj ne bi se naročili na "Glas Naroda"—največji slovenski dnevnik v _ Zdr\iženih državah* • New York, Monday, May 3, 1937 THE LAROE8T SLOVENE DAILY 7N UJS3. "Glas Naroda" (A OorporatftM) Owned and PabUtfMd fe* SLOTBNIO PUBLISHING COMPANY .resident L Flan of twine— of the corporation and iddnam of above officers: Manhattan, New York City, pj. L GLAS NARODA" (Voiee of Ike Peeple)_____ Day except Sundays and Holidays ■ celo leto velja aa lirl^o ta Kanado ..................... 96.00 a pol leta ....................$8.00 ■ tetrt leta .................. $1.00 Za New York aa celo leto $7.00 Za pol leta..........................$8.50 Za Inozemstvo aa oeio leto ......$7.00 Za pol leta ....................$3.50 Subscription Yearly $0.00 OopW brea podplaa la oaebnosti ee ne pri občujejo. Denar naj ee blagovoli -maujatl po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov, prosimo, da m w tndl prejinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Advertisement on Agreement "Olas Naroda" Unaja vsaki dsn IzreemiH nedelj ln prasnlkot — "GLAS NARODA ', 216 W. 18tb Street, New Yark. N. V. Telephone: CHelsea 3—1242 -ga MESTO NAPRODAJ Kaj je napačnega in gnilega v današnji družbi industrij-e-lcih nragoteev, je ja^iio in dramatično .j>okaziMto v kratkem [K>ročilu iz malega mesta Koppel, Pa. Brez običajnih velikih črk pove nekaj vrstic, da je celo mest« naj »n h Uij. M«»sto je zgradila leta 1!K»7 'neka nemška družim. Med svetovno vojno j«' mesto za-egel "varuh za tnjo la. tnino". Pozneje ga jeiprodal Pre>seil Steel Car družbi. IVlarvei so prišli m postavili svoje hiše in delali. Letos pa so uradniki družbe sklonili, da preselijo podjetje v MeKees Rock*. Kopf»el je tedaj osta vilo svoje domove. Ker ni več tovarne, ne zaslužka, so postale hiše brez »vsake veljave. Kar so si delavci tekom let v potu svo-jga obraza postavili, se 1k> zrušilo. In nikogar ni, »ki bi pokazal na onega. ki je to zakrivil. Z debelimi črkami pa bodo časopisi poročali o kaki stavki in bodo tlolžiii Cl<), da je zakrivil, ti prinesejo o tem v kakem kottkn samo kratko poročilo. Ceka inGPU Najstrahotnejša institucija boljševiske vlade je nedvomno zloglasna Ceka, ki je kasneje izpremenila svoje ime v GPU, ne da se je v tem količkaj zbolj-sal nje krvavi sloves. Očka, kratica za predolgi uradni naslov "<''rezvvčajnaja komisija dlja borbv s spekuljaeiej i kon-trarevoluciej" jo bila osnovana prvenstveno proti špekulantom in verižnikom. Kmalu pa so sploh vsi pn^topniki prišli pod skupni pojem kontrorevolucije ^ in ustanova se je razmahnila v vsej mogoči krutosti, posamezne podružnice pa so celo tekmovale, kako bi prekosile v grozodejstvih svojo centralo. Do srede leta WIN se je še varoval nekak videz sodnega postopka, po umoru Žida I'ricke-ga, ju* trograjskega ljudskega komisarja, in po atentatu Ži dovke Dore Kaplan na Lenina pa je fVka postala samo še o-rodje Okrutnega terorja in ]mm1 njeno zastavo so se razni zlo činci in patološki izrojenci zna šali nad vsakomer, kdor je prišel pri njih v zamero ne samo raza d i politike, marveč zaradi čisto osebnih razlogov. Kdor je imel denar, so ga vtaknili v ječo :n "likvidirali" da so se lahko polastili njegovih bogastev. kdor ali hčer, se mu Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo- prva mrxr, druga dan in tretja pa leto. kdaj vam naročnina poteče. N »primer: — 4.30.37 TO POMENI, tla vam je naročnina potekla 30. aprila 1937 Onim, ki so PREJELI OPOMINE in se niso odzvali, bomo list ustavili. Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pošljanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York ganem plašču z vrečo na ra- veno je Političeskoje Upravi je-ii, sedeč na odbijaču vagona, nje), državno politično upravo. Peter Zgaga POMLADNI VEČER Ko je v-a narava duhtela iu ko so zadnji žarki zahajajočega solnca i|>oljublj(ali vr l.ove zelenečih drves, sta se- ski tajgi in železnico do mesta Kaznjenci delajo v rudnikih, pri osuševanju močvirij, kulti-viranju step in puščav. Henrik Jagoda je delal čude. že s svojo delovno armado. Težko delo, strogo nadzorstvo, možnost za beg samo v smrt. Zadnja leta je moral tovariš Jagoda uvrščati v svoje kolone \1se več iu več t rock isti »v, ki jim je bil po |>olitičnih nazorih bližje nego desničarjem. Z včasih celo čista in lepa oblika, saj so med maila bi do omenjenih atentatov, se je ga ob-ula s častmi, bogastvom sovjetska oblast močno zama- in razkošjem, da je bilo krvo-jala. Vse politične skupine iso \ ločnemu čudaku kaj do tega. vodile politiko na svojo roko, j Toda Dzer/inski je do svoje ne priznavajo«" sovjetov; bolj-j smrti živel skromno. Spal je seviški zavezniki, levi socijalni na železni vojaški postelji in m Da ne pade j>od vlak, se je pri- Po svoji preu&novi je ustanova vezal s pasom. V takem sta- postala najbolj dovršen orga-nju iu razpoloženju se je poja- nizem tajne in javne policije, vil v Moskvi, da izvede svoj Menžiirskega naslednik, poljski načrt; mi}»oIniti vso Rusijo do Žid Henrik Jagoda je iz nje nazadnje vasi z grozo in trej>e- pravil tudi najsijajnejše zgixl-tom, da se ohrani sovjetska beno podjetje. Henrik Jagoda oblast na krmilu. Kakor ve- s celini imenom Henrik (Jrigor-mo, se mu je to v polui meri jevičJagoda, je postal prvi do-| gnjevoin v srcu je vršil svojo {►osrečilo in ime nekdanje- bavljatelj delovnih sil za javna'^ dolžnost in je |K>lagoma po-ga poljskega plemiča Feliksa dela planske komisije. Ob ko-Dzerži irskega je postalo ime lektivizaciji je udaril po kula-i-ni ga največjih rabljev svetov- kili. Sest milijonov kulakov, tie zgodovini-. Železni Feliks iv)K>rnrh intelektualcev iu liani vpraševal več po krivdi rnivadtiiii zločincev je pirstal na mum. Najrajši j,, celo zapiral [prisilno delo. GPU je zgradila bianki. Zdaj so drugi določeni da p riba v i jo materija I za njegovo obtožnico, tisočem je Jagoda doslej napravil to zadnjo uslugo. Po železni loiriki revo-vo mesto Komsomolsk v sibir- lucije je prišla vrsta tudi nanj. stal zelo mlačen v zasledovanju svojih }H)litičnih sodrugov. Tako se je nevede pripravljal na »lan, ko so se tudi pred njim »d prhi vrata znane ječe v Lu- _ nedolžne ljudi kot talce, ki jih s svojimi sužnji helomorski je imel lepo ženo j je dal potem postreljati po par j prekop, prvi prekop Volga_ ra j*» zgodilo isto. sto naenkrat, (iroza je legla ! Moskva, nešteto novih cest7 vse razlog za "likvidacijo'* j.- bila'|M> vsej Ru-iii. iutnlbe na Daljnem vzhodu, no- tevolucionarji, so se začeli od- ><• pokrival s |>onošenim vojaš- BOMBA POSTALA BUMERANG Pri delavskih sporih ]>ogosto pride do bombam i ran j a in streljanja in pozneje je slišati obdolžite, da je bil položen kdo mogel poshižiti tako podlih sredstev, toda poročik> National Labor Relations Boar.l dejansko potrjuje tak slučaj, ki se je dogodil v neki predilnici v državi Oi^gon. P red del a vee tov;triie je pričal, da je v avtomobilu ik»-"unijskih d«iavwv našel lioinbe. Časopisi so padli |k> delavski liniji. Iz vseh podatkov je popolnoma jasno dognano, da so dinamit položili v avtomobile iieunijski delavci, ki so delali v tovarni, da bi diskroditrali unijo tekstilnih delavcev. ! DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ▼ JUGOSLAVIJO Ca $ 2.55___Din. S i-M_____Din. IN 2N SN t 13* _ Din. $11.79___Din. KM IS.N___Din. liti V ITALUO Za 9 6.50 ___ S 12.25 _ S 3e.M ..„ S 57.0« ..„ $112.50 _„ 9167^0 100 too _ Ur _____ Ur ____ Ur 500 __Ur 1000 ___Ur 2000 Lir 3000 KMM BB CBN* SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CWNM PODV1ŽENB SPREMEMBI GORI ALI DOLI I* UpIdUlo vetjih kot teoral uveden«. MM v dinarjih all Urah davaljuJcaM «o haljAe pacaj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH mbH__M I.S bpl^Ua t L flfc— " Oliv— - „.$2L— ~941Ji ...$91J0 mikati. Položaj je bil t**ni slab- kini j>laščem. Nikoli ni jedel ši, ker je poglavar stranke in! več nego skopi uradni obrok, edina avtoriteta ležal težko ra- bil je leta in leta bolj lačen ko njen in so se bali, d;i bo vsak,sit. Fanatik boljševizma ni Iz Slovenije. čas podlegel ranam. Usn*dnji oill»f>r stranke v Petrogradu sije samo posvetoval, do kakega sklepa pa se ni mogel po vzpet i. Tedaj se je javil med delegati mož v raztrganem vojaškem plašču, na stranke. Strašon vsem. neizprosen proti samemu sobi je umrl 1. 1H27. Xa tribuni sredi ogorčen«' debate ga je za- očmi od neprespanih noči. ter j dela kap. Zdravnikom in psi-zahteval polnomočje, da uredi; hologom j- l<-l!«'n mož, kj ni dolgo ostal na : 1» m odirovomem mestu. T\oni-«mI- pr<-iiiif tr;ina <<liioma neprehodnem kraju gozda, kakih 1000 korakov od občinske c»t»-te, je otročička pustila v grmovju ter odšla naprej. Ko sije vračala sama brez otnrka, so> V' ljudem to zdelo us ml ji v o. Hitro so obvestili inisliujske orožnik*', ki so se pnlali za ž«-n sko ter jo dohiteli. Povedala jim je odkrito, da je otroka odložila v gozdu ter je šla potem z njimi nazaj do mesta, kjer se je nahajal jokajoči fantek. Ženska je povedala, da se piše Marija (Jarič.-m. stara je 27 let ter doma od Sv. Janža na Vinski gori. Pravi, da jo je naprosila neka Micka, naj ji odnese otroka v M i slin je k nekemu J oh ami ki «ra bo vzel za svojega. Dala ji je za pot .'50 Din. Joban pa je dejal, da je otrok Še premajhen, in ga ni maral. Ker sta ji Micka in njen niož ostro zabičila, da mora otroka na vsak način oddati, ga je ponujala drugim ljudem, ker pa ni u-peja, ga je oil loži la v gozdu. 4 NOVE PODMORNICE je 11 an m'-i la holandska vlada, katera imela samo eno podmornico. Tista edina holand ska fKubnornica je lani pojmto-vala | m i svetu ter dosegla velike uspehe. Slika nam predstavlja velikanski kip delavca in delavke m kolektivni kmetiji in bo s tal v ruskem paviljonu v svetovni razstavi v Parizu. Važno za potovanje. Kdor i* namenjen potovati v Klari kraj ali dohiti koga a« tam, Jf potrebno, da je potiten v vwh stvareh. Vuled naSe dolgoletna akuAnJe Vam umorrmn dali najbolj*« pojasnila in tudi *M potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in bitre. *«ta se tali poo obrnite na nan za pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, v i žeje In sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najbitrej&em tasu, in kar je glavno, zrn najmanjše strošku. • ■ i • - Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker piedn« se dobi ix Washington* povratno dovoljenje. RE-ECTRY PKKMtT, trpi najmanj en meaee. Pišite torej tako) za brezplačna navodila in sacatavljama Vam, 4a boste poceni in udobno potovali. ^ , SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 2I6 West 18th Street New York, N. Y. • lela *v parku — mož in žena. Oba lepa in mlada. Da boste pa prav razume4i. moram povedati: o*ia je bila z drugim poročena, on pa z drugo. Takole j*) naključju sta se že tretjič sestala ob isti uri, na istem prostoru. — Kaj me tako čudno gledat«? — je rekla skoro osor no. — Jaz s«n jK>ročena in >em zvesta svojemu možu. — Verjamem vain, gospa, da iste mu zvesta. Prav rad verjamem, — je odfvroil. — .Ja, to samo tako pravite. Verjamete pa ne. Vaš jki-irled je tako čuden, nezaupen. V oeeh vimi čitam. da me smatrate za žensko, ki bi bila zmožna varati svojega moža. — Potem meje oči ne razo i le vajo resniee. Motite se, go-spa. Niti na um mi ne pride, da bi mislil k:ij takega o vas. — Je vse zaman. Ne verjamem van n. —• (rospa, nekaj vam rečeni. <"e bi slutil ali vedel, da varate svojega moža, bi z vami *iploh ne govoril. — Potem ste pa jako moralen človek. — Da. moralen čl me k sem. Vedno sem bil in vedno bom. Res je daiidar.e* malo takih moških, toda jaz sem eden med njimi. Ali mislite, da bi sploh govoril z žensko, ki vara svojega moža Ne, nikdar ne. Take ženske bi niti ne po gledal. — Kako pa veste, katera vara svojega moža' Saj ji vendar ni na čelu zapisano. — Ne, na čelu ji ni zapisano. — No. kako pa veste' Sama vam venilar ne bo povedaiti kuj takega. — Seveda ne. Tako žensko poznani |r> njenem obnašanju. Veselo se je zasinejala. — Oh, (jotem pa sploh ne po/.nate žensk. Nobene žensk-* ne morete presojati po njenem obnašanju. — Kako te ženske lxdj pazljive in jim ni mogoče priti na sled. Malo je izmislil in odvrnil: — Presneto dobro veste, kakšne so nezveste ženske. 7j jasnim pogledom ga je o-sinila rekoč: — To sle pa rekli s takim glasom, kakor da me smatrate za sla1»o žensko in «la varam svojega moža. — Razumite vendar: nezveste ženske se mi studijo. Ženski, o kateri le malo slu tim, da 'vara svojega moža, >e izognem v velikem ovinku. — Res;' — Moja častna iieseda. — Vesela sem iu srečna, ker sem se s<-OTuinila - taki» kre postnim moškim. — Drugega ne morem govoriti kot resnieo. Vi ste pletena žen.-4ca. N:i vašo poštenost > ediu» ]»risežem. — Vaše 1>esede smatram zi \ e| i ko počaščenje. — Vi ste najbolj vzorna ženska na 'vsem svetu. — Vi ste pa najbolj Ijnb*;-znjiv moški. \ — Gorje mu, ki bi kaj rekel či^z vašo Č*ast. Branil vas boin. — Krasno, krasno. — Človega. ki bi vrgel na J va- le scneo sumničoiija. bi , sie|>e4 kot ]»sa. — Oh, kaiko sem vam hvaležna. — Kdor bi ona stopi la v sobo, šla uaiavnest k steni ob moji postelji, kjer je visela njena slika, in je skriva je za svojim hrbtom prinesla za menoj. Potem lili jo je molče stisnila v roke in jaz sem jo, ne da bi jo bil vsaj za hip pogledal, vtaknil » žep in odšel. Dolgo je visela v moji sobi. Zaradi revnega okvira sem jo j »besiI bolj na skrito mesto. No, in ko se je z njimi dotaknila mojih, sem jih umaknil in je natrgana materina slika padla na tla. Tedaj sem jo pobral in jo |x>ljubil — prvikrat v mojem življenju . . . Spominjam se, da sem ostal hip nato v sobi sam in da je po stopnicah nekdo urno odhajal. Stopil sem k oknu, pretrgal Martino sliko na dvoje in jo vrgel prod hišni prag. Videl sem Še, da se j«- zdolaj pripog-nila in jo j »obrala. "Tako!" sem rekel. "Tako!" je odgovorila ona spodaj. Potem je ni bilo nikoli več — hvala Bogu. OSKRBA PREDŠOLSKEGA OTROKA Piše Dr. John L. Rice, zdrav stveni komi-ar mesta New York. vi obraz moje matere in iz nje-'.ani v tistem mračnem kotu j« nih široko odprtih - "Jutri greš . . . od mene iskala mlada ženska, tej je bi-• - " lo ime Marta. Nikoli ni bila Iztegnila je roko in se z njo I opazila slike moje matere, zdaji narahlo dotaknila mojih las. j pa je naenkrat z očmi v kotu.| Vem, da bi ne storila tega, ko1 l»i vedela, da Itedim: zakaj moja mati je ljubezen pred svojim otrokom zmirotu skrivala — ta tretnotek pa se j«' izdala. Iti ko SITU tedaj tem se m se, ne vem zakaj, nasmehnil iti se obrnil k steni. Mati si je ta hip prikrila oči, se dviimila in kakor bi j , bilo -ram, tipaje v mraku z levico, odšla v svojo sobo. Ne vem, kaj mi je bilo, da sem vstal in [»o prstih stopil za njo; a ko sem skrivaj f »ogledal izza l»od1>ojev, sem videl, da je mati nepremično slonela ob steni da je držala na obrazu roke in vanje jokala. "Pojdi vendar spat," Hem rekel, "saj šele tri |»o polnoči . . Vsa je vztrejH»tala — jaz pa sem se Mplazil nazaj in se za-ko|w»i m,.1 v snu sem sli- . J. ........ " 1111 • »uvu. I "Kaj pa ta stara ženska tu je vprašala, potegnila iz ciga-; rete in puhnila vanjo dim. "Povej,*' je rekla potem v -mehu, "kdo je ta ženska!" j«» se^la |m» sliki. 4*To! To je moja mati," s«-m lt kel in ji hotel vzeti sliko iz rok. "Čakaj," je rekla ukazujoče. Tedaj je vzela iz torbice svojo -liko. iztrgala materino iz okvira in ... . "Ne!" sem dejal. "Kaj!" je zategnila. Ta trenutek se je oglasila v meni srebrna struna, ki se je je d«.teknila z nevidno roko moja mati. Vztrepetal s"m in kakor • trok sem -e zhal belih rok d •-kleta, ki so oskrunile lo sveto jMidebo. Zazdelo se mi je, da so gnusne, da so te roke mrzK FARMA NA PRODAJ Hiša im.i štirinajst >ob; vse opr«mljeiie: hlev, svinjak-kokešnja^; 1 .VI a k rov zemlje. Vpr.šajte pri A. BIRK. 614r> T.inden St., Ridgew<»otf, N. V. Tel.: IIRgeman 3-^*41. (3x» MANJ DELAVCEV OB PRIDELOVANJU PŠENICE. Kako je mekiiuizaeija farne-znižala število delaveev ol» pri .leicvauju pŠeliiee, je razvidu:) i/. -Indije, izvedene «m 1 1'ederal-nega urada za poljedeljsko u;<>--po lar^tvo. Na primer, inrtiuirji v Ford fount). Kansas, obdelujejo in žanjejo afcer pšeniee s jhhimm'-jo j »ribi i žn«» -') o«Lst«»tko\ t<»li-kib tilela\'<*ev. kolikor so ji!, rabili ob koueu svetovne vojne. Dejan>ki podatki po nrad-iili preiskaVah I. 1 i M ** in zone! 1. 1!».'I.'S pokazujejo približno ur dela za v-ak aker v* prvem letu iu 2.3 ure v zadnjem letu. Te številke predstavljajo delo, ki se je direktno rabilo za l>Šenit"no letino, to j«- za on» • nje, sejanje, žetev, prevoz pridelka do bližnjega elevatorja in za manipuliranje strojev na ;>o]ju. N'im» pa \-tete ure dela za splošno vzdržni vanje farme, oskrbovanje konj v hlevih in splošno j»opr:ivljanjc strojev. Število dela .eev s«' je zniž*i-lo v-led lmdiaanizaeije. v sle i kal ere je kombinirani žetni in miatiliii stroj, traktor, tovorni avtomobil in razni večji stroji za olnleJovainje njiv skoraj popolnoma (Nlpravili ralw> konj in manjših poljeilel-kih strojev. Zgornji primer je precej ti pičen za spremembe, ki .-o se izvršile v mnogih bolj suhih delili planote, kjer se največ pšenice prideluje. V vzhodnem delu velikih planot se je število delavcev znatno manj znižalo 'v tem 14-ietiiem obdobje. V splošnem rečeno, "pred Šolski'' otrok je oni, ki je dorasel iz prvega detinstva, ali je še premlad, da bi pohajal šolo. Poskakuje okoli, sreče, svoje tovariše znotraj Ln izven hiše in prihaja vsak dan v neštete zagate. In ravno za to, ker ni vedno okolo predpasnika svoje matere, kot v mlajših letih, se prepogostoma ne obrača zadosti pažuje njegovemu zdravju. Pa ravno tekom te takozva-nc predšolske dobe otrokovo !do potrebuje strogo nadziranje s strani staršev, ako naj dorase v zdravo mhideništvo. Voditelji na polju zd ravni-štva in javnega zdrav-tva se strinjajo v tem, da otrok med starostjo dveh in šestih let bi moral biti |h» ! istim skrbnin nadzorsvoin družin s k eg a zdravnika kot je dojenček. — K i jti ravno v teh iiežnili predšolskih letih labi mlečni z«)"»je. ki jih zdravnik prav zlahka leči, morejo, ako zane-tnarjfui, provzročiti krivo ra-t -t ilnih zob. Periodično pregledova'ii j e družkn»-koga z -dal glede splošnega vzgajanja mladega otroka, bo več Kot odplačal za strošek. Doma ste vi vodilna roka in bi morali paziti, da vaše dete ima redno gibanje črev, potno svežega zraka in -olnčne svel lobe, obilo spanja po noči po-lega > pa neka vsako po|H»ldne. Vaša -krb je, da paziti na to, da otrok ne postane žrtev kake nezgodi«, glavnega smrtnega vzroka za otroke predšolske dobe. Nevarne strupe, vžigalice in lonce vroče držite tam,j kamor otrok ne more segati. V prihodnjem članku bomo razpravljali o prehrani predšolskega otroka. ADVERTISE in •GLAS NARODA" KONGRESNIKI, KI SO GLASOV ALI PROTI VSTOPU AMERIKE V SVETOVNO VOJNO r „ Ipolm-j>u sanjska knjiga, sestavljena jn> uajUiljšib arabskih in egiptovskih virih. S slikand. VELIKA SANJSKA KNJIGA. strani. Cena ............ S slik..ini. -."»0. SANJSKA KNJIGA. S slikami. iu) strani. Cena OB 50 LETN1CI DR. JANEZA EV. KREKA — 1M strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki jo prvi med nami us|*'šfio propagiral veliko idejo Jugoslovan*! va. J90 .60 CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Knhaj. Trda vez. 75 strani. Conn ......1.20 V knjigi je 21 slik In en zemljevid. Z.~o§ovi-na in pri|»ovedke o naravnem čudu, takrgnlh Je le malo na svetu. j5 OBKTNO KNJIGOVODSTVO. strani. Vez... 2.50 Knjiga je namenjena v prvi vrsti -/a stavbno, umetno iu strojno ključavničarstvo ter žele-soliva rstvo. DENAR. Spisal pisnl II. M AJAR. Trije doli: 112». 141. 1.*» strani. Cena meliko vez. Cena vezane 1'oljutlen ln natanoon opis (Mlkrltju novega sveta. Spis ko rita kakor zanimiva (»uvest ter je sestavljen po najboljših virih. PRAVILA ZA OLIKO. H- strani. Cena ...... Nasveti in navotlils*. kako se jc trvlia obuaš*-tl v družb L PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Vel»er. »Irani. Cena .... Knjip«. toplo priiH»n»«'-anio ▼••»komur, ki se l.oče seznaniti z glavnimi čt.aiut so«iobue filozofije. RLSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4K! strani. Cena .......................... 1.50 V knjiid so opisani pniihodniki in id«*jni ute- .7« meljitelji le svojevrstne rusko strnje. DOMAČI ZIVINOZDRAl'XIK. spisal Franjo IMi SLOVENSKA KUHARICA. S. M. 1 XaiinSek. tar. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50 OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 7*28 strani. bros............. 1.55 lt>[M> tr«l«> vezati«. Cf-na .................. 6.— Zelo koristna knjiga za vsakega živicorejea; opis rajnih bolc/.nl in zdravljenje; slike. DO ORHIDA DO BITOMA. 1"" -»rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »!«tl»; krajev naše »•tare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 14.1 strani. S slikami. Cena ..........................1.50 GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 'JiHt strani. Cena ....................1.20 Knjiga se odlikuje ik» svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom * vseh vprašanjih gospodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 shrani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestoliee. STANLEY V AFRIKI. 1JL' strani. C"na ...... 2* !>o2irljaji slavnega raziskuralca, k» je prvi rnzixk:il "frni kontinent**. SPOMINI. (Spisal J«-že l.avtižar.) strani. Cena......1J9 V toj knj-^ "'...Ja na3 /.nani fiotojdsee župnik Ijivtižnr spomine na svtija brezštevilna potovanja. SPLOŠNI PODI K. KO OBDELOVATI IN IZ-BOUŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE Cena l»ro3......................... -50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 7!«» in 23-''. strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV. ANGIJtfKI IN ANGLEŠKO SLOVKN SLOVAR. 148 strani. Cena .............. JO .60 h TAJNOST« PRIRODE. 83 Strani. Cena____ Poljudni spisi o naravoslovju ln svezdoznan-Hva, .50 IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. strani. Cena ................ Levstik. 'SM strani. Csun broš. ,.S0 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi ln dru-ri del obsegata :rJl strani. Cena: I. Del .... M... U. I>el Zemljepisni |»regied; natančni podatki o prebivalstva. gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger. 64 strani. Cena trdovez .... ..... KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVA TOV IN SRBOV. 95 strani Cena ........ SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felieita Kalinšok. OSMA pn.M.NOŽKNA I^I»AJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 6.— SPRETN A KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45 V knjigi je nad fieststo naJv«žne}sih kuharskih navodil. SPOL. I-IUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... Knjižico je spisal prof. dr. Zabor ter Je na--J® men jena deklicam v starosti Štirinajstih let. vez. 1.19 i;MNI C,KBKI AR S],isa, FraIlk i^kmnyer. 108 strani. Cena trdo vez..... £0 Br«js..... Vse podrol>nr>sti o gojenja čebel, prehrani .M in o čebel na kih ; slike. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena M K nji ca rsebnje tudi slovnbo ln kratek slovar. UMNI KMETOVA1J5C. Spisal Frane Povfie. Cena bros......................... UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1-50 .60 J5t .30 VGŠClLNA KNJIŽICA. !« strani. Cona ...... JS% Zbirka voSčiinlb listor in i>esmlc k rodov«nn, ____ . . . .. , I novemu letu i« drugim prilikam. KNJIGA o LEPEM VEDENJU. (Urbani.) \ez. 1.2, ^^ ^ ^r.VtUTTO strani. Ona...... M KNJIGA o dostojnem VEDENJU. Ill Mr. 50 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — KUBIČNA RAVNICA- Trd. vez. 144 -«r. t ena .73 1«» "rani. Cena ........................ U -------- ------ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 4S strani. Cena .......................... V prvi knjigi m» |«esii:i in basni, dočim ga nam •D v drugi knjigi predstavil Votlnika dr. Ivan Pregelj kot |io*nika. zgr«lovlnarja, gov—nika, .70 daslienika in časnikarja. Navodila za Izračuuanje okniglega. ^ue-ga ln tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, indije. ;>Xi -tr. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. ::32 strani Cena V teb treh knjigah je zbrano vse anjlž: vno delo našega velikega kritika. '.'»sate- Ija »n Jezikoslo\ ca. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Con*....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega po-LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična mena. zbirka nav«lii z:, kuhinjo iu dom. Cena .... -5« vo|>N|KI |N PREROKI. 128 strani. Cena .... MISTKKIJ DUŠE Spiral dr. Franc Gi^esti. — Knjica je izšla v založbi Vodnikove družbe MISTfcKU « x ter vsebuje življenjepise mož. k« so s svojim ^75 strani. C ena ................................................... . .. . . _ . . Razprava o blaznesti in iK»sled!-h pijanče- delom pr.vedU slovenski narort «« -nženjstva ■ ? svobodo, ▼anja. MATERIJA in ENERGIJA. Spts.1 dr. l^vo Cer- ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena. . molj. S slikami. 1110 strani. Cena ..........1-23 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o l*«ieu*i»*. moderne znanost L MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 108 strani. C*-na ........................1-— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena---- .75 Knjiga vsebnje veliko sblrko ijubavnih ln ienltnih piaem. narod, ki izumira. 101 strani. Cena .... .40 ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........ Poljuden ovta najsevernejšega naroda na mw- Higijena doma ln v SolL opla boleanl ptl tu. nicgove lege ln navade. mladini. Zanimivosti iz ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike zaporoskih kozakov. ZDRAVILNA ŽELIŠCA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjiži«-! najde« v lepem wlu omenjeno vse. kar isitrebuješ, da si ohraniš in po|..4vil svo-Je zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SIJI VENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 strani. Cena.... 13% Znamenito delo naAega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V krjlgl je 67 krasnih slik. j »B5fI 7991103 New York, Monday, May 3, 1937 LJK&WBT BWvWfE VA1LT T9 UJ93. TAKO €?AMA KOMAN 12 2IYLJEHJA POLET IZ WASHING TONA V NEW YORK ZA "6US NARODA" PRIREDIL: I. H. ' OE icieode- SO "Ali ji* zaročena? Tega ne vem.M "Rekla je samo: "Bil je nekdo drugi — in ne moreni; pozabiti." 4 4 Al i je rekla da je bil, ali je drugi?" "Je bil drugi. Pa to je vseeno." Ne, Bader, to ni vseeno," pravi gospod Weit1»ret s po-vdarkom. 4iPa vendar ni vee. Kdo ve, kako dolgo je že temu! Ali ni razumljivo, da je i mula harntiesa Latijrenauova I v doltrih eai sam izbere parni k, s katerim (te hote vrniti. l> je pa sliieajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, dop'ara. te i/liere parnik, na katerrm stanr vožnja vet. Zahteva s* samo. d-i izbere parnik od iste parobrodne družbe kot je bil parnik. s katerim je potoval tja. Anterioki držat Jjuni dobe polne liste za dve leti, nedržavljani pa dolie potni li>t Mamo /a eno leto. torej se morajo v tem fasu vrniti. \»■državljani morajo pa oljnem imeti tudi povratno dovoljenje, ki no i/da tudi samo /a eno leto. 1'a tudi ti potniki iimin priliko, da al Moje polne liste podaljšajo in rauiotako povratno dovoljenje, *e imajo ka to zadostne v/roke. V-i otii. ki -o namenjeni letov potovati v «tnri kraj. naj Ki takoj /»jamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mesee junij in julij m že skoro vsi prostori oddani Na pamikih. Ki so debe'o tiskani, se vrše izleti v domovino pod rodstv oni izkušenega spremijevalea. Nedavno je ameriški letalec Frank Hawif pieletel h i milj .l-.l-o p.,t iz \Va>liinirt.ma Xew York v 4S iirali. \a -liki vidimo atrophia nad New Vorkom. KRETANJE PAKMKOV - SHIP NEWS V MATA HARI ŠPANSKE VOJNE. Gospod Weitbret gre na vrt, da bi govoril s Helgo. Sedaj je najlepša priložnost Brctz pomena je žalovati za ne-j dosegljivim, si pravi v svojem treznem razumu. In spretno' r . .. hoče pričeti. J ilelga sedi preC uto, zatopljena v žalostne misli. Jurčej^ ji je tako smilil. Zakaj je moral tudi on priti k njej s:ka tem neumnim vprašanjem! Tako rada ga je imela kot brata iu tovariša. Ni mogla mis liti življenja brez njega. Prav gotovo bi lirez njega nastala velika vrzel. (ros pod Weitbret nenadoma stoji pred njo ter jo potisne na >tol, s katerega je hotela skočiti, ko ga je zagledala. Weitbret si prinese drug stol, sede j»oleg Helge in prime njeno roko, rekoč: "Tako je lepo! Ta večer je kot darilo." "Da, gospod Weitbret. Tako mi je žal, da je morala milosti ji va gospa zaradi glavobola tako zgodaj v posteljo. Za današnji večer je nameravala "italjan>ko noč" in breskovo bovJo." ljudsko sodišče v Barceloni je obšodilo le])o, 2o-letno vo-liunko na dolgoletno ječo. Jej to neka Francozinja po imenu stali jetniki so kmalu opazili, da uživa prednosti. Dobivala je svoje obode iz finega restavranta in je sedela v svoji 5 cvetlicami okrašeni celici lepo manikim-ua v rožnatem negližeju. To njajo — toda ravnatelju se j« godilo slabo, ko so zvedeli, ka-| ko je skrhel za Kida. Katalonska ju-ti ca je pustila lepo .TeanJ no živeti, ravnatelja pa je po-' vohunka posebne te ,lni k zi,,u hl ■strelna. 44In pri bovli bi mogli takoj obhajati zaroko, Helg*, kar bi nas neizmerno veselilo, ker je to že dolgo naša želja." Helgo zalije temna rdečica ter za jeclja: "Ne razumem." "Res ne!" Gospod Weitfbret ji privzdigne brado ter ostro gleda v njen obraz. "Ros ne! Ravnokar je nek fant Tin meni jokal zaradi razbitega upanja na ljubezen. Najboljši je med vsemi, zato se mi je smilil v dno srca, Helga." "Ne moreni, gospod Weitbret. Ne zato, ker je sin delavca, kot misli. Ne, zato ne. Jurij Bader mi je ljub prijatelj in brat — toda vee . . . ? Na to nisem mislila." "Tenia sedaj se boste s to mislijo pečali, Helga, dokler te popolnoma ž njo ne sprijaznite." . Težko je njeni roki v njegovi, toda Weitbret jo drži tako trdo, kot bi s tem hotel zadušiti vsak ugovor. **Helga, Jurij Bader je zelo dostojen, fin fant. To je najvišja hvala, ki jo morem komu dati. In biti prva velika in čista ljubezen čistega človeka je darilo, ki ga dobi malo-katero dekle. Niti ne veste, kaj to pomeni — imeti ljubezen •'loveka, ki se ni vdal stoterim ljnbimkovanjem in mogoče pri tem zapravil vsako spoštovanje in razumevanje čiste žene." "Meni je misel na možitev tako daleč," pravi Helga tiho. /'Ker ljubite drugega, Helga? Dovolite mi vprašanje: ail je ta Ijnbezcn samo na eni strani, na vaši? Ne? Zakaj pa ta ljubezen ne dovede do zveze? Ali so zapreke prevelike T" "Da!" pravi tilio in z muko. "Ali vam morem pomagati, Helga?" Helga žalostno odkima. r "Xikdo mi ne more pomagati." Ravno tiste besede je že enkrat slišal — od Jurija; tukaj pa so prišle tako brezupno in žalostno iz ust mladega dekleta, da ga pretrese. Previdno izprašuje dalje: "Zakaj pa ne, Helga T Ali so kaka denarna vprašanja? — Ali je mogoče vezan? Zaročen? Oženj on? (). poroke je mogoče ločiti.' ' "Ne te, ker . . . Oh, o tem ne morem govoriti." "In vendar, Helga! Olajšajte si srce, zaupajte ini!" Kot oče ji položi roko na ramo in jo pritisne k sebi " Imajte v me zaupanje, Helga. Zakaj ne bi mogli priti do svoje sreče?" Pusti ji dovolj časa za odgovor in ne sili v njo. Čuti kako se trese. Pa saj je vedel vse. Zato je mogel svoja Vprašanja po tem vravnati. Slednjič pa Helga govori, tiho v odmorih, iskajoč besede. "Zapreke so nepremagljive. Njegova žena me je prosila, da grem iz njegovega živi jena in morala sem ji dati svojo besedo. Bolna je; zato pri njegovem občutku tudi ni bilo mogoče razvezati tega zakona, četudi ga žena zelo muči. Ne ve, kje sem. Toda pozabiti ga ne morem." fcolze ji zaduše besede. 44Ne jokajte, Helga." In Helga joka, kot mogoče še ni nikdar jokala — za svojo izgubljeno ljubeznijo, iz hrepenenja in bojazni glede svoje bodoenoeti. Klemen t in Jurij — ljubljeni in bratov^ki prijatelj tako je bila abegaiia in «ama pri sebi je bila needina, da ni vedela, kaj bi storila. _ i Dalje prihodnji«.^ eaiine Constance Dorgeova, ,. * ^ i se j,* pit izdajala za "gro- *l,,K*° . ;1°tn,.k,1, »»"»ovali L4-o Daniševsko" ker je to nc-! ^T? ^f™1-. aj imenitnejšega. l**iy*'k * »». sm" , ostab Nekoč je bila Dorgeova majhna filmska igralka in plesalka. Na zadnje se je dala |w> generalu Francu poslati v Katalonijo, da bi tam zanj vohunila. (tovori gladko pet jezikov in zdi se. da zna moške kar tako ovijati okoli svojih prstov. Toda to še ni prava posebnost, te Mate II ari j eve Š-panske državljanske vojne. Zanimivejši >o njeni zadnji doživljaji v preiskovalnem zaporu. Ko so "grofico" prijeli, je prišla v ječo, pa ne tako. kakor! Revolucionarno sodišče v Bar-prihajajo jetniki običajno, tem-i eeloni se j.- izkazalo napram več v taksiju, z mnogo prtlja-| vohunki sieer dovolj galantno, ge. s cvetlicami in psičkom v in jo je obsodilo namesto na v celici lepe jet nice. Zanj st je zavzel anarhistični ka/.nil-niški ravnatelj. Krvoločni mož seveda ni l»il tolik«» grozovit, da •bi irrol'ici od časa do časa nc prihajal |M>rorat. kako se Fidu godi. Kot prvi dan je poslal listek: "Fido hrepeni po vas." Torej je odšla grofiea v stra-žarjevei 11 spremstvu v uradno stanovanje gospoda ravnatelja, da bi tam obiskala Fida in ]>o-pila nekaj čaja. Ta idila se je morala za ravnatelja seveda slabo končati. naročju. Ravnatelj jelnišnice, vrl anarhist, je kar zijal. M-n-da je se jneveč zijal, kajti o- -mrt. kakor je običa.i. na let ječe. kar ni nič v deželi, kjer se režimi neprestano spremi- VAŽNO ZA NAROČNIKE l*i»li>C naslova J* .h..»i^ni-n«. prartN^isiir p«>ravrnili. l'<»š]jii«- naroeniim nsravmist dhiii ali Jo Itn r>lj«<"-jijte n:iŠ4-mn zastopniku v \ a^-ui krsiju ali i>:i kateremii izruerd rastopiknv. knjili lm«>nfl tiskarni z ilflielimi <'rkjiu»i. kfr so upravi-AlME IN rRATIKE; UA1»0: Pueblo, Peter Tullg. A. Saftl« Walsenburg, M. J. Kavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zup&ntlt. *LLINO!8: ChU-ago, J. Bev^ič. J. Lukaolrb Cic-ero. J. Fabian (Chicago, Ch *xo. In Illlnoia) Juliet, Mary Bambich La Salle. J. Spellch Maseoutab, Frank Augnstlii Norlb Chicago, Jo« Zelene MAHYLANT): JSitzmiller. Fr. Vodoplrec MICHIGAN: lH»tr«»it. Plankar IIINNESOTA: Chlabolm, Frank Goute Ely. J«.*. J. Pesbel Evelet b. Louia (ionSe c.illiert, I^iuia Vessel Hlbhlng, JoLl Povfte VIrgina. Frank Brvatich MONTANA: Roundup. M. 11. Panlan Washoe, L. Champ« NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW TORK: Oowindt, Karl Uto« Fills, rrmk OHIO: HarlK'rton, Frank Trona Cleveland. Anton Bobek, Cbas. Karl linger. Jacob Ite»nik John SlannU Oirard, Anton Narode Lorain. Louis llalant, John Youiigstown, Anton KikelJ »KEGON: OreR<»D City, Ore^ J. Koblar PENNSYLVANIA : IJ«'ss«*iuit. John Jetnik*.? Broughton, Anton Ii>aTee. Conemaugh, J. Brezovee Cover dale in okolica, Mrs. Ivana Kupnik Export. Louis SopaniU FarreL Jerry Okorn Forest City, Math Kanrin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank BaUoch Midway. Jobn 2nst Pittsi.urgti in ok<»li<-a. J. Poga^ar In Philip Pro gar Steelton. A. bren Turtle Creek. Fr. Schlffrar Went Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West AIUs, Fr. Stsk Shebnycan, Joseph Kake! WYOMING: Rock Springs, Louis Diamondvilie. Joe Rollch Vsak zastopnik Izda patrdlla n sto- to, katero Je preleL /Ml^ulhii toplo priporoiaau. UPKAVA "GUB NABODr MAL02ENSTV0 V EGIPTU. \ snkih li*t imajo v Kiriptn ljmlsko s te t jo. kar ni lalika zmlova v do/.cli, kj«*r j«' nešteto nepopisnih ljudi in k jop, Ijinlj«' t m M niso orisiljoni, dn l»i se javljali policiji. Velika arnuula uradnikov ho«li v lii><* in -i In-lcži pinlatke. ki jih jo ovi't*oviIa lastnimi oT-mi. Prvo moderno ljudsko štotjo ^O imeli v to j dožoli I«*la 1S.S2. potem ko jo jo zasedla Anprlija. Takrat so našteli O.S milijona du<. Dniiro štetje je bilo leta do takrat jo bilo prebivalstvo naraslo skoraj za 3 milijone duš. {o je zfi okroirlo 40j odstotkov, na. 0.7 milijona. Od teira lota dalje <0 l»ila ljudska -štetja vsakih deset let in vsako desetletje je piVbivalstvo naraščalo za kakšen poldni!? milijon o^«'b. T.eta 1027, so našteli 14.2 milijona prebivalcev, za b'to^nje štetje računajo s 16 milijoni. V .")."> letih se je torej prebivalstvo Kiripta dvi.srnilo od mili jona na H> milijonov. Zadnjo ljudsko štetje jo pokazalo. da jo Tyiript navzlic strašno nisekemn nivoju ljudskega zdravja vendarle dežela doliroživih ljudi. Našteli so v.o prvi dan nič manj ne^ro 7490 oseb. ki so prekoračilo starost 100 let. Pri letošnjem štetju so ugotovili nov rekord dol*re7 let. Živi skupaj s svojo hčerjo, ki ima tudi že 107 let na plečih. Tvo so o njeni starosti izrazili dvome, jo izjavi la kategorično, da je bila za j ča sa Xapoloonoveira poli win v Ecipt že odraslo deklo. Pripo-; vedovala je poilrobnosti iz tistih dni. ki so dokazovale, da so njeni podatki resnični. Poročila se je za vlade Mohameda Ali ia. Zanimive številke je dalo ljudsko štetje 1. 1027 o mnocro-| ženstvn v deželi faraonov.! Splošno menimo, da je tam do ! sti mnocrožoTistva, številke pa j so povfnlale. da je bilo med o j krosrlo 7 milijoni esriptskih mož' le 114.000, ki so imeli po dve.; žoni, 7000 jih je imelo po trii žene jn le 801 po štiri žene. Odj 14 milijonov ljudi, ki so jih takrat našteli, ni znalo 10 milijonov ne brati ne pisati. 4. inaja: Paris v Fiavre Borenjstria v Cherbourg Brcidcii r Bremen Washington v Havre 3. maja : yut*n Mary v ».'bvrbour* 8. maja : Hex v j>n v Bremen '£. junija : NOKMANOIE v HAYKE Aquiiaiiia v Cherbourg Washington v Havre o. junija : Vulcan ia v Trst junija : Queen Mary v Cherbourg 10. jiiuenoa 'S.i. junija : Bremen v Bremen Lafayette v Havre i^ala croltanec. BLAZNIKOVA Pratika za leto 1937 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. M. junija: NORMANDIE AQLITANIA 1 Washington v v HAVRE (HRRBOIVG Havre NOVA FAŠISTOVSKA PALAČA SE JE PODRLA v kraju Sestri Tjevante blizu Miia.ua. Poslopje sso še gradili. Ker je ravno deževalo, se je v priano poslopje zateklo. 12 delavcev pred dežjem. V tistem "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, co lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista n«» pošiljamo. Julija: Cotite <11 Sarola r Ci-tina Reren^aria v Cherbourg Cbamplain v Havre 0. julija: Kuropa v Bremen J 7. julija: Queen Xlar.v v Cherbourg He de France v Havre 0. Julija: Vuleania v Trst 14. Julija: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 17. Rex v Genoa Bremen v Bremen .1. julija : Berengaria t Cherbourg 'J3. Julija: | ECKOPA t BREMEN -'4. julija : Saturnia r Tnrt Cbamplain t Havre -S. Julija: Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg J9. julija : He de France t Havre 31. julija: Conte dl Savola t Genoa Za v« pajasnila glede potnih listov. een In drugih podrobnosti se obrnite ns POTNIŠKI ODDELEK T.IA8 NARODA" 216 W. 18th 8U New York Posebno naj hite oni. ki nameravajo potovati nesecs Junija ali julija, kajti za ta dva Meseca so na vseh parnikib skoro ia vse kabine oddane. H