LJUBLJANSKI ČASNIK.
J\o 27.	V turih 2. mat. Serpana	18SO.
»Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumcra-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.
Vraclne naznanila.
Gospod minister bogočastja in uka je po naznanjenju od 11. Rožnika št. 4566 tukaj-šniga začasniga gimnazialniga vodja Dr. Janeza Kleemanna za gimnazialniga vodja za štajarsko z dolžnostjo postavila, deželne šolske oblastnije krajnske kronovine pri višjim vodstvu gimnazij v njihovih znotranjih t. j. učilno-izrejnih zadevah podperati.
Visoko e. k. denarstvino ministerstvo je po naznanjenju od 7. t. m. št. 2514 sklenilo, pri deželni glavni denarnici v Opavi krediten oddelk vstanoviti, kteri je neposredno z občno deržavno in bankno dolgovsko denarnico v zarajtovanju, in s 1. dnem maliga Serpana t. I. svojo vradno djavnost pričeti ima.
Od omenjene dobe se zamorejo tadaj pri deželni glavni denarnici v Opavi obresti od obligacionov pod določbami prejemati, ktere za kreditne oddelke ostalih kronovin veljajo.
V Ljubljani 19. Rožnika 1850.
Gustav grof Chorinsky, poglavar.
Četertiga tega mesca bo 14. del II. tečaja 1850 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
Zapopade srejnske postave za deželno glavno mesto Ljubljano in predpise obsežka delavno sti sedajniga srejnskiga odbora v Ljubljani za vpeljavo imenovanih srejnskih postav.
Ljubljani 1. julija 1850.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika za krajnsko kronovino
Politiške naznanila.
Oprostenje zemljiš.
Želje in misli podložne zemljiša davkov,
tlake in desetine oprostiti niso ravno nove
zakaj že cesar Jožef II. je bil izdal postavo, po kteri se imajo vse podložne zemljiša davkov in tlak oprostiti. To je bilo pa vender podložnim kmetam in gruntnim gosposkam bolj na voljo dano, kakor zapovedano, zato se jih je pri nas od tistih časov do zdaj le nekaj kmetov tlake in desetine odkupilo. — Bolj hitro se je godilo oprostenje zemljiš in odkupljeva-nje davkov na Francoskem, kjer so bili ne-rektilicirani davki brez odškodvanja odpušeni, rektificirani ali od vlade poterjeni davki pa s petindvajsetnim zneskam letniga davka odkupljeni. — Po ravno tej ali blizo enaki ceni je bilo oprostenje zemljiš vravnano, in scer med letmi 1818 in 1831, vBavarskim, Wiirtem-berškem, Prajsovskem in Saksonskem kraljestvu, in po drugih manjših nemških deželah.
Tudi pri nas v Avstrii je bilo zadnje leta, posebno v letu 1848 veliko govorjeno od te reči, in cesar Ferdinand so 7. kimovca 1848 oprostenje vsih kmetijskih zemljiš, ktero se ima sploh ob enim zgoditi, zapovedali, in scer tako, de so od začetka kmetijskiga leta 1849 vse zaveze podložnosti med gruntnimi gospo-skami in med kmetijskimi podložnimi jenjale.
V	cesarskim patentu 4. sušca 1849, ki so ga Njih veličanstvo cesar Jožef Franc izdali, je na tanko določeno, ktere odrajtvila se imajo jrez odškodvanja, in ktere z odkupšino ali z odškodvanjem odpraviti.
V	tem cesarskem patentu je zaukazano, de se imajo le na terdno pravico vstanovljeni davki, tlake in desetine od podložnih na to vižo odkupiti, ali odškodvati, de bo podložni kmet le tretji del svojiga davka gruntni ali dese-tinski gosposki povernil, in tako svojo zemljo in svoje posestvo popolnama vsih gruntnih davkov za vselej oprostil. En tretjin dozdajnih prihodkov dobe gosposke iz deželne kase, eniga pa zgube, zato ker zanaprej ne bodo imele nobenih del, pisarij, iztroškov in sitnost več, ktere so popred z svojimi podložnimi kmeti imele. S to naredbo je ustreženo vsim podložnim kmetam in večji del tudi vsim gosposkam , in nobeden se ne more nad krivico pritožiti.
Kako velik razločik se pa pokaže v tem med podložnimi kmeti v nemških deželah in pri vas v Avstrii, če jih med seboj primerimo. Na Bavarskim, postavim, mora kmet, de se gruntnih davkov odkupi, plačati enoletni davek pet in dvajsetkrat gruntni gosposki, pri nas pa še sedemkrat ne; to je, na Bavarskem mora plačati kmet za petindvajset let naprej, pri nas pa le za šest let in osem meseov, de je za vselej od davkov odvezan. Ako bi, postavim, imel kmet dozdajniga letniga davka plačati 3 goldinarje, bi mogel na Bavarskem za odkupšino plačati 25krat 3 goldinarje, to je 75 goldinarjev; pri nas pa ima plačati le 62/3krat 3 goldinarje to je 20 goldinarjev.
Boljši kup odkupšine si toraj pač ne moremo misliti, kakor je naša, od našiga miliga cesarja Franc Jožefa odmenjena, in vsak pa-metin kmet jo mora z veseljem sprejeti. S tistimi hudobnimi ali pa zapeljanimi kmetmi, kteri
hočejo davkov oprosteni biti in vender nič plačati, tukej ne moremo govoriti, zakaj njih pravica bi bila krivici kakor krajcar krajcarju podobna, bi bila očitna krivica proti gosposkam kakoršne pravična vlada nikakor in nikoli ne more poterdili.
Z velikim veseljem naj toraj tudi naši krajn-ki kmetje pridejo k postavljenim komisijam, in z veseljem naj podpišejo to za njih tako koristno pogodbo, kakor jih je dozdaj že veliko storilo; naj serčno za dolgo in srečno življe nje našiga dobrotljiviga cesarja Franca Jožefa Boga prosijo, ker jim je njih zemljiša in posestva tako zopernih in težavnih davkov rešil.
P—k
Avstrijansko cesarstvo.
V Mirni 23. junija
Tudi v naši okolici je hudi mraz letos terto močno zadel, kar je stare terteje vsa pozebla in desitudi je tu in tam ktera še odgnala, grojzda na nje lahko ne zagledaš. Večidel je pa tertje od spodej vse odgnalo, in precej, djalbisko raj čez našo nado se je grojzdje perkazalo iz spodnih mladik, tako, de je tisto vpitje de vina čisto nič ne bo, prazno in neresnično. Nekoliko
se vina nadjamo, se ve de veliko manj od lani, če ga od zdaj kaka nesreča pokončala ne bo. Vreme pa ni nič kaj vgodno ne za tertje ne za polje, razun včeraj in danes je bilo prav hladno in mokrotno, merzla burja je gnala. Prememba pogostna dežja z solncem ni za nič dobra. Včeraj teden je tudi pri nas velika nevihta bila; prigodilo se je vreme hudo od juga — od noviga mesta sem čez hribe in dež je curkama lil; tudi toča je en kos polja in vinogradov zadela. Kamor je ploha zadela je močno poškodovala, ker je veliko zemlje odnesla. Privihralo je pa ravno ta dan tudi hudo vreme od velikanskiga kuma, pravijo, de je po hribih tudi veliko škode naredil, de je tam pri Svibnu in okoli toča prav močno potolkla; de ne bo kaj žeti ne tergati. Bog pomagaj! Vino od leta 1849 v ceni močno raste, prodaja se že avstr. vedra po 4—5 gold., starina po 7— 9 gold., ajde ni kaj okolj nas, prodala bi se
po 1 gold. 20 kr., pšenica pa po 1 gold. 50 kr. Pretečeno saboto večer in celo noč je spet tukaj in po hribih tako jako dež lil, de je Mirnišca silovito narastla in svoje bregove pre-stopivši čez njive in travnike proti Mokronogu derla. Voda je veliko zemlje saboj nesla, ker je bila rujava kot ilovca. Ta povodenjje škode veliko uzrokovala. Pod Mirniško grajšino je čez cesto za žago pripravljene reklje nesla in tudi na žagi je več žagane vzela, z vertov je zemljo odnesla al pa jih z kamnjam zasula, pa tudi košenine posvinjala in po bližnih njivah žito poderla. V Mirni je bila v nektere hiše stopila, ena je bila otoku popolnama enaka okoli in okoli je bila z vodo obdana, da ni bilo moč ne noter ne ven. Vender pa ta po-vodenj ni bila na velikosti in sili predposledni enaka, ki se je bila lansko jesen pripetila, zakaj una je bila taka, de je sode po kletih vzdi-govala in tudi v kacili 4 hišah so mogli ljudje pod streho bežati, tekla je na obeh koncih mosta čez cesto in preč, ko se od cerkve dolj
na cesto pride je voda stala. Stari možje ne pomnijo take povodnji. Pretečeni četertik so v Šentrupertski fari nekiga okoli 35 let stariga zakonskiga moža dva sovražnika ubila. Čakala sta ga zvečer na potu; mu de bi ne upil, usta z mešam zamašita, ter ga tolčeta, dejevkrat-kim umeri. Morivci so že v rokah.
Mengeš. Pri nas vse mergoli beračev vsake baže. Kar mavharje zadene, bi mislim že enkrat čas bilo, de bi soseske nikomur trohe ne dale, ki ni v tisti soseski doma. Le s tem bi se toliko vlačugarjem graja postavila, kterim se ne ljubi delati, in ki potem kak razcukan plajš oblečejo, niavho čez ramo obesijo, in tako Od hiše do hiše od vasi do vasi koračijo in s svojimi stokleji ljudi peharijo. Pravih revežev je, če so ravno časi slabi, šembrano malo. Ki je v mladosti pošten in priden, si bo že toliko prislužil, de mu ne bo potreba, s trebuham za kruham hoditi; če ga pa že vender kaka posebna nesreča, kakor postavim dolga bolezen zadene, mu bo gotovo soseska, ki ga pozna rada pomagala. Sej je dobrih ljudi še zmeram dosti na svetu. Kar pa pogorelce vtiče, bi bilo po mojim nar boljši, de bi soseske ostro na to
gledale, de bi vsi soseščani družbi svetiga Floriana pristopili. Ki bi pa vender ne hotel, naj bi tudi njegova obveljala; pa če bi pogorel in s kislim obrazam prosit prišel, naj bi
se mu brez usmiljenja vrata pokazale. To bi bilo drugim v poduk in le na tako vižo bi se tcrmaste buče preverile in družbi pristopile. Ko se kerčma zagleda, strašno krajcarji tiše; ko je pa treba svoje poslopja zavarovati, ne gredo iz rok, kakor bi priklenjeni bili. Še le ko nesreča na glavo pride, se taki za všesmi praskajo, ker ni kej v roke vzeti. Pravil je en Klečan, de sta se koj, ko je ondi pogorelo, dva kmeta vzdignila in kar sta mogla hitro se sekurirat šla. Mislila sta, de bodeta kej dobila; pa malo je mankalo, de se nista kot goljufa v luknjo vtaknila. Marsikdo bi hotel potem dnar; pred, možička! pred bi bila svoje reči zavarovala, in ne bilo bi vama potreba, tak abotne zvijače potem rabiti. Prav bi bilo, debiseberž, berž soseskine gosposke zvolile, ki bi ne le na berače, ampak tudi na bajtarje pazile. Pri nas je en tak bajtar dvakrat zažgati poskusil. Popred je boje svojo kočo zavaroval, ki ni bila 10 ranž vredna in je že sama na kup letela in potem je zakuril. Taka se je letaš že gotovo marsikje zgodila, ker je na toliko krajih slišati, de naenkrat goreti začne, brez de bi kdo vedil, kaj je uzrok.
Kakor drugot so se nove soseske tudi tukej vstanovile, pa Bogu se usmili kako? Več prebrisanih mož se je zlo potegovalo, de bi se Mengeška fara ne v več kakor v dve soseski razdelila. Pa prigovarjali so gluhcam. Prepira ni bilo ne konca ne kraja. Vse vasi so si bile naskriž. Tu so se zavolj kakiga travnika, tam zavolj nive, tu zavolj meje, tam zavolj kakiga majhniga grabna ali clo zavolj kakiga ger-movja in nizkiga drevesa sperli. Nihče ni od-jenjal, torej so se vse vasi skor branile, k drugim prištete biti. Le Mengeško-topoljska soseska ima čez 200 številk, družili še nobena 100 ne; tako de je v Mengiški fari gotovo 12 sosesk. Depala vas šteje okolj 20 hiš in vender je svoja soseska! Depalci so imeli z vsimi sosedi prepir in so se tedej vsim odrekli. Radovedin sim, kako bo ta soseska pisarja plačevala in druge reči oskerbovala. Kakor si je postljala, tak bo ležala! — Z Bogam.
Ljubljana. Včeraj 1. julija so imele vse sodne vradnije ob devetih doppldne v škofijski stolni cerkvi s. Miklavža slovesno duhovno opravilo, kjer ta dan po vikšem ukasu vse sodnije v krajnski kronovini svojo novo službo nastopijo.
Radolca. 24. junija se je v krajnski kronovini v Radolci perva srenja vstanovila.
Austrijanska. Njegovo veličanstvo je mnogim osebam posade v Budimu, ki so se v zoper Madjare hrabro deržali rede in križe podelilo.
# „Pražke Nov." pravijo, de se ne bodo zanaprej na gimnazijih iz posameznih predmetov redi dajali,kakor se je do zdaj godilo, ampak iz vsih predmetov skupej se bo le en sam red pri vsakem učencu odločil, namreč pervi, drugi ali tretji razred ali tudi perven-stvo. Pervi razred učencu pravico da v višji razred stopiti, drugi razred pa mu to pravico vzame, tretji razred pa zraven tega tudi na-svetje, de naj učenec učiliše zapusti, ker ni za učenje.
Horvaška. Naredba ministerstva notrajnih oprav zadevajoč vstanovljenje politiškili gosposk na Horvaškem in Slavonskem.
Po naj višji odločbi od 7. aprila 1850 se sledeče odločbe za politiško vredbo na Horvaškem in Slavonskem naznanijo :
I. Na čelu opravništva Horvaškiga in Sla-vonskiga stoji ban. Pod njegovim predsedništ-vam in vodstvani obstoji bansko svetovavstvo
iz eniga banskiga svetovavca perviga reda, ki se imenuje banski namestnik, iz dveh banskih svetovavcov druziga reda, iz treh banskih koncipistov, eniga expeditorja in eniga pre-stavljavca.
II.	Horvaško se razdeli v sledeče županije: V Zagreb , Varazdin, Križ in Reko; in Slavonsko v županiji Sisek in Posego.
Komitatne gosposke se vstanovijo pod pred-sedništvam in vodstvam nadžupanov od njim pridanih komitatnih svetovavcov, komitatnih koncipistov in expeditorjev.
Komitatne gosposko neposredno pod bansko vlado.
III.	Naj nižji razdelitev dežele store v po-litiško-administrativnem oziru kantoni.
Zagrebška županija se razdeli v šest kantonov z glavnimi mesti Zagreb, Samobor, Ivan, Sisek, Jaška, Karlovet.
Zagrebška županija zapopade kantonske sod-ništva v Zagrebu, Stubici in Berdovca.
IV.	Vodstvo politiškili kantonov preskerbe podžupani z pridanimi kantonskimi koncipisti in expeditorji.
Kantonske gosposke stoje neposredno pod komitatnimi gosposkami, in imajo v svojem okrogu pervo oblast v politiškili zadevah.
V.	Banskimu vodstvu, komitatnim in kan-tonskiin gosposkam bodo potrebni služabniki dani, za odškodovanje za vradne poti znotraj svojiga okroga bodo potno plačilo dobivali, kakor tudi za pisarnične potrebe.
Bansko vodstvo, komitatne in kantonske gosposke imajo naredbe in povelja predstojnikov na tanj ko spolno vati.
Predstojniki gosposk so za celo oskerbništvo odgovorni, se morajo z večkratnim potovanjem prepričati, kako reči stoje, in vsak važneji prigodek predstojnikam naznaniti.
Nižji vradniške osebe imajo ojstro dolžnost, službene naredbe in povelja natanjko in brez mude spolniti, in njim izročene opravila tako opraviti, kakor jim predstojniki zapovedo.
VII.	Ako se primeri, de je kdo zaderžan svoje opravila opravljati, nastopi banski namestnik na mesto bana, na mestu nadžupana komitatni svetovavec, na mestu podžupana koncipist perviga reda, ako se kako drugo povelje ne da.
VIII.	Politiško vodstvo stoji pod ministram notrajnih zadev, kakor naj visi oblastjo.
Delavnost politiškili gosposk se stegne na vse zadeve, ki tičejo opravila ministra notrajnih zadev. Z zadevami drugih ministrov se imajo politiške gosposke toliko pečati, kolikor je potreba, de se naznanila in dopolnenje postavnih naredbizpeljejo, javni red, mir in varnost ohrani.
IX.	Organi politiškiga oskerbništva imajo pri opravilnem redu tako dolgo po postavah in na-redbah ostati, dokler se jim druge postavne naredbe ne naznanijo.
X.	Izpeljava vravnave politiškiga opravništva na Horvaškem in Slavonskem, in postavljenje novih gosposk se bo izročilo posebni vravnavni komisiji, ki bo neposredno pod ministram notrajnih oprav stala, ktere predsednik bo ban.
Samoborski kanton zapopade sodništva v Sa-moboru in Brezovici; kanton sv. Ivan sodništva v sv. Ivanu in Dugaselu; kanton Sisek sodništva v Sisku, Gorici, Pokupsku in Topolovcu, kanton Jaška sodništva v Jaški, Krasiču inKup-čini in Karlovški kanton sodništva v Karlovcu in Bosiljevu.
Reška županija se razdeli v dva kantona z glavnima mestama Bukari in Delnice.
Kanton Bukari zapopade kantonske sodništva v Reki, Bukari in Cirkvenici; kanton Delnice sodništva v Brodu, Merkopailu in Čubaru.
Varazdinska županija, h kteri se tudi murski otok šteje, razun legradske srenje, ki je z križkim komitatam združena, se razdeli v
štir kantone z glavnimi mesti, Varazdin, Kla-njec, Krapina in Čakaturn.
Varazdinski kanton zapopade sodništva v Varazdinu, Lepoglavi, Vinici in Toplici; kanton Klanjec sodnistva v Klanjecu in Pregradi; kanton Krapina sodništva v Krapini in Zlataru, in kanton Čakaturn sodništva v Čakaturnu, Stridovem in Preloku.
Križka županija se razdeli v dva kantona z glavnima mestama Križ in Koprejnec.
Kanton Križ zapopade sodništva v Križu »Neumarhofu, Verbovcu, Poljuni, Osekovi; in kanton Koprejnic sodništva Koprejnic in Lud-bregh. Županija Požeg se razdeli v dva kantona z glavnima mestama, Požeg in Pakrač.
Kanton Požeg zapopade sodništva v Požegu, Pleternici in Bektežu in kanton Pakrač sodništva v Pakraču, Kutini in Daruvaru.
Županija Sisek z delam sremskiga komitata se v štir kantone razdeli z glavnimi mesti Sisek, Verece, Diakovar in Vukovar.
Kanton Sisek zapopade kantonske sodništva v Sisku, Valpi in Šokac Miholacu; Vereški kanton sodništva v Verecu, Vučinu, Zlatini in Orehovici; Djakovarski kanton sodništva v Djakovaru in Našcu, in Vukovarski kanton sodništva v Vukovaru in Tovarniku.
„Agram. Ztg." nikakor ne more veselja in vriska popisati, s kterim so Horvatje Jela-čica bana in vstavo od cesarja podeljeno sprejeli.
*	V vojaških zadevah bodo vsi mejni polki brez izjeme banu podverženi.
Serbska. General Majerhofer je »Jugoslavenske Novine v Vojvodini prepovedal.
#	Iz Zemuna se piše v »Agramer Ztg.ft od 22. junija: Predvčerajšnim so naši veljaki in mestni odbor srečo vošili gosp. generalu Kriiut-nerju od Thatenburga, ker je Feldmaršal Lieu-tenant postal. Nekoliko dni že smo tako srečni, de je ta žlahtni in priljudni general v naši sredi, pa v tem kratkem času imamo že mno-dokazov njegove udanosti in očetovske skerbi za naše blagostanje, in ne bomo odlašali njegovih ukazov vbogati, in ga pri občnokorist-nili napravah po moči podpirati. Zapovedal je on preiskati, kje bi se kako poslopje za vojaško bolnišnico dobili, de bi se bolni iz kosarne prenesli, de bi potem takem vsi vojaki v kosami prostor imeli. Tudi je zapovedal, se posvetovati, kako bi se dala cena mesa po mogočnosti ponižati. O kratkem, on si povsod prizadeva srenji za polajšanje po-skerbeti.
Galicia. Iz Preinisla se piše 10. junija sledeče v »Reichsztg." Boj z orožjem zoper re-
volucijsko stranko je dobljen, med tem se pa boj po časopisih vedno bolj vnema. S kom de je ta boj, vam bom koj povedal. Zoper Ru-sine v Galicii, ki so bili skoz 400 let tlačeni, se Poljci dvigujejo. Namesti de bi se veselili vstajenja tega naroda, mu na noge pomagali, mu stare in nove nesreče polajšaJi, skušajo ti junaki svobode rusinski narod iz noviga potlačiti , in mu vse narodne pravice odrečejo. V cvetju poljskiga kraljestvu so bili Rusini vedno za narod spoznani, kar se vjavnih svedočbah bere: Rex Poloniae, Dux llussiae. Ko se je mala Rusija z poljskim kraljestvam zjedinila, (1572) je stalo v zaveznih pismih, de se ta dva naroda kakor svobodni z svobodnim, enaki z enakim zjedinita; in zdaj, ko Poljsko nobene politiške pomembe več nima, se prederznejo nekteri nepoklicani pisači, rusinski narod z eno čerto zbrisati, ali saj polj-skimu narodu podvreči. V natori razmer leži, de rusinski narod v Galicii, nekdaj samosto^ jin, od leta 1772 pod avstrijansko vlado, ne more več poljskimu kraljestvu podveržen biti, ampak ločen od njih naj hujših sovražnikov. Nekdajni rusinski kmet, ki z Poljci, ktere sovraži, nič več noče opravili imeti, tirja raz-
deljenje Galicije, in hoče imeti samostojno kronovino.
Nek dopisovavec v „Neue Zeit" iz Lvova meni sicer, de je rusinska prenapeta duhov-šina z golufijo in silo ljudi primorala, de so se za to reč podpisali. On pa vendar ne bo mogel tajiti, dejeMazuram (Poljcam), ki so sosedi Rusinov ljubše, ako imajo v Lvovu svoje poglavarstvo kakor pa v Krakovi. Ako bi se pa
poljski kmet rad od svojih višjih gosposk ločil, koliko bolj si bo to rusinski želel? Dopi-savec pravi nadalje: „Tako imenovani rusinski narod, t. j. kmetje!" Žlahtno in velikodušno je zares celi narod zasramovati, in torej nočemo zasramovanja dopisnikoviga dalej pretre-sovati. Ako pa vendar le praša, kajsoRusini za vlado in deželo dobriga storili, se sicer nočemo bahati, pa kar vsak ve, smemo tudi s kratkim povedati. Mi smo tek vstaje v naši deželi ustavili, brez de bi se bili kakor Ma-zuri z človeško kervijo oskrunili (1846), mi smo vladi, akoravno nas zapeljivci zlo dražijo, zvesti, naši vojaki so se zoper revolucijo povsod bojevali, kjer koli je svojo glavo dvignula, v lastni zemlji, akoravno je bila nekoliko časa brez vojakov, smo mir in red ob-deržali, ko so krog in krog nas viharji tulili, in smo se po vsi moči prizadevali narodu vse reči razjasniti; naj se le pogleda, koliko šol se je samo v tarnopoljskeni okrožju z noviga
napravilo, itd.
Ako pa prašamo kaj blagodarniga so Poljci storili, si moramo zares z nedopadljivim od-govoram zadostiti. Sicer dopisnik ne derži ne-lianja podložtva za naravni nasledek vstave, ampak za delo Poljcov, kar se nam, kakor tudi drugim avstrijanskim narodam precej čudno • mora zdeti, dokler nas ne prepriča, de so Polje sami svobodo prinesli. Poljci so zares, mi ne tajimo, tak predlog storili, pa ne sme se tudi zamolčati, de njih namemba pri tem ni bila ravno zlo poštena. Mnenje, de je poljska razumnost zoper razdelitev Galicije, bi, ako se druge okoljšine ne pretehtajo, vlado komaj primoralo, zavolj tega svoje sklepe premeniti, ker ji nameni Poljcov niso neznani.
Ravno tako malo je mnenje dopisnikovo neo-vergljivo, ako meni, de je rusinski jezik neotesan in sirov.
Rusinski narod je z svojim jezikam zadovoljni, in ne hrepeni po poljskem, akoravno je bolj izobražen. Sicer pa Poljci sami spoznajo, de so svoj jezik z pomočjo rusinskiga izobrazili in pomnožili; iz tega se more naravnost sklep storiti, de on vendar ni le tako sirov.
Našiga jezika ni v prejšnih časih le rusinski
narod, njegovi knezi in kralji, ampak tudi mar-sikteri poljski kralj in večidel vsi litavski knezi so ga govorili; naLitavskem je bil več stoletij opravilni jezik v diplomatii v pravdnih rečeh in v šolah. Razun tega ima iz starih časov zlo bogato slovstvo in je bil že takrat izobražen, ko Poljci še Abc niso dobro poznali. Rusinski je zik ni neizobražen, ampak od poljske zati ravne vlade je bil potlačen in torej tudi zanemarjen , de noviga slovstva skorej nič nima; ali kar je vstava prišla, je spet svojo moč dobil.
Ako poslednjič dopisnik veleva rusinskim poslancam, de naj hite, de bodo na Dunaju z deputacio ciganov skupej zadeli, ker imata oba enaki namen, se mu hočemo za njegov sovet zahvaliti. Na zadnje tudi mi svetjemo vsim tistim, ki mislijo z pisanjem reč svoje stranke zastopovati pomisliti: Veliko bolj pametno je, lastne pomanjkljivosti poboljševati, kakor pa neprehama z prenapetostjo pregreš-kov drugih iskati.
Ogerska. „Pester Morgenbl." toži, de se na spodnjem Ogerskem puntarski razglasi od podpihovavcov izdajajo, v kterih se pripoveduje, de so Prusi že trikrat A vstrijance zmagali, in de je Bem z svojo armado, akoravno
z veliko zgubo Donavo prestopil in Avstrijane v beg zapodil.
*	Z 11. julijam bodo, kakor se pripoveduje v Peštu obstoječe vojaške sodništva svoje opravila končale.
Tuje dežele.
Bosna. Iz bosniške meje se piše v „Agra-mer Ztg." od 20. junija: Kar vstajniki tako dolgo niso hotli verjeti, je resnica postalo,in ljudje se počasi prepričujejo, de bo tabart turška vlada svoje povelja z oboroženo desno vedla izpeljati. Nekoliko dni je, kar je v Bihač turški častnik prišel, kteriga je Omer paša v Travnik poslal. Naznanil je, de pride kmalo Omer paša z vojsko in je tirjal od vstaj-nikov, se nepogojno vladi podvreči, in v dokaz de so vstajniki to pripravljeni storiti, je tirjal, de naj bolj spoštovane Turke za poroštvo v Travnik pošlejo, ako tega ne store se bo hudo z njimi ravnalo. Turki v Bihaču so sklenili razun nekterih se nepogojno podvreči, ravno tako tudi Vakupški, ki že poslance volijo; menijo, de se bo vKrajni ravno to zgodilo. Iz prav verjetniga vira zvemo, de Taliir pašatu ni bilo zavdano, ampak on je navadne smerti umeri po 10 dnevni bolezni. Ravno se sliši, de se je na Bulgarskem nov, velik punt vnel, ako je to res, bo gotovo Omer paša imel mnogo opraviti.
*	Iz Skadra se piše od 22. junija: Omer paša je, kakor smo že naznanili v Prištini in Sarajevem z svojim vojaškim oddelkam. Ivomej so zvedili vstajniki v Bosni, de ni šala, de Omer paša zoper nje z vojsko gre, so se podali in terdno poterdovali, de se ne bojujejo zoper Sultana, ampak le zoper krivične tirjatve umerliga Tahir pašata. Se ve, de jim bo vlada milost skazala, de se ti veliki gospodje ne bodo spomnili, de so krisljanskiga rodu, in de jim v glavo ne pade, tuje pomoči iskati. Turška vlada bo vse storila, spozno vavce Mahomeda v Bosni si udane storiti, kri-stjanam ne upa, in se le takrat njih posluži, ako turški aristokrati preveliko silo delajo Vlada misli v Bosni velik dobiček za armado dobiti, ker so Bosnijaki od kraja vsi pogumni ljudje, in se posebno na vojsko v gorah dobro razumejo. Bosnijaki, ako bi se sedajni armadi pridružili, bi je ne pomnožili le za 10,000 mož, ampak za ravno toliko verlih junakov. Poljci, Madjari, Lahi, ki so se na Ogerskem in Sedmograškem zoper Avstrijo bojevali, in ki zdaj stanujejo na Turškem, so turški vladi naznanili, de bi radi v službo stopili,in vlada se bo njih sovetov poslužila. S tem naj se
turška moč z noviga okrepča in ubogimu Raju vsak up vzame, de bi vstaja srečen izid imela. Naloga begunov je Turkom pomagati, in tako svobodomisleči poturčenci si ne delajo težke vesti zoper Slovane na Turškem se bo jevati, ki po svobodi in neodvisnosti hrepene; kmalo se bo pokazalo, kaj bodo ti junaki počeli , ki hočejo le sebe osvoboditi. De pa svoj namen zakrijejo, hočejo svetu na ušesa šep tati, de ubogi raja ni nič druziga, kakor orodje v rokah Avstrije in Rusije, za pogubo Turčije, in vsako prizadetje po svobodi se ubogim rajam zameri, kakor de bi bili izda-javci domovine. K sreči so Turki premišlene natore in narodna prenapetost ne mami njih uma, kakor turkoprijatle, Poljce in Madjare Varovajte se vi turkoljubi! Na zadnje vas bodo Turki zavergli, in naj straš nejši čert ne bo velikodušniga Ožin a nli-a, ampak poturčence zadel Spreobernite se, dokler je še čas; na koncu tiste poti, ktero ste zdaj nastopili, vas čaka le sramota in zaničevanje. Zdaj se z turškim gospodam zoper kristjane potegujete, in ravno nasprotno počenjate, kakor ste v Avstriji delali. Doma ste bili naj hujši sovražniki tujiga
vladarstva, na Turškem se ponujate tuji vladi v službo, ki nima druziga pokazati, kakor kervavi meč, — pest, ktera za ta meč derži, hočete vi okrepiti, vi vošite tej pesti bolj umno glavo in upate z Turki zoper Avstrijo in Rusijo na noge stopiti! Vi pridete za 100 let prepozno z politiko brez namena. Vi junaki svobode se prav radi prav nizko ponižate pred samovoljo Sultana, in vašimu ponosu ni nasproti sedaj gospodu služiti, ki vam zna jutro sto šib našteti, ki noče nič od svobode tiska, od ljudskiga zastopništva, od odgovornosti ve-diti. Ta izdaja nad svobodo in človečnostjo se bo hudo nad vami rnaševala.
Bulgarska. Iz Zemuna se piše „Agramer Ztg.«, de se vstajniki terdnjavo Belgradčik '5. junija napadli, de so pa 500 mož zgubili, in tudi nekoliko turških vojakov je padlo. Vstajniki so zlo slabo oboroženi, topov nimajo celo nič. Omer paša pa jim za herbtam z silno vojsko stoji, tako, de ne morejo nič opraviti.
Laška. 14. junija so cesarski in toskanski vojaki naenkrat mesto Arezzo zapustili in so se v Valle Tiberina podali. Prišlo jo namreč naznanilo, de so se oborožene kardela v hribih na rimsko-toskanski meji pokazale.
Razne naznanila.
—	Na Dunaju je en človek tako napravo znajdel, de ne bo mogel nobeden tat v hiši po-krasti,kjer bo ta priprava postavljena. Tako zvonenje po celi hiši vstane, ako bi hotel kdo skoz okno priti, zid prekopati, ali na kako koli vižo v hišo, de se ne bo le v tisti hiši ampak tudi v druge dobro slišalo.
—	22. junija opoldne je kardinal in knezo-škof S c hvvarzenberg v Prago prišel, in se je koj pri prihodu natihama v velko cerkev podal.
—	V Pestu je bil te dni na oknu pri pošti, kjer se pisma oddajajo, pismo na ogled postavljeno, na kteriga je bil en bankovček za 6 kr. pritisnjen namesti pisemske marke.
—	Od zgornje Moldave se piše: Pri nas skorej vsak dan dež gre, tako, de ljudje ne morejo sena pokositi. Tako vreme je znabiti tudi pripomoglo, de se je kolera pri nas tako hudo prikazala. V nekterih vaseh, ki imajo 300—400 prebivavcov je zbolelo od 40—50 oseb, od kterih po navadi tretji del umerje.
Ljudstvo se te bolezni zlo boji in sicer v nekterih krajih tako, de delavci nočejo na delo hoditi, ker imajo krivo mnenje, de je terplenje vzrok te bolezni.
—	Od 152. maja do 9. junija 1850 je kolera z noviga v česko-lipskem okrožju vstala, tako, de v tem času samo v egerskem okrogu kolere ni bilo.
—	V Xionu se je pretečene dni huda ploha vlila. Ko je ponehala, se kmetje na polje k delu podajo, pa, o čudo! komej so prišli na polje, ko povsod zapazijo žive ribe od tal poskakovati, med njimi je bilo mnogo pol vatla dolgih. Ljudje so se veselili, ko so jih pobirali in polne koše domu nosili. Nobeden ni vedil, kako seje ta čudež prigodil. Babjo-verniki prerokujejo, de bo prav bogata žetev. Pred kot ne, de jc kak vertinec te ribe v zrak odnesel in jih na to polje raztresil.
—	Zadnjič smo naznanili, de pride iz Ter-sta v Ljubljano slavni fizikar in čaroslovec Bergheer, kar se je že zgodilo. Vsak, kdor gaje vidil, terdi, de se v čaroslovju tako dobro obnaša, de vse pričakovanje prekosi. Danes bo dal poslednjo predstavo. V pervem in drugem razdelku se bo v magiških in hidrav-liško-iizikaliških rečeh skazoval, v tretjem pa oslepljeni glavosek pokazal in razložil. Gotovo nobenimu ne bo žal, kdor bo šel njegove predstave gledat. Začne se ob 8. zvečer.
Iz igre „Deborah" #) od Mosenthala.
Tretje djanje.
(Temačno je. Staro pokopališče zadej cerkve. V dnu vratca z germovjem obraščene, ki v cerkev peljejo. Med grobovi sc vidi na desno razrušen steber od bek obdan.)
Deseti nastop. D e b o r a h
(bleda z razčesaniini lasmi, počasi pride, stopi naprej).
Kaj liočem tu? Še sama več ne vem, In vendar moram čakati, ker moram Poklic visoki dopolniti. Sama Ne vem kaj čem, al čutim de s poslednjo Močjo se moje duše lok napenja. Pušico ostro čujem žvižgati, Ki bo zadela neusmiljeno.
(Mirniše.)
Minulo je že sedem dni. Že sedem! Tak dolgo človek mertvega obžaluje. Prižge mu h glavi lešerbo berlečo, In vsede mutast se k njegovim nogam.
(Se počasi na tla vsede).
Tak sedem dni in sedem že noči sedim In obžalujem smert ljubezni moje.
(Z tužno vnetostjo).
Bog, velki Bog, kaj sim storila ti! Kaj nisim tvoj otrok tud? Kaj ljubezen Ni vsili lastnina kakor zrak in luč ? Je greli, če stegnula sim se po njej? Kaj dal si meni od otročjih nog? Umeri mi zgodej je pobožni oče, In mene dal si samovolji v roke; Ljubezni žark mi serca ni vžgal nikdar^ Ki vendar tako vroče je čutilo, V plamenu živemu gorelo je! Kaj sim storila, da me vstvaril si? — In ko sini liotla nekdaj v tihi noči Se z Bogom za življenje pričkati:
Sim njega vidila, sim cula glas njegov, In v moje serce se mi vtisnul je, Čutila sim, zakaj da si me vstvaril, In te hvalila za življenje mučno.
(z povzdignjenim glasom).
In dvignulo iz smertnih globočin S pogumom novim se je moje serce, . Prijelo za rešivno vejo se, Veselo, da življenja luč mu sije. Zdaj val zatuli, veja zruje se, In v černo morje se pogreznem spet.
(Molk), (vstane).
Še živa sim, in zemlja še stoji! Še sije solnce, ko je pred sijalo, Zelena trava še ni vsahnula, Še tiče pojejo ! •— Nevsmiljen svet! Še živa sim! zgubljena, vertoglava!
(Se za čelo prime).
Vtolaži duša se, zmešnjavo to_ Premisli. — Kaj se ti zgodilo je? Ko vidila sim zadnjikrat ga, včeraj — Ne, včeraj ne, že osem dni je dans — Kak gorel je v ljubezni tistikrat! Ti prideš •— praša — Pridem! in sva šla! Jez pridem, in pustim po noči v vihri Otroka, bolno ženo, starčika, Iz svojih pers sim serce stergala, Ga njemu dala, zdaj mi dnarjev da, Za serce dnarjev, in me v tamo pahne! In serce, ti še biješ, še živiš!
(S tihim, stisnenini glasom).
Pri njem je stala lepa deklica In z nježno roko vlekla ga nazaj —
(Zavpije.)
Kje vendar sim! Kaj meša se mi uin?
On ljubi jo, in judnjo zapusti,
Se derzne judnjo z dnarjem plačati,
Kot dekli judnji službo odpove!
Ne, ne! ne zapusti te, ona tirja,
Kar si obljubil, kar prisegel ji,
Pri tvojem Bogu (se začne zaničljivo smejati).
Pri ljubezni Bogu!
#) Pričijočo igro smo poslovenili, podamo to v prevdark.
(Pogumno, divje).
Še moram viditi njegov obraz —
(Iz cerkve se orgle zaslišijo ; z vedno bolj rahlo-nežnim glasom).
Lažnjivo, lepo lice viditi, Ga bom prašala, kaj storila sim,
Da--(se ji solze vderejo).
O Bog! Moje serce, ga še ljubiš!
(Zakrije obličje, orgle, milo, bolj glasno.)
(Bolj rahlo).
Znabiti uni so v njegovem sercu Zbudili krivo misel zoper mene, V njegovih persih vžgali sum, predsod. Beseda rahla me tožila je, Njegovo oko me milo gledalo. Zakaj molčala sim ? Oboli jezik Zakaj si tiho bil, ko je govoril?
(Veselo v slavju).
Znabiti — me še ljubi — ah znabiti Brezimnih muk terpi njegovo serce. In le ljudje hudobni merzlo se Med naju vroča serca vlegli so. Zakaj pri teh besedah zgine čert, Kot da bi klical Bog kristjanov mi: „0n verje name, jez sim Bog ljubezni!"
(Posluša, orgle molče.)
Čuj! glasi zdaj! kot Božji blagoslov, Znabiti je poroka! (Roke sklene)
Amen! Ameo! Odperla vrata, bom pogledala Presrečna, nikdo vidil me ne bo.
(Se splazi k cerkvi, posluša, odpre vrata, se naenkrat naprej vdere in vpije).
Ha!
(Zmešana).
Kje sim! se mi sanja! On je! On je!
(Roko k nebu dvigne).
Ne, ne! ti nisi čul moj Amen, ne! Prekolnem ga, ti gluh si Vsemogočni! Ne pade meč iz neba?
Osveta! osveta! .
(Steče k cerkvi, pa od vrat nazaj odleti).
Stoj! Stoj! soditi ti ne smes! Jehova, Osveta tvoja je, ti sodi ti! Tožnica ostra tu stojim, (roke dvigne)
Kristjana
Pred nesprosljivo tvojo sodbo kličem!
(Stopi k razrušenemu stebru, se z desno roko nanj nasloni, levo mertvo po sebi obesi, oči terdo v nebo opre.)	F. Cegnar.
Grof slik.
(Od F. Kocziczka.)
Franc Grof Šlik, skrivni svetovavec, kamor nik, general konjaništva, poveljnik druzega
vojaškega oddelka in poveljnik naMoravskem
in Silezkem, vlastnik huzarskega polka št. 4, komandeur vojaskiga reda Marije Terezije, velki križanec austrijanskega železnega vel-kega reda krone, vitez cesarskega ruskega reda sv. Ane druzega razdelka v brilantih, reda Vladimira tretjega razreda na traku itd. itd., je bil v letu 1789 v Pragi rojen. V očetovi hiši izrejen, je živi fant vedno na vojaško življenje in vojsko mislil, akoravno ga je njegov oče za diplomacio namenil. Posebno zlo je, ko je že mladeneč bil, hrepenil, se med domače vojake uverstiti, ko se je 1805 vojska pričela. Oče pa vendar mladenču tega ni pripustil in je pustil sina čakati do dover-šenja pravdoslovja. Kakor je bilo tudi to na-gnenju vnetiga mladenča zoperno, je vendar z otročjim spoštovanjem voJji svojega očeta zadostil, in je pravdoslovje še potem obiskal, ko mu je oče 1806 umeri. Še le v letu 1808, ko je pravdoslovje jako doveršil, se je njegova volja spolnila, ker je bil za častnika in poveljnika treh brambovskih bataljonov, ki so se na njegovem posestvu vstanovili, zvoljen. Pri vaji teh vojakov, ki so bili sostavljeni iz vsili stanov domače dežele, se je sam v vojaštvu vadil, tako, da je, ko ga je v letu 1809 bojna tromba na borišče poklicala, častnik brambovcov nehal biti, in za častnika pri polku oklepnikov Albrehtovih izvoljen bil. Vojvoda
grof Bubna, kteremu je umni, mladi mož do-padel, ga je za svojega pobočnika zvolil.
Po bitvi pri Efferdingu se je on z svojim
vojvodom nazaj pomaknul. Ker je bil takrat grof Bubna general adjutant cesarja Franca, je bil vedno pri cesarju, torej tudi grof Šlik. Njegova lepa postava, njegov dopadljiv obraz, sta ga posebno ženskim prikupila, vojaško obnašanje in umnost pa zadovoljenje predpostavljenih pridobile. V praktičnih opravilih je moral vedno pri grofu Bubna-u biti, kterega je mladi junak spoštoval in ljubil.
Pervikrat je bil v ognju priPasau-u, potem pri Aspernu, kjer je bil za eno stopnjo povišan. Po bitvi pri Vagramu je bil pričijoč ko so mir sklepali v Cnaimu. iz Dotis-a, kjer je bil glavni stan armade, je bil grof sedemkrat na Dunaj poslan, de bi se zavolj miru pogovarjal, pri tem je večkrat z naj bolj imenitnimi osebami Francoskega clo z Napoleonom v dotiko prišel. Med tem je bil pa Šlik za stotnika pri Radecky huzarjih zvoljen, in je po sklenjenem miru težko nalogo prevzel, ne-ktere posestva Francozom prepustiti, naloga, ktero je angleško vojaško brodovje hotlo ove-rati: pa jug in burja sta Angličane primorala v globoko morje se podati, tako da so Francozi otoke posedli.
Ko je grof iz Reke prišel, je iz vojaškega stanu stopil, ko se je v letu 1812 spet vojska začela. Med tem časom je živel na svojih posestvah na Češkem in je velikodušno podperal svoje podložnike, ker so pod vojski-no butaro zdihovali.
V vojski 1813 je Šlik spet za orožje zgrabil. Vojskoval se je pri Draždanah na strani vojvoda kneza Schvarcenberga, h kteremu ga je cesar poslal; pozneje je tudi bil boju v ruskih stražnikov pri Pirni pod Ostermanom. Skoz Sredo sovražnih straž je prišel brez nevarnosti k vojskovodju Schvarcenbergu nazaj in se je z njim skoz Toplice nazaj pomaknul in pri Kulmu bojeval. Ko se je daljši čas v Toplicah deržal in po boju pri Arbesau-u, ko se je armada proti Lipsii pomikala, je hrabri grof Šlik z ruskimi dragonarji dvakrat Fran-cose za podil, zatorej je tudi ruski red Vladimira prejel. Pri tem napadu je tudi v glavo rano dobil, pri kteri je desno oko zgubil in sedem mescev na bolni postelji ležal.
Dogodbe so med časom, ko je bil on bolan, veličanske postale. Združeni vladarji so zmagali in v Pariz vhod deržali, kamor je bil grof, ko seje ozdravil, za berzoteka poslan bil. V teh dnevih je mladi mož mnogo veselja vžil, in je v Parizu vstal tako dolgo, daje bil za četnika zvoljen in na Avstrijansko nazaj poklican.
Zbor vladarjev se je na Dunaju pričel, in Šlik, ki je bil ruskemu caru Aleksandru za poslužnega častnika izbran, je imel priložnost pri tistem imenitnem zboru biti, ki ga je v več rečeh podučil, kakor skušnje celega življenja. Gotovo je, da je tudi beseda grofa Šlika kaj veljala, ker je bil velik prijatel vojvoda Bubna, in blizo cara Aleksandra, kakor tudi v tesni
zvezi z drugimi avstrijanskimi velikaši. Znano je, kako naglo so se vladarji razkropili, in svoje armade zoper Francoze poslali, ko so culi, da je Napoleon iz otoka Elba pobeg-nul, in na Francosko prišel. Grof Šlik se je podal na čelu ene divizije na Francosko, je vendar le malo v ogenj prišel in razun štirinajstdnevnega četovanja in imenitnega ležišča pri Dijonu je le malo skusil, kar bi bilo večje važnosti.
Med dolgim mirom, ki je po kratki vojski nastopil, je grof Šlik od četnika do feldmar-šal Jieutnanta in vlastnika polka prišel, in težko, da bi bilo njemu to mirno življenje po volji, ako bi ne bil vedno na poti bil iz enega kraja v druzega. Prišel je zaredoma v mesta: Pardubic, Debrecin, Dunaj, St. Polten, Austerlic.
(Konec sledi.)
Zmes.
Smešen naslov pisma pisaniga na Laškim: An die Baur franz lukik Bezerk Naidik fare sind Rupirt durf direjnaviz has N. 20 Jin Untirkirain.