Štev. 51. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 19. december 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Centi: 'doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: em2 75 par; 1|4 strani dobi 20°/o, 1|2 strani 25°/* i cela stran 30 o popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em8 1*50 D., v s Poslanom » 2’50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5°/. do 50°/. popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Govor narodnoga poslanca J. KLEKLA. Te govor so meli g. poslanec pri nametavanji državnoga proračuna (potrošov). Šlo se je za to, da se znižajo davki. SLS. je, kak se vidi s toga govora delala za znižanje davkov z odpravljeni nepotrebni izdatkov, radičovci pa ravno nasprotno. Te govor kaže Radičovo politiko v pravoj svetlobi. Gospodje narodni poslanci! Prí razpravi drž. potrošov za leto 1924/25. je bio odsek finančnoga odbora brezi razločka strank soglasno mišljenja, da je delo ministrstva za agrarno reformo vse obsodbe vredno in da trbe popunoma preosnovati najprle ministrstvo samo, či se šče dosegnoti Zdrava reforma pri agrarnom pitanji. Kak radičevci razsipavlejo. Prva reforma najmre’ona v ministrstvi se je toti napravila tak, kak je zahtevao finančni odbor, najmre da_se pomaga, Siromaškomi narodi s hitrejšim rešüvalo! njegovi pritožb in zahtev, nego ravno nasprotno. Z imenüvanjom ministrovoga pomočnika in dvej državni podtajnikov, šteri slüžb je -prle ne bilo, so se bremena povekšala, poslovanja v ministrstvi pa vseedno nejde hitrej, nego se je, kak je razvidno iz Vnogi pritožb, ešče poslabšalo. (Pomočnik i podtajnik]' v ministrstvi majo vsaki skoro telko kak ministri sami, najmre okoli 1 miljon kron na na leto. A ministrstvi prosvete i socijálnoga skrbstva je nikdar ne bilo tej mest. Te je napravo Radič, da je dobo za svoje ljüdi masne slüžbe. Tak radičevci delajo za znižanje davkov, i samo kratko vidnosti njegovi poslüšalcov je popisati, da on ešče vüpa vüsta odpreti proti davnom. Ur.) Gospod minister za agrarno reformo Paveo Radič je v svojem govori povedao, da je dobo od svojih prednikov sama bremena in teškoče, Zednim je pa tüdi izjavo, da so se prle vršila vsa dela samo začasno, to je nekončno veljavno, in da je ta okolščina vzrok nereda, všterom je prevzeo ministrstvo za agrarno reformo. To je istina, da je prevzeo to ministrstvo resan v neredi, nege v istom, če ešče ne v vekšem neredi so pa prevzeli to ministrstvo tüdi njegovi predniki. Njegovi izjavi pa moram dodati, Štero bi pravzaprav on sam morao včiniti najmre, da je on prevzeo tüdi jasne točke in bogate oaze. Med podedovani dobrinami naj mi bo dovoljeno pokazati na delovanje g. Ivana Vesenjaka, ki je brez pomočnika in brez državnih podtajnikov vršil vse delo sam in je v vsestransko zadovoljnost rešo več stotin aktov. Či bi se v ministerstvi po njegovom ministrstvi na leto prišparaš 3 miljone kron s stremi uradniki. Korošec pa je vodo 2 ministra z ednov plačov. Vodo je tak, da je vsaki bio z njim zadovolen. Ur.) Če so predniki zdajšnjega g. ministra za agrarno reformo mogli - delati brez pomočnika in brez državni podtajnikov, či so mogli rešüvati najžmetnejše posle, to je delitev zemlje, potom bi se tem ležej delalo zdaj brez pomočnika i brez podtajnikov. Če se šče šparati, naj se začne pri glavi. Šumo od okroglo óOO.OOO din. nepotrebni izdatkov na leto ne smemo meti za . malenkost, ar smo že itak prestopili meje naše potrošne ednakosti i kda mamo že telko nujnih potrebčin, s štere nega nikšega kritja. Priznavam, da potrebüjemo inženirje in geo-metre, kakor pravi g. minister v Svojem govori, a nikak ne potrebüjemo tri državne podtajnike in pomočnika ministra. To je gola istina, zato naj Se šparanje začne tű. Ne je moj namen, gospod minister, da Vas napadani. Moj namen je stvarno Soditi od predloženoga prornčuna. To je moja dužnost kakti narodnoga poslanca in ví bi mi morali biti zahvalni či vam dokažem krívivice, štere Se godijo narodi prí zvršit-vi agrarne reforme. Kmice v Sloveniji i Slovenski Krajini. Že večkrat sem našteo krivice, štere se godijo ljüdem pri izvršavanji agrarne .jjeforme v Sloveniji posebno pa Vrelov. Krajini. To sam včino Predkratkim pri priliki interpelacijo Jugoslovanskoga muslimanskoga kluba. Te povedano krivice dnes neščem ponavlao Naj zadostüje, da se doteknem jedra tej krivic. „Z naredbov od 21. julija 1919.“ — povedano v Svojem oddvojenom mišlenji — „se je prizadejala Sloveniji velika krivica, ar se v toj naredbi pove, da se morajo v Sloveniji za Veleposestva posestva imanja, šteri ve-likost znaša več kak 75 hektarov obdelane zemle, ali 200 hektarov zemlje poprek pritom je določeno za Hrvaško 100 hektarov obdelane zemle ali 300 hektarov zemle poprek, za Vojvodino, Srem in nove kraje Srbije 300 hektarov obdelane zemle, ali poprek 500 hektarov, Krivico tembole občütimo, či se pomisli, da je velik del Slovenije nerodo-vitm, planinski svet, nasprotno ležijo v Vojvodini in Sremi posestva v ravnini, z rodovitnov zemljov, štere obdelavanje je vnogo ležeše, kak obdelavanje v Sloveniji. Posledica te krivice je, da je vnogo kmetov na Gorenj-skom, v Savinjskoj dolini, na Pohorji itd., šteri sami obdelavajo zemljo, prišlo ppd vdarec agrarne reforme pa njihova imanja, štera obstojijo po večini iz visoko ležeči planin i kamenja, ali iz gošč, štere so nepristopne, ali je iz nji hasek dobiti nemogoče, merijo več kot 200 hektarov. Vsa naša prizadevanja, da se kmete, ícT sami ' obdelavajo zemlo, reši vezalje agrarne reforme, so bila dozdáj brez uspeha. “ Dodati moram, da so bile ravnotak neposlünjene zahteve prekmurskih agrarna interesentov, ki so zahtevali, da se veleposestni-kom ne bi dovolili prevelki hy-permaksimumi, nego da se tista zemla razdeli med siromake. Na ednoj strani, in to na siromaškoj strani, tam kde je teliko agrarni interesentov, se ostro zvršavle odbredba na drügoj strani se pa bogatim veleposestnikom, ki so poleg toga ešče drűgi državljani, protizakonito dovolili več zemlje v lastnoj uporabi kak bi se smelo. Poudarjam, da je to protizakonito. Namen agrarne reforme je, poljedelski proletarijat, te Socialno najslabejši kmetski stan, rešiti iz socialnoga domenkanjas podelitvijov zemlje. A te namen se je v Slov. Krajini že od vsega začetka zvršavala agrne reforme v kot postavlao. Po predpisaj agrarne reforme bi morao vsaki poljedelec, ki nema več kak 8 katastralnih oralov lastne zemlje, dobiti zemlo. To pa pomeni teliko, da je pri nas niti Polovica naših agrarnih intere-sentov ne prišlo do veleposestniške zemle. I drüga Polovica, štera je dobila zemljo je ne dobila teliko, .keliko, bi njoj šlo po odredbi. Pri nas so se parcele delile v malih plügaj, ne pa v veliki, kak pravijo odredbe. Tak so dobili ljüdje oral po 1200 kv. klaftrov mesto po 1600 kv. klaftrov. Pri travnikaj pa so se davale ešče od malih oralov ménjše parcele v zakup. I čiravno se je prvotni cio agrarne reforme ne dosegno, to je, da naš Siromaški narod sploj ne prišeo de zemlje ali pa ne v zadostnoj meri, drži ministrstvo za agrarno reformo velke hyper-maksimume v Dolnji Lendavi in Beltincih. Tej hypermaksimumi so ešče vekši od onih na Hrvaškom in v Vojvodini. Tej hyper-maksimumumi se morajo v najkračišem časi Odpraviti i se mora zemla razdeliti agrarnim interesentom, ki na to zemljo nestrpno čakajo. Nad 20Ó Prošenj leži že več kak 2 leti v ministrstvi, v žteri najsiromaškejši našega naroda prosijo za zemlo, da se morejo na njoj naseliti. Te prošnje se rešijo poleg toga je zemla neobdelan in nemajo od nje haskov ne držáva, ne Siromaki. Zemla je na razpolago, a ne da se onim, šterim pripada, a za oddajo pa ponüvlejo, da bi na njej visoke procente slüžili. Žele veleposestnikov i njihovi namestnikov po velikih hiper-maksimumaj ne smejo izjalovio namena agrarnoga zakona. Zemla je tű in se mora razdeliti potrebnim agrarnim interesentom. Hipermaksimumi. s šterimi veleposestnik lahko prosto razpolaga in na štere zakon pri prodaji ne sme položiti svoji prstov, ne smalo preprečiti. glavne-ga namena agrarne reforme, to je obrambe socialno najslabejšega in najbóle zapostavlenoga kmetskoga proletarijata. Ar ste, gospod minister, pri nas z začasnim agrarnim zakonom rešili patronatsko pitanje, nega več zroka za vekše hiper-maksimume v Prekmurji. Tej veliki hipermaksimumi se morajo Odpraviti i zemla razdeliti med narod. Mera maksimuma v Sloveniji pa naj nede menša od One v Hrvaški. Vse ugodnosti, štere vživlejo veleposestniki z maksimumom na Hrvaškom, se morajo raztegniti tüdi na kmete v Sloveniji, šteri so v primeri z veleposestniki resan Siromaki. Zdaj pa vidimo, da se tej kmetovje v Sloveniji i najsiromaškejši ljüdje v Prekmurji na stran postavlajo, se pa bogataši celo večkrat tühinski državljani. (Klici na levici: Tak je.) Betežniki. Ar govorim od Siromakov i od namena agrnoga zakona, mi bodi dovoljeno dadvákrat siromaške agrarne interesente. To So betežniki za štere brezplačno skrbijo v Svoji bolnišnica!! ustmene sestre. Posestvo, štero majo usmiljenke, je last teh betežni sirot. Država ravna itak po mačinsko z našimi bolnicami. Njeno brezbrižnost nadomestijo usmiljenke s svojov brezplačnov podvorbov in skrbjov, štere GLasilo Slovenske krajine 2. NOVINE 19. december 1926. stroške pokrivalo z dohodki svojega imanja. Ar pa to imanje presega za par plügov za Slovenijo določeni maksimum, šteroga določi agrarna reforma, ne presega pa onoga za Hrvaško ali Vojvodino, je prišlo pod vdarec agrarne reforme i je odvzeta zemljá tem najvekšim siromakom i dana onim, ki so menši Siromaki. Bila je vložena prošnja, da se niha zemljá tem siromakom, nego ne vem, ali je ta prošnja že rešena ali ne. (Prošnja je pred kratkim rešena. Ur.) v imenu tej betežni sirot, tej najvekši siromakov na svetu, apeliram na gospoda ministra za agrarno reformo či je tozadevno prošnjo ešče ne rešo, naj jo reši v najkračišem časi. Namen agrarnoga zakona govori za ugodno rešitev toga pitanja. Drva. Jaz se tnoram leto za letom boriti proti izvozi drv iz Prekmurja. Naša pokrajina,nema zadosta drv, posebno takzvane Ravensko in Dolensko ne. Siromaški Ijüdie nemajo ne . drv, ne stavbnoga lesa. Po odredbi z dne 28. februarja t 1922. mora dobiti letno agrarni interesent za svojo hišo 8—16 kubični m. drv za kürjavo i 15 kubični m. stavbenoga lesa. V zadnjem svojem govori sam doprineseo uradno štatistiko, s šterov sam dokazao, da naše občine, ne sá-mo da ne dobijo te po zakoni jim priznana količine drv in stavbenoga lesa, nego da se dogajajo slučaji, da še ménjše zahtevane količine ali sploj ničesa nedobijo. Ta Statistika dokazuje, da.g. ministra za šume in rudnike prestopleta in prelamlata uredbe. Vse prošnje in vse pritožbe v tom pogledi nikaj ne pomagajo. Jaz sem se že večkrat pritožo tak pismeno kak tüdi z rečjov. Či se potožim proti tem krivicam na ministr-stvo za agrarno reformo, mi odgovorijo, da ono samo tu ne odločüje, nego da je za to pozvan o i mini s trštvo za šume i rüdnike, Či pa pridem s pritožbov pred to ministrstvo, trte pa pali pošljejo nazaj k ministrstvi za agrarno reformo. (Fr. Smodej: Sijajno 1) (Obe ministrstvi so meli radičovci. Ur.) Nieden se pa ne potegne nieden se ne briga za naše ljüdi, za našo pokrajino- štera najbole trpi na pomenjkanji drv, čiravno bi se po zakoni, šteroga sem že imenüvao morali obe ministrstvi brigati za to in preprečiti izvoz drv, ali pa te izvoz vrediti tak, da Prebivalstvo zavolo pomenjkanja drv, nede trpelo še vekšega siromaštva kak ga pa v istini za more prenašati. Mi zahtevamo, da se iz naše pokrajine ne dovoli izvoz drv, dokeč domači prebivalci ne dobijo po zakoni določene količine. Mi ne zahtevamo, da bi se nam dajata drva zobston. Mi je plačamo pošteno, včasih ešče več kak so vredna, nego zahtevamo od ministrstva za agrarno reformo in od ministrstva za šume in rudnike, da se nam zagviša telko drv in stavbenenoga lesa, kelko nam po odredbi i po zakoni ide. Pri toj priliki morem gospoda ministra za agrarno reformo opomenoti na dva slučaja. V okolici Dolnje Lendave so se naše šume že preci izredčile, izsekali so je in les izvozni. (Ivan Vesenjak: Pa ne za Prekmurce.) Za nas so pali pripelali, da smo te dragše plačüvali. Zdaj prosi drüžba Janekovič dovoljenje za se- kanje v Biikovnici in Kobilji. Dovoljenje se priporača zato, da je narod Siromaški in potrebüje zemlo, da si pridela potrebnoga krűha. Zato pravi tisti urad, da trbe šume iztrebiti in spremeniti v travnike in polja. Te zrok se naprej prinaša te, kda na stotine i na stotine oralov zemlje leži neobdelan« in nerazdeljena, s šterov si ščejo shasniti samo prekiipci. A te isti urad, ki prinaša imenovani zrok je ešče lansko leto na onom i istom mesti, kde zdaj priporoča'??se-kanje, onomi in istomi narodi odvzeo pri šumi ležeče travnike, Štere je narod že 50 let meč T zarende, rekši, da so v Prekmurji potrebne, da pripadajo šumi, in jih je tüdi dao zasaditi z drevjom. (Smeh). Te del Veleposestva je zdaj zaznamenilvani kak travnik v zemljiško] knjigi. Teda lani se odvzeme travnik in spremeni v šumo, letos pa šumo ščejo spremeniti na onom i istom mesti in po onom in istom uradi ^travnik, v polje. Zakaj to? Samo zavolo toga, ar je hasek v prejšnjega lastnika zahteval, da se spremeni travnik v šumo, interes zdajšnjega lastnika pa zahteva nasprotno, da se šume spremeni v travnike iu njive. To je očivesen dokaz, da je lani brano urad prejšnjega lastnika, šteri je potrebüvao vekši hipermaksimum. letos pa brani haske novoga lastnika, šteri potrebüje peneze, pri tom pa püsti, da narod trpi tak pod prejšnjim kak pod zdajšnjim posestnikom. (Klici na le-vici: Čüjmo, Čüjmo.) To ni pravično, take krivice se morajo Odpraviti. (To se vse godi zavolo Janekoviča i Radiča. Ur.) Jaz v imeni celoga prekmurskoga prebivalstva znova i znova protestiram proti izvozi, drv in stavbnoga lesa iz Prekmurja, dokeč ministrstvo za agrarno reformo y sporazumi! z ministrstvom za šume in rude ne zagviša končibar telko drv in stavbnoga lesa za domače Prebivalstvo, kelko predpišüje imenüvana odredba. Narod les in drva pošteno plača, ešče preveč plača. lzgovor, da narod drv nešče, ne drži. Cene so včasih bile tako prefirane, da jih narod ni mogel plačati. A to neje dokaz, da drv ne mara. Jaz sam sem pred par leti, da se izognem pretiranim cena küpo n. pr. v Varaždinu vagon drv, in suprot vsem prevoznim stroškom so me koštala ta drva vendar 1.500 dinarjev menje kak bi me pa koštala doma. (Klici na levici: Čüjmo, Čüjmo!) Teda lzgovor, da narod drv ne mara in da se zato lehko izvažajo, ne drži. Narod bi rad küpo drva, samo cene morajo biti poštene in krščanke Hartner. Verjem, da je veleposestvo kneza Eszterhazija küpila tvrdka Janekovič, verjem, da je to narodna drüžba či füdi se pravi, da je Odzaja Stines. V tom pogledi bi bilo vse v redi. Ne pa je tak gladka stvar pri odaji šum grofa Gabriela Battha'nyija pri Gornjoj Lendavi. Nacionalizacija feh šum se je vršila na te način, da je prišeo lansko leto lastnik skrajno šovinistič-nega madžarskega lista »Szabadság«, šteri je začasno stavbni, v Beograd na ministrstvo pa je tak dugo mehčao, dokeč njemi je ne izposlovalo dovoljenja za Odküp tiste zemle i to, kak sem zvedo brez opitala domači uradni zastopnikov. (Minister za ag- rarno reformo: Rada je to bilo ?) Meseca novembra lanskoga leta. Dobo je teda dovoljenje za naküp tiste šume, ka je velika krivica, ne zavolo toga, ar je te gospod Madžar, vej je naš državljan, in je bila stvar v tom pogledi v redi, nego krivica leži v tom, ar se s tem dovoljenjom hasni človeki, i ki je imenüvao v svojem »Szabadsága naše narodnjake, ki so se borili za ustavitev naše narodne države, palače, to je norce. — Kak je imenüvao člane Radičove stranke, ne smem povedati, ar bi dobio od gospoda predsednika. (Ki je »Szabadság« šteo fak zna kak je imenüvao.) (Smeh.) Ob drügim je pa za to krivično fo dovoljenje, ar je te gospod v tistom časi dobio to, kda je skočo prek vsake stranke v krilo Hrvatske seljačke stranke, in sme eks-sploatirati šume grofa Batthanyija i vtekneti masne dobičke za svoj žep na škodo siromaških Goričancov, kda bi bilo ministrstvo za agrarno reformo te šume lehko samo parceliralo v hasek naši sirot. (Minister za agrarno reformo: Nista mi nije bilo znazo o tome.) Ne pravim, da ste fo ví podpisali, gospod minister, a istina je, da je dovoljenje dalo ministrstvo in to se je zgodilo brez znanja fisti uradov kak se mi je povedale. To je strašna sramota za narodno miseo v Prekmurji, in v hasek te bi bilo, da gospod minister pred svojim dovoljenjem Pozvedi od cele stvari od pozvani lüdi za te zadeve, čiravno bi bili tej pristašje drüge politične stranke. Te gospod teda zdaj na škodo malih siromašnih posestnikov vleče velikanske dobičke s parcelacijo šum, štero parcelacijo bi moglo ministrstvo samo izvršiti v hasek malega človeka. Listi v Sloveniji poročajo obširno o tej stvari. (Zvedeli smo, da je Hartner püsto zemlo skr-čeni šum na Goričkom tržo po 6 Din. kvadr. klaftar, na Ravenskom'pa so jo agr. interesenti küpivali po 2 pa pol i 3 Din.) Agrarna revizija v Dolnjoj Lendavi. Ministrstvo za agrarno reformo pravzaprav upravlja 5 ministrov, eden glavni, njegov Pomočnik i pa trije državni podtajnik!. To je posebnost na celom sveti. Na šparanje gledoč sem od te sfvari že povedao svoje mišlenje v záčefki svojega govora, da se mora namreč večina tej mest Odpraviti. Opomene«) pa to obilno ravna-jočo napravo ešče z drűgoga zroka. Či že mamo fe aparat, se naj konči uporabi, da se zavole njegove nemarnosti ne prelamla zakon. Leta 1920. 12. 2. je izdana pod Štev, 2.119 od samoga Prestolonaslednika podpisana zakonska uredba od vrediti ministrstva za agrarno reformo SHS. štere 27. Člen določile Postavitev agrarne direkciJe v Ljubljani. I fa agrarna direkcija je po tom istom členu izvrševalna kotriga ministrstva za agrarno refermo za njeno pokrajino, Ta pokrajina je pa določena po naredbi ministrstva za agrarno reformo od 16. 7. 1920 v členu 2. in se glasi: »Ta direkcija je izvrševalna kotriga ministrstva za agrarno “reformo za področje Slovenije s Prekmurjom.« Prek te zakonske uredbe ne bi‘smeo iti gospod minister in ne bi smeo na stran potisnoti delokrog ljubljanske direkcijo pri revi-ziji agranih subjektov in objektőv v dolnjelendavskom okraji in ne bi smeo toga posla izročiti Zagrebški direkciji. Tü je postopao popunoma proti obstoječim zakonskim odredbam, čiravno bi on meo za isfino velke, z dokazi odprte Zroke, da nima zavüpanja v revizijsko delo ljubljanske direkcija, niti v tem slučaji ne bi smel poslati Zagrebške direkcijo, nego bi morao iz svojega bogafega ministrskoga namešfenišfva ednoga gospoda v naš kraj, ki bi tam zvršo revizijo mesto njega, Samo ta rešitev bi dala zakonsko opravfčbo reviziji, štela pa žalostno kriči po drügi pritožba]. (Minister za agrarno reformo: Komisije se formiraju iz svih ureda.) Zakaj se je to zgodilo potem samo v Dolnjoj Lendavi ? Zakaj ne i v Murskoj Soboti? Če mate svoje velke Zroke proti ljubljanskoj direkciji, nemam ničesa profi lomi, a ne smete prelamlati zakona, Konštafiratn samo to, da je bilo vaše postopanje v tem pogledi protizakonito. Ne gledoč na fo, da se fa, obstoječim odredbam nasprotujoča revizija, vrši na imanji prijatela gospoda minisfra, je skrajno nedopusten način s šterim se vrši. (Franjo Smodej. A zato je delegira-na Zagrebška direkcija.) (Janekovič, ki je prevzeo imanje v Dolnjoj Lendavi, je osebni prijateo Radičevcov i bivšega ministra za agrarno reformo Pavla Radiča. Tűdi je stanüvao v Zagrebi v Radičovoj palači. Ur.) NEDELA. v adventi 4, Evangelij je Spisao sv. Lükač v 3. poglávji od 1. do 6 vrste. »Glas kričečega v püstini; pripravite pbt Gospodovo, zravnajte njegove počice.* V svetom adventnom časi sv, Maticerkev ” vernike pripravla na Prihod Gospodov. Spomina je na tiste Žalostne čase človeštva, kda je po grehi- zblodjeni Človik hodo po količni potaj grešnosti. Adventni čas je špomin, na tista jezerolet, v šteri je Bog človečanstvo pripravlao na prvi Prihod Kristusov. Pripravlao je tak, da je prepüsto narode samim sebi, da so se prepüščeni samim sebi vsikdarbole pogražali v Povoden greha. Bog je šteo, naj ljüdstvo pride do spoznanja, da brez njegove pomoči nemro dugo obstati na pravoj poti. Z drüge strani pa je Bog obdržao v izvoljenom izraelskom narodi perino vüpanja na Odküpitela vsega človeštva I kembole je poganstvo gazilo v grehi, tembole so odebrana srca hrépenela po Odrešitev »Nebesa ga rosife i oblaki naj dež-čüjejo Pravičnoga . . D l Bog je poslao tiščec pred prihodom Kristusovim sv. Ivana Krstitela, da ta verna srca pripravi, da se nebi spačila nad Sinom božim, ki je pred svetom ži vö v hišici svojega hranitela, siromaškoga tesača. To pripravlanje na prvi Prihod Gospodnov pa naobrača sv. .Maticerkev na Prihod Kristusov v düše vernikov. Žela sv. Materecerkvi je, da si verniki v sv. adventnom časi očistijo v vredno opravlenoj spovedi svoje düše i tak pripravijo pot Gos-podnovo. I fo je, ka ma advent tak nekaj lepoga na sebi : čiščenje dűš i Prihod Gospodov v düše. Ludvig GranašAi pravi; »Nihče med ljüdmi nemre zapopadnoti i popisati, s kak- 19- december 1926. NOVINE 3. gim gorečim brepehenjom neskončana dobrota želi priti v verno düšo i tam prebivati." Bog, kak neskončno popu-no bitje, ma sam v sebi. vso blaženost T ne potrebüje k svojoj blaženosti nikaj i nikoga, vendar ga ljübezen do nas nagible, da pride s hre -penezom v düše i je z svojov navzočnostjov osreči i pripravla na večno srečo. Sprimo tede to neskonča-no Ljübezen i Dobroto z lübečim i • • .... -.r-ii , i,, - irnTC ..-ríTjrarr. n..r- asua■———— spokornim srcom. NIKOLA PAŠIČ. V-petek, 10. toga m. se je razneslo po celoj državi bliskoviti glas, da je Nikola Pasič, voditeo radikalne stranke i voditeo politike v predvoj-noj Srbiji i v zdašnjoj Jugoslaviji, nanagloma j mro.* Vseširom so te glas sprijali z velkim začiidenjom. Znano je bilo da se je več kak osemdesetlet-ni starčekfzadnje dneve preci ozdravo i je ravno pripravlao zadnji naskok na prejšnjo vlado, da ešče ednok i zadnjokrat prevzeme.odstvo vlade i pri tom ga je, dojila smrt. Pokojni je toti slüžo zmotnim političnim navukom, nego tem je slüžo z nedopovedlivov močjov celi 50 let. V tom pogledi je bio velki i svetov-noznani politik. V četrtek večer je bio Pašič pri večerji ešče preci dobre vole. Po večerji si je ešče z večimi politiki po-govarjo.Nato njemi jej postanole hüdo. Večkrat je toti prišeo k sebi, nego vöre so bile prečtete. Po 12 vör mantrala je mro. Položili so ga v saborno ■ cerkev. Sprevod je bio v nedelo. Gledalcov so bile pune vulice. Sprevod je bio dugi na več kilometrov. Na sprevodi je bio tüdi sam krao. Pred trilgov so nesli 46 njegovi odlikován} (medalij), za njov pa so nesli i pelali na veči automobilaj vence, šteri je bilo 262. Med venci je bio eden zlati, šteroga so njemi radikali darüvali za njegovo 80 letnico i šteri je vagao 40 kil. Poleg toga njemi je dao tüdi krao ednoga srebrnoga. Slovenska Krajina. — Nova monštranca (svestvo) v M. Soboti. Na Nevtepeno poprijetje je bilo v našoj cerkvi prvokrat izpostavleno Najsvetejše v novoj monštranci. Nova monštranca je s čistoga srebra i na debelo pozlačena. Napravlena je v romanskotn slogi i zdela-va je naravnoč mojstrsko lepa. Delao jo je zlatar Tratnik v Mariboru. Sobočki farniki se veselijo, da se njim je posrečilo dobiti v cerkev tak iepi tron za evharističnoga 'Krala. Svoje veselje je pokazala sobočka fara na goriimenüvani den, kda je z očivesnov pobožnostjov počastib Najsvetejše v novoj monštranci. Te den je bilo tüdi darüvanje na novo svestvo i je prí toj priliki ljüdstvo dalo več kak 6 jezero Din. Vsem tem naj evharistični Jezus povrne obilno za njihov dar, s šterim so njemi spravili lepo prebivališče. — Najnovejša iznajdba. Eden Anglež je napravo resan občiidüvanja vreden mašin. Te mašin v ednoj vöri napuni 7000 kant, vse zatekne, zapečati pa paper na vsako prilitna. Te paper (etiketo) zdigne, ga namoči, pritisne na kanto, potem obriše i posüši. Mi smo pa brezi toga mašina djali vred"naše kante s čistim tokejom pa finim liltomerčanom. Vše te kante se zadenejo v loteriji za Martinišče. Ne pozabi! — Nesreča pri sekanji drv, V Vučoj gomili so v sečfgtrofa Sza-parya podirali štirje edno ščepato bil-kev. Kda se je pükev nagnola so trije možki v dobro stran “bežali, ženska pa je bežala'ravno ta, kama je kapala bükov. Naednok, kda je Vidla, da neVu]de, se je samo poküčnola i jo je veje biikvi dosegno: Najvekše poškodbe je dobila na križec. Za dve vöri je zavolo znotrašnji poškodb mrla. — Obstreljenl švercar. Ljüdje govorijo, da so v bližini Cankove pali ednoga švercare k smrti obstrellH. Ter je resan nekaj žalostnoga, da se najbrž za vsako malenkost strela ljüdi. Naj držáva zniža carine, pa se nihče nede brano, jo plačüvati. Nepravične odredbe i zakoni *ne bildijo v ljüdstvi spoštüvanja do "sebe, nego sovražtvo i Odürjavanje. Da jerpa naša carinska politika jako4blodjena,*to nam ne trbe dokažüvati. Te »sladkost!« so našemi narodi spravili demokrataj, kda so bili na vladi. Radičovci so dosta obetali, dokeč so si ne seli na minis-trske stočeke, zakaj pa .o nej zdaj, kda so že telko časar pri vodstvi države, zakaj rpa se"zdaj ne potrüdijo, da bi konči edno svojo obljübo spunili. — Država. — Ljutomer.^ Ljutomeru je ne-davno eden agent kazao čüdovito napravo, s šterov se zamore najvekši ogen v kratkom časi pogasiti. Postavo si je malo golibo i jo potoj ao s lerom, šteri rad gori. Kda jé najbole gorelo, je v par minutaj pogaso ogen. No, prí nas bi pa resan navao bila takša naprave, ar smo zadnji čas meli vsaki tjedea več požarov (ognjov). — Kalendar. Na sprotoletje smo pisali, da se'Drüštvo nerodov trüdi s tem mišlenjom, da bi vpelalo novo letno razdelitev ali novi kalendar. To leto bi se delilo naj] 13 “mesecov. Zdaj pa je Drüštvo narodov zavrglo to nakanenje, far^so -se7 nešternoVere tomi protivile. — Pomiloščeni hüdodelce. J. Jarca so~obsodili na smrt, ar je prej vmoro edno deklo, s šterov je hodo po nedovoljeni potaj. Krvnik, šteri vesi na smrt obsojena je že postavo na dvorišči sodnije vešala. Obsojeni se je že tudi spovedao i pripravo na smrt. Doma sta mati i brat, šteri je prej vrli dečko, v.*obvüpani molila za njegovo düšo. V zadnjem časi pa je prišla od krala telegrafična pomilostitev od smrtne kaštige. Kda je dobra mati to zvedila,.bi skoro od veselja mrla. — Pijanost — besnost. V Biči, ednoj vesi v fari Sv. Bolfenk na so-sidnom Štajerskom nekši stari dečko navado, da vsako"leto pozove dečke z okolice na jestvino i pijačo, da njemi pomorejo zapraviti nekaj njegovoga prevelkoga bogasfva. To se je zgodilo tüdi letos. Kda pa so že bili vlejani i naplesani, so se začeli svajiiva-ti. Se zna, da se mora v takši slučaja] tüdi malo kuraže pokazati. Noži so bliskali, stoci pokali i mlatiti, krv šprickala i fantiči od na »stran legali.c Na drügi den je prišla komisija i Vidla strahoviti pogled, izgledala je hiša kak kakša mesnica. Stene vse krvave, na srteli na dva prsta nadebeli sedena krv, v krvi eden kmetski bujti mladenec, drüge težko ranjene so pa odpelali v bolnice. Grozne stvari se godijo v pijanosti, i venda se ešče najdejo ljudje, ki se radi podavlejo v to nevarnost. — Stava. štera se je končala s smrtjov. Pri Osijeki poleg Drave, sta se dva natrkaniva možičeka stavila, šteri se z ladjov prle pripela na drügo stran Drave. Na dano znamenje sta se pošiknola od brega i veslala prek. Na drügom bregi bi se morala spuniti dana oblüba, najmre, da tisti, šteri sledkar prek privozi mora skočiti v Dravo. Tisti, ki je stavo zgübo, je svojo reč držao. Slekeo je itaki ■ svoj kaput i hod bode moj v Dravo. Dvakrat je ešče skričao, nato so ga pa valovje požrli. Prej ga je v ledenomrz-loj vodi zgrabo krč. — Smrt v stüdenci. Blüzi Sarajevo so^najšli v ednom stüdenci mrtvo telo ednoga moškoga. Kda so ga potegnoli vö, so spoznali, da je nekši hronsi mladenec z okolice. Bio je plantar i je najbrž to zrok, da je spadno v stüdenec. — Drüga nesreča na Dravi. Vi-' še Ormoža so se trije pelali v ednoj ladji prek Drave, brezi znanja i dovoljenja brodarovoga. Na ovom kraji tiščec pri bregi pa se je ladja prevrgla. Trije so srečao prišli na breg, Štrti se je ne mogo osloboditi od prevrženo ladje i se je vtopo. Domača politika. Pašičova smrt je potisnola na stran vse politične dogodke. Samo nameštaj so preci žive agitacije za oblastne skupščine. Krao je znovič Uzunovič! naročo, naj postavi vlado, Uzunovič je opitao voditele vsej strank, či bi šteli iti v vlado. S pogledom na to, da se je povedal pod kakšimi pogoji bi naj posamične stranke stopile v vlado, vse mogoče snovejo politični ra-dovedneži. Najbrž pride v vlado več strank ne samo radikali i radičevci. Svetovna politika. ltalija je nekaj ropotala proti Franciji. Taljanje so poslali svoje fašiste proti francoskoj meji. Francoska Vlada pa nekaj svoje Vedne vojske. Zdaj so se nekaj sporazumi. Rumunija. Ferdinand krao je zbetežao i só ga dvakrat ope-rerali. Ar pa nemajo niti Prestolonaslednika, so zvolili nekše ravnitele, či bi vtegno krao mreti. V tom ravnitelstvi je tüdi kraljica, štera zdaj po Ameriki hodi kázat, kak zna lepo igrati. Mali oglasi. Prodam lepo malo posestvo, zaradi preselitve. Na zelo lepem kraju, kdor želi kupiti naj se oglasi pri FRANCU SLAVIČ Boreči p. Križevci Ljutomer. ' Po nizki deni se proda Iepo posestvo^vso novo zidano gospodarsko poslopje 6 oralov njiv, travnikov in gozda natančneje se izve prí ANTONU KRIŽANIČ Boreči, p. Križevci Ljutomer. NAZNANJE. Občine katere imajo na veleposestvu grofa Szapary naka-zane drva in les od okr. agr. urada v Mariboru Se pozivljajo naj pridejo dne 22. t. m. v šumo Vučjo Gomilo ker dobijo na-kazana drva in les. Ako Se ne javijo ta dan v šumi reflektanti ne dobijo drv. VELEPOSESTVO. Dve poštenivi družini se iščeta na veleposestvo z večimi delavcami. Vse pogoje je zvediti v POSREDOVALNICI DELA v Murski Sob o ti, — (poleg Spitala.) — KANADA POLJSKI DELAVCI POLJEDELSKE DRUŽINE SLÜŽKINJE !!!??? Potovanje v pomladi 1927. v Kanado od konca februarja do začetka aprila po nad vse udobnih, dobrih in brzih parnikih. Dobra hrana in lepe kabine v tretjem razredu. Zastopstvo za Slovenijo: J. O. ZIDAR Ljubljana Dunajska cesta 31. — Pojasnila tudi pri g, IVANU FORJAN, trgovca Lipovci. 4 NO VI N E 19. december 1926. ZA ZDRAVJE. Zrak je poleg hrane i toplote i drügi potrebčin za živlenje i zdravje, jako Važen. Njegov glavni poseo za zdravje je to, da nam čisti krv. Srce s kisikom (oksigenom) i hranov napojeno krv požene v žilaj po vsem teli. Krv svojo hrano polaga v telo i z njega pobira vse, ka je v teli nepotrebno. S temi nepotrebni rečmi napunjene krv ide skozi obisti, da se tam z nje precedi nekaj nepotrebni reči. Obisti kvarne tekočino, štero vzemejo s krvi pretačejo v meher, da jo on odstrani. V obistaj precejena krv ide nato nazaj v srce, štero jo potisne v. plüča, da se tam popunoma ščisti. Čiščenje krvi v plüčaj se tak zvrši, da se zrak pomeša s krvjov. Kisik, šteri je v zraki, se zdrüži s kvarnimi tekočinami, štere je krv nabrala po teli i pri tom iste zgorijo. To gorenje je zrok, da je v človeki nastane toplota, štera je tak Važna za zdravje. Iz toga se vidi, kak jako naše zdravje zavisi od toga, ali ma telo zadosta Zdravoga zraka, ali ne. Posebno moramo skrbeti za zdrav zrak zdaj v zimi, kda so ljüdje zvekšega po hišaj. To moramo ešče tembole povdarjati, či se kde več ljüdi zbere v kakšem menšem Prostori. Znamenja Slaboga zraka je to, da postanemo trüdni, nas boli glava, se začne zejati i posvet slabo gori ali sploj več nešče goreti. Sobo zračiti trbe telkokrat, kelkokrat čütimo, da je slab, božen zrak. Glavno zračanje pa se mora zvršiti zajtra, kda se hiša pomete i postele. Te je najmre nabrano v sobi dosta slaboga zraka, šteroga smo zasopili celo noč. Pri Zračenji moramo toti paziti, da ne stojimo v prepihi i se ne prehladimo, drüge nevarnosti pa nega. Jako zmotna t kvarna za zdravje je miseo, da bo soba preveč mrzla, či jo prezračimcr. To mora vsaki znati, da je zdrav zrak dosta ležej segreti kak važnoga i zasaplenoga. Ali ste opazili, da v takši zasapleni hišaj vse teče dol po stenaj, tak so mokre. Znamenje, da je zrak prenapunjeni z vlagov. Vlažen zrak pa je vsikdar žmeče Segreti kak sühoga. Jako zmotno je, da nameštaj majo navado, da med zvünešnje i Znotrašnje glaže pleve nanosijo. Či ešče majo kakši poseben oblok, Skoz šteroga püščajo zrak v hišo, je to ne kvar-no, kde pa Se to zgodi z namenom, da niti na režke nebi šo notri zrak, tam je za zdrávje škodlivo. Stanovniki takši hiš so bledi, v Sebi že nosijo začetke betega. Poljskim delavcem, ki so bili leta 1925. z g. Kerecom na okrožju Kneževo Drž. imanja »Belje* in so pelali domo Silje i plačali za isto znovič foringo v M. Soboti in v Pucincih se naznanja ka so penezi od želez-lezniške direkcije v Ljubljani pod št. 7e623 z dne 20. 9. 1926 nazaj povrnjeno Peneze ima razdeliti delavcem tisti, ki je od njih pobiro, tak oni, ki so v Murskoj Soboti imeli na ime Ivan Hari Veliko Selo, a pobiro je Štefan Peček iz Tešanovcev, ki je plačo vsega 2111 Din. 20 p. tistikrat, je dano zdaj nazaj 2000 Din., 111.20 Din. je doj potegnjene. Vagon v Pucincih na ime Štefan Kološa, ki je te vküp pobro f plačo 1711 Din. 80 p., je dano nazaj 1600 Din. 111.80 Din. je tüdi dojpotegnjeno. Peneze dobijo samo tisti delavci šteri so te v istini sami plačali štere ima-ta Štefan Peček v Tešanovcih pa Štefan Kološa iz Gorice opisano zato naj se tisti delavci zglasijo pri goraj imenüvanima gde dobijo svoje peneze nazaj, a nej v puni meri ar nikaj de falilo naj se zato ne Svajüjejo nego naj radi bodo, ka Se je zdaj v tom časi za Svetke bar to dobilo nazaj. Cene: Zrnje t 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din., ovsa 175 Din. kukarice 170 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 240 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 7*50—9 Din., teoci 11.50 Din., svinje 14—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borzas 1 Dolar 56 Din 44 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 60 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p Francoski frank 1 D. 85 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira 2*40 D. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi Ili. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se »prejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar prí sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 doL Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Avc. Odborniki so: predsed.: Štefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. . Martin Kelenc tajnik. Štefan Hozjan, podtajnik. Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih . Mihael Gjörek, računovodja: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar: Ivan Černjavič. PREKMURSKA BANKA D. D. (SZTARA GASZA) MURSKA SOBOTA 53. POSLOVNO LETO. V LASTNI HIŽI. Vplačana glavnica Din 1,250.000.— Rezervni fondi Din 40.000.— Vloge na knjižicah in na tekočem računu Din 14,000.000.— Celoletni Skupni promet Din 600,000.000.— VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ po višini šume. PO 6—7—8% IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE. Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta-bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes). Vljudno naznanjata; vsem p. n.ginteresentom, da imam v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročila. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjev! in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svelek. Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8 °|<. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 81|2 % Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobre stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim Sirotam je lehko posodimo na fal interes. Podpirajte i Čtite NOVINE. Naročnina ino oglasi se sprejemalo za ..Novine" pri I. HAHN | ERDÖŠI trgovina s papirom, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim: kath. cerkvi ino pošte. Za 1927. leto slovenski, vogrski i nemški kalendar^ so prišli - v trgovino - 1 HAHN MURSKA SOBOTA. KA PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ