Letnik XX 26. september 1986 številka 9/191 glasilo kolektiva gip pionir novo mesto V petek, 25. julija, je našo delovno organizacijo obiskala delegacija skupščine občine Novo mesto, kije med drugim s predstavniki Pionirja sklenila, da bo potrebno poglobiti sodelovanje s Pionirjem in navezati pristnejše in konkr na področju medsebojnega sodelovanja. 300 največjih delovnih organizacij »Pionir« na 62. mestu Gospodarski vestnik je junija letos objavil po podatkih, ki jih je zbrala republiška Služba družbe- nega knjigovodstva, seznam 300 največjih delovnih organizacij v Sloveniji. Ta razvršča po dohodku, doseženem v letu 1985, kar daje realno sliko gospodarjenja v preteklem letu. Toda čeprav seznam izhaja že osmo leto zapored, so primerjave posameznih let, žal, le deloma mogoče, predvsem zaradi številnih sprememb pri obračunavanju finančnih rezultatov. Kljub temu pa na seznamu v primerjavi z lanskim letom ni dosti sprememb. Na prvem mestu je ŽELEZARNA Ravne na Koroškem s 13,7 milijarde doseženega dohodka, druga je ŽELEZARNA Jesenice (13,2), tretji je REK, Rudnik lignita Velenje (12,34), četrti TAM Maribor (12,11), peta NUKLEARNA ELEKTRARNA Krško itd. Če v tem seznamu poiščemo gradbene delovne organizacije, so: na 9. mestu je SCT Obnova (leta 1984 na 8. mestu) z 9,22 milijarde dinarjev doseženega dohodka, na 12. mestu GRADIS (9,07), na 62. mestu PIONIR s 4,47 milijarde dohodka. Na 69. mestu je SALONIT Anhovo (4,25), na 95. mestu INGRAD Celje (3,60), na 127. mestu PRIMORJE Ajdovščina (2,85), na 129. mestu GP GROSUPLJE (2,83), na 145. mestu SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Kranj (2,53), in na 149. mestu SGP GORICA (2,48). Ostale delovne organizacije pa so bile razvrščene v drugi polovici seznama. Delovne organizacije iz naše občine pa so se uvrstile: na 11. mesto KRKA (9,09), 38. IMV (5,83), 60. NOVOLES (4,59), 62. PIONIR (4,47), 109. NOVO-TEKS (3,23), 150. LABOD(2,46), 212. ZDRAVSTVENI CENTER Dolenjke (1,84), 249. GOZDNO GOSPODARSTVO (1,61), 251. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO — Transportna organizacija (1,61). KATJUŠA BORSAN 40 2 ! Zakaj in kako marketing pri GIP Pionir Delovna organizacija Pionir je postavljena pred nove probleme, kot so: — naraščajoča konkurenca, — drastično zmanjševanje trga oz. predimenzionirane kapacitete, — zahteve po nenehnem razvoju tehnologije, — družbena intervencija, — poostrena odgovornost za rentabilno poslovanje oz. razširjeno reprodukcijo delovnega kolektiva. Za ugotavljanje uspešnosti delovanja DO Pionir je torej potrebno uveljaviti marketinški koncept oz. utrditi t.i. orientacijo k trgu. Pod pojmom marketing je združenih več aktivnosti, kot so: — sistematično načrtovanje na osnovi potreb, — uporaba sodobnih metod ekonomije, sociologije, psihologije. — spodbujanje razvojne dejavnosti, — kreiranje miselnosti, ki je usmerjena k tržišču, tj. k zadovoljevanju kupca, ne pa zgolj proizvodnji oz. tehničnim zahtevam. Orientacija k potrebam trga ni toliko organizacijski problem kot problem miselnosti. Organizacija je orientirana na trg, t.j. k potrebam kupca oz. uporabnika takrat, ko vsak delavec v OZD, t. j. od predsednika PO do direktorja tozda, pa do posameznega neposrednega proizvajalca ve in verjame, da je orientacija k trgu cilj in vsakodnevna naloga delovne organizacije. Organizacijske spremembe so seveda zato potrebne, predvsem za zagotovitev ustrezne delitve dela pri planiranju in izvajanju tržne strategije. Jedro problema tiči v stališčih in orientaciji zaposlenih, predvsem v vrstah strokovnih in vodstvenih delavcev. Celotni proces realizacije fifozofije marketinga, ki jo predvideva marketing koncepcija organizacije združenega dela, predstavlja kontinuirani proces in je shematsko prikazan na sliki. Glede na spremembe na tržišču in glede na spremembe, kijih prinaša družbenoekonomski razvoj, smo neprestano prisiljeni raziskovati nove možnosti in na osnovi teh raziskav in analiz izberemo oz. menjamo cilje ter postavimo us- trezno strategijo marketinga. Na osnovi le-te pripravimo ustrezen program marketing mixa oz. taktike. Temu sledi faza kontrole, ki pokaže efektivnost celotnega procesa, od potreb trga do zadovoljevanja Ie-teh. Proces planiranja in izvajanja marketinga se odvija predvsem v naslednjih fazah oz. po bistvenih vprašanjih: 1. Diagnoza: kje je DO sedaj in zakaj? 2. Prognoza: kakšna je orientacija DO oz. usmeritev v bodoče? 3. Določitev ciljev: v kakšno smer je potrebno razvijati DO? 4. Strategija: katera pot do cilja je najboljša? 5. Taktika: katere specialne akcije je potrebno realizirati, kdaj in kdo? 6. Kontrola: kakšne intervencije so potrebne za dosego cilja? Določitev marketing strategije pravzaprav predstavlja določitev osnovne poslovne usmeritve, poti in načina za realizacijo dolgoročnih ciljev delovne organizacije. S tem ko cilji opredeljujejo določeno stanje katerega želi DO doseči, pa strategija daje osnovno usmeritev aktivnosti, potrebnih za realizacijo ciljev. Torej, ko so določeni cilji, moramo predvideti poti in način za realizacijo le-teh. V razvojni politiki DO strategijo lahko definiramo kot sposobnost in zmožnost koriščenja vseh resursov DO: ljudi, materiala, sredstev, za realizacijo potrebnih ciljev. Organizacijski pristop: 1. »Marketing« funkcija se realizira skozi vsakodnevno delovanje vseh vodstvenih in strokovnih delavcev. 2. Posamezne operacije, kot so: — primarna raziskava, — ugotavljanje sposobnosti trga in DO, — usmerjanje na sloje trga oz. izdelke, — predlogi za strategijo, — razdelava taktike, — povratne informacije — kontrola, se izvajajo kot integralni del vsakodnevnega delovanja odgovornih delavcev tozdov proizvajalcev in tozda TKI, medsebojno sodelovanje in interdisciplinarna povezanost pa se realizira po principu matrično projektne organizacije. 3. Koordinacija dejavnosti in akcij se izvršuje na nivoju vodstva tozda TKI, odgovoren koordinator pa je namestnik direktorja tozda TKI za marketing. 4. Namestnik direktorja za marketing je zadolžen predvsem za pripravljalno in kontrolno fazo, v celoti odgovoren direktorju tozda TKI. 5. Sodelovanje s posameznimi področji in sektorji v tozdu TKI in zasledovanje aktivnosti se usklajuje in beleži pri mesečnih koordinacijah tozda TKI. 6. Sodelovanje s tozd proizvajalci je precizirano v sporazumih in pooblastilih tozdov proizvajalcev, za vsakega posebej, ločeno pa za gradbeno operativo in zaključna dela. 40 Izvajanje marketing koncepcije Potrebe tržišča-družbe Marketing strategija Kontrola realizacije Marketing cilji Analiza stanja Orientacija DO Program marketing - mixa Cilj in politika DO Realizacija strategije Gradbišče SRO Borongaj Zagreb D^O[^][MIO[r^ 40 . x ! O %.f " [■ ;||||||pf^f' : • j” '; «#•■. „ • ' AT s ;*V ■ t ^ f» •/ v* *Č Novi proizvodni prostori TOZD zaključna dela v Metliki, namenjeni za ključavničarsko in kleparsko delavnico, ter skladišče kleparskega materiala (Foto: Borsan) Opis soodvisnosti opravil marketinške funkcije na nivoju vodstva TKI 1. VODENJE — analiza razmer doma in v tujini za TOZD (DO) — spremljanje plana družbe v vseh smereh — zbiranje izvirnih informacij o namenu investitorjev — planiranje aktivnosti za DO — operativno proučevanje tržišča — vzpostavitev kontrole racionalnosti nastopa na tržišču — planiranje ukrepov marketing mixa — programiranje in pospeševanje prodaje — sodelovanje z'operacijami pri izvedbi akcij ekonomske propagande — posredovanje povratnih informacij proizvodni in tehnološki pripravi — oblikovanje informacij za javnost 2. IZVEDBA — spremljanje razvoja s področja dejavnosti DO — analiza razmer doma in v tujini s področja DO — spremljanje in proučevanje novosti s področja zaključnih del — spremljanje in proučevanje novosti s področja gradbenih izdelkov — spremljanje in proučevanje novosti s področja lesnih izdelkov — možnosti uvedbe novih izboljšav obstoječih def. tehničnih, estetskih in funkcionalnih zahtev novih izdelkov — sodelovanje in svetovanje pri investicijskih objektih — definiranje projektne naloge — oblikovanje informacij za javnost — informiranje javnosti o novem proizvodu — analiza odziva na nov proizvod — propagiranje in pospeševanje prodaje — posredovanje povratnih informacij proizvodni in tehnološki obdelavi — ustvarjanje poslovnega imena DO — spremljanje planov razvoja družbe v vseh smereh — zbiranje izvirnih informacij o konkretnih naložbah investitorjev — proučevanje možnosti in pogojev za vključevanje DO v družbeno reprodukcijo — planiranje aktivnosti za nastop v domačem in tujem trgu — planiranje poslovne strategije na osnovi potreb in možnosti potrošnika — oblikovanje ustreznih operativnih metod za preiskovanje tržišča — zbiranje vseh informacij za poslovno odločitev — vzpostavitev kontrole racionalnosti in ekonomičnosti nastopa na trgu — operativno proučevanje tržišča — izvajanje operativne kontrole odziva tržišča na plasma izdelkov in storitev — koordinacija aktivnosti raziskave tržišča po posameznih tržiščih 3. POMOČ PRI IZVEDBI — priprava programov in smernic za razvoj DO in posameznih tozdov — proučevanje možnosti in pr- G3[][i=[][r550Q[j^3 oučevanje razmer za preusmeritev DO in tozdov — izdelava in terminska opredelitev razvojnih programov DO ali tozdov — proučevanje in raziskovanje možnosti integracijskih povezav — proučevanje tehnologij, ki pridejo v poštev za DO — analiza ekonomske upravičenosti novih tehnologij — programiranje investicij — oblikovanje internih in eksternih vizuelnih komunikacij — spremljanje razvojno tehničnih dosežkov na področju gradbene tehnologije — na področju lastne proizvodnje 4. SVETOVANJE — razvoj in konstruiranje gradbenih izdelkov — razvoj in konstruiranje instalacijskih izdelkov — pri selekciji gradbenih izdelkov — proučevanje tehnologij, ki pridejo v poštev za DO — zbiranje idej in uvajanje novih izdelkov — urejanje sejemskih prostorov — sodelovanje pri oblikovanju proizvodov in embalaže 5. KONTROLA — informiranje javnosti o nc ’em proizvodu — analiza odziva na nov proizvod — sodelovanje pri kreaciji ekonomske propagande — oblikovanje informacij za javnost — kontrola faktur za storitve — ugotavljanje potreb za naročanje propagandnega materiala 6. PRIPRAVA PREDLOGA — definiranje marketing ciljev JAKOB ANDOLJŠEK, oec. 3 S POSVETA PREDSTAVNIKOV SINDIKALNIH ORGANIZACIJ: Varovati akumu- lativnost gospo- darstva Republiški odor sindikata gradbenih delavcev Slovenije si julija ni privoščil počitnic. Pred obravnavo polletne bilance gospodarjenja so sklicali na posvet predstavnike sindikata iz največjih gradbenih organizacij in občinskih sindikalnih odborov gradbenih delavcev. Na tem posvetu so opredelili nekaj izhodišč, ki so sindikalnim organizacijam dala osnovo za stališča pri obravnavi poslovnih rezultatov in pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Sindikalni aktivisti iz gradbenih organizacij 24. julija še niso mogli imeti povsem natančnih podatkov o polletnem poslovnem obračunu, imeli pa so že grobe ocene, ki kažejo, da je gradbeništvo v tem obdobju poslovalo bolje, kot je bilo pričakovati. Organizacije s področja gradbeništva so izgubo od prvega kvartala močno zmanjšale in dokazale, da je bila v glavnem res sezonska, kar je za to panogo, ki ima pozimi mrtvo sezono, tudi sicer značilno. Nekaj tozdov je sicer zaključilo prvo polletje z rdečimi številkami, vendar vsi zatrjujejo, da bodo izgubo lahko pokrili v okviru svojih poslovnih sistemov. Celo industrija gradbenega materiala je svoje poslovne rezultate močno popravila. Vzroka ni težko ugotoviti: ta proizvodnja je lažje zadihala zaradi cenejše energije (mazut za proizvajalce gradbenih materialov se je pocenil za 40 odstotkov, plin pa za 20 do 25). Tako je celo večina opekarn popravila svoje poslovne rezultate, z izjemo mariborske Opekarne Košaki, ki je v resni krizi. Skrbi pa, ker proizvajalci gradbenih materialov zmanjšujejo obseg proizvodnje, ali pa se jim kopičijo zaloge. Tako so se pojavile zaloge celo v cementarnah, česar v Jugoslaviji po vojni še nismo doživeli, je povedal sekretar splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije, Jože Vučajnik. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) Med podatki, ki so jih navajali sindikalisti iz združenega dela, so bile najbolj zgovorne številke, s katerimi je Bogomir Žerjal iz koprskega Invest biroja pokazal, kakšni so rezultati nenehnega razpravljanja, kako nujno je razbremeniti gospodarstvo: delež družbenih dajatev v dohodku te organizacije je bil v 1. polletju 1984 18,2 %, lani 21,3 in letos 22,2 odstotka, torej iz leta v leto višji. A vrnimo se k doseženim poslovnim rezultatom, ki v celoti gledano niso bili slabi! Kako jih ocenjevati? Predsednik republiškega odbora sindikata, Franc Berginc, je opozoril, da sta nujna kritičnost in pogled naprej. Vprašati se je treba, koliko so k ugodnemu izkupičku v letošnjem prvem polletju prispevali avansi investitotjev, saj je znano, da so zlasti nekateri investitorji neproizvodnih objektov na začetku leta v strahu pred prepovedjo teh investicij pohiteli s predplačili. Razen tega pomenijo predplačila zajamčeno ceno. Kakšen bo uspeh teh gradbišč ob zaključku del? In vprašati se je potrebno, kako bo z delom jutri, saj slišimo v projektantskih organizacijah tarnanje, da jim dela močno primanjkuje. Če so danes brez dela projektanti, grozi, da bo čez 6 mesecev manjkalo dela operativi. Vse to so po Berginčevem mnenju vprašanja, kijih morajo načeti tudi sindikalne organizacije. V pripravah na obravnavo polletnih obračunov smo slišali tudi mnenja, da so ukrepi za pridobivanje dohodka in sploh za poslovanje zadeva poslovodnih delavcev, medtem ko je naloga sindikata predvsem ščititi delavčevo življenjsko raven, je dejal Franc Berginc. Toda sindikat ne more mimo vprašanj, ki so povezana s poslovanjem in produktivnostjo, še zlasti ne v situaciji, ko se srečujemo z mnogimi slabostmi, od socializacije ne dovolj izkoriščenih zmogljivosti, nelojalne konkurence do premajhne odprtosti za skupne nastope. Berginc je opozoril tudi na vprašanje stroškov, ki jih je treba pozorno pregledati. Res so v večini organizacij pri zniževanju stroškov že marsikaj naredili, po drugi strani pa tudi drži, da je gradbeništvo kapitalno ekstenzivna delovna panoga in bi že majhni odstotki prinesli velike vsote prihrankov. Posveta seje udeležil tudi sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Franc Hribar, ki je ob spodbudnih polletnih rezultatih izrekel priznanje vsem gradbincem, saj so ti dosežki brez dvoma rezultat velikega napora zaposlenih. Ob tem je povedal, da so tudi druge panoge slovenskega gospodarstva v primerjavi s prvim četrtletjem dosegle opazno izboljšanje poslovnih rezultatov. Ob nalogah sindikata pri spremljanju poslovnih rezultatov je Hribar poudaril naslednje točke: — Mobilizirati je treba vse delavce za uresničevanje gospodarskih ciljev. Takšna mobilizacija je možna seveda le na osnovi programov, zato mora sitlifikat vztrajati, da poslovodni delavci konkretno opredelijo naloge za uspešnejše tekoče poslovanje in razvoj. — Posebno pozornost je potrebno posvetiti družbenim obveznostim, ki jih je nujno postopno zmanjšati, kajti brez večje akumulacije gospodarstvo ne bo moglo posodabljati svoje izrabljene opreme in se prestrukturirati. — Sindikat mora imeti v času zaostrenih gospodarskih razmer še posebno izostren posluh za življenjske razmere svojih članov. Osnovni cilj seveda mora biti zdravo poslovanje, tako da delavec ob normalni delovni uspešnosti ne sme biti socialni problem. — Posebej je Hribar govoril o programu gospodarskih ukrepov zveznega izvršnega sveta in poudaril, da slovenski sindikati zastavljene akcije podpirajo ob zavzemanju, da morajo biti selektivni in jih je treba povsod dosledno izvajati. Gotovo bodo ti ukrepi močno pretresli odnose, je dejal Hribar, toda zavedati se moramo, da po utečenih kolesnicah ni mogoče naprej, zato vas prosim, da tudi v sindikalnih organizacijah te ukrepe podprete. Posebej so na posvetu obravnavali naloge sindikata pri usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov. Nekateri sindikalisti iz delovnih organizacij so se pritožili, da interventni zakon, ki omejuje pretirano delitev osebnih dohodkov, ni dovolj razumljiv. »Spet smo dobili predpis, za katerega izvajanje potrebujemo kup dodatnih pojasnil. Pripravljala zakonov bi morali napisati besedila, ki bodo razumljiva, ne pa da potem sklicujemo seminarje za branje zakonov,« seje pritožil eden od razpravljalcev. Vendar pa takšne pripombe ne držijo. Predsednik komisije podpisnikov panožnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, Ranko Krašič, je dal odgovore na vprašanja, ki so se zastavljala pri praktičnem izvajanju tega zakona. Komisija podpisnikov sporazuma in komisija za vprašanja delitve dohodka in osebnih dohodkov pri sindikatu gradbincev sta namreč to problematiko podrobno obravnavali in tudi uskladili stališča z republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije. Osnovno pa je, da sindikat ne bo dovolil poviševanja osebnih dohodkov, ki nima podlage v ustvarjenem dohodku. Sicer pa v gradbeništvu, tako so zatrdili predstavniki sindikalnih organizacij, ni mnogo delovnih organizacij, ki bi za osebne dohodke razdelile preveč, tiste, ki so prekršile delitvena razmerja, pa so še v predpisanem roku sprejele programe, kako bodo spravile preveč izplačane osebne dohodke v pravilen odnos z ustvarjenim dohodkom. LOJZE JAVORNIK Izdelava električnih razdelilcev v sektorju El Električni razdelilci so naprave, ki omogočao priklop električnih naprav neposredno iz transformatorskih postaj ali iz javnega distribucijskega omrežja. V kovinska ohišja so vgrajeni najrazličnejši elementi, kot so: a) merilne naprave, b) kazalni instrumenti, c) stikalne naprave, d) varovalni elementi, e) elementi signalizacije, f) elementi avtomatike, g) elektronski elementi. a) Merilne naprave merijo porabo električne energije, bodisi v celotnem industrijskem kompleksu ali v posameznih obratih oziroma porabnikih v distribuciji. b) Kazalni instrumenti lahko kažejo trenutno stanje električne napetosti, višino električnega toka, ki teče iz električnega omrežja do porabnikov, frekvenco električne napetosti, razmerje med delavno in javno komponento električne energije, tako imenovan faktor cos f, ali celo trenutno porabo delavne ali jalove energije, seveda odvisno od vgrajenih instrumentov. c) Stikalne naprave nam omogočajo vklop ali izklop električne napetosti vsem porabnikom, ki so priključeni na posamezen razde-lilec, ali le za posamezne porabnike, odvisno od zahtev obratovanja. Vklopi in izklopi so izvedeni z ročnim ali avtomatskim delovanjem. d) Z varovalnimi elementi varujemo električne naprave pred preobremenitvami ali kratkim stikom. Varovalni elementi so najrazličnejših oblik in velikostnih razredov. 40 Delavci, ki delajo v delavnici pri montaži razdelilcev e) Elementi signalizacije nam s pomočjo svetlobe ali zvoka signalizirajo trenutno stanje električnih naprav ali drugih naprav oziroma položaje določenih materialov. f) V sedanjem času želimo vedno več postrojev opremiti z elementi avtomatike, da razbre- menjujemo delavce v delavnem procesu, ali da izključujemo tako imenovan človeški faktor pri delovanju določenih naprav ali celotnega obrata. g) Zaradi vse bolj zahtevnih tehnologij in delovnih procesov je vedno večja potreba po vgradnji elektronskih elementov in naprav v razdelilcu. Sektor El v sklopu tozda MKI ima na lokaciji Mala Cikava svoje proizvodne, skladiščne in upravne prostore, katerih dobršen del je namenjen prav proizvodnji električnih razdelilcev. Delavniški prostori, velikosti 1200 m2, so razdeljeni v dve tehnološki enoti: kovinarska delavnica in elektro-montažna delavnica. V kovinarski delavnici obdelamo kovinska ohišja, ki jih prejmemo od sektorja SI ali od ostalih proizvajalcev, da so pripravljena za montažo električnih elementov glede na zahtevo projektne dokumentacije. Pri obdelavi kovinskih ohišij se srečujemo z večjimi ali manjšimi težavami, saj je delo vezano izključno na ročne obdelovalne stroje. Že večkrat smo želeli nabaviti določeno strojno opremo, žal brez uspeha, češ da imamo že eno proizvodnjo kovinskih omar v tozdu MKI, ta je le serijska in ne more zadostiti vseh naših potreb ali spreminjati delavnega procesa serijske proizvodnje za naše dinamične potrebe. V elektromontažni delavnici poteka montaža električnih elementov v kovinska ohišja po predhodni dokončni obdelavni ohišij oziroma posameznih montažnih plošč. Ko so narejene vse izvrtine in izrezi, kovinska ohišja in montažne plošče opleskamo z ustrezno barvo glede na zahteve projektne dokumentacije oziroma želje investitorja. Ravno pri kvaliteti opleska se v zadnjem času pojavljajo težave, ker nimamo ustrezne lakirnice. Sedaj namreč nanašamo barvo na ohišje zunaj na dvorišču ali, ob slabem vremenu, v kovinarski delavnici, ko tam 5 nihče ne dela. Ostali izdelovalci so namreč prešli na zaščito razdelilcev s kvalitetnejšimi barvami, ki zahtevajo sušenje v posebnih pečeh. Sedaj imamo v pripravi montažo nove lakirnice, ki bo prispevala k boljši kvaliteti naših izdelkov in se bomo na tržišču izenačili z ostalimi proizvajalci. V bodoče moramo bolj intenzivno nastopiti na tržišču in povečati obseg proizvodnje, da izkoristimo delovno površino v celoti, v obsegu, kot je bilo predvideno pri izdelavi investicijskega elaborata. Na tržišču moramo poiskati tudi izdelke za serijsko proizvodnjo in za zahtevnejšo tehnologijo. Taka možnost se nam je pokazala pri izvedbi instalacije v silosih za žitarice v Luki Koper. Za ta objekt smo imeli že sklenjeno preliminarno pogodbo s Kovinarsko Krško in vso tehnično dokumentacijo. Po projektni dokumentaciji je bilo predvideno upravljanje transportnih poti od obale prek strojnice v silose in nato na vagonsko nakladalno-razkladal-no postajo z mikroračunalniškim sistemom. Po velikih zapletih med investitorjem, Luko Koper, in nosilcem elektrostrojne opreme, Kovinarsko Krško, je prišlo do prekinitve pogodbe. Na ta način smo sedaj izpadli kot izvajalci elektroinstalacijskih del, v sklopu katerih so bila projektirana velika elektrorazvodna postrojenja za razvod električne energije za vse elektromotorne pogone in ostali odjem. Prav tako smo imeli že precejšen del tehnične dokumentacije tudi za sistem ročnega in računalniškega upravljanja. Predračunska vrednost vseh elektro instalacijskih del je znašala v maju 640 milijonov din. Na koncu bi omenil še kadrovske težave s katerimi se srečujemo pri svojem delu, saj nam precej delavcev razmišlja o odhodu v druge delovne organizacije, ki lahko nudijo višji osebni dohodek za enako delovno storilnost. JANEZ ZUPANČIČ, dipl. ing. el. 40 Pogled v notranjost razdelilca 6 40 t^D^D^Dra Ireni dve prvi nagradi V eni od preteklih številk Glasila smo objavili »Natečaj za oblikovanje novih modelov keramičnih pečnic«. Komisija (v sestavi: Albert Ra-čečič, dipl. inž. gr., predsednik, Gorazd Civic, dipl. inž. arh.,član, Marjan Šonc, član, Zdravko Bizjak, član, Irena Vide, član) je prejela 36 pravilno šifriranih predlogov in en inventivni predlog novih modelov pečnic. Inventivni predlog avtorja Siniše Milo-jeviča je odstopila komisiji za inovacije pri GIP Pionir. Komisija je izdelala parametre ocenjevanja, in sicer za naslednja področja: — kompatibilnost — sestavljenost enega elementa v več kompatibilnih tvorb, — enostavnost izdelave — ročne in strojne, — izvirnost ideje, — ocena komercialne uspešnosti. Med nagrajenci je tudi Irena Pugelj. Na natečaj je poslala sedem predlogov, od katerih sta bila dva nagrajena s prvo nagrado. Irene ni potrebno posebej predstavljati, kajti predstavili smo jo že kot slikarko, povrhu vsega pa je tudi dobra smučarka. O sebi je povedala le to: »V Pionir sem prišla leta 1978, sedaj opravljam delovne naloge in opravila administratorja v tozdu TKI. Za umetnost sem se zanimala že v osnovni šoli, vendar sem izbrala kasneje drugo smer. Delo administratorja mi je v veselje, prosti čas pa izkoristim za svoj ho- bi. Pred tremi leti sem postala član likovne skupine ,Vladimir Lamut’ in se začela izobraževati na področju likovne umetnosti. Do sedaj sem se udeležila treh kolonij, ki jih je organizirala Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in nekaj tečajev, ki jih je organizirala likovna skupina. Udeležila sem se tudi kiparske kolonije, ki me je zelo navdušila. Na natečaj sem se javila in tudi dosegla lep uspeh, katerega sem zelo vesela.« Tudi mi delavci Pionirja smo veseli njenega uspeha in ji želimo še več takih dosežkov. KATJUŠA BORSAN Obveznost tudi počitniška praksa Vse polno novih obrazov smo srečali na naših delovnih poteh v poletnih mesecih. Ko se za dijake usmerjenega izobraževanja zaključi šolsko leto, se običajnoše ne prično prave počitnice, vsaj za tiste ne, ki so si priskrbeli štipendijo, s katero jih organizacija združenega dela pogodbeno veže, da v času šolanja del svojih počitnic namenijo počitniški praksi. Danica Kolenc Kako so se počutili mladi v našem delovnem okolju, kako so zadovoljni z organizacijo počitniške prakse in ali so se odločili za pravi poklic, sem nekatere izmed njih vprašala kar na delovnih mestih. Danica Kolenc bo od letošnjega leta štipendistka naše DO. Končala je 1. letnik ESŠ, prakso pa je opravljala v avgustu v delovni skupnosti družbeni standard. Doma je iz Križa, 7 km iz Trebnjega, in se vsak dan vozi v šolo z vlakom. O izbranem poklicu pa je povedala: »Že od nekdaj sem si želela, da bo moje delo v pisarni. Tudi letošnja praksa mi je bila všeč, samo škoda, da všoli letosše nismo imeli strojepisja, tukaj pa bi ga še kako potrebovala. Po končani srednji šoli se mislim kar takoj zaposliti.« Stane Bregar, doma iz Pristave pri Šentjerneju. Končal je drugi le- Stane Bregar tnik, skrajšani program gradbinec 1, manj zahtevna gradbena dela. Sedaj je kot pripravnik 3 mesece na gradbišču na stanovanjski soseski Irča vas-Brod. S šolo je bil zadovoljen, naučil se je dovolj, le praktično bolj malo, za kar je prepričan, da bo sedaj vse nadomestil. Anica Hrastelj, doma iz Sevnice, končala srednjo gradbeno šolo v Celju, gradbinec 2. Je pripravnica tozda Gradbeni sektor Krško. O šolanju meni: »Vse premalo je praktičnega dela, celo v prvem letniku ni nobenega strokovnega predmeta, potem pa kar na enkrat spet toliko, da je prenatrpano in se spet ne moreš dovolj poglobiti. Z vašo DO imam sedaj prvi stik in mi je zelo všeč, počitniško prakso sem opravljala tudi v DO Beton Zasavje, tozd Sevnica, a mi je pri vas bolj všeč, imate drugačen odnos do delavca.« KATJUŠA BORSAN Anica Hrastelj [j^O^D^DDra 40 Zmagovalec Badije 1986 Dolžnost in posebno zadovoljstvo mi je pisati to poročilo, ker se nanaša na veliki uspeh naših najmlajših odbojkašev, a morate priznati, gre biti veselje in obvezo za vse nas. Letos že sedmo leto, seje na Ba-diji, otoku pri Korčuli, odvijal od 22. do 30. 6. 1986 zlet pionirjev odbojkarjev samoupravljalcev Jugoslavije. Predstavniki vseh naših republik in pokrajin so bili prisotni na tej »Jugoslaviji v malem«. Vsi smo bili tu, ne samo zaradi odbojke, ampak tudi zaradi tega, da se bolj spoznamo, da najdemo nove prijatelje, da še bolj utrdimo bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti. Težko je z besedo opisati življenje na Ba-diji v teh osmih dneh. Treba je doživeti, da človek lahko verjame, kako malo je potrebno za srečo. A nas štirinajst, kolikor nas je bilo tam, smo bili neizmerno srečni, da smo dosledno, športno in samoupravno predstavili novomeško, dolenjsko in vsakršno slovensko družino, pripravljeno na športno viteštvo na odbojkarskih ogriščih, kjer smo nabrali velike simpatije vseh udeležencev zleta ter ravno tako dokazali, da se v vsaki drugi situaciji znamo obnašati v duhu naše samoupravne socialistične družbe. Da bi vam bilo laže razumeti, kaj se na Badiji dogaja, bom naštel neke kriterije za ocenjevanje aktivnosti: 1. bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije, 2. vzgojni aspekt, 3. usmeritev pionirjev na druž-beno-samoupravljalno življenje in organiziranje, 4. hišni red na pionirskem zletu, 5. uspeh na tekmovanjih, Na tekmovalnem delu v odbojki, od odigranih šest tekem, smo tri tekme dobili in tri izgubili. Premagali smo tudi letošnjega pionirskega prvaka Slovenije, Pomurje iz Murske Sobote, Stru-mico iz Strumice in Mladost-Monter iz Zagreba. Izgubili smo tekmo z Ljubinjem iz Ljubinja (BiH), Kamendine iz Siriga (Vojvodina) in Vlaznimi-jem iz Djakovice (Kosovo). Ne glede na zasluženost zmage teh ekip moramo povedati, da se niso držale propozicij, da morajo vsi igralci biti pionirji. Mogoče je v tem pogledu vladala od strani organizatorja prevelika demokracija. Z druge strani je treba dati popolno priznanje organizatorju za organizacijo življenja in dela ter uradnega tekmovanja, sojenja, kjer smo tudi mi imeli svojega predstavnika, Stegnarja, ki je odlično sodil na zadovoljstvo vseh ženskih in moških ekip. Priznam, da sem živel v upanju, da je ta generacija mladih odbojkarjev mnogo boljša od tistega, kar so oni do danes dosegli, vendar nikjer in od nikogar nisem imel za to potrdilo. Zdaj sem to potrdilo dobil od njih samih in tu je veličina. Odlični učenci in športniki, več od njih nikoli nisem zahteval. Vse ostalo so dobili v svojih domovih od staršev in to je njihova zasluga. Mladini moramo dati priložnost in jim verjeti. Še bo Badija. Mogoče naslednjo leto ne bomo pobrali lovorik, mogoče niti za tri ali pet let, toda letos smo mi prvaki. DAVORIN GREGUREK Priznanje naši delovni organizaciji ob 100-letnici Cementarne Trbovlje (Foto: Borsan) r>AA/VWWWVWVWWWWV VKLJUČITE SE V SEKCIJE Kulturno društvo Pionir, oziroma mešani pevski zbor, ki predstavlja osrednjo in najštevilnejšo sekcijo, stopa v šesto leto svojega delovanja. V društvu želimo okrepiti svoje vrste in zato vabimo vse, ki jim je kultura pri srcu: stopite med nas, soustvarjajte kulturo in se izrazite v naših sekcijah. Mešani pevski zbor ima vaje ob ponedeljkih in četrtkih v Glasbeni šoli Marjan Kozina, Jerebova L Pevka, pevec, ljubitelj govorjene besede, ustvarjalec besedil v rimi in prozi, ljubitelj čopiča, barve in fotografije, pridi v naše vrste, pridruži se nam, sodeluj in ustvarjaj z nami. Ne iščemo virtuoza, iščemo sodelavca z voljo in ustvarjalno vnemo. Preživite del svojega prostega časa v kulturnem društvu Pionir. Oglasite se po telefonu 21-826, int. 428, organizatorju kulture. ,,\AAAAAAAZV\AAAAA/W'^Z>y' /'ZTVvAAAAZVVZZ Z/ZZZC Uspešna kegljaška sezona Na 2. kegljaškem četveroboju moških ekip v disciplini 6 x 100 lučajev na kegljišču Ingrad v Celju so bili doseženi naslednji rezultati: L Pionir Novo mesto 2480 kegljev (Štefan Hrovat 320, Srečko Ban 393, Franc Žnideršič 424, Alojz Fink 414, Dušan Vukšinič 431, Slavko Štepec 398) 2. Ingrad Celje 2436 3. Pionir Novo mesto-tozd Krško 2338 4. Beton — Zasavje Zagorje 2328 V finalu občinske lige Novega mesta v borbenih igrah za leto 1985 je ekipa zmagala in tako postala končni zmagovalec občinske lige za leto 1985. L Pionir Novo mesto 2. vseh devet Novo mesto 3. IMV Novo mesto 4. Iskra Novo mesto V ligi je sodelovalo skupno 10 ekip. Tudi v spomladanskem delu letošnje občinske lige v borbenih igrah je ekipa dosegla dobre rezultate, saj je premagala vse naspro- tnike in premočno vodi v svoji skupini: Železničar : Pionir 370 : 409 Pionir : Stari 9 402 : 281 Borac : Pionir 362 : 380 Pionir : Vseh 9 430 : 358 Luknja : Pionir 364 : 423 Skupna razlika v podrtih kegljih je 2044 : 1735 ali povprečna zmaga z razliko 62 kegljev na tekmo. Na prvenstvu kegljaškega društva Novo mesto za člane in članice so naši tekmovalci dosegli naslednje uvrstitve: L Franc Židanek 2640 kegljev 12. Igor Vesel 2482 18. Ivan Rovan 2425 23. Zdravko Rakuša 1630 24. Miro Miklavčič 1622 25. Srečko Ban 1612 32. Vinko Rodič 1531 39. Dušan Vukšinič 816 Pri članicah je Dušanka Škedelj osvojila 2. mesto s 1166 podrtimi keglji. Moška in ženska ekipa sta uspešno nastopili na predtekmovanju ŠIG 86, ki je bilo na kegljišču Konstruktor v Mariboru in sta se obe ekipi uvrstili v zaključni finalni nastop tega tekmovanja. Moška ekipa je dosegla 2. mesto s 840 podrtimi keglji in le 9 kegljev za prvo uvrščeno ekipo Ingrad Celje. Ženska ekipa je prav tako dosegla 2. mesto z rezultatom 1444 podrtih kegljev, prav tako za ekipo Ingrad Celje, ki je podrla 1577 kegljev. IVAN ROVAN PRIDITE, POSKUSITE, SVETUJTE Obveščamo vse člane DO Pionirja, predstavnike družbenopolitičnih organizacij, individualne poslovodne organe ter vodje sektorjev in služb, da vam DS družbeni standard nudi vse gostinske storitve v naši restavraciji Bršljin. Zainteresirani lahko v tajništvu DS družbeni standard naročijo zase ali za poslovne partnerje kvalitetne gostinske storitve po ugodnih cenah. Nudimo vam: hladne jedi, ki bodo obsegale vse vrste domačih delikates in ne samo visoko zmrznjenih in s konzervansom prepariranih salam za vsakdanjo rabo, kosila v kvaleteti in obsegu, ki ni več v navadi, večerje, ob katerih se bo prileglo do.mače vino in sladice po izbiri. DS družbeni standard ________________________________________________1 kronika V času od 11. do 14. julija 1986 je prišlo v tozdih TKI, PB, LO, Keramika, DS IB in DSSS do naslednjih kadrovskih sprememb. Kot pripravnika sta nastopila delo: PROJEKTIVNI BIRO. Tihomir Knap — dipl. inž. gradbeništva TKI: Franc Zupančič — gradbeni tehnik Iz JLA se je vrnil: KERAMIKA — Jože Ribič — keramik Delovno razmerje so sklenili: TKI: Silva Migalič — gradbeni tehnik Jože Turk — elektrotehnik DSSS: Kosta Lažetič — dipl. inž. gradbeništva Delovno razmerje so prekinili: KERAMIKA: Ilija Savkovič — delavec Dine Momčilovič — keramik DSSS: Mirko Sočič — dipl. pravnik Lesni obrat: Darko Pavlin — delavec na žagi V času od 15. avgusta do 14. septembra 1986 je prišlo v tozdih TKI, Projektivni biro, Lesni obrat, Keramika, DS IB in DSSS do naslednjih kadrovskih sprememb. Kot pripravniki so nastopili delo: DSSS: Liljana Škalički — ekonomski tehnik Mojca Kastelic — ekonomski tehnik Jožica Muren — ekonomski tehnik Mojca Velikanje — ekonomski tehnik Mojca Vrbanek — ekonomski tehnik Suzana Kastelic — gradbeni tehnik Andrej Vire — gimnazijski maturant Milena Fink — upravni tehnik Matjaž Golob — gradbeni tehnik KERAMIKA: Tomaž Črtalič — polagalec keramike in pečar Andrej Kerin — polagalec keramike in pečar PB: Igor Šuštaršič — dipl. inž. arhitekture Zlatko Sambol — elektrotehnik DS IB: Martina Lovrič —administrator Lesni obrat: Bojan Mlakar — lesar širokega profila Delovno razmerje so sklenili: DSSS: Peter Bevc — gostinski tehnik Matjaž Pavlin — ekonomski tehnik, iz tozda Gradbeni sektor Ljubljana KERAMIKA: Vladimir Pintar — delavec Dragutin Katančič — delavec Marijan Mesarek — pečar in keramik Franjo Kolar — delavec PB: Marko Ušaj — dipl. inž. arhitekture Lesni obrat: Milan Zupančič — delavec Delovno razmerje so prekinili: KERAMIKA: Stanislav Saje — keramik Anton Vesel — ekonomist Milomir Mladenovič — keramik DSSS: Ivanka Šalinger — administrator Marija Weiss — ekonomski tehnik Josip Franz — diplomiran pravnik MAJDA ZUPANČIČ TOZD MKI — julij 1986 1. DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: Janez Božič, voznik — pripravnik Mateja Foršek, administ. — pripravnik Marko Hrastar, orodjar — pripravnik Jerneja Kos, administ. — pripravnik Ranko Kusič, elektroinst. — pripravnik Ibrahim Kurtalič, zidar Mustafa Mujagič, ključavničar — pripravnik 2. IZ JLA SE JE VRNIL: Leopold Zabukošek, vzdrževalec 3. DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI Ismet Destanovič, žerjaver Janez. Gerlica, ključavničar Marjan Mikešič, elektroinstalater Tatjana Križman, administrator Ahmo Perviz, žerjavar Bojan Stezinar, elektroinstalater Kadrovske spremembe od 1. do 31. avgusta 1986) 1. Delovno razmerje so sklenili: Cesar Jožica, administrator Deželan Jože, strojni tehnik Lesjak Primož, avtomehanik Metelko Marjan, PU monter PR Pirc Bogdan, PU stavbni klepar Zorič Franc, PU monter PR 2. Kot pripravniki so nastopili delo: Bajc Jože, elektro tehnik Bartolac Dražen, monter VO Bevc Peter, avtomehanik Blaž Zdravko, avtomehanik Blažič Marjan, orodjar Brkopec Marjan, strojni tehnik Brzin Roman, gradbeni tehnik Gnidovec Janez, monter klima naprav Grosič Marko, monter OG Habibović Medid, strojnik TGM Habibovič Mirsad, strojnik TGM Hrastar Andrej, avtoklepar Hrastar Peter, monter OG Kerep Marjan, monter VO Klobučar Andrej, ključavničar Kožar Vlado, elektroinstalater Lajkovič Franc, strojnik TGM Leš Franci, elektro tehnik Lorber Dominik, elektroinstalater Mehmedovič Adem, elektroinstalater Miklič Jože, ključavničar Pezdirc Mirko, monter VO Pintar Andrej, avtomehanik Rahmanović Muhamed, strojnik TGM Renuša Stanislav, strojni tehnik Šiler Klemen, elektronik — energetik Stangelj Peter, avtomehanik Šutila Vladimir, konstr. ključavničar Udovč Marjana, ekonomski tehnik Urek Andrej, avtoklepar Zenkič Emir, ključavničar Zupančič Slavko, monter VO Živec Igor, strojnik TGM 3. Delovno razmerje so prekinili: Bevec Alojz, avtoklepar Ljubi Milan, strojnik TGM Pelko Janez, strojnik TGM Unetič Ivan, elektro tehnik Zabukovšek Leopold, avtomehanik GOLOB VESNA Kadrovske spremembe v tozdu Gradbeni sektor Novo mesto v juliju 1986 V delovno razmerje so sprejeti: Derviš Hušidić — delavec Avdo Kamenčič — delavec Dragan Bjeloševič — zidar Sifet Čehajič — zidar Kasim Faljič — zidar Zahid Mehič — zidar Mirsad Mehinagič — zidar Svetoslav Stojanovič — zidar ....V.ViViV.V.V.ViVi AV.NV.V.V.VAV.VAV.V.V.V.V.vavama*.*.'.' * ' • • • Kot pripravnik je nastopil delo: Gvido Bregar — gradbeni tehnik Delovno razmerje so prekinili: Osman Ajkič — tesar Josip Benkovič — tesar Emin Čehič — zidar Anton Črnugelj — tesar Marko Čičak — delavec Ramiz Glamočič — delavec Mustafa Mujagič — delavec Mato Marinovič — delavec Rasim Mulić — železokrivec Josip Priselac — zidar Jusuf Rahmanović — vratar Milan Šabič — delavec Jože Turk — zidar V JLA sta odšla: Janez Kos — zidar Ramiz Šabič — delavec šš TOZD Metlika v juliju 1986 Delovno razmerje so sklenili naslednji: 1. Mujanovič Senad klepar KV II 2. Mehanovič Sevdulah klepar KV II Iz JLA sta se vrnila: 1. Vraničar Anton klepar KV II 2. Volovščak Ivan pleskar KV II Delovno razmerje je prenehalo: 1. Gusič Veljko vodja slikoplesk. fasad, enote 2. Čemas Tomaž PK pleskar V avgustu 1986 je sklenil delovno razmerje 1. Bajič Radislav pripravnik — kamnosek ANICA CERJANEC Pionir je glasilo kolektiva GiP PIONIR Novo mesto. Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša Bo-rsan, namestnik Danila Jenko TOZD LO, člani uredniškega odbora: Štefka Šega (Gradbena operativa Novo mesto), Vera Hiti (Gradbena operativa Ljubljana), Ida Slapšak (Gradbena operativa Krško), Branko Lavrenčič (Togrel), Boško Živkovič (Gradbena operativa Zagreb), Drago Popovič (gradbena operativa Metlika), Smilja Kos (Keramika in zaključna dela), Lilijana Žnidaršič (Projektivni biro), Marija Jurekič (Mehanizacija, kovinarstvo, instalacije), Andreja Pavlič (Interna banka), Polona Mlinar (Skupne službe). Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva GIP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Lektoriranje, tehnična ureditev, stavek, montaža in filmi: DIC Novo mesto. Tisk v Tiskarni Novo mesto.