Z9S. številka.
I Liikljni, i ponedeljek, 23. decembra 191Z.
XLV. leto.

.Slovenski Naiođ" velja:
t Ljubljani na dom doetavljen;
telo leto .......   K  24-
pot leta........   1>—
četrt leta     .;.....,    6-—
na mesec    • *••...    ■    2*—
v upravniatvti piejeman: celo leto.   ......   K 22*—
not leta  •••••••    i  H —
četrt leta     .......    5-50
na mesec    ......    •    1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo:  Knaflova ulica ŠL 5 (v pritličju) levo, telefon ŠL 34.
likala vaak aaa svecer Uniail nedelje la praznik«.
Inserat    veljajo.   |>eterostopna  petit  vrstu za enkrat  po   \A vin,,  za  dvakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin.  Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije    nserati itd.
to ie administrativne stvari.
■   Posamezna Številka velja 10 vinarjev.   ----------------
Na pismena naročila brez istodobna vposiatve naročnine se ne ozira. .Narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto -......K  25r—
pol leta       ......    .   13"—
četrt leta.......    6*50
na mesec         •   .   .   •   •    .    2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...        ...   K 35^—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnišivo ■ spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica - št- 5 telefon si. 81
Ugodna znamenja.
Pretekli teden je rešil velikih in teških skrbi vse tiste, ki so želeli, da se ohrani narodom mir in da se potom sporazumljenja poravnajo iz balkanske vojske nastala nasprotja. Kakor za zaključek tega tedna so prišle vesti, ki dajejo skoro gotovost, da se mir ne bo kalil.
Najbrž je k temu preobratu pripomogla posebno mnogo afera konzula Prochaske. Kaj se je vse poročalo o grozovi^pstih in sramotah, ki so se baje zgodile temu konzulu. In — nota bene — poročali so to listi, ki so v najtesnejši zvezi z ministrstvom zunanjih del. Urnebesne so infamije, ki so jih raznašali nemški listi in pregrevali in napihovali tako, da je končno vsa Evropa verjela, da so se morale zgoditi grozne stvari. Trdilo se }e. da je bil Prochaska maltretiran in umorjen, skopljen. da so srbski vojaki onečastiii avstrijsko zastavo, da so vdrli v avstrijski konzulat in ukradli ves arhiv in še več rakih stvari.
Provzročitelji tega nečuvenega početja so dobro vedeli, da ni tako. Že 18. novembra jim je mati konzula Prochaske pokazala dopisnico, da je njen sin živ in zdrav. Prišla so še po-*em cd Prochaske pisma in brzojav-<€. da je zdrav in živ. a vse to je nemško časopisje ignoriralo in brez-obrazno nadaljevalo svojo gonjo.
Ministrstvo zunanjih del pa je to početje molče gledalo in se ni ganilo, :udi še potem ne, ko je že imelo pr-va poročila na lice mesta poslanega konzula Edla, tudi še potem ne, ko je imelo v rokah resultate Edlove preiskave. Zavlačevalo je obelodanjen je :eh resultatov od dne do dne. Vsa Evropa je drhtela . . . Končno je prišel na dan uradni komunike, ki je priznal, da je Prohaska živ in zdrav, da mu Srbi niso niti lasa skrivili, da se niso dotaknili ne avstrijske zastave, ne konzularnega arhiva . . . samo nekaki »volkerrechtliche Verstosse« 50 se zgodili.
Kaj se je zgodilo? Alldeutsches Tagblatt <. ki Slovanom gotovo ni prijazen, pravi: Nič. Po naših informacijah se ni drugega njč zgodilo, kakor da so Srbi odprli nekaj sumljivih pisem konzula Prochaske.
Stvar je zdaj popolnoma poravnana. Nemški listi so pripovedovali, da bo morala dati Srbija strahovito zadoščenie.    Armada    bo morala ob
zvokih avstrijske himne defilirati pred avstrijskim konzulatom jn salutirati avstrijski zastavi, general mora biti degradiran, srbski oficirji morajo priti pred vojno sodišče in Srbija bo morala plačati ogromno denarja. Toliko, da niso rekli, da bo moral srbski kralj s krono na glavi in žezlom v roki prositi Prochasko za odpuščanje. Tako so napovedovali dunajski listi. A kaj se je v resnici zgodilo? Ministrski predsednik Pasič je napravil avstrijskemu poslaniku vizito in izrekel obžalovanje, da so se vojaki, odprši Procha-skova pisma pregrešili proti mednarodnemu pravu. To je vse, popolnoma vse.
Tako je končana Prochaskova afera, ki je obudila po vsi Evropi velikansko ogorčenje, tako da celo nemški listi iz rajha obsojajo dunajsko vlado na najostrejši način. Prochaskova zadeva je Avstriji pro-vzročila velikansko moralično in politično škodo.
Zaeno z vestjo, da je s Prašičevim obiskom pri Ugronu Prochaskova zadeva pokopana, je prišla druga še pomembnejša vest: poslaniki velesil v Londonu so se zedinili v principu, da postane Albanija avtonomna in nevtralna pod garancijo vseh velesil, Srbiji pa se garantira trgovinski pristan ob Jadranskem morju. Vse velesile so ta sklep podpisale in Srbija, ki je že prej izjavila, da se sicer ne ukloni zahtevi Avstrije, nač pa se brezpogojno podvrže volji Evrope, je temu sklepu že pritrdila.
To je dogodek velikega pomena. Znano je. da avstrijska vlada dolgo časa ni hotela nič slišati o kaki konferenci in najmanj o tem. da bi se na tej konferenci razpravljalo o avstro-srbskem konfliktu. Rahlemu pritisku svojih zaveznic, Nemčije in Italije, se je končno vender udala, in se udeležila »reuniona« poslanikov v Londonu. Nismo pričakovali, da bo konferenca poslanikov imela tako nagel uspeh. Še pred dvema mesecema je bilo nasprotje med velesilami največ po krivdi avstrijske vlade tako veliko, da se niti glede r form v Turčiji niso mogli zediniti. Če bi se bile takrat velesile združil zaradi reform, bi sploh ne bilo prišlo do vojne na Balkanu. Zdaj pa je ta počasna diplomacija v enem samem tednu rešila veletežavno vprašanje vsaj v principu in svet se ne moti. smatrajoč storjeni sklep za garancijo miru.
Stvar s tem pač še ni popolnoma dognana, zakaj meje bodoče avtonomne in nevtralne Albanije še niso določene in to vprašanje je posebno težko. Po pisavi nemškega časopisja sodeč, zahteva Avstrija za Albanijo meje, po katerih bi Srbiji, Bolgarski, Grški in Orni gori od za-vojevanega teritorija ostalo prav malo. Toda upati je, da se doseže tudi tu sporazumljenje. Resnica je namreč, da je Avstrija na londonski konferenci nastopila koncilijant-no in ne tako, kakor se je bilo po pisavi oficijoznega Časopisja bati.
Albanija postane torej avtonomna in nevtralna in Srbija ne dobi zahtevanega koridora do morja \n svojega pristana, pač pa se ji odpre izhod na morje. Srbija dobi namreč pravico* do svobodne trgovske uporabe pristana Sv. Ivan Medua in dobi železniško zvezo od Donave do tega pristana. Ta železnica bo internacionalna in tudi dotični teritorij, po katerem bo tekla od srbske meje do pristana bo internacijonaliziran in bo Srbiji od velesil garantirana popolna svoboda transita in absolutna carinska svoboda.
Najbolj sporno vprašanje balkanskega problema, v kolikor se tiče Avstrije, je torej spravljeno iz sveta in naše veselje bi bilo popolno, da ni to podlo nemško časopisje dunajsko prav zadnje dni začelo nove infer-nalne spletke, to pot proti Črni gon Kar naenkrat je to časopisje kakor bi ne imelo še dosti na kolosalni in sramotni blamaži s Prochasko, začelo zahtevati, da mora Črna gora odstopiti slavno goro Lovčen nad Kotorom Avstnji in je ob enem začelo nesramno hujskati zoper črnogorsko dinastijo in ji groziti z revoluciio <<• lastni deželi. Namen teh dunajskih »štinkbomb« je nedvomljiv, vender vse kaže, da se bo tudi ta poskus, zanetiti nov ogenj na Balkanu ponesrečil.
Najboljše jamstvo je v tem, da so se evropske velesile zopet zbližale. Morda ni preveč. Če se reče. da |r evropski koncert zopet obnovljen. To je že namignil francoski ministrski predsednik Poincare" v francoskem parlamentu in njegovo naznanilo, da velesile ne bodo pustil^ novitve balkanske vojske, se more naslanjati samo na to med velesilami novic doseženo sporazumljenje. Avstrijska vojna stranka je s tem postavljena na led in evropski narodi lahko upajo,    da je minila    velika
nevarnost in da jih    čaka breskrben božični teden.
Med volno in mirom.
Poincarejeva izjava.
Pred razpravo o proračunskem provizoriju se je oglasil v francoski zbornici ministrski predsednik in zunanji minister Poincare ter izjavil, da se čuti primoranega se pred zbornico ravno tako reservirano izraziti, kakor pred komisijo za zunanje zadeve. Nato razpravlja ministrski predsednik na drobno, kako je prišlo do tega, da so se pričele komplikacije na Balkanu ter se spominja nato osobito dogodkov zadnjih mesecev. Spominjal se je intervencij, ki naj bi bile preprečile izbruh vojne ter končno opozoril na popolno soglasje med Francosko, Rusijo in Angleško. Zlasti je vzbujala splošno pozornost njegova izjava, da je Avstro-Ogrska že meseca novembra v popolnoma točni obliki izjavila, da nima nikakršnih teritorijalnih aspiracij na Balkan. Govoril je nato o inicijativi Angleške, ki je imela za posledico sestanek veleposlanikov, omenil sklep glede pristanišča ob Jadranskem morju in izrazil upanje, da bo Srbija to propozicijo sprejela. Glede mirovnih pogajanj se sedaj še ne da prorokovati izid. Če bi prišlo do tega, da se pogajanja prekinejo, bi vloga Evrope še ne bila končana, ker more provzročiti zopetni začetek sovražnosti razširjenje kontla-gracije. Francoska bi v tem slučaju ponudila mediacijo in delala pri velesilah za ohranitev miru. Vendar je Francoska neomajno odločena vedno in povsod zastopati z vso energijo narodno čast.
Nato izjavi ministrski predsednik, da hoče govoriti o splošnih smereh francoske politike z vso potrebno reservo. Francoska politika sloni na integriteti otomanske države v Evropi in Aziji. Toda zahteve mladih, močnih in podjetnih držav, zmote in zmede turške uprave in šibkost berolinske pogodbe so napravili iz-premebo neizogibno. Poincare je nato podal sliko posameznih faz balkanske krize ter izjavil: Če bi bile šanse za mirno rešitev balkanske krize stale ob izbruhu vojne samo kakor 1 : 1000, bi bili zamudili najvažnejšo dolžnost, če bi se ne bili potrudili prihraniti balkanskim državam vojne. Spominja nato na skupn;
trud Francoske, Rusije in Angleške omogočiti splošni koncert evropskih velesil. Zlasti mnogo si obljubuje od bistroumnosti in zmernosti v zahtevah ruskega ministrskega predsednika Kokovceva. Razmerje Francoske napram Angleški ni bilo nikdar zaupnejše in ožje, kakor ravno v tem trenutku. Zdelo se je nekaj časa kakor da se je en del francoske javnosti bal, da zasleduje angleška vlada v svojem razmerju z drugimi državami politiko, ki se ne sklada popolnoma s francosko politiko. Odkritosrčnost angleške vlade nam ne daje povoda, da bi se pridružili temu domnevanju. Državni tajnik Grey je polagal veliko važnost na to, da je spontano izjavil, da ta bojazen v nobenem oziru ni upravičena. Zasledovali smo tedaj potek dogodkov v popolnem soglasju z našimi zavezniki in prijatelji.
Glede srbskega pristanišča je izjavil Poincare, da naj bi bilo to mednarodno prosto pristanišče, ki naj bi bilo zvezano s Srbijo z mednarodno železnico, po kateri naj bi smela Srbija uvažati vse vrste blaga, tudi vojni materijal. Ravno v tem zadnjem priznanju se baje zrcali popustljivost Avstro-Ogrske. *                  •»
Konferenca   veleposlanikov.
Kakor piše »Neue Freie Presse«, se je dosegel sporazum v principu srbskega pristanišča in albanskega vprašanja. Glede Albanije in dohoda do morja pa je treba rešiti še mnogo važnih vprašanj. Najbrže se prično pogajanja konference veleposlanikov zopet čez en teden ter se bodo veleposlaniki bavili zlasti s tem vprašanjem. Ni še določeno ali naj postane Albanija avtonomna, neodvisna država ali pa nevtralna. Tudi je rešiti še težavni problem internacijonalizi-ranja železnice k jadranskemu pristanišču. Morda se bo prepustilo nadzorovanje železnice novemu albanskemu orožništvu, ki se naj pa šele ustanovi.
Glede avtonomije Albanije poročajo iz Carigrada, da je avstro-ogrski veleposlanik v Carigradu obmejni grof Pallavicini naznanil porti ' besedilo pogodbe med trozvezo in tripelentento glede avtonomije Albanije in dohoda Srbije do komerci-jalnega pristanišča ob Jadranskem morju ter izrazil željo, da naj Turčija predloži svoje predloge glede vladne oblike o avtonomni Albaniji. Porta je baje izjavila, da je z ado volj-
LISTEK.
Svet večer v Albaniji.
Spisal J os. P r e m k.
Pred tremi leti sem romal po Balkanu, ne kakor večina sedanjih potopiscev lepo z vlakom v drugem ali prvem razredu, temveč peš, z na-basanim nahrbtnikom in močno okovano palico — to pa iz dveh vzrokov: prvič, ker sem mnenja, da človek skozi okno železniškega kupeja kaj slabo spozna narod in življenje; drugič, ker mi takih in enakih ugodnosti ni dovolil — mošnjiček. No, kljub temu sem jo po različnih prijetnih in neprijetnih dogodkih slednjič vendar primahal v Uljčin, od koder sem nameraval odriniti takoj drugI dan proti Skadru, kjer sem menil praznovati svoje božične praznike. Ko sem opravil vse dolžnosti, ki jih je dolžan opraviti vsak tujec, pri-<edši v inozemstvo, se napotim s sladko zavestjo, da me ščitijo hrabri Črnogorci, v »kafano« k Gregorju ^tefaniju, kamor so mi nasvetovah na občinskem uradu. Menil sem, da prenočim najbrže pri kakem Lahonu, tako sem sodil po njegovem priimku, pa sem se ureza!: mož me je pozdravil v čisti srbščini in zvečer, ko sva
sedela sama pri skromni večerji, razlagal na dolgo in široko, da so se že njegovi dedje preselili iz Italije v Uljčin; kdaj in zakaj, tega seveda možakar ni vedel natanko, mene pa tudi ni zanimalo, pač pa me je nekoliko skrbelo, ako vstanem drugo jutro ob pravem času, kajti dasi sem sklenil, povsod potovati peš, so me Črnogorci vendar posadili na konja — to se pravi: na občini, kjer so tudi do mojega odhoda iz Uljčina pridržali moj potni list, so mi skrbni uradniki vendar prepovedali, da bi odšel v Skader peš in brez spremstva. Ako izkazujejo vsakemu potniku toliko skrbne naklonjenosti — za kar pa jim jaz vsaj tistikrat nisem bil prav nič hvaležen, dasi sem takoj drugi dan prebridko spoznal upravičenost njihove prepovedi — tega ne vem, vem pa, da celo ondotni domačini potujejo v Skader le v večjih skupinah in to navadno na konjih.
Tako Je bilo torej določeno, da odpotujem drugi dan z večjo karavano. Utrujen od naporne hoje, sem kmalu potem, ko se je poslovil od mene zgovorni gospodar, prav imenitno zaspal in se prebudil šele naslednje jutro, ko je stalo solnce že precej visoko. Takoj, ko sem razprl oči, me je zaskrbelo, če nisem morda zaležal, kajti solnce je sijalo v sobico v vsej svoji bleščobi ne tako medlo in zaspano, kakor pozimi pri
nas, ampak nekako pomladansko — karavana pa je imela odpotovati na vse zgodaj, pa tolažila me je vendar zavest, da gospodar gotovo ni pozabil, poklicati me ob pravem času. Opravim se v največji naglici in od-štorkljam nizdol po lesenih stopnji-cah in kmalu sem našel gospodarja Štefanija ravno pri kozarčku rakije.
Ko me je zagledal, je razprl oči, kakor da je zagledal bogve kako čudo, nato pa se udaril v čelo in vzkliknil z obžalujočim glasom:
»Bože, bože, gospodine! Ja sam zaboravio —« Nekaj časa gledava drug drugega molče, jaz z občutki, ki so me silili, da bi mu priložil prav krepko zaušnico, on menda v globokem premišljevanju, kako bi se me najhitreje iznebil, pa se ni zgodilo ne prvo, ne drugo, ampak »gospodine« je sedel za najbližjo mizo in naročil zajterk, Gregor Štefani pa kmalu k njemu in mi pričel nekako v zadregi pripovedovati, da je čul snoči izvanredno dolgo in vsled tega spal tisto jutro čez običajno uro, tako, da karavane niti videl ni.
In kaj sedaj? — Peš in brez družbe me Črnogorci ne puste v Skader, moje slavno spremstvo pa je že bogve kje.
»E, vraga,« povzame naposled po dolgem premišljevanju Štefani — »če radi potujete peš, pridete v Ska-
der lahko tudi sami. Poti ne morete izgrešiti na noben način, ako greste vedno ob brzojavnih drogih.«
— To je vse lepo in pametno — si mislim — ampak brez potnega lista zopet ne morem nikamor, tega pa čisto gotovo ne dobim, ako povem, da nameravam v Skader, kljub njihovi prepovedi sam in peš. — Takrat se mi zasveti pametna misel in ne da bi jo povedal Štefaniju, naglo poravnam svoj skromni račun in jo mahnem na občinski urad, kjer sem povedal, da sem izpremenil smer svojega potovanja.
»Kako?« me povpraša službujoči uradnik.
»V Skader zdaj sploh ne poj-dem,« sem mu odvrnil — »ampak se raje vrnem v Bar, od tam na Cetinje in potem preko Skadrskega iezera v Skader, kajti ondotne kraje bi si tudi rad ogledal.« Ko bi bil mož vsaj malce pomislil na ta kolobar, katerega sem več kot polovico itak že prehodil, bi mi čisto gotovo ne verjel, ker pa je bil menda mnenja, da so na svetu vsi ljudje tako odkritosrčni, kakor je bil mogoče on, je verjel moji odkritosrčni laži in mi brez vsake nadaljne besede izročil potni list.
Zdaj so mi bila zopet odprta vrata v širni svet in seveda tudi v Skader, kamor pa se nisem napotil
kar naravnost mimo Štefanijeve ka-fane po najširši irlici, ampak v velikem ovinku preko ceste, ki vodi nazaj v Antivari in Bar in potem po kamenitem holmu zopet nizdol v ravnino, kjer sem zagledal tiste brzojavne drogove, ki naj bi bili moji zvesti spremljevalci do Skadra. Sicer se mi je zdela naprava takoj nekako nezanesljiva, kajti brzojavna žica je bila pritrjena tu na kako kri-venčasto drevo, tam na kak visok kol, ki ni bil čisto nič podoben našim brzojavnim drogom, pri vsem tem pa sem še skrbno iskal ceste. Toda zaman! Kroginkrog se je širil samo travnik, zaraščen tuintam z visokim grmičevjem in samo vtiski konskih kopit, ki so se kaj razločno poznali v vlažni zemlji, so mi pričali, da grem v pravo smer. Tako sem hodil kake pol ure po tem sledu, no, naposled sem vendar srečal nekako pot, vso razrito in zanemarjeno; ob obeh straneh je raslo divje grmovje, kajti svet se je znižal, da sem hodil kakor po nekakem jarku. Noge so se mi udirale zdaj do gležnjev v ilo-vičasto blato, zdaj sem zopet brusil podplate ob ostro kamenje, zdaj navzdol, zdaj navzgor, dokler nisem naposled obstal pred široko mlaku-žo, ki se je širila tja daleč čez travnik in na nasprotni strani do vznožja bližnjega holma, da sem stal kakor pred nekakim bajarjem. Obenem pa
StMH   2.
SLOVENSKI  NAROD.
295 štev.
na s samoupravo Albanije, prav odločno pa se brani priznati od Albanije zahtevano neodvisnost
Kako mislijo Albanci o svoji avtonomiji
Ismail Kemal je proglasil, kakor znano, v Valoni avtonomijo Albanije, dal izvoliti ministrstvo ter zaprosil nekatere velevlasti, naj podpirajo novo avtonomno albansko vlado. Tržaški »Piccolo« je dobil iz Drača pismo, iz katerega je razvidno, da za Kemalom nikakor ne stoji cela Albanija. Proti provizorični vladi Kema-lovi so baje vsi inteligetni Albanci, ker se pri sestavljanju provizorične vlade ni nikdo brigal za to inteligenco. In vendar je zasluga te inteligence, ki že desetletja deluje za zboljšanje kulturnega stanja svojih rojakov, da se v Evropi sploh kaj ve o Albancih in da se jim priznava pravica do avtonomije. Ismail Kemal beg. skoro gotovo na nasvet, ki ga je dobil z Dunaja, ni niti povabil albanskih inteli-gentov na posvetovanje, temveč je skušal izvesti svoje častilakomno delo brez njihovega sodelovanja, zbral okoli sebe par neotesanih oseb, od katerih, izvzemši enega ali dveh, niti eden ni zmožen voditi kako politiko, kajti vsi so analfabeti. Pisatelj pisma pa končno dostavlja: »Kje pri sestavljanju provizorične vlade je vendar ostal znani albanski prvak, Bib Doda Miridiški? Kje so Ekrem beg, Aziz paša Krioni. Ziget beg. Derviš Hima, Balamace, Koči, Ka-karidži in Hilmoši. Risto Silici in vse ostale mlade in silne glave, ki so seznanile tuji svet z albansko prosveto in si s tem zadobili mnogo zaslug za svojo domovino. Ni izključeno, da izpremenijo situacijo še prej, predno bo proglašeno albansko kraljestvo, drugi dogodki, ki bodo imeli popolnoma notranji značaj?
#                 *
Jovanović o situaciji.
Novi srbski poslanik na Dunaju Jovo Jovanović se je izrazil o situaciji, kakor poroča »Neues VViener TagMatu. sledeče:
Volja velesil dati Albaniji avto-rnmijo in jo tedaj napraviti neodvisno in samostojno, je bila Srbiji že preje znana in jo je Srbija tudi akceptirala. Za nas je v tem vprašanju sedaj samo zadeva pristanišča ob Jadranskem morju aktualaa in pomembna. 2e dolgo se ve, da je živ-Ijenski interes in žeija Srbije dobiti tako pristanišče. Srbija bo zato zastopala to željo tudi še naprej. Zahteva sama bo prišla na vrsto v stari obliki, to je. Srbija bo zahtevala pristanišče in koridor ob morju, pri čemur bo naglašala, da naj služi pristanišče edino le trgovskim namenom. Konferenca veleposlanikov je sedaj v tem vprašanju formulirala popolnoma določeno stališče, da dobi Srbija samo komercijalen dohod do morja. To ni naša zahteva. Obnovili pa bomo svojo željo in jo predložili velesilam. Ce te ne bodo hotele poslušati naših želj. ne moremo storiti drugega, kakor da se uklonimo taki želji in razsodbi veleposlanikov.
Poslanik je izjavil nadalje, da je imel dolgo konferenco z zunanjim ministrom grofom Berchtoldom, ter da je imela ta konferenca ugoden potek.
V splošnem je izjavil, da ima indukcije in želje, doseči z Avstro-Ogrsko ueodno rešitev spornih vprašanj. Glede londonske konference pa ie optimist. Tudi kar se tiče Odrina in drugih vprašanj, ki so že sporne, se bo najbrže dosegel sporazum. Nikakor pa ne bodo trajala pogajanja
več dolgo. Delegati bodo, držeč se svojih instrukcij, obstojali na tem, da se stvar kolikor mogoče hitro uredi. Kar se tiče protidinastičnega gibanja v črni gori, ie tam pač najti nezado-voljneže, kakor povsod, resno pa to gibanje ni.
Štajersko.
Iz Celja. Za tukajšnje trgovce in obrtnike ni bilo letos običajnih višjih božičnih dohodkov. Kdo pa izda v teh nesigurnih časih kakšen groš, Če ni najnujnejše potrebe? In ne le, da ni bilo boljših dohodkov in božične prodaje, še plačila za zdavnej oddano in izgotovljeno blago zaostajajo. Ko bodo delali naši nemški trgovci in obrtniki bilance, bodo menda z mnogo manjšim navdušenjem brali besne in škodljive hujskanje »vahtarice« in »Tagblatta«. Od vsenemških političnih idealov se v Celju še davno ne da živeti.
Slovenski zdravnik v Rušah. Več kot leto dni je poteklo po smrti rajnega g. dr. Goriška, predno se je to v narodnem oziru tako važno zdravniško mesto zasedlo — in to po hudih bojih zopet z Slovencem. Krivdo za ta hudi in nevarni boj nosijo v prvi vrsti slovenski zdravniki sami. Zaman je bilo vse pisanje, zaman osebna agitacija. Vsakdo se je obnašal tako, kakor bi to bila posebna narodna žrtev naseliti se v Rušah. Med tem časom pa se je naselil tamkaj Nemec dr. Petritsch, katerega so se po trdih konfliktih rešili Rušani le s tem, da so mu življenje v toliko zagrenili, da je raje umaknil svojo prošnjo. Po izločitvi tega nevarnega konkurenta je bil imenovan za distrikt-nega zdravnika dr. Skaza. Vsem onim strahopetnežem. ki se niso nadejali v Rušah dovolj dohodkov pa naznanimo, da se bode zdaj pričela gradba elektrarne na Fali, katera bode spadala v delokrog ruškega zdravnika ter da dobi isti za svoje delo samo tamkaj letnih — 7200 K. Kruha tedaj ne bode stradal! Na tem mestu pa je naša dolžnost izreči vsem slovenskim občanom, posebno pa županom našo zahvalo za njihovo odločno in vstrajno delo. V prvi vrsti pa gre hvala županu občine Ruše g. J. Lasbeterju. kakor županu občine Smolnik, g. Viktorju Gloseriu.
Ruški.
Bicek. zdaj Bytzek. Iz gole radovednosti pregledaval sem te dni znane Mitteilumjen der Vereinigung der osterreichischen Richter« in sicer prilogo št. 3. kjer navaja spremembe o stanu članov tega društva. Tu najdem v oddelku onih, ki so pristopili k mojemu začudenju nekega g. dr. Franceta Bvtzeka. sodnika v Mariboru. Čeravno so mi vsi sodniki mariborskega sodišča prav dobro znani, vendar sem stal pri tem imenu pred uganko. Da bi mogel to biti mogoče oni Bicek, s katerim sva bila skupaj v ^Sloveniji« nisem mogel misliti. ?e večje pa je bilo moje začudenje ko čitam naprej. Olej ga! Med udi, ki so izstopili iz tega društva najdem med drugimi višiega državnega pravdnika Viktorja Verder-beria in tudi mojega nekdanjega prijatelja dr. Franceta Bicek. Tako s se tedaj moral umakniti ti ljubi moj ^*a-ri Bicek, napisan na toliko in to'iko uslišanih prošnjah slovenskim demr-nim zavodom novemu Bvtzeku. Tn na vseh tablah mariborske sod nije že sveti ime tega novega sodnika — značaia. Mogoče bode imel ta novi Bvtzek — dozdai še brez ck — več sreče pri bogatih nemških frajlah v Mariboru. Se danes pa nisem doois-nico društvu    avstrijskih    ^nrlnikov.
da na] nikari ne žalujejo nad izstopom mojega prejšnjega prijatelja dr. Biceka, ker Bicek in Bvtzek — le eno in isto. Će ne bodo razumeli — verjeli — ne vem. Jako dvomim.
Zasedanje štajerskega de žalnega zbora na bo. iz Gradca nam pišejo: »Grazer Volksblatt«, glasilo nemških klerikalcev, poroča, da je vlada opustila svojo prvotno namero glede sklicanja štajerskega deželnega zbora ob Novem letu. To pa zato, ker ni na nobeni strani garancij za uspešno delovanje. Zaslugo, da naš deželni zbor ne more delovati in spraviti zlasti deželnega gospodarstva v red, si torej nemški nacijonalci pošteno delijo s slovenskimi klerikalci.
Nevolja proti postopanju spod-nještajerskih slovenskih poslancev v državnem zboru postaja vedno večja. Očividno je, da se popolnoma pokoravajo političnim in gospodarskim potrebam dr. Šusteršiča in njegove klerikalne klike na Kranjskem, naše domače spodnještajerske zadeve, ki so veliko bolj pomoči potrebne, pa popolnoma zanemarjajo. Kakšen je ta izgovor, da so obstruirali v proračunskem odseku samo za to, da vlada izve za nezadovoljnost spodnje-štajerskih poslancev s sedanjimi razmerami? Za to nezadovoljnost že zdavnaj ve. Ampak klerikalne politične posojilnice na Kranjskem rabijo cvenka — in zato mora obstruirati dr. Korošec v proračunskem odseku! Na Spodnjem Štajerskem pa se državna oprava vedno bolj nemči, v Celju, torej v sredi dr. Koroščevega volilnega okraja, se stavi nova nemška gimnazija in tako gre to naprej brez konca in kraja. Korošec pa ob-struira, da zve vlada za vašo nezadovoljnost — in ljubljanska klerikalna klika si maši žepe! To je v istini lep napredek — spodnještajerskih Slovencev!
Vladna skrb za nemško šolstvo v Celju. Pravična naša avstrijska vlada ne skrbi samo za nemško gimnazijo v Celju, tudi za drugo nemško šolstvo v Celju se po očetovsko briga. Davčna moč mesta Celja je sicer mala in popolnoma odvisna od slovenskih konzumentov, rekrutov pride iz nemškega Celja tudi malo — a kaj to stori? Celjska mestna občina je ustanovila dvorazredni trgovski šoli, eno za dečke, eno za deklice. Ta dva zavoda sta »mestna« — seveda le po imenu. Celjsko mesto nima še za lastno upravo in obresti dolgov dovolj denarja, kamoli za strokovno šolstvo! Imam pred seboj podatke o vzdrževanju »mestne« dekliške trgovske šole za leto 1910. Ta šola je stala skupno 11.840 K. mesto je pa prispevalo — le 240 K! Država je dala 5000, dežela 3000 K: ostalo je vrgla šolnina. Tako se ustanavljajo »mestni« zavodi za denar slovenskih davkoplačevalcev, samo da se po-nemčuje in krepi celjsko renegat-stvo! Ako bi kaj takega ustanovila kaka slovenska občina, bi seveda ne bilo niti pri državi, niti pri deželi dobiti niti vinarja. In dr. Korošec bi ob-struiral, da zve država za našo nezadovoljnost — vlada bi pa obstruk-cijo v prid nenasitnim klerikalnim za-dolževalnicam odkupila. Zato se vedno dobi denar, za slovenske šole pa ne.
Iz Ptuja. Pišejo nam: Oče Ornig je menda vendar dobil »pripravnega« človeka za uradnega načelnika. Moža kličejo za »Girtlerja« in v zadnji seji mestnega sveta so ga pomaknili v 9. plačilni razred. To je bila očivid-na nagrada za junaški čin Girtlerjev ob priliki Murkovega predavanja v Narodnem domu.
Kedaj dobimo lokalno železnico Polzela-Vransko-Motnik     in     dalje i
zvezo s Kamnikom ali Domžalami? Za to se seveda junaški in principijelni obstrukcijonist dr. Korošec ne briga. Nemškoštajerski državni poslanci so z železniškim ministrstvom prav marljivo v zvezi zaradi lokalnih železnic, ki Jih rabijo na Srednjem in Zgornjem štajerskem — pri nas pa je na vrsti skrb za klerikalne rajfajznovke po Kranjskem. In vendar bi se imeli brigati baš naši poslanci najmarljiveje za izpolnje-nje Železniške mreže na Spodnjem Štajerskem. Nimajo tu utemeljenih zahtev samo Savinčani, temveč tudi Mozirjani in Gornjegrajci, prebivalci Slovenskih goric in Sotelske doline. Ali kedaj bo dovolil dr. šusteršič svojim štajerskim podanikom, da se bodo brigali za naše železniške težnje?
Ženska in akadetnična podružnica sv. Cirila In Metoda v Gradcu. Vsak prvi četrtek v mesecu priredita podružnici v Citalniških prostorih, Gartengasse 18, L, ob 8. uri zvečer, družabne sestanke s predavanji in prosto zabavo, na katere so vabljeni vsi prijatelji družbe. Prvi sestanek bo 2. januarja 1913. Predaval bo g. dr. G 1 o n a r o poljski pesnici Mariji Konopnicki. Prihodnje predavanje se pravočasno naznani. Zaradi stroškov se ni vabilo posameznikov, ampak samo vsa jugoslovanska napredna društva v Gradcu.
Koroško.
Tatvina bakra. V tovarni pri Sv. Magdaleni pri Beljaku so ukradli neznani tatovi za več kot 500 kron bakrenih žic.
Mlad tatinski lovec. V lovišču ob Osojskem jezeru je zasačil lovski paznik mladega fanta, ravno ko je ustrelil srno. Fant je zbežal in pustil svoj plen pazniku. Žendarmeriii se je posrečilo, da so ga izsledili in sicer je to 161etni posestnikov sin Josip Kost-ler. Pri njem so našli dve izvrstni lovski puški in veliko streliva.
Priporočljiv najemnik. K neki gospej v Celovcu, ki je inserirala mesečno sobo, je prišel elegantno oblečen mlad gospod. Ogledal si je sobo in ugajala mu je soba in cena. Predstavil se je gospej kot novi uradnik pri mestni elektrarni. Znal je tako sladko govoriti, da ga gospa, ki bi bila rada oddala sobo tako čednemu gospodu, ni hotela izpustiti in mu ni samo odpustila nakup za najemnino, marveč mu je dala še celo 8 kron, da reši nemudoma svoj kovčeg in pride prej k nji. Mož je izginil z 8 kronami in žena zastonj čaka na žlahtnega gospoda.
Primorsko.
Imenovanje. Komisar I. razreda v nadzorništvu, Rudolf Korevs, je imenovan za višjega komisarja. — Za davčne oficijale v X. razredu so imenovani davčni asistenti H. T r a -v a n, I. T u z e t, G. S t r e s in R. D r a g o v in a.
Obsojeni klerikalci. Poročali smo že o izgredih in nasilnosti klerikalcev na znanem shodu v Plavih, na katerem so se pokazali klerikalci v polni nagoti klerikalne nesramnosti. Seveda je te možakarje branilo klerikalno časopisje na vse pretege in trdilo, da so klerikalci nedolžni kot angelci. Toda obravnava, ki se je vršila v Kanalu, je pokazala celo stvar v popolnoma drugi luči in razkrinkala lažnjivo klerikalno časopisje. Večina teh možakarjev klerikalnih kolovodij v Plaveh je bila obsojena. Obsojeni so bili:    Kristjan VeluŠčik,
župan v Auhovem, na 20 K globe, odnosno 48 ur zapora, Janez Grilo, Goljevice, starešina, 48 ur, Josip Ma-karovič, Goljevica, starešina, 24 ur zapora, Anton Veluščik in Josip VeluŠčik, županova sinova, na 3 dni in na 48 ur zapora, Vinko Gabrijelčič, Ložice, na 24 ur zapora, Fran Med-vešček, Robidenberg, na 48 ur zapora, in Josip Stanič, Gorenje polje, prvi podžupan in cerkovnik, na 24 ur zapora.
Pravočasna rešitev. Pod Brjami pri brvi je padla v Vipavo 51etna M. Miheljeva. Igralo se je dekle pri pericah. Ker je voda precej narasla, je odneslo deklico, predno so jo mogle perice zagrabiti, naprej. Šele 300 m pod periščem se je posrečilo po mučnem naporu železniškemu uradniku Josipu Spetiču, da je potegnil deklico i zvode. Posrečilo se je, da so deklico, ki je bila že popolnoma brez zavesti, oživili.
Avtomobilska nesreča. Blizo Ajdovščine je trčil neki goriški avtomobil v voz posestnika Blagonje iz Svibnega. Na vozu je bila tudi žena posestnikova. Voz se ie prekucnil, pri čemur se je razbil, Blagonja pa težko poškodoval. V avtomobilu je bil slučajno zdravnik, ki je obvezal Blagonjo, katerega so odpeljali na to v goriško bolnišnico.
Nemški rogovilež v Trstu. Inženir Neuhold v škedenjskih plavžih mora biti, kakor posnamemo iz »Edinosti«, prava nemška žverca in strupen sovražnik Slovencev. Prepovedal je med drugim premikačem nositi verižice za piščalke v narodnih barvah. Izrazil se je, da za naprej ne bo več dopuščal, da bi se sprejemali na delov plavžih slovenski in hrvaški delavci, marveč samo — Nemci. Prav radovedni smo le, če bodo potem, ko iztirajo slovenske in hrvaške delavce (?), ostale tudi iste plače kot dosedaj. Kajti kakoršne razmere vladajo v teh plavžih, je strašno. Za delo v plavžih, 12 ur na dan, dobivajo delavci 2 kroni 10 vin. Radovedni smo tudi, ali dela inženir Neuhold v sporazumu z vodstvom in če vodstvo njegovo počejte odobrava, ali počenja te zlobnosti na svoj rovaš?
Nesreča pri delu. V novi luki v Trstu je padel pri razkladanju nekega parnika na 53 letnega delavca Ivana Terniča iz Rojana, težki tovor. Ko so ga sodelavci oprostili, je bil mož že mrtev.
Tatinski kupec. V trgovino Haus-brandt v Trstu je prišel mlad mož. elegantno oblečen, in kupil nekaj malenkosti. Plačal je z 20kronskim bankovcem. Ker trgovec ni imel drobiža, je šel v sosedno trgovino menjat. Ko se je vrnil, ni bilo več mladega kupca, v predalu pa je manjkalo 450 kron.
Turki v naših deželah in pesmih.
(Dalje.)
Spomladi 1. 1471. se je dvignil Izak paša s 15.000 jezdeci iz Bosne ter je pridrl preko HrvaŠke na Kranjsko. Brez odpora od deželne gosposke so mogli Turki zarobiti 20.000 Kranjcev ter jih odvesti v Bosno. — Ista vojska se je nato vrnila in uplenila zopet 20.000 Kranjcev. Drugič je bilo Turkov 10.000, ki so požgali in opustošili vso deželo do Ljubljane. Potem so se vrnili domov. Toda na binkoštno nedeljo je prišel Izak paša še tretjič. To pot je imel zopet 15 tisoč mož seboj. Z Vinice ob Kolpi je jahal vso noč ter bil na binkoštni ponedeljek že na Rašici, nedaleč Tur-
zapazim, da so se ločili brzojavni drogi od mene tja daleč na desno.
Kaj sedaj?
Da bi bredel po tisti umazani vodi, se mi ni nič kaj hotelo, kajti vedel nisem, so li tla trda ali iloviča-sta, zato sem se odločil, da nadaljujem svojo pot ob holmu.
Toda tudi tistega romanja je bilo kaj kmalu konec. Komaj sem zopet stopil na pot, ki je bila nekdaj gotovo trdna, kajti zložena je bila skoro iz samega kamenja, pa mi je zopet zmanjkalo tal in pred seboj sem imel kakor poprej široko lužo.
Kakih trideset korakov onstran vode se je videla iz tega baić«rja zopet pot, kakor širok greben in tako sem spoznal, da hodim gotovo po kaki stari poti, poplavljeni od Bojane, ki se je valila grda in rjava nedaleč na moji desni. Potipal sem s palico in res! — voda mi je segla komaj do kolen in tako sem, pazno tipaje razrita tla, brodil po vodi, dokler nisem stopil zopet na suho. Toda kmalu se je ponovilo isto in tako vse božje dopoldne, dokler nisem slednjič zapazil v dalji pod hribom par, sked-njom podobnih bajt. Cez vlažen travnik, kjer je bila zemlja, kakor da hodim po ljubljanskem Barju, sem prišel po dobrem četrt ure do precej visoke, iz vej in različne druge navlake narejene meje, katero pa sem srečno preplezal in se napotil pro-
ti najbližji hiš', ki se mi je zdela od ostalih tudi nekoliko večja in lepša, dasi seveda o kaki lepoti ne morem govoriti, kajti bajta je bila kakor druge, zacrnela in lesena, v pritličju ob precejšnji votlini nekaka lesena prislomba, ki pa je bila kaj malo podobna vratom, v zgornji del pa so vodile lesene stopnjice. Kakor sem sklepal po vsej zunanjosti, je bilo pravo stanovanje zgoraj, zato jo tudi jaz odrinem po stopnjicah, ko pa ob-stanem na pragu, sem malce osupnil. V vsem prostoru ni bilo razen par majhnih nizkih stolov skoro ni-kake druge oprave, sredi tega mračnega prostora pa je visel od zakajenega bruna kotel, pod katerim je na široki železni plošči prijetno plapolal ogenj. Ob ognju pa se je sklanjala nad nekakim orodjem, ki je bilo precej podobno našemu kolovratu črnolasa deklica, ki me je gledala z začudenim obrazom. Pričel sem ji pripovedovati na vse mogoče načine, od kod in kam, toda dekle me je samo gledalo s svojimi velikimi temnimi očmi. Naposled je izpregovorila — kaj, tega ne vem, ker je nisem razumel in tisti trenotek sem zaslutil, da sem na albanskih tleh. Iz tega neprijetnega položaja me je naposled rešil človek, katerega bi se bil kje na samoti gotovo prestrašil: obleka zakrpana, zaplata na zaplati, za pasom samokresi in noži.
v desnici pa puško. Ko sta izpregovorila z dekletom meni nekaj popolnoma nerazumljivih besed, me resno pogleda in ponudi desnico. Samo to sem si zapomnil, da je dejal, stisnivši mi roko: »besa!« — potem pa mi je ponudil stolček in tudi sam prisedel k ognju. Poizkušala sva se razumeti na vse mogoče načine, a zaman. Toliko me je menda vendar razumel, da potujem v Skader, kajti pokazal je večkrat z roko v tisto smer in prikimal. No, prikimal sem tudi jaz, dasi nisem vedel čemu in zakaj in tako sva prikimavala skoro celo popoldne, zajemala iz velike lesene sklede neko sladko jed, ki jo je deklica zvarila v tistem začrnelem kotlu, proti mraku pa mi je pogrnil k ognju slamnato pregrinjačo in mi namignil, naj ležem. On in deklica sta odšla — kam, tega ne vem — za seboj pa sta zapahnila težka vrata.
Tako sem ostal sam pri pojemajočem ognju, zdaj pa zdaj sem stopil k mali odprtini, ki je služilo menda za okno in gledal na nebo ter mislil na dom, kjer je bil gotovo vse lepši sveti večer. Žalostna in težka je bila tista božična noč, no, drugo jutro so se vrata zopet odprla in zagonetni Albanec me je spremil daleč iz vasi po tistih mlakužah in jarkih, naposled pa mi zopet podal roko in me prepustil svobodno usodi.
191Z.
Retrospektiva. V. V.
Zopet se bližamo koncu leta in umestno je, da se ozremo nazaj po poti, ki smo jo prehodili. Vsa množina dogodkov, kar so jih nam prinesli pretekli dnevi, naj gre zopet mimo nas, — le najbolj izraziti dogodki, — ki so pustili za seboj sledove.
Pričnimo pri svoji domovini. — V velikih krizah se ie gibala Avstrija, bila je takorekoč permanentno v krizi, enkrat se je majal stolec grofu Stiirgkhu, enkrat Auffenbergu, ministri so padali in umirali in nove može smo videli na krmilu. Zunanji minister Aehrenthal je zbolel meseca januarija, nadomeščal ga je sekcijski šef baron Muller. Dne 18. februarja je umrl Aehrenthal, nič kaj dobrega spomina, in dobili smo Berchtolda. Vsled tega je odstopil skupni finančni minister Burian in nadomestil ga je Bilinski. Meseca marca je podal Auf-fenberg demisijo, vendar pa je ostal še nadalje vojni minister. Umrl je tudi poljedelski minister Braf meseca julija, njegov naslednik je baron Zen-ker. Trgovinski minister Rčssler je odstopil meseca septembra in ga je nadomestil dr. Schuster pl. Bonnot. Začetkom decembra pa smo videli neslavni odstop vojnega ministra Auffenberga in Sefa generalnega šta-
ba Schemue; dobili smo novega vojnega ministra Krobatina in za šefa generalnega štaba barona Conrada pl. Hotzendorfa. Ministrski predsednik Stiirgkh je hotel podati meseca maja zaradi bolezni svojo demisijo, vendar je ostal na svojem ministrskem stolcu še do konca leta. Kriza se je razvila tudi enkrat zaradi rusinskoga vseučiliškega vprašanja in tozadevnega cesarjevega lastnoročnega pisma, vendar se je posrečilo to krizo poravnati. Zato so se začela pogajanja za cesarjevo lastnoročno pismo o rusinskem vseučilišču meseca decembra. Zaradi popolnosti hočemo tudi omeniti, da je bivši minister Ebenchoch umrl, v javno življenje pa se je vrnil dr, Gessmann.
Ce si ogledamo delovanje parlamenta, vidimo, da je stala avstrijska zbornica letos prav pogosto pod vplivom klerikalne, zlasti slovenske obstrukcije. Meseca marca se je vršila v parlamentu kartelna debata, ponovila se je v jeseni. Službena pragmatika se je vlekla skozi celo leto, v odseku za državne nastavljen-ce so igrali naši klerikalci svojo frivolno igro. Klerikalna ljubezen za uradništvo se je izkazala potem še v posebni luči meseca junija pri glasovanju o službeni pragmatiki, kjer se niti glasovati niso upali za svoje lastne predloge, ter so strahopetno pobegnili iz zbornice. Meseca decem-
•295 štev.
SLOVENSKI   m A K O O.
Stran 3.
jaka, kjer se je utaborii. Od tam je poslal najprej posamezne čete plenit in požigat okoli Turjaka, do Ljubljane, na Ig in na Preserje. Potem pa je krenil z glavno vojsko proti Ljubljani. Goreče vasi so opozorile Ljubljančane na bližanje Turka; zato so se dobro pripravili ter mesto zavarovali. Izak paša se je torej premislil, ter je svoje jezdece iznova razdelil na več tolp. Ena je odhru-mela ob Savi proti Kranju in ob Kokri, ter je vpepeliia vas Velesovo s samostanom vred. Druga tolpa je jezdila v Savinsko dolino ter je spotoma požgala samostan Mekine. Baje je v okolici pobila in polovila 30 tisoč oseb. Tretja tolpa je divjala okoli Zatične, Mihovega in Metlike, ter pomorila mnogo ljudi. V jeseni istega leta so Turki opustošili tudi Kras in Vipavsko dolino, ter so pri-drvili prav do Gorice. V poročilu, ki so ga poslali celjski glavarji L 1471. državnemu zboru v Regensburg, je čitati: »Lepa Zatična leži v pepelu, Pleterje je porušeno, Jurjcv klošter razsut, v Savinski dolini sta dva samostana (Gornji grad in Nazaret), pravtako v predkrajih Ljubljane dva požgana in porušena, Velesovo in Mekine sta oplenjena, nune oskrunjene ali odvedene v sužnost. Na Kranjskem je razrušenih ali poškodovanih 40, na Štajerskem 24 cerkev, 5 trgov je požganih, 200 vasi izropanih in popaljenih in sežgano in uničeno vse, kar je mogel doseči meč.«
Kranjski tlačanje so plačevali splošni davek »turški davek« in »tedenski vinar«, da bi se vzdrževala obrambna deželna bramba, utrdili so Krško, Višnjo goro, Kočevje in Lož, večinoma le z lastnimi žrtvami, toda vse to ni zadoščalo, ker turških jezdecev, izurjenih v naskokih in umikih, je bilo preveč in njihov prihod je bil vselej prenagel, da bi se bili mogli za obran pripraviti. Cesar in država pa sta jih puščala vedno na cedilu, ali pa sta se jih spomnila prepozno. Slovenci so torej začeli sami graditi od leta 1471. nadalje tabore — ali tabre, t. j. stolpe in utrdbe na strmih holmih, ali pa so obdali cerkve z visokim obzidjem in s stolpi. Tu so odbijali turške navale in semkaj so se zatekale ženske z otroci. V kleteh teh zgradb pa so skrili svoje imetje in živež. Od Kolpe do Karavank, od Save pa do Soče so bili taki tabori. Na Krasu, v Suhi Krajini in na Dolenjskem, da celo na Gorenjskem pa so se zatekali ljudje tudi v kraške jame in kotline. Na visokih, izrecno za to določenih gorah in hribih so zažigali velikanske grmade, čijih plamen se je videl daleč po deželi, če so se bližali Turki. S temi kresovi so se Slovenci vsaj za silo zavarovali proti nekdanjim presenečenjem, toda Turkov tudi taka sredstva niso zadržavala.
Leta 1S73. je udaril Turek menda prvič skozi Kokrško dolino na Koroško. Turški hudournik je uničil vso Podjunsko dolino do Celovca in Rožno dolino. Do 6000 Korošcev so odpeljali v sužniost. mnogo in mnogo pa so jih pohabili ali pomorili. A bednemu koroškemu Slovencu ni prišel nihče na pomoč.
Ker jim država ni pomagala in ]\m je cesar namesto vojakov pošiljal le dobre svete, naj molijo in hodijo na božjo pot, da bo bog odvrnil turško šibo od uboge slovenske dežele, so se leta 1474. obrnili kranjski stanovi v svojem obupu na papeža Siksta IV. s sledečo tožbo:
Nihče   nam    ne    pomaga.    V osmerih    navalih    so Turki    deželo
marke, Metlike, Istrije, Krasa in še mnogih drugih krščanskih dežel, go-spoščin in krajev, ki so naši sosedje in ki trpe isto bedo kakor mi, nič drugega, kakor da izpraznimo deželo, mesta in gradove, ter da zapustimo svojo domovino . . .«
Toda tudi papež jim ni pomagal.
Za velike semnje in cerkvene shode so Turki izvedeli po ujetnikih, ki so jim morali biti kažipoti. Leta 1475. je izvedel bosenski paša Ah-met, da bo na sv. Miklavža dan velik semenj v Muljavi pri Zatični. Privihral je in odgnal seboj 4200 Slovenk in Slovencev. Iz te dobe je napisal Josip Jurčič svojo prvo večjo povest »Juri Kozjak«, ki je izšla v izdanju »Družbe sv. Mohorja« že v več popatiskih.
Tega leta so gosposke poklicale v obrambno vojsko Štajerce, Korošce in Kranjce, a ko so se ob Sotli udarili s Turki, niso imeli sreče. Turki so jih popolnoma užugali. Pa saj ni čudno, ker na vse pozive se je bilo zbralo baje le 450 mož, Turkov pa je bilo okoli 12.000!
Leta 1476. so Turki v štirih mesecih predivjali vso Kranjsko in pomorili ogromno ljudi. Tudi na Koroškem so napravili mnogo škode. L. 1477. je privedel bosanski paša 32 tisoč Turkov nad naše ubogo, ponaj-več v lesenih vaseh živeče ljudstvo. Na svojih urnih in vztrajnih konjih so vihrali križem dežele ter plenili otroke in morili žene in može v svoji verski besnosti kakor zverine. L. 147S. in 1480. so uganjali svoje pasje jjrozovitosti tudi po Koroškem in Štajerskem, ter so odvedli seboj na tisoče ljudi, med njimi baje tudi 500 duhovnikov. Oropali so vse cerkve in jih porušili, požgali vse vasi in trge. oskrunjali žene in jih nato pomorili, natikali starce na kole ter odvedli deklice v turške hareme, dečke pa izročili v vzgojo janičar-jem. Z gradu v Gradcu je gledal cesar Friderik turško divjanje, pomagati pa ni mogel. Utrjenih krajev so se Turki izogibali, ter so močne gradove in z debelim ozidjem zavarovana mesta navadno puščali v miru. Turški naval na Koroško je opisal verno Jakob Unrest, tedanji župnik v slovenski župniji Teholici nad Po-rečami ob Vrbskem jezeru. 1'nrest je sam preživel strašne boje koroških Slovencev s Turki, ki so divjali no Koroškem naihuie v letih 1476., 147>. in 14S0. Dne 26. julija 147S. so prihrumeli Turki od Gradiške na Koroško in pri Kokovem blizu Trbiža so se jim postavili kmetje po robu. Vzdržali pa niso turškega naskoka, nego so bili deloma pobiti, deloma pa st se razbežali. Turki so imeli zdaj svobodno not. Razdelili so se v več tolp in vsaka zase je ropala in nožigala po raznih krajih in dolinah. Tudi v Rožno dolino so takrat pri-hruli in odvedli seboj dosti plena in sužnjev. Spomin na dogodke v Rožni dolini L 1478. se je ohranil med Slovenci še doslej. Rajni dr. Jakob S k e t pa je po ustnem sporočilu in po zgodovinskih virih napisal svojo popularno povest »Miklova Zala«, ki je izšla v izdanju >Družbe sv. Mohorja« že v 4. natisku.
Leta H83. se je vsulo preko Kranjske, Koroške in Štaierske zopet nad 10.000 Turkov. Ko o se do sita naropali in namorili. so se zopet zbrali na Štajerskem ter jo udrli preko Hrvaške domov. A -ob potoku Onavice na Hrvaškem so iim Hrvatje in Srbi z nekaterimi kranjskimi plemenitaši in njihovimi slovenskimi hlapci    zastavili     pot.      Slovanskih
brambovcev z nemškimi poveljniki je bilo 4000 konjenikov in 8000 pešcev. Turški paša jim je poslal najprej 2000 svojih mož naproti, a kristjani so jih zgrabili od vseh strani toli spretno, da jim ni ušel niti eden ter so bili posekani vsi na mestu. Paša se je nato začel pogajati z zmagovalci ter jim je ponudil vse ujetnike in vso živino, ako ga puste oditi. Kristjani pa so ponudbo odklonili. Paša jim je ponudil še denarno odkupnino, ter jim obetal, da ga ne bo več na Kranjsko. To ponudbo so kristjani sprejeli, ker so se bali, da bi dal paša ujetnike poklati. Odposlali so v njegovo taborišče Šest mož, da se pogode za ujetnike. Paša iim fe pokazal 3000 najslabotnejših, ki jih je bil odbral iz množice; močne, lepe in zdrave je bil že poskril. Premetenec je dal namreč več tisoč najboljših ujetnikov pokriti z odejami, preprogami in z listjem. Ležati so morali na tleh in se niso smeli ganiti. Odposlancem se je zdelo, da mora biti ujetnikov več, kakor le ponujanih 3000. Zato so prisilili pašo, da jim je obljubil še 1000 ujetnikov. Medtem pa so krščanske čete turško taborišče obkolile od vseh strani, ga hinoma naskočil^ in sovražnika večinoma vsega posekale. Paso in 200 najodličneiŠih Turkov so ujeli in poslali kralju Matiažu (Kor-vinu) v dar. Od velike turške vojske je ušlo le okolu 800 mož, a tudi te so kristjani  dohiteli  in  pobili.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti-
-f  Kaj,   ko so same   besede . . .
V »Slovenčevih« prsih prebivajo različne duše in vsaka ga vleče na svojo stran. Nikoli se ni to tako pokazalo, kakor za časa balkanske vojske. Začetkom te vojske je pri »Slovencu« prevladovala duša, ki je bila tako krščanska, da se je navdušeno navzela za Turke in proti Slovanom. To je bila tista duša, ki je že mnogokrat sramotila Srbe in je navdušeno zagovarjala znani veleiz-dajniški proces in Friediungove ponarejene dokumente. Toda občna nevolja v lastnem taboru je provzroči-la. da ie moral Slovenec« zapustiti svoje Turkom prijazno stališče: list so dobile v roke druge duše in te so se z vnemo zavzemale za pravično stvar balkanskih Slovanov. Pa je ravno v najkritičnejsih urah prišla zopet druga duša in je v enem članku pobila in pohodila vse to. kar je bil »Slovenec« delal več tednov in nod tem člankom je bilo čitati slabo firmo: dr. Ivan Šusteršič. Sicer so dobile zopet druge duše »Slovenče-ve« vajeti v roke in zopet so zapele druge strune, a kaj. ko ve zdaj vsakdo, da so to le prazne besede, ki nimajo prav nobenega pomena in samo pričajo, da klerikalna stranka drugače misli, kakor pa njeno glasilo piše. Zdi se. kakor da je klerikalni tabor razdeljen na dva dela: en del je za slovansko politiko, drugi pa proti njej. Praktičnega pomena to pač nima, kajti odloča vodstvo in to vodstvo je že izpregovorilo na usta dr. Šusteršiča. V soboto je »Slovenec« opravičeval svojo slovansko politiko. Njego\i argumentaciji ni ugovarjati — ali to so same besede, po Šusteršičevem članku ni vredno o njih razpravljati. Pribijamo pa očitke, ki jih je »Slovenec« naperil proti lastni stranki, pišoč: »Pri nas pa je žal v zadnjih desetletjih zavladala neka      nacijonalna       indiferentnost.
kosmopolitizem, pesimizem in blazi-ranost«. Ti očitki so utemeljeni, ž njimi je ožigosano tisto narodno izdajstvo, ki so je klerikalci zagrešili že v neštetih slučajih in ki sploh označuje vso njihovo politiko, ali spremenilo se vsled tega v klerikalni stranki ne bo nič. So same prazne besede, kar piše »Slovenec«.
H- Božične solze. Mogočno so se ustiii nemški listi in napovedovali Srbom ponižanje, vojno in celo uničenje. Vse divje sovraštvo, kar ga premore nemška duša, vse so nemški listi zlivali nad Srbe. Sedaj naenkrat pa so začeli odnehavati, da, začeli so tarnati in naposled očitno jokati, da ne morejo živeti, če jim Srbi ne dado zaslužka. Zdaj prosijo milo, in ginljivo naj vlada vendar poskusi doseči ugodne trgovinske pogodbe, da se bodo nemški žepi zopet napolnili z jugoslovanskim denarjem. Pa mora biti res huda, Če smemo verjeti nemškim listom. »Ta-gespošta« n. pr. pravi v svojem gospodarskem članku, da še celo zastavljalnice na Dunaju nimajo več denarja. Marsikak aristokrat ni mogel dobiti hipotek in je rodbinske dragocenosti zastavil, da si je pre-skrbel vsaj nekaj denarja za Božič. A drugi, ki so prišli za temi. Še na dragocenosti niso nič dobili. Če se že velikim aristokratom tako godi, kako šele drugim ljudem! Božične solze, ki jih zdaj toči nemško časopisje, so res ganljive!
+ Glas iz Nemčije o slučaju Prochaska. »Alldeutsches Tagblatt« priobčuje dne 21. t. m. na uvodnem mestu ta-Ie značilen dopis iz Beroli-na: »Citajoče občinstvo v Evropi se je že tedne razburjalo radi grozovi-tosti. ki so jih baje zagrešili Srbi na konzulu Prochaski. Stvar je bila po časnikarskih poročilih tako strašna, da so ti časopisi — ki se sicer ne sramujejo tako lahko — samo narri-govali, da se je Prochaski zgodilo nekaj takega, kar se ne da lahko povedati. Obšel je nas strah, ko smo slišali o skvarjenih brzojavkah konzula Edla. kateremu je bila poverjena preiskava, ko se je objava Edlo-vih poročil vedno in vedno morala odlagati na poznejši čas — končno ni nihče več vedel, kakšne strahote bi si naj predstavljal. Zdelo se je, kakor da bi bila mogoča samo ena osveta: popolno iztrebljenje srbska ga naroda po Avstriji. Na drugi strani pa se je govorilo, da bo moral kralj Peter s krono na glavi prositi odpuščenja konzula Prochasko in dunajsko vlado seveda tudi. Dovolj tega. Kaj pa se ie zgodilo konzulu Prochaski? Nič. Cisto nič. Morda ga je kakšen Srb malo grdo pogledal. Ševe nepravilnosti proti mednarodnemu pravu so se baje še vedno zagrešile. Toda kake? O tem previdno molče. Naša razburjenost se je že polegla. Najbrže nečejo naenkrat iztrgati iz zob tega tako lepega »slučaja« senzacije željnega sveta. Ko se stvar takole malo pozabi, bo se že izkazalo, da ni bilo prav nobenega povoda za razburjenje. Ali je ta teater še vreden diplomacije? Ugled Avstrije ni postal večji vsled te afere in skoro bi človek razumel Čehe, ako proti sedanji dunajski politiki vstrajajo v svojem odporu. Tudi Nemci v resnici ne mislijo drugače; samo njihovo Časopisje, ki se samo tiska v nemškem jeziku, sicer pa ni nemško, marveč ultramontansko ali židovsko, kaže mišljenje, ki ga želi vlada in dvor. V to pa so na razpolago sredstva. Saj menda ni v vsi Avstriji   uglednejšega lista,   ki bi ne bil
podkupljiv, saj vemo v drugih slučajih prav dobro, da vlada ne štedi z denarjem, kadar si hoče zagotoviti podporo podkupljivega časopisja.« — Tako sodijo o aferi Prochaska ne morda Slovani, marveč Nemci iz rajha.
+ Zaradi ljubljanskega telefona se »Slovenec« zaletuje v našega poslanca dr. Ravniharja, češ, da se je za ljubljanski telefon namenjena vsota porabila za telefonsko progo Dunaj - Sarajevo, dočim se bo v Ljubljani napeljalo samo kakih 50 novih žic — vse to po krivdi ljubljanskega poslanca dr. Ravnihar. Informirali smo se o tej zadevi in izvedeli to-le: V proračun za L 1912 je bil za telefon namenjen izreden kredit 20 milijonov kron. Uprav po zaslugi našega poslanca se je od te vsote določil znesek 250.000 K za izgradbo in izboljšanje ljubljanskega telefonskega omrežja. Dr. Ravnihar je opetovano dregal sedaj poštno in brzojavno ravnateljtvo v Trstu, sedaj trgovsko ministrstvo, naj se prične z deli. Nešteto potov in pisem je bilo treba v to svrho. Končno se je vendar posrečilo doseči, da je ravnateljstvo v Trstu izdelalo podrobne načrte in proračun ter ta izdelek odposlalo trgovskemu ministrstvu v odobritev. To bilo je menda meseca oktobra.* Ko je prišel dr. Ravnihar koncem novembra v ministrstvo, da bi po-drega! hitro rešitev zadeve, so mu povedali, da so morali načrte vrniti ravnateljstvu v Trstu v popravo. Na vprašanje, se li bode začetkom leta 1913 pričelo z deli, na se je odgovorilo, da tega ne morejo reči, ker je mogoče, da se spričo zunanjih dogodkov in spričo poostritve zunanjega položaja zastavijo vsa taka dela. Tak je bil torej položaj, ko je ob tej priliki naš poslanec interveniral v ministrstvu. To vse je »Slovencu« dobro znano, vsaj znano je njegovemu informatorju. Razvidno pa je iz tega. da je prav malo honetno, očitati dr. Ravnihanu kako krivdo, ako se z deli še ni bilo pričelo. Več, kakor poslanec dr. Ravnihar nihče drugi ne bi mogel storiti v tej zade^: pa bode »Slovenec« popolnoma pomirjen, mu povemo še to. da sta mi-nole dni po naročilu Češkega kluba v tej zadevi poslanca Maštalka in Ravnihar posredovala v trg. ministrstvu, kjer sta dobila zagotovilo, da se prične z izgradbo telefona takoj po odobritvi načrtov in proračuna ter da se bode proračunana vsota porabila popolnoma neorikrajšano.
+ AH je Srbija nasprotnica katolicizma? V zadnjem času so nemški krščansko - socijalni listi ščuvali nroti Srbiji tudi s trditvijo, da je Srbija edina država, kjer ni katoliške hierarhije, kar je baje dokaz, da so Srbi zakleti sovragi katolicizma. To trditev je po nemških listih posnel tudi londonski »Tablet«. In na to »Tahletovo« trditev je poslala gospa S. N. VValsh uredništvu tega lista tole pismo: »Dovolite, da vam narišem svoje osebne skušnje o istem vprašanju. L. 1878. sem sprejela sveto birmo v belgradki katoliški kapelici. Bilo je nas toliko katolikov zbranih, da nismo imeli vsi prostora v cerkvi, zato so nam odstopili še vrt avstrijskega poslaništva, da je mogel škof Strossmaver tudi tu opraviti predpisane obrede. Vsi ti katoliki menda niso bili Avstrijci. Ako je Škof Strossmaver dospel v Belgrad, ga je pozdravljalo grmenje topov in v mesto se je peljal v dvorni ekvipaži. Kulturni in cerkveni zakoni v Srbiji mi niso znani, toda dvomim, da bi bila
bra se je branje obnovilo. Prvo branio brambne reforme se je vršilo sredi meseca marca in je bil zakon sprejet že začetkom julija, nakar so se takoj vršili nabori. V ta čas so padli znani dogodki na Hrvaškem ter se je v Splitu konstituiral eksekutivni odbor vseh hrvaških strank je sklenil najostrejšo obstrukcijo v vseh ustavnih korporacijah, tedaj pred vsem v parlamentu proti cuvajizmu. Poznejši veliki Jugoslovani, naši klerikalci, so obsojali dalmatinsko obdukcijo, ter so hoteli speljati Hrvate na lim z navadno interpelacijo, na katero pa je celo ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovoril ter obsojal razmere na Hrvaškem. Edino slovenski klerikalci so obvarovali tudi Stiirgkhovo ministrstvo v brambnem odseku velikanske blamaže na škodo vsem onim, ki mora-io plačati krvni davek. Redni proračun za leto 1912 je bil predložen meseca aprila delegacijam, pred državni zbor je prišel dne 22. oktobra. — Meseca decembra pa smo doživeli klerikalno obstrukcijo proti proračunskem provizoriju. Aneksijski zakon je prišel pred parlament meseca maja.
Vsakemu je tudi še sveže v spominu velikanski boj proti zakonom o vojaških službah za slučaj mobilizacije.
Ker že govorimo o parlamentu, ie treba omeniti, da se je tam skozi celo leto glasila skrajna nezadovolj-
nost proti justičnemu ministru Ho-chenburgerju, ki pa je kljub jasnim besedam slovanskih poslancev nadaljeval svoje, skoraj zločinsko preziranje zakonov. Najhujše je završelo zaradi njegovega znanega jezikovnega fermana na Češkem, pa tudi naš ljubljanski poslanec mu, zvest svoji obljubi, ni dal vse leto oddiha. Vendar sedi Hocheburger še vedno trdno na svojem stolcu. Omeniti hočemo tudi podlo obrekovanje ponesrečenega socijalno - demokratičnega poslanca Silbererja od strani krščanskih socijalistov, ki je trajalo od januarja do junija.
Obnovila se je trozveza, zgodilo se je to meseca decembra, pripravila pa se je obnovitev že koncem oktobra, toda šele pod vtiskom balkanskih dogodkov se je zdela diplomaciji potrebna obnovitev kot nekaka demonstracija. Zaradi te trozveze smo videli marca splovljenje dread-noughta »Tegetthofa« in je stopil dreadnought »Viribus unitis« septembra v službo. Tudi nemški cesar je prišel na inspekcijo marca meseca ter se sestal pozneje v Benetkah z italijanskim kraljem, od koder je prišel tudi na Brionske otoke, septembra pa je inspiciral švicarsko milico. Znamenja nemške hegemonije!
Žalostno sliko avstrijskih razmer smo pokazali tudi v Londonu, kamor sta prišla dunajski in praški občinski zastop, ki pa sta ostala ločena drug od drugega zaradi škanda-
loznega zasledovanja čeških šol zlasti na Dunaju. Sliko razmer na Ogrskem so podali ogrski opozicijonalci na Dunaju.
Na Dunaju vreme ni bilo ugodno evharističnemu kongresu, s tem se tedaj ni mogel postaviti, postavil pa se je z vednimi škandali v občinskem zastopu, kjer je celo neki Bauer streljal. Končni škandalozni padec župana Neumaverja je odkril najhujšo gnjilobo med krščansko - socijalnim! velikani. Posebno so se odlikovali dunajski špisarji za časa vojne na Balkanu po sirovosti in imeli smo celo značilno veleizdajniško afero, ki je izkopavala mnogim mladim Jugoslovanom eksistenco. Znane so dunajske občinske volitve meseca aprila, blamaža za krščanske socijaliste. Dne 9. junija je zletela v zrak smod-nišnica v Mollersdorfu in dne 9. junija je bil izvršen atentat na drugo smodnišnico. Sploh so bile baje letos smodnišnice precej pogosto atakirane, kljub temu jih niso odstranili iz nevarne bližine mest, n. pr. iz bližine Ljubljane.
V deželnih zborih smo doživeli dosti kravalov. Na Zgornjeavstrij-skem so se upirali napredni poslanci proti občinskemu redu po vzorcu kranjskega, češki deželni zbor sploh ni delal, ker se ni dala doseči češko-nemška sprava, v Dalmaciji so ob-struirali januarja pravaši, začetkom februarja je protestiral poslanec Bi-ankini proti    dogodkom    na   Hrva-
škem. Bukovinski deželni zbor je videl svoje kravale, na Moravskem so se pojavila nasprotstva med Čehi in Nemci. Iz odseka za volilno reformo v Galiciji so izstopili Rusini, ker so bile odklonjene njih zahteve po zastopstvu ter so začeli s hrupno obstrukcijo. Pogajanja za delazmo-žnost gališkega deželnega zbora so se vršila celo leto, a ostala so brezuspešna. Začetkom februarja je bil odgođen tudi štajerski deželni zbor, ker ni bil delazmožen in se ni sestal celo leto. Vzroki so znani in tudi ni naš namen, jih raziskavati, kar bi nas privedlo čez okvir namena te skice. Goriški deželnozborski rudiment je zboroval od 11. januarja do 3. marca. O kranjskem deželnem zboru niti ne govorimo, ker čutimo posledice njegovega delovanja in je njega delovanje razvidno tudi iz drugih dogodkov v naši deželi. Naša klerikalna deželnozborska večina se je zlasti proslavila z razveljavlje-njem mandatov poslancev Reisnerja in Ribnikarja. ki pa sta izšla pri nadomestnih volitvah dne 24. septembra kot zmagovalca iz volilnega boja, pri katerem je moral sodelovati tudi že novi občinski volilni red. — Cestni zakon imamo tudi že na hrbtu, zato se ni posrečilo uvesti klerikalcem obligatoričnih posredovalnih uradov. Podržavljena je ljubljanska policija, gledališče pod umetniško kuratelo, napredno učiteljstvo oško-i dovano   vsled   krivične   razdelitve
podpor, naprednemu gasilstvu so poskusili v deželnem zadrgniti grlo, zraven pa se je deželni odbor bavil pridno z denuncijacijami, spravil poslanca Ribnikarja iz osvete za Kre-garjevo afero v preiskovalni zapor in denunciral napredno stranko zaradi dogodkov na Hrvaškem. Seveda je deželni odbor agitiral pri volitvah v Beli Krajini, ko je bil izvoljen Dermastija. Da bi napravili Ljubljani škodo, so zahtevali v fingirani prošnji priklopitev Spodnje Šiške. Napravili so zvezo s hrvaškimi pravaši koncem oktobra, prej pa so bili poklicali meseca avgusta hrvaške klerikalne dijake v Ljubljano, da so pozivali na pokole naprednjakov. Pozabiti ne smemo, da so otvorili deželno banko in da nadaljujejo s svojimi špekulacijami za električne centrale. V pravo luč pa je postavil naše klerikalce njih lastni pristaš pl.
Šuklje, ko je s številkami dokazal pogubnost njih gospodarstva v deželi. Nenaravno zvezo socijalnih demokratov s klerikalci smo videli v Mostah, spominjamo se tudi klaver-ne Radeščekove vloge meseca avgusta, ko je obiskal poslanec Choc naše mesto. Kljub vsemu temu pa moramo priznati, da je napredna misel po celem Kranjskem močno napredovala. To nam dokazujejo sijajne zmage v mnogih občinskih zasto-pih, kjer naprednjaki niti upali nismo na tolike zmage. Omenimo mimogrede tudi Šiško, izmed drugih uspe-
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
295 štev.
srbska vlada zavrnila kakega duhov- j nika, ki bi bil poslan iz Rima. Vera, da obstoji v Belgradu posebno pokopališče za katolike in znani so mi Srbi, ki so katoliki.« — Ali ni zanimivo, da mora Angležinja desaovi-rati dunajske krščansko - socijalne liste glede njih laži o Srbiji?
+   Z   Vrhnike   prihaja   luč...
Kranjski Nemci pod pokroviteljstvom kranjske šparkase ne vedo, kako bi zopet dobili vsaj nekoliko veljave na Kranjskem. Nepobitno dejstvo Je, da se to bankerotno Nem-štvo na Kranjskem vzdržuje edinole vsled kratkovidnosti enega dela slovenskega prebivalstva, ki se je pa tudi v zadnjem času začelo previdno umikati ter se polagoma osamosvoje-vati. In to je začelo Nemcem delati skrbi. Dolgo so mislili in mislili, kakšne limanice bi začeli nastavljati, da bi zopet lovili one slovenske kaline, ki so jim bili prej podpora hi rešitev. In vrhniški voditelj klerikalcev v nemški loži, deželni poslanec in po milosti rajnke Kočevarice veleposestnik, Mulley jo je pogruntal. Nemci hočejo namreč začeti z novim letom na stroške kranjske šparkase izdajati slovenski tednik, s katerim bodo lovili nerazsodne ljudi. Toda že /ianes je gotovo, da bo ta slovensko pisani nemško - nacionalni lits doživel ravnotako blamažo, kakor jo je doživel svetnik Mulley o vrhniškem občinskem svetu, kjer so mu dali njegovi klerikalni pristaši prav sijajno nezaupnico.
-1- Hišna preiskava radi pisma iz Puija. Ne davno tega je gospod N. N. čital v neki brivnici pismo, ki ga je dobil od znanega mu mornarja v Pulju. Ker so dandanes povsodi »špiclji«, je bil ovaden radi onega pisma in te dni je bila hišna preiskava na njegovem stanovanju. Hišno preiskavo je izvedel policijski agent Toplikar. Pri preiskavi se je v prvi vrsti šlo za to, da se najde ono mornarjevo pismo. Hišna preiskava sicer ni imela zaželjenega uspeha, vkliub temu pa se vodi proti imeno-vancu kazenska preiskava. — Ta slučaj uči, da je treba skrajne previdnosti in pozornosti, ker Ljubljana kar mrgoli tajnih agentov in špicljev. Torej pozor pred špiclji!
+ Promociia. Dne 21. t. m. je bil
na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem vsega zdravilstva gospod Vladimir Vrečko. Čestitamo!
—  Članek »Slovenskega Naroda«. »Profesor Masarvk o svojih vti-skih v Srbiji« priobčuje v celoti v srbskem prevodu belgradska »Samouprava«, oiicijozno glasilo srbske vlade.
—  Umrl je v Ljubljani v visoki starosti gospod Josip Travner. Šel je v pokoj pred davnimi leti zaradi bolezni na očeh in dasi slep, se je vendar ves čas živo zanimal za javno življenje in vsikdar zvesto volil z narodno - napredno stranko. Blag mu spomin!
—  Za vojake na mejah se nabirajo prispevki. Vsakdo pač misli, da se bodo ti prispevki porabili za po-holjšek pri hrani, za darila v gotovini itd. Saj je znano, da morajo vojaki semtertja gladovati in da jim primanjkuje zlasti denar, da bi si nabavili najnujnejše potrebščine. Toda vojaki bodo dobili za »božičnico« samo »vizitijerke«, mesto malo večje porcije mesa, koščka potice in par dobrih smodk in cigaret.    S   takšno
ožičnicO" bi bili vojaki zadovoljni, z »vizitijerkami«. kakršne dobe vojaki naše vojne mornarice, pa se jih ne bo čisto nič razveselilo.    To naj
uvažujejo merodajni krogi.
-------------------------------------------.------------------__—.
hov obrtno sodišče in trgovsko in obrtniško zbornico, kjer so se bili klerikalci očitno zvezali z Nemci. — Neomenjene ne smemo pustiti slovenske zmage v Tržiču in gradnje Belokranjske železnice, kjer si dela kapital klerikalec Lončarič. Po inte-regnu smo dobili v Ljubljani zopet župana, dr. Ivana Tavčarja, ki je bil slovesno instaliran dne 20. januarja in pod katerega vodstvom je izvršenih že toliko nujnih in koristnih zadev za Ljubljano. V našem stolnem mestu smo imeli priliko pozdraviti povodom streljanja alpskih polkov tudi nadvojvodo Friderika. Žal, se moramo spomniti tudi mnogo težkih izgub, med njimi smrti pesnika Antona Aškerca, ki nam je umrl dne 10. junija. Začetkom decembra smo izgubili naprednega poslanca dr. Vilfana. Vsakemu je tudi še v spominu velika nesreča v gorah, ki se je pripetila v Veliki noči na Stolu.
S Koroškega nimamo poročati nič veselega. Težko se godi Slovencem onkraj Karavank. Bijejo boj, odločno in možato, napredka pa ni pravega v tem vilajetu. Tudi pod novim deželnim predsednikom Fries - Skenejem se razmere niso obrnile nič na bolje. V Vernbergu so sicer zmagali Slovenci, drugod pa podlegajo. Žalostna slika, — treba bo tam še mnogo dela. Umri ie v Celovcu tudi prof. dr. J. Sket.
(Dalje prifco<HUie.*
—  DobrocMM    loterija za ste-
venske umetnike. Te dni so se začele tiskati srečke dobrodelne loterije na korist slovenskih upodabljajočih umetnikov ter se začno po novem letu razprodajati. Upravne posle le prevzel na prošnjo odbora magistrat-ni knjigovodski uradnik gospod Raj-ko Boltavzer. Slovenski upodabljajoči umetniki so prostovoljno podarili veliko število svojih umotvorov za dobitke te loterije ter so vsa ta dela resnično umetniške vrednosti. Prodajne cene teh slikarskih in kiparskih del so od 5—1500 K. Skupna rednost vseh dobitkov pa znaša 12 tisoč kron. Srečke se bodo prodajale po 1 K. Dobitkov bo 200, srečk pa se izda 20.000. Dobitki se javno razstavijo.
—  Deželni muzej bo v četrtek, dne 26. decembra dopoldne od 10. do 12. odprt za javni poset; popoldne ostane zaprt.
—  Knjige »Matice Hrvaške« za leto 1912 so došle in jih člani dobe v tiskarni Dragotina Hribarja v Ljubljani (Dunajska cesta).
—  Ustavljen promet na šentpe-terskem mostu. Mestni magistrat je pod kaznijo prepovedal voziti s težkimi in tovornimi vozovi ter avtomobili čez šentpeterski most, ker obstoji nevarnost, da se sesede. Voziti smejo čez ta most samo lahki vozovi, in tudi ti samo korakoma.
Volitev zastopnikov učiteljstva v kočevskem okraju vršila se je v soboto, dne 21. decembra 1912. To pot postavili so tudi Slomskarja svoje kandidate, ter so celo ljubimkali in snubili kočevske nemške učitelje in učiteljice. A vzlic temu so imenitno pogoreli. Izvoljeni so z veliko večino zastopniki naprednega učiteljstva in sicer: Stefančič Franc, nadučitelj, Vel. Lašče; Loser Ivan, nadučitelj. Borovec (Koč.). Namestnika: Wige-Ie Ferdo, nadučitelj. Loški potok; Kauekv Friderik, učitelj. Kočevje; Slomskarja nadučitelj štrukelj iz Dobrepolja in učiteljica Marija Tome iz Ribnice dobila sta 9 reci: devet glasov! Deželni odbor dobil je za kFivično razdelitev ravno v kočevskem okraju pošten odgovor!
Dom na Vršiču bo 25. in 26. decembra ter na Silvestrov večer in Novega leta dan odprt in oskrbovan ob ugodnem vremenu. Pot je iz Kranjske gore na vrh zvožena, sneg ne visok. Tura ni težja kot v poletju; brez nevarnosti! Sankati iz Vršiča v Pešenco neprekosljiv vžitek! Tudi sicer je zimska gorska pokrajina v okolici Vršiča in Kranjske gore nepozabne krasote!
Kinematograf »Ideal«. Samo danes se še predvaja krasna, učinkovita drama »Prežeča smrt«, ki nam predočuje ljubezen hčerke do svojega očeta. Drama je posneta iz arti-stovskega življenja in vzbuja vseskozi napeto pozornost.
V mestni klavnici se je od 8. do 15. decembra zaklalo 67 volov, 1 bik, 9 krav, 360 prašičev, 109 telet, 10 ko-štrunov in 12 kozličev. Vpeljalo se je 52^ kg mesa, 13 zkalnih prašičev in 25 zaklanih telet.
Narobe svet. V soboto ponoči je šla po Florijanski ulici neka vesela trojica, in sicer mož, žena in njun prijatelj. V tem, ko sta šla oba moška mirno, je bila pa mestu njih boljša polovica zelo glasna. Vriska1 a je celo pot tako, da je resno kalila nočni mir ter s tem privabila na pwori-šče stražnika. Ko je ta nočno prikazen ustavil in jo legitimiral.sta se zanjo postavila njen mož in prijatelj in začela varnostnega organa poučevati in protestirati, češ, da ne razumi svoje službe itd., vsled česar je ta vse tri legitimiral in imajo sedaj vsi trije pričakovati ponovni »interni ev«.
S ceste. Ko je v soboto popoldne Cešnovarjev hlapec Alojzij Ko-zlevčar na domačem dvorišču na Dolenjski cesti vpregel konja, se mu je ta splašil in dirjal proti prelazu na Dolenjski cesti, pri katerem so bile takrat zaradi vlaka prečnice zaprte. Cez prvo je skočil, drugo je pa prelomil. Konj je pri dirjanju tudi podrl pri postajališču električne železnice napis.
Tatvina v vlaku. V soboto je bila Antonu Kuharju med postajama Brežice in Ljubljano v vlaku iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imel 25 K.
Delavsko gibanje. Včeraj so se z južnega kolodvora odpeljali v Ameriko 4 Hrvatje.nazai jih je prišlo 100. Iz Budimpešte je prišlo 90 Lahov. — V soboto je šlo v Ameriko 6 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev, 90 Hrvatov, 200 Ogrov in 40 Bolgarov. 20 slovenskih tesačev je prišlo iz Romunije, 50 rudarjev je šk> iz Kočevja na Štajersko.
izgubljeno in najdeno. Neki gospod je izgubil v soboto dopoldne od »Jadranske banke« pa do topničar-ske vojašnice bankovec za 1000 K. — Ana Cuzakova je našla srednjo vsoto denarja. — Hlapec Fran Goro-pečnik Je izgubil papirnato vrečico, v kateri je imel bankovec za 100 K in neko poštno potrdilo. — Neka da-
ma le izgubila bankovec za 50 K. — Sprevodnik Josip Katalan je nalel samokres.
Društvena naznanila.
Društveno božiče van je priredi ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo na sv. Štefana dan, dne 26. decembra t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma«. Spored: 1. Ob 4. popoldne: Obdarovanje otrok z božičnicami. 2. Ob 7. zvečer: a) nagovor predsednika; b) čarobna razsvetljava božičnega drevesa; c) zabavne igre; č) prosta zabava. Pri večernem božičevanju sodeluje slav. »Slovenska Filharmonija«. Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 60 vin. — Otroci 30 vin. — čisti dohodek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu.
Uslužbenci električne cestne železnice v Ljubljani vabijo na zabavni j Silvestrov večer, katerega prirede dne 31. decembra t. 1. ob 8. zvečer v gostilni gosp. I. Jeleniča pri »Maja-rončku«, Stara pot. — Ker je čisti dobiček namenjen novo ustanovljenemu podpornemu društvu, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina 40 vin.
Dobrodelno društvo tiskarjev na Kranjskem je priredilo včeraj ob 4. popoldne v »Narodnem domu« svojo običajno božičnico. Spored je bil zelo mnogovrsten in je bil za mladino zlasti zanimiv. Obsegal je pevske točke, katere je izvajal ad hoc sestavljen pevski zbor, glasbene točke, tombolo, božično alegorijo z Medvedovo deklamacijo: »Janče in Jerica«. Ob božičnem drevescu se je vršilo tudi obdarovanje otrok. Božičnico je posetilo mnogo prijateljev in znancev tiskarjev, posebno pa je bilo mnogo otrok, katere je ta lepa prireditev pač popolnoma uzadovoljila. Za dobro jed in pijačo je skrbela kuhinja in klet ge. D r a ž i 1 o v e. društvu pa je lepa prireditev v korist sirot umrlih tiskarjev prinesla tudi mal prispevek.
Čitalnica v Šiški ima svoj redni letni občni zbor, kakor vsako leto, na praznik sv. Štefana ob 2. popoldne v čitalnici. Dnevni red kakor običajno. Vse č. člane vljudno vabi k udeležbi odbor.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Na sveti dan, v sredo popoldne ljudska predstava ob najnižjih cenah domačega ljudskega igrokaza »Divji lovec«, zvečer opera »Hoifmannove pripo-vesti«, ki jo je sprejelo občinstvo z velikim navdušenjem in v kateri sta si osvojila nanovo angažirana člana mahoma simpatije. — V Četrtek popoldne zadnjič v sezoni ob nizkih cenah zabavna in melidijozna opereta »Boccaccio«, zvečer Shakespearova veseloigra »Vesele ženske vindsor-ske«. — Drama pripravlja za nedeljo, dne 29. decembra »Ubijača«, prihodnja operna novost bo »Naskok na mlin« z gdč. Lo\vczynsko, gospodom Harfnerjem in gosp. Fejfarjem v velikih vlogah.
Slovensko gledališče. V soboto in nedeljo zvečer so peli »Hoffman-nove povesti«, vsem znano in tudi vsem priljubljeno Offenbachovo opero. Predstava je v celoti dobro uspela in zlasti nas zanimajo v njej novoangažovane pevske moči. Poslušali in gledali smo prvič novega tenorista gosp. Harfnerja in novo so-pranistko - primadono gdč. Low-czvnsko. Pri prvem stopa v vseh kretnjah njegove igre in enako v vseh legah njegovega petja, bodisi fortis-sima ali pianissima, jasno in odločno na dan diskretna eleganca, ki je združena z veliko igralsko in pevsko rutino. O njegovem tenorju je mogoče z mirno vestjo zapisati, da je navzdol in navzgor in enako v sredini po svoji barvi vseskozi simpatičen, za uho blag in prijeten. Gladkoba in zaokroženost posameznih tonov in postopkov v višino ali nižino, izvedena tam, kjer je treba, z virtuozno dinamiko, nas je prepričala, da imamo pred sabo izborno izšolanega pevca. — Gdč. Lowczynska je pela v tretjem dejanju bolno Antonijo in veseli nas, da moremo o njej poročati same lepe reči. Gospodična pevka razpolaga z bogatim sopranskim materijalom, ki mu pospešuje uspehe dobra šola. Zlasti poln in lepe barve je njen sopran v srednjih legah, vendar mu nikakor ne manjka potrebne višine. Tudi njena igra ne zaostaja za petjem. Naravna je, prisrčna in polna živih intimnosti. Razen te gospode treba upoštevati pri sobotni premijeri velik uspeh gosp. Križaja, te mlade in nadarjene moči našega odra, ki neprenehoma rase v svoji umetnosti. Njegov basovski bariton pridobiva v nižini moč in Širjavo in se od časa do Časa zvočnejše in lepše za-barvuje.    O    Križajevi    vsestranski
\ sposobnosti nas uverava dolga vloga, ki jo je rešil v Hoffmannovih povestih, zlasti v pevskem oziru na vsestransko    zadovoljnost.    Gospo-
1 dična PerSlova ie bila tudi prav do-
bra, gospodična Rihterjeva je odigrala svojo vlogo s srčkanim sikom, v pevskem oziru pa je manj ugajala gdč. Fantova. V drugem dejanju — če se dobro spominjam — se je zakasnil nastop gosp. kapitana, in v splošnem ni bilo zaznati, da bi se razpenjalo nad igralkami in igralci »jasno nebo italijansko«. Manjkalo Je strasti. Posebe zaslužita pohvalo še gosp. Fejfar in gosp. Kovač. — V nedeljo popoldne smo videli pred »Komedijo zmešnjav« čehovega »Snu-bača«. Omenjam gesp. Povheta s hvalo in tudi g. Šetfilovo s priznanjem. Gosp. Danilo bi bil dober, če bi mu ne bila trda predla za tekst. Zdi se mi, da navzoče občinstvo šale ni razumelo, ali da ji je sledilo brez prave pozornosti. Da bi sicer ženin Lomov, ki je opremljen od nog do glave s finim humorjem Cehova, ne izzval več smeha in dobre volje, kakor je bil to včeraj slučaj, ne verjamem.
Izpred sodišča.
Kazenske   obravnave   pred   deželnim sodiščem.
Otroci so ga izdali. V Tržiču so povedali otroci občinskemu stražniku, da neki moški po trgu berači. Temu se je res kmalo posrečilo prijeti 40 let starega Pavla Kerna, tovarniškega delavca z Jezerskega. Priveden v občinski zapor, je dal svoji jezi duška s tem, da je jel preklinjati Boga in psovati stražnika. Kern se pred sodiščem zagovarja s tem, da je bil takrat pijan in se ne spominja, kaj je govoril in počel, kar pa so zaslišane priče ovrgle. Obsojen je bil na 6 mesecev teške ječe, po prestani kazni se bode pa oddal v prisilno delavnico.
Zakaj bi si ne privoščil nekaj klobas, tako si je mislil Miha Mule], 21 let stari tovarniški delavec na Ja-vorniku. saj je dobro vedel, da jih ima Marija Pristave na Koroški Beli v svoji zalogi, pri kateri je preje stanoval ter so mu bile domače razmere dobro znane. In res je v noči s silo vdrl v to stanovanje in si prilastil kakih 25 klobas, katere je pridno kuhal in tudi drugim kak grižljaj privoščil. Nekaj dni po tem je pa skozi streho vlomil v kantinsko barako na Javorniku in izmaknil Jožefu Pogačniku denarnico z gotovino 72 K. Sumljivo njegovo vedenje po tatvini in izdatki, ki niso bili v primeri z zaslužkom, so ga izdali, krivda mu je bila po pričah dokazana, ter ga je sodišče obsodilo na 6 mesecev teške ječe.
Zaupanje svojih službodajalcev je zlorabila Marija Selič. 21 let stara prodajalka pri trgovcu Franju Koba-lu v Vrhpolju. Zakonskima Kobal se je potratnost. zlasti na obleki prodajalke Selič malo čudna zdela. Slučaj ie nanesel, da je obdolženka izgab?1 ključ od svojega kovčega, ^ katerega so Kobalovi našli. Ob njeni odsotnosti sta gospodar in gospodinja kovčeg odprla in našla notri skritega večjo množino denarja, zlasti drobiža. Slučajno sta pozabila na mizi njen robec nazaj v kovčeg položiti, kar je zbudilo pri Seličevi sum, da je tatvina odkrita. Zategadelj je urno poskrila drobiž, a ko jo je gospodat trdo prijel, je priznala tatvino in mu izročila 330 K. Drugi dan sta se pa še našla na stranišču skrita dva bankovca po 20 K. Obdolženka, katera tatvino ne taji. je bila obsojena na 3 mesece teške ječe.
V tajni razpravi je bil Šimen Pogačar. 40 let stari strojni mazač v Sp. Rad ovni. obsojen na 8 mesecev teške ječe, ker je pred štirimi leti oskrunil štiri nedorasle deklice.
Razne stvari.
*  Petnajsi ribiških čolnov se potopilo. Iz Derbenta poročajo: Nedaleč od morske obali se je potopilo petjast ribiških čolnov, v katerih je bilo 41 ribičev. Najbrže so vsi potonili.
*  Velka eksplozija bencina v garaži. Iz Bukarešta poročajo: V garaži finančnega ministra Marghilomana je bila pri eksploziji bencina ena oseba usmrčena, dve pa težko ranjeni. Poslopje ie bilo težko poškodovano.
*  Sest oseb zbolelo vsled za-strupljenja z mesom. Iz Berolina poročajo: V Wolpachu je zbolelo šest oseb vsled zastrupljena z mesom. Dve osebi sta Že umrli, dve drugi sta v smrtni nevarnosti.
*  Stavka tiskarjev v Sarajevu. Iz Sarajeva poročajo: Stavka tiskarjev, ki traja že od meseca aprila t. L, je bila v petek končana. Prišlo je do sporazuma med šefi in zastopniki tiskarjev.
*  Vlom v hranilnico. Iz Sobotice poročajo: V petek ponoči so vlomili v tukajšnjo hranilnico ter ukradli za 48.000 kron dragocenosti in 6000 kron gotovine. Policija je kot sumljivega aretirala strojevodjo Henrika Sauerja.
*   Velike sleparije. Iz Novega Jorka  poročajo:  Oblasti  so   aretirale
I nekega uradnika Steiing - Debenture-
Companv, družbe za prodajanje akcij. Kompanija je prodala za petdeset mi* ljonov ničvrednih akcij, vsled česar je bilo 150.000 oseb oškodovanih.
*  Miljonski slepar pobegnil. Iz Pariza poročajo: Znani finančnik Ro-chette je pobegnil. Rochette je bil zaradi mnogoštevilnih sleparij v skupnem znesku 150 milijonov frankov obsojen na tri leta ječe. V petek bi moral nastopiti kazen.
*  Klanje otrok v otroškem zavetišču. „Berliner Tagblatt* poroča iz Petrograda: V nekem predmestju Arh-angelska so zaprli otroško zavetišče, v katerem so v teku 35 let pomorili več nego tisoč otrok. Morilko Kusnezovo in mestnega zdravnika Kutusova, ki ji je izdajal mrtvaške liste, ne da bi si ogledal mrtvece. Pride do senzacij-skega procesa, pri katerem bo mnogo oseb kompromitiranih.
*  Železniške nesreče. Iz Mar-maros-Szigeta poročajo: Vlak industrijske železnice je pri Dumbravi padel z železniškega nasipa. Lokomotiva in šest vozov se je razbilo, kotel lokomotive je eksplodiral. Ena oseba je bila smrtnonevarno ranjena, dve osebi težko, šest pa lahko. Strojevodja se je smrtno nevarno opekel. — Iz San Remo poročajo: V predoru Kap Nero med Ospedaletto in San Remo je skočil vlak s tira. Od pasažirjev ni bil nihče poškodovan. V vlaku je bilo tudi črnogorsko poslaništvo, obstoječe iz enega princa, dveh generalov in dveh spremljevalcev, ki so bili v najstrožjem inkognito na potu iz Londona v Rim.
*   Zahteve lastnikov kinematografov. Z Dunaja poročajo: Lastniki kinematografov, ki so člani državne zveze, so predvčerajšnem zvečer zaprli svoja gledališča, da se morejc udeležiti protestnega shoda. Shoda se je udeležilo tudi mnogo poslancev. Predsednik državne zveze, Ju-hasz, je preciziral zahteve lastnikov kinematografov. Ti zahtevajo, da se naj ministerijalna naredba izpremeni v tem zmislu, da je le Šoloobveznim otrokom prepovedano obiskovati predstave. Govornik je nadalje zahteval, naj se uvede enotna cenzura, kateri se morajo ukloniti vse pro-vinčne oblasti. Obenem naj se uvede tudi vsklicna oblast za to cenzuro, Govoril je tudi poslanec Neunteufel, ki je obljubil, da se bo zavzemal za zahteve    lastnikov   kinematografov,
*  Tolstojev naslednik. Po ruskih ječah, od ene do druge, hodi čudni mož, ki je tudi »zločinec«. Sergej Mi-hajlovič Popov — tako se imenuje —■ noče nositi pasporta (pasa), brez katerega ne more biti nihče na Ruskem. In to je — njegov — zločin, Sergej Popov je obiskoval sedmi gimnazijski razred in tedaj se je zaljubil v Tolstojeve spise, predvsem v njegov nauk, ne protiviti se zlu. In potem se je namenil uvesti to načelo v prakso. Pustil je študij ter se podal brez vseh sredstev na pot po Rusiji. Dela pri kmetih za kos kruha — denarja ne vzame — in vse, kar mu preostaja, razda siromakom. Med te nepotrebne stvari prišteva tudi več nego eno srajco. Znan je pod imenom »evangelijsko dete« ali pa tudi kot »Serjoža bezserebrenik« (brez denarja). Sergej Popov je globoko in jz prepričanja veren človek, ki hoče živeti po nauku Kristusovem tako, kakor je to učil Tolstoj: »Sem sin božji,« pravi Popov, »poslan na svet, da izpolnjujejm voljo svojega boga očeta. In njegova volja je, da ljubim vse ljudi na svetu.« Za »sine božje« smatra Sergej Popov razen sebe vse ostale ljudi na svetu in po tem tudi napram njim postopa. Potnega lista, kakor smo rekli, ne nosi. Ko ga primejo in zaprejo, noče ničesar povedati o sebi, kako se imenuje in kje je doma. Največ, kar pove, je, da se imenuje »brat Sergej«. Življenje tega verskega sanjača in idealista je začelo zanimati vso rusko javnost prav posebno pa čestilce Tolstoja. V »Ruskem Slovu« pravi K. Grekov: »Če bi še živel Lev Nikolajevič (Tolstoj), bi pomagal Sergeju. da bi pri* šel s svojega blodišča. Toda, njega ni več. In vsled tega se obračamo de vseh dobrih ljudi, ali ne more nihče pomagati Sergeju s svetom ali drugače, kako bi se dal osvoboditi iz ne-zasluženega zapora__« Temu pristavlja A. Pankratov: »Tako al drugače, toda Sergej Pavlov se mora izpustiti iz zapora in ne sme se ga več zapirati. Nima zmisla, zasledovati človeka, katerega krivda H edino — njegovo versko Čustvo —«
*  Orjak med koledarji je skladni koledar renomirane anončne eks« pedicije Edvard Braun, Dunaj L. Ro tenturmstrasse 9, ki ga je ta firm? kakor vsako leto tudi letos izdala zz svoje številne naročnike. Ta mom strum skladnega koledarja kaže \ pol metra visokih številkah dnevna datum in je skoro ni pisarne, pa na{ bo še tako velika, da bi tudi z najskrajnejšega kota tudi najbolj krat-kovidni uradnik ne videl datuma. — Kazalec datuma na 12 mesečnih kolonah na litografirani tabli zvišuje porabnost tega koledarja, ki ga firma svojim naročnikom oddaja grati5
i in franko.
295 Štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.

Telefonska in brzojavna poročila.
Gosposka zbornica. Dunaj, 23. decembra. Prihodnja eja gosposke zbornice se vrši   dne i. decembra.
Avdijence.
Dunaj, 23. decembra.    Cesar  ie prejel danes ministrskega predsed-sika grofa Stiirgkha in kmalu nato stolonaslednika Ferdinanda. \V eisskirchner   novi   dunajski župan. Dunaj, 23. decembra. Danes ob f4ll« je otvoril    podžupan dr. Por-per sek> občinskega sveta, ki je ime-a nadog, voliti novega župana. Krščanski socijalisti so prišli k seii v irnih oblekah z belimi nagetji.   Med ijimi ie bil tudi dr. W eisskirchner. ri voiitvi je dobil dr. \Veisskirch-cr od 155 glasov 125 glasov.
Dunaj, 23. decembra. Po  izvolitvi "je imel  novi  župan  dr. VVeiss-..chner nagovor, v katerem je na-fclašal ljubezen do svojega nemškega naroda in klical Luegerjev blagoslov l nebes za svoje bodoče   delovanje. Ifussarek. Dunaj,   23.   decembra.   Zdrav-sveno stanje naučnega   ministra se e nekoliko izboljšalo.
Nova češka agrarna stranka. Praga, 23. decembra. Na Zofinu se je vršilo    včeraj   manifestacijsko zborovanje,   ki so jo    sklicali    bivši minister Prašek in neodvisni agrarni poslanci. Sklepalo se je o ustano-neodvisne češke agrarne stranke. K zborovanju je prišlo 1500 delegatov, ki so reprezentirali 80 čeških agrarnih organizacij.   Bivši minister Prašek je naglašal, da sedanja češka rna stranka vedno bolj zapušča :^arno stališče. Po 16. letih se sejo zopet isti agrarci, ki so ustali agrarno stranko, in so primo-ustanoviti novo agrarno stranko. Treba je napraviti   podlago    za in boljše razmere. Nočemo pri .•Jovan ju  svojih interesov   niko-terorizirati,    nočemo pa, da    bi - teroriziral poslanec    Udržal    ali Jvehla.    Za voditelja nove    stranke je bil nato izvoljen poslanec Rataj. ki ie izjavil, da je vsa   češka    javnost .ena nad politikov češke  delegacije, Ko je bilo le 5 čeških agrarnih klancev v državnem zboru, so    ti veljali, kakor velja danes 36 po-< incev. Sedanja češka politika ni ne dna. ne ozozicijonalna.    Zato    ni rimernih   uspehov.   Poslanec    Pra-|e nato referiral o političnem poni, ki ga je označeval    za    Čehe kot /elo slab. Glede češko - nemške sprave je izjavil, da agrarci ne smejo privoliti v spravo za vsako ceno. Le zahtevajo Nemci ključ za nastav-2 uradnikov v deželni službi, bo-zahtevali mi kliuč za nastavljava državni službi in tudi   najvišji ' irokraciii na Dunaju. Potem pa se »kazalo, da imajo Slovani v Av-^riji pretežno večino. Končno se je jilo    strankarski    list    »Pravo Venkovm«.
Finančni položaj na Češkem.
Praga, 23. decembra. V sobotni
deželnega odbora je referiral po-
ec dr. Urban o deželnem prora-
-riu,    ki    izkazuje    skupni     deficit
9.000 K. Čuvajev žalosten   konec. — Homo regius. — Restitucija hrvaške
ustave. Dunaj,   23. decembra.    Komisar ij je včeraj nastopil svoj dopust. Na svoje mesto se ne povrne več. S tem je storjen prvi korak k sanaciji razmer na Hrvaškem. Popolna resti-tucija ustave pa se bo po informacijah iz izvrstno podučenih krogov izbila le polagoma. Merodajni krogi si hočejo najprej zagotoviti, da se na Hrvaškem,  čim bo zopet zagotovljena ustava in politična svoboda, ne zgodi  predvsem v saboru    ničesar, kar bi pomenjalo deanjsko prerusenje nih temeljev    ogrsko - hrvaške >dbe.    Zato nastopi v Cuvajevi >tnosti  nekak  interregnum,  poft--jen provizorij, tekom katerega naj se  izvrše  pogajanja  s  posameznimi. Brankami. V to svrho bo zasedeno izpraznjeno mesto sekcijskega načelnika pri hrvaški deželni vladi z osebo, katera bo imela značaj nekakega hi mo regius in kateri bo poverjena naloga posredovalca in voditelja po-
- janj. Zatrjuje se, da je ta oseba že
ina, mož, ki uživa baje zaupanje budimpeštanske   vlade  in  dunajskih
- prodajnih krogov, ki pa tudi na Hrvaškem ne bo izzval odpora. Imenuje se bivšega tajnika kabinetne pisarne sedanjega ministerijalnega svetnika pri ogrski vladi pl. Sker-^:za. Imenovanje bo baje izvršeno v najkrajšem času. Naravno je, da ne zadošča, ustvariti na Hrvaškem te osebne predpogoje za možnost podajanj s strankami, temveč da treba tudi v stvarnem oziru podlage. V razmerah, kakršne so na Hrvaškem, sedaj, se ne bo nobena stranka spuščala v pogajanja. Zato bo naloga novega sekcijskega   načelnika   tudi '
ta, da uvede korakoma normalne razmere ter odpravi predvsem določbe, s katerimi je zatrl Čuvaj svobodo tiska. Na Dunaju se vdajajo nadi, da se skoraj posreči, razjasniti na Hrvaškem položaj ter vstoličiti novega bana. Zatrjuje se, da se Čuvaj tudi v tem slučaju ne povrne več, ako bi se pogajanja razbila. Komisa-rijat bi sicer ostal, toda poverili bi ga neomadeževani osebi — govori se, da sedanjemu zagrebškemu zbornemu poveljniku generalu Rhemenu.
Izprememba vlade na Hrvaškem. Budimpešta, 23. decembra. V poučenih krogih se zatrjuje, da je izprememba vladnega sistema na HrvaŠkem toliko, kakor sklenjena stvar. Takisto gotovo pa je, da se ta izprememba še ne bo izvršila takoj. Pred vsem je gotovo, da se bo preje predrugačila železničarska službena pragmatika, in sicer bistveno v smislu hrvaških zahtev. Kot kandidatje za bansko mesto prihajajo v poštev: baron Ivan Skerlec, bivši ban pl. Ra-kodcztv in bivši ban grof Peiačević.
Ogrsko - hrvaški parlament.
Budimpešta, 23. decembra. Danes se je zopet sestal ogrsko - hrvaški parlament. V parlamentarnih krogih se govori, da ni izključeno, da bi vlada že danes ne predložila parlamentu načrta državnozborske Volilne reforme.
Konferenca  ministrskega  predsednika Pašića z grofom Berchtoldom.
Belgrad, 23. decembra. »Straža« javlja, da se v kratkem ministrski predsednik Nikola Pasić napoti na Dunaj in bo tamkaj imel konferenco z avstro - ogrskim ministrom zunanjih del grofom Berchtoldom.
Srbski poslanik v avdijenci pri cesarju.
Dunaj, 23. decembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdijenci no-voimenovanega srbskega poslanika Jovana Jovanoviča. Srbski poslanik, ki je bil v uniformi srbskega konjeniškega nadporočnika je izročil cesarju svoje akreditivne listine. Železniška nesreča.
Sarajevo, 23. decembra. Včeraj ponoči je trčil tovorni vlak zunaj postaje Podlugovi ob lokomotivo. Strojevodja je bil na mestu mrtev, vlako-vodja in kurjač sta bila težko ranjena. Tudi drugi strojevodja in kurjač sta poškodovana. *5kodo cenijo na 15.000 K.
Nova pogodba glede Libanona.
Carigrad. 23. decembra. Visoka porta je dovolila izpremembo pogodbe glede Libanone in elede dveh libanonskih pristanišč. Nova poc^ ba se bo podpisala danes ob treh v navzočnosti poslanikov vseh velesil
Vstaja turškega orehivalstva na otoku Tenedn.
Atene, 23. decembra. Turško prebivalstvo na otoku Tenedu se je uprlo proti grški posadki. Na pomoč so mu prišle turške torpedovke iz Dardanel. Grki so vstajo s kruto roko zadušili. Grško brodovje pa je pognalo turške torpedovke nazaj v Dardanele.
Polet aviatika Garona.
Neaoolj. 23. decembra. Francoski aviatik Garon je poletel iz Tunisa v Neapolj. Dvignil se ie ob S. uri in 50 minut zjutraj v Santi Eunhemili in dospel ob 11. dopoldne v N apolj.
Rim, 23. decembra. Aviat.k Qa-ron se je dvignil včeraj ob 1. in 20 minut popoldne v Napolju ter 1ospcT ob 2. in 45 minut v Pim, kier ie pristal popolnoma normalno. Občinstvo ga je živahno aklamiralo.
Velikanska katastrofa. Odesa, 21. decembra. Kake 3 mllie široko ozemlie ob obrežju Črnega morja se ie hipoma popolnoma iz^remenilo. Ponekod se je zemlja vdrla ter so se napravile velikanske razpoke. Drugod se je dno morja dvignilo ter se ie pokazalo več majn-nih otokov. Kakih 20 kraiev je popolnoma porušenih. Celi deli dežele so «=e premaknili, ^koda se ni+i ceniti ne da, samo ona Skoda, ki ie nastala vsled veHkanskih razpok se ceni na več milijonov ruhliev.
Turki v Trinolitaniii.
Pariz, 23. decembra. »Petit pa-risien« poroča: Turške čete so kliub odstopa Tripolitanije Italiji nadaljevali svoj pohod v notranjost dežele ter zasedli pred enim mesecem krai Rekri ob francoski meji. Sultan v Darfuru bi mogel sedaj dobiti od turških agentov orožje in razburjati pokrajine, stoječe pod francoskim vplivom. Francoska vlada bo tozadevno intervenirala v Carigradu, in če bi to nič ne izdalo, bo naročila polkovniku Largeauxu, da reši vprašanje na licu mesta.
Kriza na Portugalskem.
Lisabona, 23. decembra. Ministrski predsednik je podal včeraj predsedniku portugalske republike demisijo celokupnega kabineta. Požar v kinematografskem gledališču.
Pariz, 23. decembra. V Oarraku je izbruhnil v kinematografskem gle-
dališču požar. Med paniko, ki je nastala vsled tega, je bilo 12 žen usmrćenih, 50 oseb pa težko ranjenih.
Atentat na industrijskega podkralja. London, 23. decembra. Reuter-jev urad javlja iz Delhia: Pri slavnostnem vhodu podkralja lorda liar-dinga v novo indijsko prestolnico Delhi so neznanci izvršili nanj atentat. Ena izmed bomb je zadela slona, na katerem je sedel podkralj in ubila enega izmed služabnikov. Podkralj je bil ranjen in so ga prenesli v bolnišnico.
*
MED  VOJNO  IN   MIROM.
Resno poslabšanje mednarodnega položaja.
Dunaj, 23. decembra. Današnja »Montags Revue« prinaša uvodni članek, v katerem pravi. Dokler bodo imeli Srbi pristanišče v Draču zasedeno obstoja konflikt med Avstrijo in Srbijo naprej. Vesti v mirovnih pogajanjih v Londonu potrjujejo, da Turčija Odrina na noben način noče predati. Iz tega se da razlagati tudi gotova vojna pripravljenost od strani Rusije. Iz tega pa sledi tudi, da druge prizadete države ne morejo svojih priprav preklicati.
London, 23. decembra. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da se bodo prekinila mirovna pogajanja tekom tega tedna. V sobotni seji mirovne konference je izjavil glavni turški delegat Rešid paša, da hoče porta se pogajati z Grki, toda le pod pogojem, da Bolgari založe Odrin z živili. Bolgari tega pogoja skoro gotovo ne bodo sprejeli.
Carigrad, 23. decembra. Ministrski svet se je bavil z aprovizacijo Odrina. Turčija vztraja pri tem, da se mora to dovoliti sicer prekine pogajanja.
Petrograd, 23. decembra. Notranji minister je izjavil, da so turški delegati pripravljeni le k majhnim koncesijam, vsled česar je pričakovati v kratkem zopet začetka sovražnosti pri Catalži.
London, 23. decembra. Dva tor-pedna rušilca, ki sta bila zgrajena za Chile je kupila romunska vlada za 1p milijonov v gotovini. V nedeljo sta odplula na Romunsko.
Pariz, 23. decembra. »Matin« poroča iz Londona, da presojajo angleški vladni krogi položaj zelo pesimistično. Angleška torpedna flotila se nahaja vsa v Severnem morju. Velike angleške vojne ladje so nri-nravliene v kanalu. Mornarji ne dobe božičnega dopusta. Kot vzrok se navaja, da ni mogoče vedeti, zakaj Avstrija vzdržuje svoje varnostne odredbe. Avstrija najbrže nričakuje težkoč pri določitvi meje Albanije.
Pred novo vojno.
Carigrad, 23. decembra. (O f i -c i a 1 n o.) V poučenih krogih so ma-lodane prepričani, da se bodo jutri razbila mirovna pogaianja v Londonu in da bo že prihodnji četrtek prišlo do novih velikih bojev pred Ča-talžo.
Mirovna pogajanja.
London, 23. decembra. Abro efendi, ki je prinesel v London nove instrukcije za mirovne delegate, ostane v Londonu kot član turškega odposlanstva.
Bolgarska in Srbska. Belgrad, 23. decembra. Med bolgarsko in srbsko vlado so se vršila zadnje dni posebna pogajanja, ki so se bavila z vprašanjem možnosti nadaljevanja vojne s Turčijo. Pogajanja so imela namen, doseči snora-zum glede srbske pomoči pri Čatal-dži, ker Bolgarska na eventualno sodelovanje Grkov ne računa. Srbija bi v slučaju nadaljevanja vojne odposlala vse svoje razpoložljivo vojaštvo na bolgarsko bojišče in bi dobila za to posebno teritorijalno odškodnino.
Balkanska carinska unija.
Pariz, 23. decembra. Grški ministrski predsednik Venizelos se je izrazil o razmerju med balkanskimi državami, da moraio najti najožji stik med seboj, vsled česar morajo skleniti carinsko unijo. Grška bo pri tem že po svoji naravi poklicana igrati mornariški element med zavezniki, katerega že sedaj nujno potrebujejo. Podaljšanje moratorija na Srbskem.
Belgrad, 23. decembra. Kralj Peter je podpisal ukaz, o katerem se podaljša veljavnost moratorija do konca meseca marca 1913.
Kriza v Carigradu.
Carigrad, 23. decembra. Zunanji minister je podal včeraj svojo demisijo.
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 23. decembra. V sobotni seji bolgarskega sobranja je govoril finančni minister Theodorov o gospodarskem položaju Bolgarske ter naglašal, da je gospodarski položal zelo ugoden. Zahteval je tudi samo proračunski provizorij. Vsled zadovoljivega gospodarskega stanja v deželi je bolgarska vojska dobro preskrbljena z orožjem in   municijo
ter more vojno nadaljevati še 6 mesecev.
Pri Cataldži. Carigrad, 23. decembra.    Vojna uprava je pozvala 40.000 Kurdov pod orožje, ki jih pošlje pred Cataldžo.
Albanci. Milan, 23. decembra. Iz Belgra-da poroča »Corriere della sera«, da so se albanski poglavarji v Dibri podvrgli generalu Putniku in prisegli kralju Petru zvestobo.
Skader.
Rjeka, 23. decembra. Iz Skadra še vedno obstreljujejo črnogorske pozicije. Skadrski turški poveljnik je poskusil opetovano izpade, vendar so Črnogorci pognali Turke vsakokrat z velikimi izgubami nazaj. Grška zmaga.
Solun, 23. decembra. Grki so začeli s prodiranjem dne 19. decembra. Zavzeli so gorski prelaz Sagoni in Morovo planino, ki sta bili močno utrjeni ter zapodili Turke proti Ko-rici.
Na Mitilenah.
Atene, 23. decembra. Turška posadka na Mitilenah, skupaj 1700 mož, se je vdala.
Dardanele.
Pariz, 23. decembra. »Agence Havas« poroča iz Aten z dne 21. decembra, da je poskusilo turško vojno brodovje izpluti iz Dardanel. Turške torpedovke so se prikazale tudi pred otokom Tenedosom.
Današnji list obsega 8 strani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne .
Umrli so v Ljubljani;
Dne 22. decembra: Marija Ši-vic, zasebnica, 92 let, Ilirska ulica 20. — Viljemina Demel, hči bančnega sluge, 3 leta, Knafljeva ulica 7.
Dne 23. decembra: Setra Evge-nija Kazianer, usmiljenka, 46 let. Ra-deckega cesta 11. — Jožef Erbežnik, posestnik, 69 let, Radeckega cesta štev. 11.
Zdravnico priporočeno.
Ako se zaradi nezadostne ali pomanjkljive prehranitve ali \z kakih drugih vzrokov otroci ne morejo prav razvijati, nobeno drugo redilno sredstvo ne zasluži večjega zaupanja nego Scottova emulzija iz ribjega olja, ki se je izborno obnesla za tvoritev in utrjenie kosti in za jačenje telesa. V njej obsežene redilne snovi pospešujejo rast krepkih, ravnih kosti in podpirajo ves razvitek tako, da bodo otroci kmalu dobre volje in veseli capljali okoli. Otrokom ugaja Scottova emulzija; z veseljem uživajo sladko, smeta-nasto zmes.
SCOKOVA EMULZIJA
je že skoro 40  let   uvedena  po vseh državah,  odrejajo   jo premnogi zdravniki, ker je v vsakem oziru, za nesljiv in učinkovit izdelek.
Cena originalni steklenici 2 K fO v. Dobiva se po vseh lekarnah Proti vpoSiliatvi ="0 v v pismenih mamkah dobite od tvrdke SCOT & BOWNE. d. %. o. s na Dunaju VII sVlicevaje ae na naS list enkratno vpoSiljatev po« ■ ■■     "                        : kusnje od kake lekarne   --                              :
Me!eorG«o$icne mntm.
Vlita« nad morjem 366-2               Srednji   zračni tlak 736 nn
£as    Stanje     £ ^
5ri    °P«°-   IVČl     K     Vetrovi        Nebo
ii     „.„s,    nietra     e 2
-o    vanja                *> =
v mm    t— *-
21   2. pop. 7447 i —1*4 , si. jjvzh. i    megla „    9. zv.   744 2    —1-2 j  si.  jug  j oblačno
22.    7. zj.    7430        0 0 ! si. szah. !
„   2. pop.! 7421 j      3*61 si. jjvzh.         „
„  ' 9. zv.   741 8 j      40   si   szah.
23.    7. zj.   7409 \     3*9   si. jzah.    megleno
Srednja predvčerajSna temperatura —1*7°, norm. 2 2J in včerajšna 2-5°, norm. —2*3C. Padavina v 24 urah 00 mm in 21  mm
Brmm   posebnega   obvestila.
Tužnim sicem naznanjamo žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni brat, gospod                      4727
Jožef Travnar
mestni učitelj v. p.
dne 22. decembra 1912 ob 9. zvečer, po prejemu sv. zakramentov mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v torek, dne 24. decembra ob • j 4 popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Ljubljana,   23.    decembra   1912.
Marij« Travnar
sestra
Proda se čisto nova
šotno oprugu
Poizve  se:                   4679
Stari trg 16. III. nađstr. Ljubljana. Pristno štajersko
mm maslo
po K 3'20 za kilogram! 4704 Prepričajte se o izborni kakovosti! Trgovci   popust.   — NaročiU pod „Lfu-
tomer", LJubljana, poste restante.
Proda se lep 464°
1  leto star. — Več se poizve
v  Sodni  ulici  štev.  6 L,  desno.
Pri   c.   kr.   poštnem   in  brzojavnem
uradu v Borovnici  na  Kranjskem se
sprejme s 15. januarjem    4703
vi           >           v    •
Plačilo   400   kron na   leto, prosta hrasta  hrana,   stanovanje   in  perilo.  Zahteva se poštna in brojavna skušnja. — Ponudbe naj se pošljejo pismeno.
Takoj ali čez čas  sprejme
notarskega kandidata
tudi  začetnika, ali pa        4705
solicitatorja
z daljšo prakso v zemljiško knjižnih m izvršilnih stvareh ter strojepisju Jak. Kogej,   c.   kr. notar  v   Postojni,
#Možitvena ponudba.
Inteligentna gospodična, prijetne zunanjosti, z nekaj tisoč K premoženja, se želi poročiti s kakim gospodom uradnikom even-tuelno z dobro situiranim gospodom blagega značaja.           4648
Ponudbe   naj  se  blagovolijo
poslati   do   1. januarja 1913 pod
šifro „Vstrajnost" št. 12. na
uprav.  „Slov. Naroda".
V kavami JENIH"
koncertufe novo došla
tamburaška
„GORA"
vsak dan od 9. zv. naprej.
Vstopnina prosta.         Vstopnina prosta.
Kavama ie vsa sol odprta.
Za   mnogobrojni   obisk   vljudno   prosi SteSan Miholič, kavarnar.
Najcenejši  nakup
liti in novoletnih
daril.
JnveU, zlatnina, sre-brnlna In razne ure.
Vsakovrstna nova dela in popravila izvršujem v lastni delavnici. — Blago samo prve  vrste. — Najnižje  cene.
Lud. Černe,
lnvelir, trgove« i -arami ter sapri-sefteal sodni cenilec
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Cemikl sasto&i.             Camlkl lastoal.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
——■»■  ■■■ni    i.     i                               .»
295 štev.
B. Gdtzl, Ljubljana
Mestni   trg   st. 19.  —  Stari trg  U. 8.
Krasno novosti zimskih oblek in površnikom
bobt   domačega   izdelizs-   ~ws
Za naročila po meri največfa izbira in- in inozemskega blaga,
Brez konkurence.            Najnižje cene.            Solidna postrežba.
Greh in smeh...
Zabeljene in osoljene kratkočasnice.
Brex    dovoljen**   kneio sitotiske g*    ordinarijata    iiaal
Tinček   Hudaklin.
n     Cena 1  krono,    s   posto  1  krono 10 vinare«,     n
Jforcdna knjigama v Sjubljani, Prešernova ul. 7.
Št 42004.                                                                                                      4726
Razglas.
Zaradi   novoletnega   praznika   bode    meseca   januarja   v Ljubljani   prvi
skop semenj za govsdo iohonje
v sredo dne S. januarja 1913.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 20. decembra  1912.
župan: dr.   Ivan Tavčar I. r
A       I      I                    a         LkVV#
LJubljana
vseh vrst se ciobe po najnižjih cenah v
.narodni knjigarni'
Prešernova ulica št. 7.
St. 27197.                                                                                                             4692
■  m M mm mjf i "**7 v
h fto?i dežsiog elime o Mm pelrei te lm
se bodo oddali potom javne ponudbene obravnave.
Drogi morajo biti mecesnovi, na drobnem koncu najmanj 18 cm močni in morajo biti zrasli v senčnatih krajih triglavskega ali sosednega mu pogorja. Dobaviti bo 500 komadov po 11 m dolgih in 1000 komadov po 10 m dolgih in sicer se lahko oferira za celo množino ali tudi le za del iste.
Pismene ponudbe naj se predlože
do 15. januarja 1913 ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z "napisom:  „Ponudba za droge za deželno elektrarno".
Ponudbi mora biti dodana izrecno izjava, da pripozna ponudnik dobavne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% ofertne svote v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjev po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Dobavni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani. (Turjaški trg 4.)
Od  dež. odbora kranjskega
v Liubliani. dne 21. decembra  1912.
Učemo trgovsko Izobraženega, izurjenega sloveazkega
stenografa- = = strojepisca
zmožnega   mogoče   tudi   hrvaščine.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zaželjene   plače   in   prepisi   izpričeval nasloviti:   TI S T,   Glavna   pošta, predalček 211.            87
500—700 litrov
na slan lahko odda
„ftoiralia mlekarna" v Slilji Loki.
umetniške,',  * pokrajinske
se    dobe vedno v veliki izbiri v
„Hi hjfenT i
j Prešernova ulica 7.
llihaliiilna
jaslice
stegnile papirna!? Rasele.
Velika   izbir                  4638
novoletnih,  božičnih,
modernih in  umetniških
razglednic.
Papir«   tinto,   svinčniki,   gumice, mape   itd.   najceneje   pri  ivrdki
J. Benač v Liobiiani.
Prava in neprava iiuin
Povest.   —   Spisal   Blaž   Po hi in.
Cena broš. 1  K 60 vin., vez. 2 K 50 vin., s poŠto 20 vinarjev  več.
:: Opatov prapora ::
Zgodovinska povest. Spisal Jv. Remec.
Cena broš. 1  K 80 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 vinarjev več.
Ti    najnovejši    zabavni    in    veseli    knjigi    priporoča    najtopleje
ffarožna knjigarna v£jubljani.
■vol ^*al ^WH S5\ ^E^i ?3  \ $S$k    BWHffi^^i»f?B ^S BI «Ffik
mmWmM&£&€Mik&š!L&^&    M& vPlA^BKr
Podpisani   oskrbnik   konkurzne   mase    Karla   Lenčeta   na   L&verc
naznanja s tem, da se bode
dne 30. decembra 1912.
vršila na licu mesta   nd Laverci  prodaja nekaterih v konkurzno maso spa daiočih,  doscda.  se   neprodanih premičnin. Prodajalo   se bode   mnogo pod ce
nilno vrednostjo. Proda se pa:
nekaj velikih sodov, (Lagergebinde, lege pri teh sodik, apara =   za žganje kuhati, kopališče, les In material Itd.)   =
Začetek prodaje ob 8. zjutraj«                                                             46S
Ljubljana, dne 23   decembra 1912.
Dr.  Evam  Tavčar,
kot oskrbnik konkurzne mase Karla Lenčefc
ki se j« igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žela tako buren aplavz, da se je morala   ponoviti,   je ravnokar   izšla   v   založbi
Narodne knjigarne.
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
\m K170. s psi« 101 vet
\m H pl. Moki, iair v Ljubljani
Vaš sladni čaj, imenovan Sladin, se je tako pri bolnikih in ekrevajočih, kakor tudi pri otrocih in dojenčkih prav dobro sponesel, prosim torej, pošljite ga še 5 zavojev.
S poštovanjem    Dr. Ferdinand Zelsler,
kopališki  zdravnik na   Bledu, Dne 2. januarja 1888.                                                   Kranjsko.
Varčne gospodinje!
Dočim daste za vsa druga redilna sredstva 1—3 K, velja „Sladin" ali dr. pl. Trnkoczy-ja „Sladni Gaj*11 zavojček z 4kg samo 60 v tudi pri trgovcu. Na tisoče ljudi ga zavživa z najboljšim uspehom. Glavne zaloge v Ljubljani lekarna Trnkdczv, zraven rotovža; na Dunaju v lekarnah Trnk6czy: VIII, Josefstadter-strasse 25; III, Radetzkvplatz 4; V., Schonbrunnerstr. 109; v Gradcu: Sackstr. 3. Razpošiljanje po pošti. — Prva naivečfa eksportna tvrdka. - Preizkušeno lekarn arsko blago. — Drogljske cene. — Mastin za živinorejce. — Tel. 190.
Konfekcijska   trgovina   in  zavod za izdelovanje  oblek po   meri
■ ■««■■•»•:«    E   ■■■ fr% 1 a sie^s.    ■■»■■■■■■a
■ imriiii     kjlll|l|€incl     II0IHIBII
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
zimskih oblačil.
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene. :::::::;    llustrovani   ceniki   na   razpolago«   :;ss::
Prešernove slike
prodala ie pošilja po postnem poratjo Iv. Bonač v Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.        372
Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah   pod   tako   nrodnimi   pogoji,   ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 101                    vplačili.
„»NAVIJA"
.-.  m  •••    vzajemno   zavarovalna   banka   v   Pragi.    .-•   -   .-.
■czervni Sondi S 53,758.285-24. —   Izplačane  orisJtotls'.no  la  kapitali«© S 115,390.603-81. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
■i ■■        -        .                    i            Vsa   pojasnil,   dajei       «——————————•
■v ueneralno lastsastva v LiaHliaii Srs*^ v GasDOSk! sliti m. 12. -*m
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Pozor!   Sprejema  tudi zavarovanja proti vlomski tatvini   pod zelo  ugod- I nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte! S
S95. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 7.
Manufakturna3 tfgoviia J. Kostevc
Ljubljana        »W   Sv. Petra cesta štev. 4   "^8        Ljubljana
Priporoča svojo bogato zalogo najmodernejšega blaga za zimsko sezono, ter vse v to stroko spadajoče predmete po strogo ::   solidnih cenah. — Vzorce pošljem poštnine prosto.    ::
••a^a^—                         ,., -                                  ------------------------                                                —'-----------------------------------------------------------------—-—■---------------------------------------------------
Najboljše božično darilo.
SINGER   šivalni   stroji
.....                        so neprekotljivi.            ..
Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Patra cesta it L          4428
DunalSka živliensha in rentna zavarovalnica
Dunaj IX.,  Maria Theresiestrassc št 5.
s Varnostni zaklad K 45,000.000.— I                       Zavarovana glavnica K 150.000.000*—
Vsi   načini   življenskega zavarovanja
pod  najugodnejšimi  pogoji: x   garantirano 40   "  dividendo,   zavarovanje  za doživetje  in  smrt  z garantirano padajočimi premijami in rentno zavarovanje. — Zavarovanje za dote in vojaško slnibo bres sdravniike   preiskavo I Ce  starši umre, odpade  vsako  nadaljne plačevanje premije.               Nadzornik za Kranjsko:
wmr Ciril Giobočnik v Ljubljani, Elizabetna  cesta št 4. ~wn
Za Božič.
Snisi za mladino.
Amicis E. Miklavčič, Srce       ...........
Andersenove pravljice za mladino        ........
Brezovnik Anton, Zakaj? — Zato!........
Brezovnik Anton, Zvonček!...........
Brinar Jos.. Medvedji lov. Ćukova gostija......
Burnett. Mali lord. (Lord Fauntlerov).....,   .
Campe - Majar Hr„ Odkritje Amerike.......
Dimnik J.. Avstrijski junaki         ..........
Gangl. Zbrani spisi za mladino L zvezek .......
Gangl. Zbrani spisi za mladino II. zvezek    ......
t Gregorčičeva Marica, »Otroški oder«. Igrice za mladino otroških vrtcev in ljudske šole.......
rtaurl Viljem, Pravljice za mladino            .......
Hoffmann - Funtek. Bog pomaga. Povest    .    .    ..    .
Hoffmann - Fbntek, Kar Bog stori vse prav ston. Povest .
Hoffmann - Funtek, Kako vzgaja vsoda. Povest    ....
ffrnann - Funtek. Peter Prostak. Povest.....
| Kspitan Žar ali Kleč % Tihem morju. Povest.....
Kipling R.. Džungla. (The jungle book). S slikami     .   .   .
kosi Anton, Sto narodnih legend.........
Maiavašič, Oče naš. Povest..........
Marryat  kapitan Frederick,  Morski razbojnik      .   .   .   .
Milčinski Fr., PravfS'ce. S 40 slikami        .......
\\i>iakov Julček. Spisi  I. zvezek. S slikami.....
Mi^iakov Julček, Spisi. II. zvezek. S slikami.....
Mišiakov Julček. Spisi. III. zvezek. S slikami.....
Na dMem zapadu. Tri poveti iz življenja Indijancev.   .   .
Rape A., Dane. Povest za mladino........
Rape A , Mladim I. zvezek. S slikami    .    .   ♦.....
Rape A   Mladini II. zvezek. S slikami.......
Rape A.. Mladini !II. zvezek. S slikami.......
Ribičič. Kraljestvo čebel............
Šmid Krištof, Spisi l,—XV. zv..........
Srnic Krištof. Roža Jelodvorska.........
Spillmannov3 povesti  I—XIX.  zv.........
TroSt Ivo, Na rakovo nogo. Povest........
Verne Jules, Pet tednov v zrakoplovu.......
Slikanice.
A—B—C v podobah s pesmicami.........
Blažek in Tomažek             ............
Hitra vožnja po železnici............
Hrošči in žuželke v podobah       ..........
Kaj pripoveduje čarovnica       ...........
Knjiga za slikanje dopisnic:
1.  Mladi umetniki        .    .    ,   ,.......
2.  Otroški vrtec         «   ,.........
3.  Za kratek čas         ...........
4.  Zaklad za otroke        ..........
Lahkih  nog  naokrog.  (Najnovejše.)    .   ,   -.....
Metulji v  podobah..............
Modri Janko   Vesela knjiga s podobami.......
Našim malim. Vzgojne slike iz sv. pisma......
Noetova barka. Živalstvo v podobah........
Palčki Poljanci        ..............
Pavlušd in Nuša — dva škrata......   .   .   •   .
Pepelka. Pravljica s podobami..........
Planinske cvetke v podobah..........
Podobe iz živalstva       .............
Radost  malih              ...............
Robinzon starši. Povest s podobami za otroke    .   .   .   .
Slovenski A—B—C v podobah        .........
Snegulčica. Pravljica        .............
Trnjulčica. Pravljica        ............*
V esela družbica           .   .   ,   «.......•   •   •
Vesela mladina        .«...«-........
V  zverinjaku           •..............
Zlata  radost..........   a.....
Zoologijski atlant         ..............
Živali naše prijateljice............
broš.
1*60
160 1*50
1-50 2 —
trn
2*50
870 9*60
1-60
—•80
120
1 — 1 — 1 — 1 —
—•80
—•90 1-50
—♦60
—-80
—•80
—•40
140
—•80
120
1-20
—70
—*80
—•90
—•40
—70
vez.
*___
■J
1 —
— 60 1-50
—•80 2*60 2-— 1*80 1*50 1-50
1-20 —•80 —•80
— 80 —•80
1*20 3-— 120 170 370 4 — 1-50 1-50 l-.=>0 1-20 ,
1"— I
1 50 i
1-50 1-50
—•80 i
1170 >__
1340
—•80
3'80
1*60 1-60
240
v___
I
2*80 I 2*40 |
3*60 1*60
150
1-20 2*40
1*50 1*50 1*50 6 —
Um in v Lili
Gostiln ia ni!
V večjem industJijskem trgu na Kranjskem se odda z 2. lan. 1913. gostilna pod  ugodnimi   pogoji  na
ra6un gospodični, ki je dobra kuharica   — Natančneje  se  izve pri  lastniku
Josipa Elsner v Lltl|l.
Raifintne rokavite pii francoski paM In vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti.
94S         Za obila naročila se priporoča
OTILIJA    BRAČKO
Ljobliana. Dunajska testa 12. v Matiiiannvi hiSi.
}*. j*. Schaffcr
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlte 11 škatelj tako izborno učinkuiočih   4544
Salmi Jakovih ,\  pastilij  .*.
(kašelj    lajšajočih, slez    razkrajajočih)
lekarja PICCOLI ¥ LJubljani, c m kr dvornega založnika, papeževega dvornega založnika Enaškatljica 20 v, U škatjjic 2 K. Naročila   po   povzetju
WiP!Biiiiiiifii)pppwpr
..Zdravnik želoiita" jnii Rta a lito.
Mar it ia«! adte rtMip
koledar
za   kmetovalca
za    leto    1913,    sestevil    R.    Legvar z   izvrstno   in koristno   vsebino,   vezan --------—:    v usnjeno  platno.    -----   — -
Cena koledarju je 1 K 60 v, s poŠto 1 K 80 v in se naj blagovoli denar naprej poslati. Pri 10 izrisih so da OttOga SO naniOČOk. Naroča naj m kot navadno pri            4630
Iv.   Bonacu   v   Ljubljani
=     nasproti glavne poŠte.     ?
repa in koristna gožična Šarila
in po io znano najnižjih cenah dobite
v modni trgovini peter Šterk
LJubljana, Stari trg št 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek Ia kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd. ter velika izbira najmodernejše kožuhovine.            Qx%/^^\
Šampanjec Bouuier
najfinejša  domača znamka.
Izborna štajerska vina v steklenicah. =   Kleti v Radgoni.    ^=
ZJ± BOŽIČ
posebno znižane cene!
Žepni   robci predpasniki
krila, svilnata in dr. mnogo vrst perila
ANTON ŠHRC
Ljubljana, Selenburgova ulica št 5.
Velika ffbiična o ca s ion prodaja
damskih paletojev, raglanov, kostumov in bluz
v vseh najmodernejših barvah in fasonah. —
Nadalje ogromna zaloga raglanov, oblek in
klobukov za gospode m dečke.
Cene priznano nizke. — Postrežba solidna.
popusta.
„eftnglešho skladišče oblek" 0. gernatovič, Bttestnitrg S.
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
2yo. štev.
Mk~ "Si—1| 'A8|S Oa\ iu|s3|M ceuef|qnf-| C?S|S| "JJ ~aft
g -okeiszvj 01191704 ousejq 5            =
ednifeu |vsouzaii££o zduq epa;6o os|i|e| is op^es^ aouo9 oudn^eu pod oufeuz afu^uB^S aAjijsndo ipea E§eiq eS^eiuided in BS^sfu^uBjeS oSojez osa uiBfepojd J9>i
--------   Halo   rabljen   --------
biljard
se po ugodni ceni        ^^
3SF" proda.
Več   se   poizve   pri   Ivan   Bcrčičn, agentura, Škofja Loka.
liioTiiii
z mešanim blagom in žeieznino, dobro vpeljano, na zelo prometnem prostoru, blizu  farne   cerkve na   Vinici   oddam
zaradi smrti svoje žene pod zelo ugodnimi pogodi v najem. V biši se nahaja dobro idoča trgovina S traiikO- — Najemnik mora prevzeti vse v trgovini se nahajajoče biago. Vhiši se nahaja električna razsvetljava. Nadalina poi?sn«-a daje lastnik Jurij Bsnetič na Vinici pri Črnomlju, BelefcrajraL    4t57
fmr%        w m w                     m            aa         m
m   UUŠilul Id     UlCli   ilCl   m
Ceneje kakor od vsake razprodaje.
Briljantni "rstani (pristni la) od 15 K naprej Diamantni prstani . .... 10 » „ 14 kar. zlati prstani ... „ 350 „ „ Briljantni nhani . . • • „ 60 „ „ 14 kar. zlati uhani .... 3*50 . B 14 kar. zlate zapestnice .    . .  18 .     „
14 kar. zlate zapestnice z uro od SO K naprej Srebrne zapestnice i aro . „ 13 n „ Srebrne tala zapestnice z uro „ 20 „ w 14 kar. zlate damske ure . H 20 „ m 14 kar. zlate dam. ure z brilj. . 48 . m 14 kar. zlate dam. ure z diam. ..  28 _
14 kar. zlate damske verižice od 19 K naprej 14 kar. zlati damski collier n 9 n „ 14 kar. zlate moške verižice „ 19 „ „ 14 kar. zlate moške ure. . n 40 m „ 14 n zlate m. ure z dvoj. pok. „ 60 n „ I. t, d.            i. t. d.            i. t. da
Hikiisiz zaloga it, milit, zlati*1, snimili in nikljastlfi. kskoi vsi dragi v maje sinko sptajnii predmetu ssrBte mamarasfe are itd.
Mole cene so stavljene take nizko, da kljubujem   največji konkurenci  in nudim  svojim   cenjenim   odjemalcem   največjo   in   najobsirnejso  jamstvo.
H. Sotfner
3lana ia razpofiijah Hioviia. &!avni m !t. podružnica io delavnica, li Peha rata aei.
n juliilBi
■1«    VMllUvi
Ladu jntGigiii235 Uma nr v Sviti. -
Ircrciiti ziahka ,W
Edlns zaostal za majsko tvsnice bi Jeaitf.
Jfotarska  pisarna v  Ijnbljani
sprejme s 1. januarjem
spretno pisarico
s lepo pisavo za popoldan od pol 3 — 6.
Ponudbe s spričevali naj se pošljejo
upravništvu »Slov. Naroda«, če mogoče
s fotografijo.                                         4683
!! Fsnri dobiček S .
je gotovo to kar si človek prihrani s cenejšim nakupom. — Zatoraj priporočamo vsakomur, da si kupi mesto dragega inozemskega konjaka, najfinejši
j         trikronski    ^
ki stane  velika  steklenica   samo 3 Ki
Dobi se v trgovini:
j Leskovic   &   Meden 9   Ljubljana • Jurčičev trg št. 1
j ali v lilij alki: florijanska ulica 1«
€mil ©obris, Ljubljena
Prešernova ulica št. 9, poleg c. kr. glavne pošte.
Povodom božičnih praznikov priporoča svojo vsestransko bogato založeno
trgovino galanterije« igrač,
predmetov za darila, srečolova  in spomine!
Zmerne cene 2                                          Zmerne cene!
8€ a va r ti 2§x^<<
»so aoč      ^^ '^^MS' odprto^^V"% V^
^^^Florijansfaa ulica št. 6.
Pozor!
M miri api m prodaja

galanterijsko blago in pletenine
iz  konktarzree   mase   Ludovika   Dolenca  v/ Prešernovi ulici pod tvorniškinti cenami,
vJT.   t f*\ I J"^Aj
Ljubljana, Mestni trg št. 14
prodaja kožuhovino, čepice, nogavice, rokavice, lovske jopice, ::   telovnike in druge pletenine   ::
30°lo ceneje
radi opustitve navedenega blaga.
Prva goriška
na Starem trgu
priporoča
za božične praznike
svoja priznano dobra vina:
Sladka rebula.   .   .         / 40  vin.
Stara rebnla  ...      „    44    „
:'  va rebula    ...      „    44    ff
3e!osko .....      „    44    „
istrijan čm    ...      „   44    „
Cviček    .....      „   48    „ : Za obiien obisk se priporoča s spoštovanjem
Dragotina Gorjan.
■ Vsem cenj. gostom in odjemalcem
! vesele božične praznike.
VsleB predstojeće inventure izključim nekatere spodaj omenjene predmete
S   s 25°|0 popusta   ~M
c3 stalne cene in sicer od danes naprej                  4537
Bluze iz volne, batista, čipkaste in svilnate. Hišne halje iz barheta, batista in volne. Spodnja krila iz ilstra, klota in svile. Pletene jopice in nekaj kožuhovine.
Modna trgovina P.Magdić
Ljubljana, nasproti glavne pošte.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
regižsirovana zadruga z neomejeno zavezo Rezervni zaklad nad K 700.000.                  v   Ljubljani                  Rezervni zaklad nad K 700.000.
UGT   obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih    **Hi