RIGLA« LETO XV. 20. J.ANÜi\RJi\ 1962. ŠTEV.272. "V DUHU SLOGE !N LJUBEZNI - Edinost krščanskih Cerkva ho vsekakor poglavitno vprašanje, o katerem, bodo razpravljali na letošnjem vesoljnem cerkvenem zboru. Ker je ce= la zadeva neizmernega pomena za ves krščanski svet in posredno za ^ človeštvo sploh, zlasti pa še za naše odnose do sosedov pravoslavne vere, mislimo o teh vprašanjih večkrat pisati in s svoje strani pri= pomoči, da se bo približal dan, ko bosta "ena čreda in en Pastir". Že pred meseci smo naprosili č.g.dr.S tanka Janežiča, slovenskega iz= vedenca za pravoslavno teologijo in vzhodne probleme, ki jih je štu= diral na Papeškem vzhodnem inštitutu v Rimu, da bi povedal svoje mne nje o vprašanju zedinjenja med katoličani in pravoslavnimi. Vese= li nas, da njegov iskreno pisani članek lahko objavimo prav v času lo tošnje Molitvene osmine za zedinjenje (:.8.-25.januarja) . Čeprav č.g. Janežič piše v svojem imenu, govori vsekakor z avtoriteto poznavalca teh vprašanj in aktivnega delavca na področju cerkvenega zedinjenja mod Slovani. Njegov članek razkriva, kako malo bistvenega dejansko loči katoličane od pravoslavnih in modro poziva, da sc moramo spozna ti med seboj in odvreči plašč nezaupanja, s katerim smo se tako če = sto eni kot drugi odevali. "Iz spoznanja bo zraslo spoštovanje, iz spoštovanja ljubezen." Povprečni ljudje gotovo ne moremo reševati zamotana teološka vpraša= nja, ki preprečujejo zedinjenje. Pač pa lahko s svojim zgledom, delo vanjem in predvsem molitvijo pripomoremo, da bodo med nami podrti mo stovi nezaupanja in neznanja in da bodo učeni teologi na oni in dru= gi strani našli odprto pot drug do drugega. Ako verujemo v istega troedinega Boga, častimo isto Mater božjo, dnevno obhajamo spomin i= ste daritve na križu, potem se človek res vprašuje, kako da nismo u= d je iste Cerkve? tem bolj, ko na primor lahko č.g.Janežič mašuje v latinskem in bizamtinsko-slovanskem obredu. Ker smo zares versko razdeljeni bolj zaradi nesrečnih zgodovinskih o koliščin kakor pa po lastni krivdi, kot poudarja avtor, je zares ne= razumljiva vsa verska gonja, ki jo enkrat sprožijo proti katolikom pravoslavni begunci, drugič pa katoliški proti pravoslavnim. Tekom dolgih stoletij so bile storjene napako na eni in drugi strani. Toda kdor se v svojem srcu čuti pravega kristjana, jih bo skušal popravi= ti z iskanjem resnice, z ljubeznijo in odpuščanjem, ne pa z versko -- političnimi vojnami, ki nimajo ničesar skupnega z Jezusom Kristu = som,ki je Ljubezen. On je molil za svoje sovražnike! In prosil je svojega in našega Očeta: "Posveti jih (apostole) z resnico... A ne prosim samo zanje, ampak tudi za tiste, ki bodo po njih besedi vame verovali, da bodo vsi eno kakor ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bo o tudi oni v nama eno, da bo svet veroval, da si me ti poslal. " ( J m .17, 17-21.) gg)j molitveni osmini moli katoliška Cerkov za zedinjenje z vzhod= L kristjani: "Gospod, obvaruj nas vsako napako, ki bi jih mogla las oddaljevati. Duh slogo in 1jubezni...,naj pospeši dan,ko so manijo naše molitve z njih molitvami, da bo vsak narod in vsak je oznaval in slavil Gospoda našega Jezusa Kristusa..." VOJAŠKE ZADEVE' Po številu generalov se jugoslovanska vojska kosa a velikimi silami. Po mlatenju prazne slame se obrambni minister gen.G-ošnjak kosa z angleškimi maršali in z znamenitimi prebivalci Pentagona.Na Dan armije je prišla na dan tako njegova zgovornost kakor tudi zgovornost razlia nih. poveljnikov,ki so si izmenjavali cvetoče pesniške pozdrave. Či = tatelje seznanjamo le z Gošnjakovim govorom ( str.15.)>ki odkriva ne= kaj zanimivih, misli o jugoslovanski strategiji. Delno se titovci pripravljajo na gverilsko vojevanje.Dajej o si pogu= ma z razmišljanjem o pretekli partizanski slavi in se bodre z misli= j o,da se je mogoče upreti močnejšemu sovražniku.Gošnjak je pravilno poudaril,da so partizani zmagali,ker so znali izrabiti položaj in so si poiskali oporo v narodu. Odkrito pa bi moral tudi dodati,da je bi 10 za zmago odločilno,da so se postavili na pravo stran in si poiska 11 zmagovitih zaveznikov. Brez zavezniške zmago bi bila partizanska borba brez haska in bi bilo popolno iztrebljenje odpora le stvar č.a= sa.Pred tem dejstvom si vojaški poveljniki ne bi smeli zatiskati oči pa čeprav je pripovedovanje o partizanskih zmagah le žvižganje od 'strahu.Ce bi v bodoči vojni napadel Jugoslavijo močnejši sovražnik z vzhoda ali z zahoda, bi to zelo verjetno pomenilo splošno vojno in najbrže tudi splošno uničenje. V taki vojni ne bodo zmagali partiza= ni,ampak jamski ljudje. A težka oprema,katero so najprej darovali Rusi in nato -Amerikaner,bi v gverili hodila v napoto.Zato se titovski generali vsekakor priprav Ijajo tudi za frontalno bojevanje. Ce upoštevamo,da srce vleče generale na vzhod, oprema pa jih.veže ha zahod,ni verjetno,da bi se pridružili eni ali drugi sili in pokvarili proglašano nevtralno politiko.Kolikor ima jugoslovanska vojska sploh kaj smisla, ga ima kot oboam ba pred srb or i timi balkanskimi sosedi, predvsem Albanci. Tale e mu so = vražniku bi se jugoslovanska vojska lahko postavila po robu in prav ta zavest tudi kroti Albance.Titovci lahko žalostno pomislijo,da jim v tem krutem imperialističnem svetu grozi nevarnost prav od državejki ima polna usta socializma,pomoč pa prihaja od kapitalistične Ameri = ke.To je čuden, a značilen komentar na prednosti socializma.Nanj naj bi se spomnili v Beogradu,kadar jih bo spet srbel jezik,da bi peli slavo miru ob spremijevanju moskovskega orkestra. Na splošno čudno zveni hvaljenje armije ob istočasnem hvaljenju mir-1. Le na Sinaju jugoslovanska vojska v sklopu čet Združenih narodov zares služi miru,a še tam so mir ogrožali zavezniki Arabci.Iz Konga so že davno odpoklicalivpeščico letalskega oseb ja.Madtem ko nevtralne dežele kot Irska in Švedska mnogo manj govore o miru in principih Zdiu Ženih narodov,pa mnogo več prispevajo z dejanji,so titovcev le sama us ta.Jugoslovani,ki zapravljajo čas na služenju roka in se mprajo po koriti zabitim podoficirjem in nadutim oficirjem,se upravičeno sprašuje j o, kakšen pomen vojska sploh ima.Ce ne bi bilo socialističnih so sodov,bi vsakdo lahko svetoval titovcem,naj vojsko razpuste,generale upokoj e,opremo pa pretope in si tako prihranijo velike stroške.Komunisti,ki se bahajo z napredkom in revolucionarnimi spremembami,s o so pokazali za zelo starokopitne, kar zadeva vojsko. Kolikor vemo, sr slabše tradicije bivše kraljevske jugoslovanske vojsko nadaljujejo z dodatno primesjo totalitarne miselnosti. Čudno je, kako je partija izpolnila stare kalupe menda še stare srbske vojske. UREDNIŠTVO KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu. Izdaja ga "Slovenska Pravda". Njeno mišljenje predstavljajo le tisti prispevki, ki so podpisani cd izvršnega odbora. NAROČNINA: 24/-; / 5.50; NE 12; DM 13; Sch 4ö; Lt 2000; LA 1.10.0 na loto z navadno dostavo;dvojna cona za letalsko. Naš naslov: BM/TRIGLAV, LONDON W.C.1. ST Al KO JANEŽIČ; KRŠČANSKA EDINOST Morda o nobenem vprašanju danes v krščanskem svetu ne govore in ne nlsejo toliko kot o edinosti med kristjani. Mnogim se zdi to najpomembnejši problem našega časa» To pa predvsem zaradi rastoče napadalnosti sve' lovnega komunizma» Uspešno se more po robu postaviti tej največji nevarnosti za celotno človeštvo le strnjeno krščanstvo» Komunizem je namreč treba v prvi vrsti zmagati Idejno» To Idejno zmago more pridobiti le. krščanstvo» Toda ne razbito v samovoljne struje In sekte In celo vrsto ne-zavlsnlh Cerkva, temveč enotno In celovito, pristno Kristusovo krščanstvo ki. temelji na Resnici» • Bolj kot kdaj so danes kristjani začutili, da je bistveni znak pravega krščanstva edinost. Zavedeli so se tudi, da bo le zedinjeno krščanstvo potegnilo za seboj prebujajoče se rodove v Afriki In Aziji ter. Igralo vodilno vlogo v zgodovini bodočih stoletij» Zato se protestanti,ki so ■Ted; sabo najbolj razdeljeni, že 50 let zbirajo na zborovanja z enim samim Hljem: kako priti do zedinjenja. Pravoslavne Cerkve so septembra 1961 zborovale na Rodosu predvsem zato, da bi utrle pot do večje edinosti med seboj In z ostalimi kristjani, Ze od leta 1909 katoličani opravljajo molitveno osmino za zedinjenje kristjanov, ki jo je leto poprej začel ameriški pastor Paul Wattson ln.je v 50 letih zajela skoro ves krščanski’ svet. Pravi val navdušenja za delo vsekrščanskega zedinjenja pa je spro-šil sedanji papež Janez XXIII, ki je predvsem Iz želje po edinosti med kristjani napovedal novi vesoljni cerkveni zbor. Zares je prav, da noben kristjan ne ostane malobrižen ob tem vprašanju. Vsaj nekoliko se moramo vsi poglobiti vanj in mu po svoje pomagati k rešenju. S tem namenom tudi pišem te vrstice. Kdaj, kako, zakai Kdaj, kako in zakaj smo se kristjani ločili? Ni to bistveno vprašanje, glavno je, kako priti skupaj, vendar je vsaj v nekaj besedah treba tudi na to odgovoriti» V človeku samem, ki mu je po jasnem krščanskem nauku naravo popačil prvi upor proti Bogu (izvirni greh), je tudi po Kristusovem odreščnju ostalo nagnjenje k samoljublju, napuhu in razdoru. Zato so se že v prvih krecanskih stoletjih pojavljale herezije in razkoli. Do tragičnega razdora med krščanskim Vzhodom in Zapadom pa je prišlo šele v II stoletju» Pa tudi ta veliki razkol je zorel že cela stoletja in je prvi zametek zanj že politična razdelitev rimskega cesarstva na zapadno in vzhodno polovico (1.395). Nova vzhodna prestolica Carigrad (ustanovljena 1.330) in stari Rim sta vedno bolj tekmovala med seboj, ne le na političnem in kulturnem področju, temveč tudi na cerkvenem, Grki in Latinci so kljub začasni medsebojni povezavi ostali tujci med seboj. Ko so razmere in neodgovorni posamezniki napetost prignali do viška, je počilo Iž,julija 1054 je papežev odposlanec kardinal Umberto da Silva Čandida v cerkvi sv,Modrosti v Carigradu izobčil carigrajskega patriarha Mihaela Cerularij.a in zazijal, je prepad, ki že 900 let loči bizantinsko- Cerkev od rimske» ' V naslednjih stoletjih je razdor rastol v globino in širino, K temu so po svoje pripomogle križarske vojne, turški jarem nad krščanskim Vzhodom, sovražno razpoloženi posamezniki in še marsikaj» Zaman so bili poskusi zedinjenja na cerkvenem zboru v Lyonu (l»I274") in v Florenci (l.1439)» Po s ebno u so dno j e od jeknil veliki zapadni razkol: protestantski in anglikanski odpad od rimske Cerkve v 16.stoletju» Teološka znanost in nastrojenje klera sta bila odslej na Vzhodu pod pretežnim vplivom Rimu sovražnega protestantizma» Bistvene razlike Protestantizem je zavrgel mnogo tega,, kar je bilo neodvrgljivo jedro krščanstva skozi stoletja. Posebno nekatere sekte so šle silno daleč. Zamotajo ne le mašo in zakramente, temveč celo vero v Kristusa in v samo Troiico. Tu pač ni moč več govoriti o krščanstvu. Nekatere skupine in posamezniki pa se posebno zadnji čas vse bolj bližajo osnovnim postavkam prvega krščanstva. Prvo mesto v tej smeri zavzemajo anglikanci, zato so na Zapadu oni najbliže zedinjenju s katoliško Cerkvijo Toda Slovani moramo v prvi vrsti poznati razlike med katolištvom in pravoslavj em, ker so naši dedje bili in smo v pretežni meri tudi mi katoliške ali pravoslavne vere. Pri tem pa je treba poudariti, da smo Slovani padli v versko razdeljenost po sili zgodovinskih okoliščin in skoroda brez lastne krivde. Res je les da smo k neslogi in razprtijam že po nava-vi nagnjeni in je morda to naša glavna značajna hiba. Ze v 9.stoletju je carigrajski patriarh Foči i (Focijev razkol, 1.863--867) očital Latincem S ‘'zmot1', v II.stoletju jih je patriarh Cerularii našel že 22, drugi so jih našteli pozneje nad 50 in med njimi do smešno-sti nične: britje brade, križanje s petimi prsti, post v soboto, izpuščanje aleluje v postnem času itd. Z očitanjem ''zmot'1 so hoteli opravičiti razkol. Tudi na Zapadu so zaradi nepoznanja vzhodne kristjane neopravičeno obsojali. Bistvene razlike med bizantinsko in latinsko Cerkvijo so učeni teologi obeh strani jasno razbrali in razčistili na florentinskem cerkvenem zboru leta 1439. Strnili so jih v štiri točke; 1. Učenje o izhajanju Sv.Duha tudu iz Sina ter dostavek Filioque (in iz Sina) v veroizpovedi. 2. Nauk o vicah. 3. Veljavnost opresnega kruha za mašo. 4. Prvenstvo rimskega škofa - papeža. V vseh štirih točkah so po dolgih razpravah dosegli zedinjenje, ki so ga slovesno podpisali predstavniki obph Cerkev,, med vzhodnjaki tudi kijevski in vseruski metropolit Izidor. Zal zedinjenje ni prineslo velikih in trajnih uspehov. V poznejših stoietjih je predvsem zaradi protestantskega vpliva na pravoslavne bogoslovne pisatelje prišlo do nekaterih novih razlik. Pravoslavne teologe n.pr. moti katoliška dogma o brezmadežnem spočetju in vnebovzetju Matere božje, čeprav pravoslavno ljudstvo skozi vsa stoletja silno spoštuje in ljubi in časti presveto Bogorodico. Glavna in skoro edina resna razlika in težava za zedinjenje pa je prej ko siej prvenstvo rimskega papeža in v tej zvezi sploh nauk o Cerkvi. Gre za to, ali ima rimski škof kot naslednik prvaka apostolov sv.Petra ne le častno prvenstvo, temveč tudi pravno oblast nad vesoljno Cerkvijo v verskih in moralnih zadevah, in ali ga pri tem vesoljnem vodstvu Cerkve na poseben način varuje Sv.Duh, da ne razglaša kake verske zmote. Gre tudi za vlogo škofov, ki so nasledniki apostolov in glavni učitelji :er pastirji duš. Gre za pomen vesoijnih cerkvenih zborov in še za marsikaj. Vprašanje vzhodnega in latinskega obreda je že rešeno. Papeži so posebno zadnje stoletje močno poudarjali enakopravnost obreda in kako je treba spoštovati častitljive stare navade in tradicijo. Tudi oženienost duhovnikov na Vzhodu ni bistvene važnosti, saj je neporočonost latinskih duhovnikov samo corkwvrm odredba. Dokaj težav bo pač z ureditvijo veljavnih in ločenih in ponovnih zakonov pri pravosiavnih, ker se tukaj katoliška Cerkev strogo drži božjega prava in ne more popustiti. Pravoslavni teologi rimski Cerkvi radi očitajo juridizem, pomanjkanje' svobode in ljubezni. Na drugi strani pa nekateri med njimi sami uvi-dcvajo in priznavajo, kako needinost razkraja pravoslavje. Boli jih cela vrsta vse preveč z državnim ustrojem povezanih narodnih Cerkva, nezavi-snih jurisdikcij in mod seboj nasprotujočih si teoloških mnenj o važnih verskih resnicah. Mnogi čutijo pomanjkanje živega cerkvenega učiteljstva z božjepravno avtoriteto papeštva. Zelo si novega vesoljnega cerkvenega zbora, ki bi razrešil položaj, pa se obenem zavedajo, da niso pripravljeni narj in da ga sami sploh sklicati ne morejo. Kaj tedaj? Ali jo najbolje pokopati vsako upanje in zavreči vsak napor za zedinjenje? Možnosti zedinienia Do različnega glodanja in verskih sporov med krščanskim Vzhodom in Zapadom je predvsem prišlo zaradi medsebojnega nepoznanjas nezaupanja in pomanjkanja ljubezni» Prepričan sem, da jstoletni? da, že skoro tisočletni prepad mogoče premostiti» Vendar še čas ni' dozorel» Težav ne bo malo» Podreti bo treba predvsem vrsto psiholoških predsodkov» Na obeh straneh» Pri vodilnih krogih Cerkve,’ pa tudi mod nižjo duhovščino in vernim ljudstvom. Zdi se, da jo danes med večino kristjanov prodrla iskrena želja po zedinjenju. To pa pomeni že mnogo. Topel poziv sedanjega papeža Janeza XXIII k vsekrščanski spravi je naletel na ugoden odmev predvsem pri carigraiskcm patriarhu Atenagori, pa tudi pri vrsti drugih nokatoliških cerkvenih dostojanstvenikov in teologov» Medsebojni obiski in odposlanstva pripravljajo vedno bolj ugodna tla za zbližanj.e: tako .posebna papeška delegacija pri carigrajskemu patriarhu, vatikanski .obisk anglikanskega primasa dr.Fisherja, ameriškega prodsonika episkopalne protestantske Cerkve dr.Lichtenbergerj a Itd. Važno vlogo igra v času priprave na novi vesoljni koncil Tajništvo za zedini en je kristjanov, ki ga vodi kardinal Bea v Rimu» Proti novemu koncilu in težnji za zedinjenje se je med pravoslavnimi patriarhi najbolj odločno postavil - pač tudi po namigu in s podporo komunističnih mogotcev, ki se krščanskega zedinjenja silno bojo - ruski patriarh Aleksej, ki skuša svoj vpliv raztegniti tudu na druge pravoslavne Cerkve s svojimi obiski pri patriarhih, s povabili v Moskvo (tu je bil nedavno srbski patriarh German) in z drugimi sredstvi» Pričakovati pa je, da bodo vsaj nekatere pravoslavne Cerkve na bodoči kocil' poslalo svoj e opazovalce, kar je treba gotovo pozdraviti» Najprej je med nami kristjani treba pregnati pretirani strah in nezaupanje» Dodobra se moramo spoznati med seboj. Pregreje bodo tako same od sebe padalo druga za drugo» Iz spoznanja bo zraslo spoštovanje in iz spoštovanja ljubezen» To pa jo že začetek zedinjenja. Učeni teologi z eno in drugo strani so že našli pot drug do drugega: zbirajo so in razpravljajo o spornih vprašanjih» Talcih prijateljskih znanstvenih srečanj naj bi bilo čimveč» Teologe in sploh vso katoličane in pravoslavno naj vselej navdaja tolaži j Iva zavest, 'da je mnogo tena» kar nas združuje, več kot tega, kar nas toči. Oboji verujemo v troedinoaa Boga, y Kristnsn- častimo Mater bož jo in svetnike, imamo evharistično daritev - sveto mašo in vel j avne zakramente itd» . . Eni in drugi smo od prodnikov prejeli krščansko kulturo in vrsto dobrin, o katerih smo že davno pozabili, da jim je bilo krščanstvo izvor. Danes nam vsem grozi skupna nevarnost materialističnega brezboštva in skupna propast» • Zares ni več vzroka, da bi ostali vsak na svojem bregu in zrli, kako dr nam podirajo tla pod nogami» Skrajni čas je, da z vsemi svojimi silami in razpoložljivimi sredstvi zagrnemo propad in sc v eno strnemo. Toko bomo rešili sebe, svoje potomce ter brate in sestre vseh celin. Pri vseh svojih naporih pa se moramo zavedati, da za pravo, resnično krščanstvo, ki je že po svojem bistvu samo v sobi edino, največ storimo, če ga dejanski živimo. V zavest nami mora tudi preiti, da moramo že danes začeti skupno moliti k istemu skupnemu Očetu, naj nam kmalu pošlje po svojem Sinu vse-človeškem Odrešeniku Kristusu in njegovi Materi naj večji dar za čas sodobnih stisk: dar vsekrščanskega zedinjenja» 'EBRUARSICI KLIC TRIGLAVA bo med dru jim prinesel članek g,dr .Branka M. Po šol j a, bivšega osebnega tajnika g dr.V,Mačkar Srbi v Hrvatski Za SOCIALNI SKLAD KLICA TRIGLAVA je daroval g.Štefan Kuhar znesek L 1. Prisrčna hvala! Prosimo oproščen j a, če boste zaradi poštnih težav dobili KLIC pozneje. NENAD PETROVIČ: O KRITERIJU IN SODELOVANJU Avtor tega članka, g.Nenad Petrovič, pripada gru= pi Srbov mlajše generacije,ki sestavljajo Savez srpskih zadruga OSLOBODJENJE. povedati ničesar o človekovih ciljih in dolžnostih J Vo i ok'k me^. f''''oz°r^J°Pn vero Je razlika v načinu spoznavanja. Medtem at Je proizvod, razuma in intuicije posameznega filozofa, seve- da pod vplivom tradicije in njegovih sofilozofov, vere temelje poleg tega na razodetju - t.j. tekstu, kije nadahnjen od Boga. Ce kremo šlkorM dalje je glavna razlika med katoliki in protestanti v tem da zadnii nrn p^ca,0 razlago svetega teksta, t.j, svetega pisma' pos^znlmu'verniku aefuein ?knfoS ? r pridržuje razlago najvlgjl avtoriteti tij.pa’ pezu in škofom. To pa se ne pomeni, da mora biti odgovor filozofiie a i odgovor protestantov napačen. Katoliška Cerkev govori o naravni filozo-fiji^t.j. resnici, kolikor jo more spoznati naravni razum brez oomočf -Oga in Cerkve. Katoliška Cerkev si torej pridržuje pravico o^noniaH resnico o smislu In naravi človeka In sveta In o člOTeko^lh dolžnostih .eprav mora ta resnica Imeti vpliv tudi na razlago posameznosU le polo naj kooljtv, ce znanost pride do ugotovitev o posam5znosUh° kl’soVnaf snrotju s cerkvenim naukom. V takih primerih je Potreben razmialak no obeh straneh. Ko je bil obsojen Galileov nau^o gibanju zemiTe ikoU sonca, je Galileo baje pripomnil ''Eppur sl muove^ (?aJse ™TrtO? Danes nihče vec ne skusa zanikati, da se zemlja vrti okoli sonca, in nihče ne , sli, da ta teori-ja v nasprotju s cerkvenim naukom, 0 točnosti Gali-leove teorije lahko dvomimo samo še z vidika relativnostne teorije ki P^av^ daje vprašanje o tem, kaj se vrti in kaj se ne, v celoti odvisno od stalisca na katerega se postavimo. Ce vzamemo, da zemlja stojVi? lahko trdimo, da se vse drugo giblje okoli nje v čudnih krogih; če vsimemo da sonce stoji, se spet vrti vse drugo okoli njega. Isto velja za biološko teor)LJ0’ dasL nLhče ne trdi, da ta teorija daje dokončni odgovor. ^ Ituire je dejal, da so teorije kakor miši, ki gredo skozi vse luknje •-o.ler ne pridejo do Luknje, skozi katero ne morejo. Teorija je teorija dokler Je z njo mogoče razložiti vse znane pojave Ko kakega po l ave m, vec mogoče razložiti, je treba teorijo zavreči in najti drugo 7np nost je v bistvu,skeptična. Zanjo ni ničesar dokončnega^ ' dru-°’ Zna" če govorimo o gospodarski vedi v zvezi z encikliko ''Mater et Magistra4', se moramo seveda vprašati, koliko enciklika vsebuje cerkveni nauk in koliko je gospodarska veda znanost. Na drugo vprašanje ni mogoče odgovoriti z da ali ne, temveč je položaj treba razložiti. Predvsem moramo poudariti, da gospodarska veda razpade v dve panogi' gospodarsko teorijo in gospodarsko politiko. Gospodarska teorija se v celoti poslužuje znanstvenih metod, t.j. pojave opredeljuje in razlaga, le v gospodarski teoriji ni enotnosti med dvema ekonomistoma, se eden od njih moti, t.j. je storil logično napako, ali ne obravnavata oba istih dejstev ali govorita o različnih stvareh, pa uporabljata is.te besede. Težava jev tem, da gospodarska veda obravnava zelo zapletene, pojave in da je zato vir nesoglasij pogosto težko odkriti. Fizika in kemija obravnavata mrtvo materijo, vse pojave je mogoče kvantificirati, t.j. meriti, in mogoče je delati poskuse. Zato je mogoče v teh dveh naravnih znanostih (angleški in francoski ''science'1 pomeni naravna znanost). vse' pojave razložiti eksaktno, ponavadi s številkami. Bolj zapleten je že položaj pri biologiji, kjer je glavni pojem ''življenje' še vedno problem in bo mogoče vedno ostal. Medicina, t.j, uporabljena biologija, je še manj ekzaktna, saj vsi vemo, da različni ljudje na pr. na različna zdravila reagirajo različno, ne da bi vedno vedeli zakaj. Čeprav se medicina poslužuje znanstvenih metod, je vendarle že bolj ‘'ars‘'veščina'', ''art1' kot pa francosko-angleška ''science'1. Zdravnikova izkušnja in intuicija igrata že veliko vlogo poleg racionalnega znanja. Biologija in medicina imata opraviti z živim telesom, psihologija ima opraviti s človeškim duhom in je zato še manj ekzaktna, medtem ko prt tako imenovanih družbenih vedah, ki mednje spada tudi gospodarska veda nastopi še dodatna komplikacija medsebojnega vpliva človeških duhov v družbi. če ponovim: gospodarska veda ni in ne more biti eksaktna kot fizika ali kemija, ker je njen predmet oskrbe ljudi z materialnimi dobrinami veliko bolj zapleten in v njem veliko vlogo igra človekova ‘'svobodna volja", ki jo ni mogoče vedno in povsod določiti vnaprej. Gospodarska veda se more zatekati k metodi povprečnih števil, tako da njene ugotovitve bolj nakazujejo splošne tendence kot pa so "znanstveni zakoni" v najožjem srni slu besede. Kljub temu bomo videli v nadaljnjem, da to nakazovanje tendence v obliki "gospodarskih zakonov'tgra zelo koristno vlogo. Toliko o teoriji, t.j. delu gospodarske vede, ki opisuje gospodarske pojave in jih razlaga, V skladu s tem, da so glavni element v gospodarski vedi ljudje, ki imajo "svobodno voljo", se del gospodarske vede ne ukvarja več s tem, kar je, temveč s tem, kaj naj bi bilo, To je gospodarska politika, ki razpade na gospodarsko etiko, gospodarsko kritiko in gospodarsko taktiko. Gospodarska etika je nauk o go.spodarskih ciljih, gospodarska kritika primerja te cilje z današnjim stanjem gospodarstva in gospodarska taktika raziskuje, s kakšnimi sredstvi bi bilo mogoče doseči postavljene cilje, ako izhajamo iz sedanjega stanja, Ali je gospodarska politika še znanost? Brez vsakega dvoma lahko rečemo, da gospodarska etika znanost ni. Ekonomist lahko gospodarske cilje našteje, ne more pa na popolnoma znanstveni osnovi reči, kateri cilj je važnejši. Ali je važnejši rast življonskega standarda ali enakost prejemnikov, polna zaposlenost ali stabilna valuta? To so vprašanj a,ki jih ekonomist kot ekonomist ne more rešiti temveč jih lahko reši le kot politik ali moralist. 0 tem^vprašanju gospodarskih vrednot, je prišlo v Srednji Evropi ob koncu prejšnjega stoletja do dolge debate, ki jo imenujemo "v/ertshreit" -prepir o vrednotah. Prišli so v glavnem do zaključka, da je mogoče znanstveno določiti sredstva za dosego ciljev in opisati kakšne posledice bo imelo, če damo nekemu cilju prednost pred drugim. Nekateri udeleženci so tudi trdili, da je mogoče iz biti in smisla gospodarstva sklepati na nekatere cilje, toda splošno stališče je bilo, da spada določanje ciljev na področje etike in politike, ki seveda nista znanstveni panogi] Po tem dolgem uvodu ki pa je bil potreben zaradi razjasnitve pojmov, lahko rečem, da vsekakor spada v okvir cerkvena okrožnice, da določi gospodarske cilje, kakršni izhajajo iz splošnega nauka Cerkve o morali. Za katoličane bodo ugotovitve o tem ''smernice'1 za njihovo ravnanje zaradi mesta, s katerega prihajajo,* za ostale, kol ikor jih morejo prepričati. Zanimivo je, da je v Združenih državah konservativni katoliški urednik ''National Review' zadnjo encikliko napadel, medtem ko je protestantski teolog Reinhold Niebuhr v ''Christian Century' poln hvale zanjo. Okrožnica ''Mater et Magistra'1 sama pravi: ‘'Cerkev ima pravico in dolžnost ne samo varovati etična in verska načela, marveč tudi izreči svojo avtoritativno sodbo o tem, kako izvesti ta načela v praksi''. PISMO SLOV. KULTURNE AKC IJE V VSAK SLOVENSKI DOM - SLOVENSKO UMETOEIO ! Ne da bi se šli šovinis te [Resnični ljubitelji slikarstva in kipar stva nikoli niso ekskluzivni.Vendar prav ljubitelji svetovnih umetnosti znajo čislati tudi slovensko.Kadar v slovenskem domu najdete slovensko sliko,kip slovenskega kipar ja, ved ite, da ima njegov lastnik sßiisel za lepoto. Mnogokrat smo po raznih domovih - kjerkoli že živimo - našli po stenah to,kar smo nekoč doma imenovali "židovski kič", cenene zmazke( ali Pa tudi ne tako cenene!),kopije raznih del,"umetnine",katerim je zviti 'trgovec v dolgotrajnih spevih skušal dati čudovito vrednost.Na srečo -v slovenskih domovih - ni dosti tega blaga.Čeprav Slovenci nismo imeli Preveč bogate likovne izobrazbe, vendar nam,hvala Bogu,okusa ni manjka= lo.Pa tudi napačnega ponosa - "Raje francoski zmazek na steno,kakor pa slovensko sliko!" - ni bilo! Danes zato v mnogih slovenskih domovih krasijo stene slike sloven skih slikarjev,mnogi intimni kotički imajo na podstavkih kipe sloven = skih kipar jev.Vrednosti! Ne samo v denarnem smislu,kajti tudi te rase= •jo iz dneva v dan, ampalc estetske.Mnogi,ki v svoji mladosti niso imeli Možnosti, da bi se pobliže spoznavali z ume tn in ami, danes čutijo potrebo Po lepoti, po stanovanju,ki ima nekaj več v sebi kakor pa zgolj udobje. Radi bi tudi dali svojim otrokom smisel za sliko, kip, rad i bi mu olajša H vstop v razumevanje umetnosti. Da je v zadnjem desetletju tudi po domovih v zamejstvu toliko le Pih slovenskih umetnin našlo pot v livinge in spalnice,je treba iskati vzroka tudi pri delu,ki ga je opravljala Slovenska kulturna akcija s a avojo propagacijo.Objavijanje reprodukcij,izdajanje umetnostnih knjig, Poročanja in ocene o razstavah slovenskih umetnikov, likovna šola za nia äe slikarje - vse to je dvignilo zanimanje za umetnostno del o,pa tudi 3a uživanje umctnin.Največ ji uspeh pa so imele tri doslej izpeljane u= hetnostne loterije,katerim se v prihodnjem letu pridružuje četrta. Ta }o brez dvoma najbogatejša:dvajset izbranih umetnin slovenskih umetni= Rov,med njimi celo majhna,a težkih denarjev vredna Sveta družina pok. Pranccto Kralja. v Na prodaj jc danih samo 1500 srečk,tako je možnost dobitka 1:75!, 0-esar pri nobeni loteriji ne tomboli ni naj ti .Proda j a srečk sc je že Načela: tako bo namen tudi te loterije - dvigniti zanimanje za sloven= 8ke umetnino,pripomoči slovenskim domovom do lepih,vrednih umetnin ter Pomoči Kulturni akciji pri njenem bodočem delu - povsem dosežen. Slovenska umetnina v slovenskem domu no kaže samo, da ima n jegov t^stnik smisel za estetiko in za umetnine ,ampak tudi slovenskim in tu 3im obiskovatcljem kaže vrednost slovenske likovne umetnosti,na katero önio lahko ponosni. JOHNSON IN KENNEDY (Od našega washtngtonskega dopisnika) Ko j e bii takratni senator Kennedy izvoijen za demokratskega kandidata na predsedniških volitvah poleti I960 v Los Angelesu in je^ponudil senatorju Johnsonu mesto kandidata za podpredsednika, je vsa poučena ameriška politična javnost smatrala, da bo Johnson ponudbo zavrnilo Ko jo je Johnson sprejel, so vsi predvidevali da bo sožitje med njim in Kanndyjem kratkotrajno in da bosta kmalu zašla v osebne spore. To mnenje je preživelo euforijo inavguralnih ceremonij in ga je bilo do pre kratkim slišati na v/ashingtonskih cocktail partijah.^ Ozadje, ki daje pobude za taka mnenja, je dovolj resnično. Johnson je bil dolga leta za predsednikom Eisenhowerjem najmočnejša osebnost v ZDA (kot vodja demokratske večine v ameriškem Senatu). I960 je jasno izrazil svoj namen da postane predsednik in je bil zapleten s senatorjem Kennedyjem v ostro pred-konvencijsko borbo. Takrat je tudi padlo precej ostrih besed med obema in njuno osebno razmerje, ki je bilo preje dokaj prisrčno, se je silno ohladilo. Ko je Kennedy napravil svojo ponudbo v Los Angelesu, je bilo vsem političnim opazovalcem razumi jivozakaj je to naredil. Johnson - čeprav osebno dokaj liberalen v notranji ameriški politiki, - je bil jeziček na tehtnici političnega nihanja ameriškega Juga. Kamor se bi nagnil on, tam se bi prej ali slej znašla južnjaška večina. Ko je- Johnson izjavil, da je ponudbo sprejel kot ''old war-horse'1 Demokratske stranke, mu je marsikdo verjel; a ko j e hitel zatrjevati, da bodo pretekli politični prepiri s Kennedyjem pozabljeni, se je večina komentatorjev spomnila pregovora, da je najhitrejša pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. Toda kljub cinikom je do danes razmerje med obema privatno toplo in politično trdno. Kennedy se je dobro zavedal nevarnosti razdora z Johnsonom in je takoj po izvolitvi storil korake, da jih prepreči. S$m je letel takoj po izvolitvi k Johnsonu na njegovo ''ranch:' v Texasu,da mu čestita na izvolitvi in se z njim pogovori o načrtih ža bodočnost. Podredsednik ZDA je bil do nedavnega prazna titula, ki ni ne doma ne v svetu nič pomenila. Nixon je to do neke mere spremenil in je postal agilen in vpliven, posebno v zunanji politiki, največ radi'pasivnosti predsednika Eisenhoy/erj a. V koliko je ta vpliv bil tudi odločilen Med volilno kampanjo - ko so Nixonovi pristaši trdili, da je on izkušenejši od'Kennedys] a, ker da je osem let sodeloval pri ''državnih odločitvah'1, - so novinarji vprašali Eisenhowerj a, kaj je na tem resnice. Odgovor (politično nezaslišan, a nedvomno pravilen) je bil, da se Eisenhov/er ne spomni iz vseh osmih let niti enega primera, ko bi Nixon naredit kakšno državno odločitev. Ustavopravno da je samo predsednik tisti, ki lahko odločuj e. • • Če kljub Eisenhowerjevi osebni dispoziciji, da prepusti večino dela podrejenim - njegov podpredsednik ni mogel priti do veljave, kakšna naj bi bila usoda Johnsona, ki bo ''druga vijolina'1 energičnemu, mlademu in aktivnemu predsedniku? Odgovor je bil jasen. A - kot omenjeno - se te napovedi niso izpolnile. Deloma je to posledica Kennedyjeve taktnosti: osebni odnošaji med obema so neprestani, ker je Johnson dobil svoje urade v poslopju bivšega Zunanjega ministrstva (Old State Department) preimenovanega v ''Executive Offices", ki je samo okoli 50 m od Bele hiše. Značilno je da ti stiki niso samo uradni,ampak tudi privatni: Johnson je dnevni gost Kennedyja na kosilu ali večerji in celo za v/eek-end na posestvu "Glenora'' v Virginiji, ki si ga je predsednik kupil pred kratkim. Johnson je dobil tudi važne uradne naloge. Kennedy ga je imenoval za predsednika Državnega sveta za vsemi rje in predsednika Odbora za enake možnosti zaposlitve. Prvi odreja ameriška raziskovanja v vsemirju, drugi pa se bori proti diskriminaciji proti črncem in drugim tujerojenim manjšinam pri iskanju dela. Zadnja funkcija je Johnsonu kot liberalnemu južnjaku še posebej pri srcu, ker upa da bo z odpravo nepravičnosti in predsodkov do črncev na Jugu odpravil tudi predsodke do južnjakov, ki so splošni v severnih, t.zv. Yankee državah. Johnson, ki je osebno izredno žiiav in deloven, se seveda ni takoj počutil dobro v novem položaju» Prej navajen odločati o vsem kar je Senat ukrepal (pri administrativni neodločnosti prejšnje administracije je bilo vedno dovolj) zdaj nima odločilne besede niti v Senatu, katerega predsednik j e po Ustavi, niti v Državnem svetu za varnost (Natio- nal Security Council) ki je naj višje posvetovalno telo v ZDA, in v katerem on sicer lahko predsedniku, svetuje, a v katerem odločuje samo predsednik» Toda Johnson, ki je politik par excelence, se jasno zaveda tega političnega aksioma: Kennedy si po dodatku 22 ameriške ustave lahko nasledi samo enkrat, t-j« 1964.Leta 1968 bo morala Demokratska stranka gledati za novim kandidatom. C e bo Johnson užival predsednikovo zaupanje in podporo, bo njegov samoumevni naslednik» Johnson, katerega politična ka-rijera seodlikuje po izredni disciplini in smislu za politično realnost, si izpolnitve svojega živi jenskega sna ne bo pokvaril z osebnimi malenkostmi, tudi če bi bile te upravičene» Najbolj poučeni opazovalci v V/ashingtonu zato pričakujejo, da bosta politična sloga in osebno prijateljstvo med Kenedyjem in Johnsonom prestala vse preizkušnje - navkljub preteklosti. To_potrjujejo tudi^številna potovanja Johnsona v inozemstvo (Azija m beriin med najvažnejšim), ko je bil Johnson zastopnik predsednika v svojem elementu politične aktivnosti» Zaključek RAZGLEDOV tivnih emigrantskih fantazij. Toda troha je dohiti odgovor na vpraša = njo: ali je pojasnilo g.Smersuja točno? Ali je g.dr.Miha Krek ista o= >^eha v letu I960«,kot je.hila lota 1954? Ali jo kakšna razlika .med Na= rodnim odborom za Slovenijo in Slovensko ljudsko stranko v emigraciji? Oe pa ho še kdaj v bodočnosti Narodni odhor za Slovenijo objavil kako izjavo ali formulo, apel, program ali kaj podobnega, potom ho brez dvo ma neobhodno potrebno, da bomo istočasno dobili tudi uradni komentar, dovolj obširen, jasen in nedvoumen, da ne bo potem treba g.Smersuju pi šariti pisma in razlagati izjave Narodnega odbora. Ali pa da mu bo vsaj olaj šano delo... PISMA UREDNIKU "POSLEDNJI MOHIKANCI": G.urednik! Rad bi popravil svoj članek v štev. 271., v katerem sem trdil, da italijanski so cialni demokrati in liberalci grozijo sedanji vladi, da bodo odtegnili svojo podporo, ako no pride do sporazuma z Nenijcvimi socialisti. To som zapisal v dobri veri in sem se zgrozil,ko som pozneje to bral ob = javljeno. Dejansko gre za grožnjo social-demokratov in republikancev, medtem ko so liber cd ci proti sporazumu z Nennijovci. LOJZE ZUPAN KRI NI VODA: G.urednik! Na nekaj mestih gre g.Milunovič nekoliko pre = ----3------- daleč v svojem razmišljanju, pa odvzema Bogu kar je božjo ua, ce se izrazim z njegovim lastnim zaključkom. Toda po drugi strani ima ta olonek^svojo posebno vrednost,ker nam katoličanom odkriva razpo lozenje in občutke pravoslavnega brata. Moje mnenje jo, da se premalo Poznamo in da drug na drugega ter na njegovo vero glodamo s predsodki. Ce bo KLIC TRIGLAVA v tej smeri kaj pomagal, bo storil veliko delo. LAVRIH. POVERJENIK našega lista za SEVERNO AMERIKO g.Tine Kremžar se bo s fe = bruarjem preselil in bo poslej njegov naslov: 11047 - 110 STREET, EDMONTON, Alberta, Canada Naslov.poverjenioe za AVSTRALIJO ge .Pavle Miladinoviče ve ostaja kot ^010^’ 12 OXFORD ROAD, INGLEBURN, N.S.W. "SAMOUPRAVLJANJE" Preteklega meseca se je vršil v Ljubljani II.plenum glavnega odbora sočia= listične zveze Slovenije (SZDL Slovenije). Poleg razpravljanja o aktualnih pro blemih, posebno o sistemu delitve dohodka, je'ponovno prišlo do razčiščevanja pojmov, kaj je odn, kaj naj bi bila socialistična zveza delavnega ljudstva. Iz gleda, da večina njenih članov tega ne ve. To je razumljivo z ozirom na dejstro, da je SZDL masovna organizacija, kateri hočeš-nočeš mora pripadati vsak polno= leten državljan, pa če se za javne zadeve zanima ali ne. Da voditelji odn. "ka dri" SZDL tega ne vedo, pa je razumljivo, ker pripadajo istočasno vsem mogočim drugim organizacijam od ZKS do sindikatov in vidijo v SZDL malo koristi. Režim je edini, ki ima korist od dejstva, da SZDL obstoja in da preko nje drži zveze s tujimi, socialisti, ki se, boje odprtega sodelovanja s komunisti. Da je temu tako, lahko razvidimo tudi iz pisma Andreja Grudna, predsednika sindikalne or= ganizacije podjetja "ŽITO", objavljeno v DELU 10.decembra, v katerem zavrača nekatere obtožbe v zvezi s pripojitvijo podjetja "SUMI" podjetju "Žito" kot "dr ganizacijske ekonomske enote". Po pripojitvi - za katero ni jasno, ali se jeko lektiv sploh kdaj svobodno izrekel - so bili nekateri uslužbenci odpuščeni,kar Gruden opravičuje takole: "Odpovedi nekaterim uslužbencem v tovarni "Sumi" so bile dane na predlog letne konference Zveze komunistov podjetja "Žito" dne 26. XI,1961, ki je ugotovila njihovo razdiralno vlogo in njih negativen odnos do dela ter jih imenovala poimensko. Konferenci je prisostvoval tudi zastopnik Občinskega komiteja ZK Ljubijana-Center." Kje je bil torej delavski svet? Kje je bil sindikat? Kje je bila SZDL? Inž. Marko Kržišnik nam je na plenumu glav. odbora SZDL dal tole pojasnilo: "Nekateri kolektivi sd sicer uvedli ekonomske enote, toda nanje niso prenesli tistih, pristojnosti, ki jih je poprej imel cen tralni delavski svet. Centralni organi delavskega samoupravljanja so tore j;pro nehali odločati o htvateh in ker pravic niso prevzeli nižji,samoupravni organi, odločajo sedaj ponekod o posameznih stvareh sami obrato/vodje." Samoupravljanje, ■pa. tako po desetih letih! A ker. je plenum ponovno poudaril, da je naloga S..ZDL saiiiö "informativnega značaja", t. j .., da samo informira -in "poučuje" državljane:,! fkaj je sehialistiČno-ih kaj hej medtem, ko sindikati plešejo samo kot odloča ZIQ ni: •nobeno čudo, da je državljanom prav toliko, mar za SZDL kot za lanski sneg.-• üSindikalni veteran Stane 'Kavčič je na plenumu še bolj razsvetlil delavsko samoupravljanje, ko1 je-rekel: "V nekem kolektivu nastopi nerešen problem. Mar= sikdaj potem lokalni politični (Beri: ZK; moja opomba) ali gospodarski faktorji nestrpno reagirajo na konstelacijo v tem kolektivu. Formirajo komisijo, ki do= bi nalogo, da najkasneje v enem*tednu, če ne celo v treh dneh ali še celo v ka kem krajšem roku, vse stvari analizira, razišče in najde edino pravično in edi no socialistično rešitev. Potem se pod kapo te rešitve oziroma tega mnenja ko= misije deli pravica levo in desno, odredi se, kpga je treba-kaznovati,- koga na graditi, koga povišati in koga odpustiti iz podjetja." Očividho preko glave de lavskega sveta. Vinko Hafner pa je k temu dodal: "Posebne težave imamo v seda= njem obdobju zaradi tega, ker nimamo izdelanega sistema za usmerjanje gospodar stva v novih pogojih. Ostajamo torej že dolga leta pri starem načinu planira = nja, ki pa bi se moralo v pogojih decentraliziranega gospodarstva in razvitega družbenega samoupravljanja bistveno spremeniti." Ako je temu tako, potem je bil zaključni govor Vide Tomšičeve,: predsednice gl.odbora SZDL, docela zmešan. "Naš cilj ni krepitev SZDL (i), naš cilj je ne= posredna demokracija. To se pravi - vsak človek odloča v vsakem samoupravnem organu čim bolj samostojno, pri tem pa naj bo čimbolj obveščen, čim bolj sezna njen z-vsemi variantnimi možnostmi odločitve. Naša naloga je-, ne da mu izdela= mo sklep, ampak da mu odpremo oči in mu omogočimo, da bo resnično izbiral, re= snično odločal." Zanimivo bi bilo vprašati kolektiv tovarne "SUMI", ali je biki to načelo upoštevano, ko se je odločalo o njegovi pripojitvi k podjetju "ŽITO" in kaj je storila SZDL, da odpre kolektivu oči, ko je bilo nekaj njegovih čla= nov odpuščenih "na predlog" ZK? Plenum je tudi pokazal, da se državljani v "družbenih službah" - kot n.pr. v zdravstvu, .prosveti, itd. - ne mislijo dati voditi za nos kot delavci po^pod jetjih. Vida Tomšičeva je vprašanje "kako uveljaviti načela dohodka v družbe= nih službah in ga postaviti v relacijo s proizvodnjo" imenovala "akuten pro= blem". Dr.Sašo .Luzar pa je docela jasno poudaril, da je trenutno dohodek zdrav stvenih delavcev odvisen samo od realizacije planirane vsote'dohodka, ne pa od individualnega dela, in da bo treba še precej časa, prodno bo odgovorjeno na vprašanje, kakšna jo. resnična vrednost zdravstvenega dola. Isto velja za šolstvo - toda o tem prihodnjič. i'j..l .G. OD MESECA DO MESECA Mi SMO VOJAKI KORENJAKI Z napredovanjem okrog petdeset generalov in admiralov, ki jih je v Jugosla -viji zdaj preko 300 (približno en general na 1000 vojakov), je Jugoslovanska ljud ska armada stopila v enaindvajseto leto svojega obstoja, katerega štejejo od usta. novitve Prve proleterske brigade 22.decembra 1941. Po republiških prestolnicah so pokali topovi, v Ljubljani je Prva proleterska priredila parado, v Beogradu pa je obrambni minister general armije Ivan Gošnjak govoril na svečani akademiji. Oošnjak je govoril o temnih oblakih na svetovnem obzorju in naraščajoči nape_ tosti, ki se izraža v Berlinu, Laosu, Kongu in Kubi ter v poskusih kolonialistov, da bi zatrli osvobodilna gibanja. Treba bi se bilo odpovedati metodam sile in gro_ žnjam, kajti Gošnjaka zelo skrbi nevarnost vojne, ki ogroža napredek, h kateremu vodi socializem. Težko je oceniti, kako strahotne posledice bi imela jedrska vojna, je rekel Gošnjak, a gotovo bi paralizirala vse ekonomsko in socialno življenje. Veliko vprašanje je, kakšna družba bi izšla iz pogorišča. Gošnjak je izrazil zaskrbljenost, da nekateri na zapadu zagovarjajo omejene in obrobne vojne-- kakor tudi, da nekateri govore o neizbežnosti vojne ter jo smatrajo za dopustno sred -stvo pri uvajanju socializma. S tem se je obregnil ob Kitajce, ne da bi jih omenil s polnim imenom. Čeprav se je treba zavzemati za mir, je nadaljeval Gošnjak, realističn- politika ne sme izgubiti iž vida revanšiste in avanturiste ter ne sme pozabiti na £ brambo. Izkušnje iz partizanske vojne uče, da se je mogoče upreti sovražniku, ki ima tehnično in številčno premoč. Okupatorji so neizbežno nasprotovali interesom delovnih mas in so zato prav tako neizbežno izzvali odpor celotnega prebivalstva. Komunistična partija je tega znala mobilizirati in voditi. Vojna je pokazala, da je uspešen odpor mogoč, ker okupatorji nikdar niso mogli obvladati celotnega ozem Ija in je njihova moč pojemala, medtem ko se je partizanska krepila. Zmagali smo zato, je dejal Gošnjak, ker smo iznašli obliko vojevanja, ki je bila najbolj.primerna za naše pogoje in ki je najbolje povezovala slabosti sovražnika ter prednosti našega položaja. : * - Na dolgo je Gošnjak govoril o armadi, skozi katero je po vojni šlo 2-žr milij£ na mož. Trdil je, da je njena prednost v tem, da je ljudska in socialistična; odnosi med vojaki in starešinami so tudi ljudski, socialistični in tovariški. Vprašanje obrambe je politično vprašanje vseh družbenih organov in organizacij. Nato je Gošnjak hvalil opravljeno vojaško delo, moralo in pripravljenost vojske, kakor tudi vlogo Zveze komunistov v vojski. + lito je na Novo Leto zopet naklonil jugoslovanskemu ljudstvu svojo Novoletno poslanico, dolgo skoraj tisoč besed. Vsaj enkrat na leto, pravi Tito, se moramo vnrašati ali smo kot socialistični državljani opravili svojo socialistično dolžnost in če smo napravili kako napako. Na notranjem torišču smo napravili velike' uspehe, kljub vsem objektivnim težavam in subjektivnim slabostim. Suša in druge vremenske nenrilike so nam zopet zadale precejšnjo škodo. Vendar, ker smo dosegli že tako stopnjo tehničnega razvitka in gmotnih zmožnosti lahko zagotovimo zadostno hrano kljub vsem sušam in drugim neprilikam. Poljedelstvo se ne sme bati novih metod. Socialistično poljedeljstvo bi se moralo obravnavati kot industrijska proizvodnja, če hočemo zvišati zanimanje proizvajalcev. Z industrijsko metodo proizvodnje v našem socialističnem poljedelstvu bomo pridelali dovolj hrane. Delovni kolektivi so dosegli velike uspehe v industriji, kar dokazuje, da je delavsko samoupravljanje najbolj zadovoljiv in uspešen sistem v socialistični' proizvodnji. Če odgovorni in vodeči ljudje napravijo k^ke napake, imajo delovni kolektivi pravico in možnost, da javijo vse napake. Delitev dohodka mora biti v letu 1962 kar najbolje rešeno. Hladna vojna dobiva nekak trajen karakter, ustvarjajo se nova žarišča vijne. Radi tega smo imeli lani septembra beograjsko konferenco 25 dežel. Naši ljudje so po svojih predstavnikih naredili velike napore za borbo za ohranitev miru, v borbi proti kolonializmu, popolno razorožitev in zabranitev jedrskih poskusov. To politiko bomo nadaljevali v tesnem sodelovanju z drugimi neblokovskimi deželami, ki postajajo vedno močnejši faktor v mednarodni areni. ______________......................... ...........Štev. 272 DRUŽBENI PLAN za leto 1Ö62, ki ga je zvezna ljudska skupščina sprejela o božiču, predvideva, da se bo industrijska proizvodnja dvignila za 15%, predvsem v tistih industrijskih panogah, ki uporab Ijajo domače surovine: nafta, železo in jeklo, les, osnovna kemična industrija in prehrambena industrija. Poljedelska proizvodnja naj bi narasla 23% na splošno, oziroma 30% na socialističnih posestvih. Narodni dohodek se bo povišal za 16% . ali 15% na prebivalca. Investicijska p£ trošnja v osnovnih in obratnih sredstvih se bo povišala za.9%. Celokupna družbena potrošnja v-osnovnih sredstvih bo zrn šala 837 milijard dinarjev v gospodarskih in 316 milijard v negospodarskih panogah. Investicije v predelovalni industriji bodo znesle 33 milijard dinarjev, vključno rudarstvo; v poljedelstvu 123 milijard in v transportu 175 milijard dinarjev. Celoten■izvoz se bo povečal za 1£%, a-izvoz industrijskih. izdel_ kov za 26%. Osebna potrošnja naj bi se dvignila 7,9%,.. ali 6,8% na prebivalca. Osebna p_o 'trošpja nameščencev naj bi se povišala za 15%. Zato se bodo plače državnih nameščencev dvignile za 15%, a ostali bodo plačani po učinku. •PRIVREDNI PREGLED je pisal, da se je • osebna potrošnja dvigala v zadnih 4 letih po 10,1% na leto, kar je več kot v najnaprednejših zahodnoevropskih deželah. Za hrano zdaj potrošijo 42,1%, med tem ko so pred 4 leti potrošili 48,5% celotnih izdatkov, a kalorična vrednost se je kljub temu zvišala od 2824 kalorij na 3093 kalorij dnevno. Potrošnja sladkorja se je dvignila od 11,1 na 15 kg, sadja in zelenjave od 150,5 na 207 kg, mesa od 23,9 na 26,5 kg in mleka od 9%5 na 139 litrov.na leto na osebo. Potrošnja industrLških predmetov se je tudi dvignila: tekstila od 9,56 na 14,8 m^, radio aparatov od 7,02 na 16,54 na tisoč prebivalcev, pohištva od 7,55 na 17,14 oprem na tisoč prebivalcev, e-lekrtičnih aparatov od 184,14 kg na 664 kg na tisoč prebivalcev. Železniški promet se je zvišal v zad njih 10 letih za 23%, avtobusni pa hAh”. Železnice še vedno prepeljejo 65% potnikov. Zdaj je v prometu 2600 avtobusov, medtem ko jih je bilo pred 10 leti 977. Lani so prepeljali 105 milijone potnikov leta 1950 pa 33 milijonov. Avtobusne ~pro ge so dolge 109,000 km, a železniško o-mrežje znaša 11.000 km. Slovenija, ki i ma najboljše ceste, ima 2-g-krat gostejše avtobusno omrežje kot je jugoslovansko povprečje. JAT je v zadnjih petih letih prele -tel nad 23 milijonov kilometrov, prepeljal skoraj 900.000 potnikov in prene -sel 8 milijonov kilogramov blaga, in pošte brez vsakršne nesreče. Letos bodo vpeljali Convair Metropolitan štirimo-tornike na domačih progah, predvsem med Beogradom in Titogradom, ki je ena najbolj prometnih. Drugo leto nameravajo upeljati reaktivna letala na mednarodne proge, - Pred kratkim je Jugoslavija pod pisala pogodbo o letalskem prometu z Gvi nejo, prvo od zahodnoafriških dežel. Podobne sporazume ima z 23 drugimi državami. Sovjetska zveza bo po D p o razumi pomagala pri izgradnji in rekonstrukciji železarne v Zenici, katere zmogljivost naj bi se zvišala za skoraj 50%, kakor tudi rudnikov železne rude v Varešu in Ljubiji, koksarne v Lukavcu in termoelektrarne z zmogljivostjo 156 kW. Jugoslovanska skupnost elektroenergejt skih podjetij je zaprosila za sprejem v evropsko zvezo za produkcijo in prenos 'električne energije (UCPTE) kot izreden član. Že vrsto let slovenske elektrarne izmenjujejo tok z Avstrijo. Decembra 61 so v 12 dneh poskusno dobavile 5.'5 Lnili jonov kW toka Gorici in tržaškemu industrijskemu predelu Žavlje. Januarja bodo poskuse nadaljevali, ko bo pričel' delati dalekovod od Splita do Zagreba, ki bo po vezal dalmatinske centrale s'slovenskim omrežjem. Z zgraditvijo 75 km dolgega daljnovoda od Vlasine do Dimitrovgrada v Bolgariji so pričeli izmenjavati tok tudi z Bolgarijo. Investicije za šole se bodo letos s zvišale za 25%, od 30,3 na 39 milijard dinarjev. V šolskem letu 1954/55 je dovršilo osemletko 60.000 otrok, a letos jih bo 200.000. V zadnjih dveh letih se jo število srednjih šol dvignilo za 274 in število universitetnih ustanov za 76. USTAVNA KOMISIJA zvezne ljudske skupščine je zasedala 10.in 11.januarja pod predsedstvom Kardelja in ji je prisostvo_ val tudi Tito. Pet podkomisij je pripravilo teze, o katerih bo koncem januarja razpravljal zvezni odbor Socialistične Zveze. Nato bo osnutek nove ustave dan v javno razpravo in ga bo do poletnega odmora sprejela ljudska skupščina. Tito in Jovanka sta silvestrovala na Brionih v družbi Kardelja, Bakariča, K. Popoviča, Ivana Mačka, njihovih milostljivih in drugih tovarišev. Posebna gosta sta bila kipar Auguštinčič (ki je iz klesal Tita v Užicah) in ljubljanski zdravnik dr.Bogdan Brecelj. IVAN STANIČ