Katolišk cerkven list. Jfd0 £0. V četertik 9. grudna 1852. Tečaj f\ Poimliilo na naročilo .,Daniceu za prihodnje leto 1853. Kor let« 1» koncu gre, se vredništvo in založništvo vsim častitim bravcam, pisavcam in pod-pornikam za njih vdelcženje in blagovoljnost do ,,Daniceu perljudno in odkritoserčno zalivali, in ob enim prosi in perporoči, tudi vprihodnjič podperati trud in prizadevanje, ki meri nc toliko v časni, kolikor v večni blagor slovenskiga naroda. Danica bo izhajala v tem duhu, kakor dozdaj: ako pa imajo morebiti častiti bravci kake posebne želje, jih prosimo razodeti, se jim bo vstreglo, kolikor bo Ic moč. Vse gospode po Slovenskim prosimo, nam s primernimi dopisi v pomoč priti, nc le za to, de se bravcam ž njimi vstreže, ampak zlasti tudi, de sc pozabljivosti otine, kar se pomljiviga zgodi. Od več slovenskih cerkvenih listov sc sliši, de bodo oh novim letu mogli prejenjati, ker nc morejo poročnine vložiti; naš list jc od te strani zavarovan, in dozdaj tudi od strani častitih in visokoča-stitih gospodov deležnikov: ako se pa število bravcov še bolj razmnoži, česar se nadjamo, bo zamogel list v marsikterim oziru lepši razcvetčti in vošilam častitiga občinstva še bolj vstrcči. Cerkvene »godbe bodo v prihodnjim poluuju dokcičane, in se jih nekoliko več n:»ti«k'?, «'e jih bo zamogel potlej cele dobiti, kdor bo želel. Danica bo izhajala, kakor dosihmal, rta ki čet cr tek, in relja r tiskar niči prejemana za celo leto 2 goldinarja, za pol leta 1 gold.; po posti kamor koli pošiljana. velja za celo leto 2 gold. 10 kr., za pol leta 1 gold. 20 kr. Naročnino prejema založnik Danice gosp. J. Hlaznik na bregu st. 19O. Častitim gospodam naročnikam pa pisanje naročil polajšati, je današnimu listu perdjano na-ročilno pismo. \arocilne pisma prosimo oprostene pošiljati, in pred ko je mogoče. dc se listi ne bodo zakasnili. Vreclnifttvo iii zttlo£iii*tvi» Dauicr. Ailventne misli. III. / 1'erpravite p«n liospodu < Mat. 3. Bogomil mc pozdravi in reče: „Bodi Bogu hvala! moje misli sc od poslednjič še niso spremenile, in vse tc dni moje serce ni premišljevalo, kakor to, kako bi prav pobožno obhajati zamogel ta sveti ad ventili čas in se vredno pripraviti na prihod Kristusov, na veliki božični dan. Silno željin pa sim še zvedili, kaj de šc ti zastran tega perpravljanja na prihod Kristusov dostaviti imaš, kakor si poslednjič opomnil." Usedla sva sc tedaj ino jaz začnem: Ljubi moj Bogomil! gotovo si tudi ti skušaš z menoj vred, kako težko de je, svoje serce popolnama očistiti od vsih posvetnih madežev in se popolnama Kristusu darovati, ter edino za Njega živeti, ako nas pohujšanje od vsih strani obdaja, ako se laž za resnico prodaja, ako se greh kakor čednost hvali in povikšuje, prava čednost pa kakor mračnost, neumnost in tercijalstvo zasmehuje, ako glas Kristusov, ki ga v cerkvi slišimo, zunaj cerkve glas antikrista preglasiti hoče, kteri na šumečim somnju tega sveta po bukvah in časnikih, po Jterčmah in glediših svoje mehkužne in brezbožne nauke kakor edino pravo modrost širokoustno in >toglasno oznanuje. Iz vsiga tega previdiš, ljubi moj*Bogomil! dc nam jc pred vsim drugim premi-šljcvatilreba, kako bi sc dalo to grozovito pohujšanje zatreti, in de jc dolžnost vsih pravih kristjanov, de sc skupej zberejo in si z združeno močjo perzadevajo, po besedah Jezaia preroka, griče znižati, doline izpolniti, vse krivo poravnati in per-praviti pot Gospodu, de bo zamogel in blagovolil svoj prihod obhajati v scrce posameznih, pa tudi v vse razmere in zadeve našiga občinskiga življenja, de se bo Njemu čast in hvala dajala vsaki čas, v vsili rečeh in po vsili krajih, zato ker je On edini vse časti in hvale vredin. Poslušaj tedaj, ljubi Bogomil! moje misli: i. Silno o vera prihod Gospodov med nami vedno veči onečastovanje (oskrunovanjej nedelj in praznikov. Kakor ob delavnikih, imajo ljudje tudi ob nedeljah polne glave posvetnih skerbi, kupčev anja, dobičkarije in raz veselje vanje, de pade božja beseda le prepogosto ali na terdo skalo, ali med bodeče ternje, ali na široko cesto, kjer jo memo gredoči potaptajo. 0 koliko globokeje hi segali nauki Kristusovi in koliko obilniši bi nam Kristus ob svetih dneh, kedar nam je sosebno blizo, svo- |ih gnati delil, ako hi bilo po soseskah več počitka, vee miru in tihote, več zbranosti v duhu! Pot per-praviti Gospodu, naj bi tedaj skerbeli vsi predpostavljeni v deželi, vsi župani po soseskah, in naj bi neutrudeno zaterali onečastovanje svetih dni, prestopnike pa ojstro kaznovali. Vonder to se je ze večkrat povedalo, pa je malo zdalo. Hitreje bi mo-rebiti k zažclcnimu cilju peljalo, ako bi pobožni gospodarji in gospodinje, kterih je, hvala Bogu! še \ vsaki soseski nekoliko, terdno sklenili, s svojimi domačimi rie na pol. ampak popolnama v duhu sv. cerkve svete dni obhajati in nobeniga onečastenja svetili časov v svojih hišah nc terpeti. Več kakor besede bi zdali dobri zgledi. "4. Silno overajo prihod Kristusov med nami slabe kerčme in pivnice po mestih in po deželi, pobu jsljivc glediša itd. Ako bi imeli kerčem le toliko, kolikor nam jih je res treba, bi zamogli kerčmarji s poštenim dobičkam prav dobro shajati: zdaj pa, ko je kerčem čez vso potrebo veliko preveč, so pcrmoraiii kerčmarji po grešnih potili dobička iskati in se ne ustrašijo nobenih, še tako pregrešnih per-pomockov. Skupej vabiti neskušciio in poželjivo mladost ohojniga spola, napletati grešne znanja in jim potuho dajati, perkrivati pivce, jim dovoliti v>akoršn:-. tudi nar pregrešniši pogovore, pesmi, plese, burke in šale, celo med službo božjo vino točiti in ga prodajati zapravljivim gospodarjem in gospodinjam ali drugim ljudem za reči, od kterih vedo. de so doma ukradene, vse to in še več druziga so reci. kakor jih vsaki dan v slabili kerčmah lahko zapazimo. Znižali tedaj visoke gore grozniga pohujšanja, ki se zlasti po slabili kerčmah daja in pot zastavlja Kristusu, de ne more svojiga prihoda obhajati v keršanskih soseskah, bi bila zopet dol/.nost vsih poštenih predpostavljenih, njib nar svetejši dolžnost bi bila. ne več pcrvoljcnj k ker-emarenju dajati, kakor jih v tem ali tem kraju resnična potreba domačih in popotnih ljudi tirja, vsim drugim kerčmarjem pa. ktere le greli in pohujšanje živi. brez perzanašbe to pervoljcnje vzeti. Ali se ne boš tedaj čudil, ljubi Bogomil! ako ti povem, kar sr je se le to leto v resnici zgodilo, de se je v n«-k i m kraju zoper voljo soseske in zoper nasvet diisiiigrt pastirja vonder le molopridnimu gospodarju kerčmarenje dovolilo? Ali zamore tako kljubotno ravnanje k dohrimu peljati?—Kar zadeva glediša, j«* moja misel tale. Kaj ne. Bogomil! resnica je le ena in tudi čednost je le ena. Vzemi pa zdaj v roke brezštevilne knjige gledišnih iger, preberi in pre-sodi jih in potlej mi povej, koliko iger boš našel, med \simi, od kterih boš reči z a 111 ogel, de so v popolnim soglasju s keršansko resnico v popolnim soglasju s kersausko čednostjo? O gosposke! kako si upate enkrat odgovor dajati pred Kraljem vsih kraljev, ker dopušate. de se dan na dan in vpričo toliko tisuč giedavcov. kterih le nar manjši del resnico od zmote ločiti zamore, reči predočitujejo, ktere le meseno poželjivost dražijo, se pesmi pojo, v kterih se zlato tele mesene ljubezni kakor edini resenja vredni bog povt ličujc, in sc govore govori, v kterih se poslusavcam omotica za medico, strup za zdravilo na taka ? ti nesrečne mesta! kako dolgo vam bodo se ajdovski glasovi vaših gledišnih igrav-cov ljubši, kakor glas Kristusov vaših keršanskih pridgarjev? Kako dolgo še bodo vaše glediša na večer bolj polne, kakor vaše cerkve v jutro? Kako dolgo si bole še pomišljevale, bi li zapustile altarje Babilonskih malikov in se povernile v Sionske svetiš«? O de bi pač časa obiskan ja božjiga uc zamu- dile! Vonder dobro je. ljubi Bogomil! de sva sama, zakaj ako bi me posvetni ljudje tako govoriti slišali, bi vsi na glas zavpili: glejte ga skrivniga Jezuita, glejte ga mračnjaka! — 3. S pohujšanjem, ki se po kerčmah daja* stoji v tesni zvezi tretji zaderžik, ter prihod Kristusov med nami silno overa, ponočno pohajanje; namreč in voglarenje naših mladenčev. Sc še spomniš, ljubi moj Bogomil! kako si večkrat tožil ti meni in jaz tebi, kako je zlasti naša moška mladost silno daleč zašla od poti nedolžnosti, keršanske krotkosti, in pohlevnosti? Se še spomniš, kako sva pogosto že žalovala, dc se vkljub vsimu perzadevanju v cerkvi in v šoli v naših mladenčih dalej bolj vko-reninuje neka silna grobost, ošahnost in sirovost, in neki zlobni duh kljubotne zoperstavnosti do opo-minovanja staršev, posvetnih gosposk in duhovskih, kako naši mladenči besedo božjo zaničujejo, med pridigami okoli cerkev pohajajo. grešne norce pasejo ali se celo po kerčmah skrivajo? Se še spomniš, de si mi večkrat že tožil, kako te serce boli, ko vidiš vseskozi med letam cele verste pobožnih duš zlasti zmed ženske mladosti per svetim obhajilu, v tem ko včasi po več meseov preteče, de nobeniga mladenča per Gospodovi mizi ne zagledas? Ti je še v spominu, kako sva že pogosto po dnevi in po noči poslušati mogla strašni krik in vrisk, ravno kakor de bi vojšaki nad sovražnike gromeli, in gerdo tulenje in grozovito ne pelje ampak rujovenje, kakor de bi se čeda grozovitih zveri bližala? se veš. ljubi Bogomil! kako si mi ze pogosto s solznimi očmi pripovedoval od gerdih tepežev in ker-vavih pobojev, ki so se med mladenči zdaj tu zdaj tam ob somnjih, cerkvenih žegnanjih in tako imenovanih lepih nedeljah perpetili, kteri se po raznih novicah po vsem svetu razglasu jejo in našimtt narodu sramoto delajo? Kako smemo pričakovali, de bo Kristus svoj prihod obhajati blagovolil v sosesk ali. ktere so bolj podobne jami razbojnikov, kakor zberališu kristjanov? Kakošni zakonski možje, očetje in gospodarji bodo iz takih sirovih, zapravljivih in brezbožnih mladenčev dorastli? Kam bodo sčasama zašli slabih očetov še slabši sinovi in kakšna prihodnost te čaka, o narod slovenski! — S serčno zahvalo gre priznati vnovič vneto prezade-vanje naših gosposk, divje razsajanjc mladosti ukrotiti in zatreti. Ako ravno pa je dober in potrebin zunanji strah, je vonder z njim še le poloviea lež-kiga dela opravljena, dokler sc človek s spoznanjem in prosto voljo od greha proč in k čednosti nazaj ne oberne. Premišljevati je tedaj treba, kaj de bi bilo storiti treba, de bi se serca naših mladenčev zopet h keršanski krotkosti in pohlevnosti zaver-nile ter se perpravile za prihod Kristusov. Ne bom ti ponavljal, ljubi Bogomil! kar sva od dobrih in gotovih pomočkov v tej reči v raznih slovenskih bukvah in tudi v Zgodnji Danici** že brala, — o de bi se vse to le tudi izpolnovalo! — le povedal ti bom, ktera posebna misel še mene vseskozi obhaja. Ali se ti nc zdi. de bi bilo dobro, ako bi se ze med šolskimi otroci pobožno češenje svetiga Alojzja, kteri jc mogočin varli nedolžne mladosti, bolj vnelo in s tem češenjem ludi ljubezin za olira-njenje kerstne nedolžnosti v mlade serca prav globoko se vcepila? Ali se ti ne zdi permerno. ako bi se v šolali in v cerkvah omislile lepe table s podobo sv. Alojzja, na kteriga zgled in mogočno pri— prošnjo bi se per raznih naukih zlasti ljuba mladost z vneto besedo zavraeevala? ali bi ti ne dopadlo, ako bi se god sv. Alojzja vselej z nekako sloves- nostjo obhajal, in se veselo ovenčale njegove svete podobe? Ali bi nc bilo silno dobro, ako bi se vse pobožne in nedolžne duše povabile, de bi se na to veselo godovanje z navadnimi pobožnostmi perprav-ljale in v gorečih molitvah svoje čiste roke povzdigovale k sv. Alojzju, de bi on. ki je bil živi marternik spokorne in goreče ljubezni do svojiga Jezusa. pred sedežem ravno tega Jezusa prosil, de bi Jezus, ki je čistejši ko solnee in krotek in pohleven iz serca, dar čistosti in dar krotkosti in po-hlevnosti podeliti hotel vsim ljudem, zlasti pa de-viškimu stanu deklet in mladenčev naših? — Ta pomočik so rabili stari jezuiti, nedoseženi mojstri v odreji mladosti, in so ga rabili — vsi mu svetu je znano, s kolikim blagoslovam! Kaj meniš, ljubi Bogomil ! ali je morebiti sedanje dni serce Kristusovo manj usmiljeno? ali je morebiti priprošnja sv. Alojzja manj mogočna? Gotovo je, de bi prejšnih pobožnost prejšni sad tudi mi doživeli, ako bi terdno vero in močno zaupanje svojih pobožnih sprednikov imeli. Ljubi Bogomil! ti si prijatel pobožne molitve, prosim te tedaj: moli, tudi jaz hočem s teboj moliti, o in de bi nama hotle vse pobožne duše s svojo molitevjo pomagati, zlasti v tem sv. adventnim in božičnim času, de bi sv. Alojzi, kakor mogočin priprošnik in varh naše mladosti, stopil pred ja-slica Kristusove, in od presvetiga Deteta sprosil vsim ljudem, zlasti pa mladenčeni našim dar čistosti, krotkosti in pohlevnosti: dc bi on s svojo mogočno priprošnjo zaterl mladimi med ljudmi vse pohujšanje. vse perložnosti, ter pot perpravil Kristusu, dc bi hotel v sercu naše mladosti svoje blagonosuo stanovanje vzeti in per njej prebivati. Ko sim tako govoril, sc mi je povedalo, de želi nekdo z menoj govoriti: obernil sim se tedaj k Bogoniilu in ga prosil, de, ker bi se še od mnogo važnih reči z njim rad pogovoril, bi me prihodnji leden zopet obiskati blagovolil. Ko mi je to obljubil, sva se poslovila: Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Na vekomaj. Amen. K—. .flisjonskc naznanila g. Dr. knobleherja du sredisniga odbora Marijne družbe na Dunaju. < Dalje, i Do jutra grudna smo še zmiram upali v dveh dneh Hartum doseči, do poldne smo željno perčakovali tigodniga vetra, ki bi nas po JSelalu urno tje pernesel; ali vetra le ni bilo, in brodnarji so se vervi, kakor strupene kače bali. Se Ic popoldne smo začeli jadriti, pa prav po polžje, ker je bila sapa preslaba iu se jc ladija raji po vodi, kakor pa po naših željah ravnala. Jutro 3£4. grudna se jc perčelo, veter se je vzdignil: vender bi polagama jadrijoča ladija od tistiga kraja, kjer smo jo dalje pognali, dobra dva dni do Hartuma potre-bovala, toraj smo vidili, de nam ni mogoče svetiga večera v llartumu praznovati. To nas je hudo bolelo, tem več. ker per odhodu iz Berbera nihče ni dvomil, de bi v pravim času v Hartum ne mogli priti, bolelo nas je tudi zavoljo uuili, ki so nas svesto in željno perčakovali. Tako smo silno žalostni med lepimi in obilno obrašenimi otoki ravne planjave skalovitim Geriškim goram nasproti ja-<1 rili in popoldne v sotesko ravno tega imena peršli. \a obeli straneh zvožene reke so sterme stene iz svetlih granitnih pečin, stebram enako ravnoredno nakupičene molele. Vmes je do verha rumena travica rastla in male mimoze, gotovo znamnje, de v teh krajih v mokrim letnim easu obilno dežuje, de se pešica persti zmoči in de na golim skalovju iz travinili koreninic šopkaste stebla požend. Solnee jc s poslednjimi žarki verlie gladkiga granita obsevalo, čigar bliš se je na jasnim nebu iti v bistri vodi žarih Sapa je pihala, ladii ste si malo vsaksebi z rahlo napetimi jadri nasledovali. Zadnji solnčni žark je na nar višini verhu ugasnil, naenkrat je bil mrak po ozkim skalovitim dolu, vender so zjasniga neba silno lepe zvezde permigljale, in počasi smo še nekoliko dalje jadrili, dokler nismo do kolesa peršli, ki je iz Nila na ozko njivo vodo vleklo. V tanii smo ladijo k bregu pervczali in tovaršev une ladije čakali, sveti večer v prijatelski družbi se razveseljevati, spomin Jezusoviga rojstva praznovati in angelsko pelje: Čast Bogu po višavah in mir ljudem na zemlji, ki so svete volje, peli iu se tako v dalečini z brezštevilno množico združili, ki to noč v sto in sto razsvilljenih cerkvah hvalo proti nebu pošiljajo. — Ladije pa ni precej za nami bilo. Po dolu je bila zavoljo visokih, stermih meliii poleg reke gosta tarna. Ladije nismo ne \idili ne slišali: toraj smo zatrobili, ali le skalovje je odmevalo, sicer pa nismo nobeniga odgovora dobili: lo se nam je čudno zdelo, ker ste bile obe ladii do solnčniga zahoda malo narazen. Nismo mislili, ile bi sc bila našim tovaršem kakšna nesreča perpetila. in smo svetlo svetilnico, njim v znainuje, na jadrilo djali. Per meni sta bila gospoda Alilharčic in Daningrr: nekaj časa smo se pogovarjali, in ladije se zmiraj ni bilo. Trobenta je zopet zabučala. ali le skalovje nasprotniga brega je odgovorilo: sicer je bilo v tamni noči vse tiho. Orion je bil nad stermo pečino žc precej visoko: nabasali smo puse in -istrelili: strelanje je daleč okrog gromelo, ali jek se je v pečevju zgubil. Vse je bilo spel tiho. pazljivo smo poslušali, ce se nam bo odgovorilo. Precej časa je že preteklo: pa noben strel nam ni zgubljenih naznanil. Drugič puše hujši nabašemo, in ustrelimo in poslušamo kakor popred. Kar je ccz nekaj časa nekdo menil, de jc strel slišal: vsi bolj pazno poslušamo — drugič sc \ veliki dalecini strel slisi, potem še eden in še eden. in tako smo bili prepričani, de naši tovarši se žive: nismo pa mogli zve-diti. kdaj in kako se je druga ladija od perve «d-dalila. Svetilnico smo še viši djali in se enkral s pušanii ustrelili, ker smo upali, de se nam bo ladija perhližala, ko bo zvedila. k je de smo. Na naše streljanje so uni strelili: nobeniga pa ni bi!« bliz«. Nekoliko ljudi sim z lučjo poslal, jili poiskat: pa še Ie opolnoči so nazaj peršli in povedali, de je bila ladija po nerodnosti brodnarjev /.e tacaš, ko seje mračilo, na uni breg zagnana, in de si hrod-narnik ni upal v tanii ua la skalo\iii breg broda-riti, de je toraj kar tam ostal, ko smo mi počasi dalje jadrili. To sporočilo nas jc potolažil«, in sc le drugi dan nas je ladija dosla. i Konce sledi.) Pij VII. in Pij IX. De imamo zdaj ravno Pija IX. na rimskim sedežu, je zlasti in posebno tudi njegovimu četer-t i 11111 spred ni ku Piju VII. zahvaliti. Pij IX. je v svoji mladosti hotel vojniški stan zvolili in v papeževo plemenito stražo stopiti, h kteri so bili le knezi in pleminiti dopustni. Prosil je večkrat za to častilo službo pri velikim poveljniku, pa vselej uiu je bilo gladko odreeeno, ker zavoljo neke posebne bolezni, ki ga je večkrat napadia, ni bil za to službo. Mladi grof Mastai gre še celo sam k svetimu Očetu Piju VII. sprejeme prosit: sveti Oče pa, ki so njega in njegove okolišine bolj na tanko poznali, so razločenjc vikšiga poveljnika poterdili, in Mastaja opomnili, tle jo po njih prepričanju k bližnji cerkveni službi, v duhovski stan poklican. Naložili so mu, de naj to dobro preudari, in se k Materi Gospodovi za odvernjenje bolezni, ki mu je tudi v tem stanu na poti, oberne. Te besede Kristusoviga namestnika so mladenča globoko v serce ginile, in kmalo po tem se je peš podal čez poldrug sto laških milj deleč v Loreto na božjo pot. Ko je čez več dni v Loreto peršel, je v Nazareški hišici pred podobo Matere Božje, ki je zavolj posebnih milost že zdavno sloveča, obljubo storil, v duhovski stan stopiti, ako mu zdravje sprosi. Prošnja pobožniga romarja je bila neki res uslišana, zakaj nikoli več v svojim življenju tudi nar manjšiga razodevka te bolezni ni občutil: malo let po tem pa so ga vidili, dc je bil eden zmed nar izverstniših rimskih duhovnov. Njegove pridige, zlasti per misjonih, njegova gorečnost v duhovnim pastirstvu in sploh vse njegovo življenje je razodevalo, kako bistro so bili Pij VIL tega mladenča spoznali, in tudi njih nasledniki ga niso pregledali, dokler Bog njega samiga ni posadil na sedež, kteriga je — nekdaj mladenič, kakor stražnik, hotel varovati in braniti. Ogled po Slovenskim. Iz Goriškima 30. listop. V kraju bolj na kviško od Goriškima pride oscmdesetletni starček k duhovnu in podari vošciio svečo ko milovšino v čast sv. križa. Oče! zakličejo duhoven, veliko boljši in Bogu ljubši bi bilo, ako bi vi hkerbcii. de bi ne v vaši hiši ne preklinjalo. dc bi ne bilo sovraštva, in preganjanja, ne igre, posebno pa tudi ne tistiga gerdiga in nesramniga plesa. »Sej tudi jest pravim de ne, odgovori starček, pa kaj hočejo? Ne morem jih krotiti, edenje hujši od druziga; — ples pa, — naj hc veseli mladost, mi saj za kuk polovnik turšicc perdobimo. l»a vam ne bo teknila, reče duhoven, zakaj kjer je greh, ni sreče, le pošteno ptrdobljeno ima dobri tek. Stariga očeta se besedo nekaj primejo in komej domu pride, začne družino ojstro svariti in duhovnov nauk ponovliati. „IIin! zdaj bo nam nove postave dajal, saj nas zmirej preganja, ne perpusti nam si kej pomagati!" Tako zanjuri stara žena. Mislila je uboga reva , de duhoven ajo sovraži in preganja, on pa te greh in hodobijo hoče iz hiše izgnati. V hiši se pa od dne dc dne kerpko krega, kerhko kolne in ob nedeljah urno pleše. V tem sc vesela tergatev perbliža. ktera nam je letaš še precej obilno dobriga vina pernesla: tudi omenjeni ljudje no precej zal sod sladkiga vina na prodaj napolnili, ter so mislili: to nam bo vender letaš lepa pomoč, ker druziga perdelka je tako blizo nič. Pa nesreča je hotla, de prasc blizo pride, sladki mošt osledi, d rož n i k i/.dcrc. in kmal jc prašiček v hramu prijetno kopev imel.-) Bližnjo nedeljo pa žc spet vesele gosle in plcsa\ce v hišo vzamejo, de bi za polovnik turšicc Naj ie kki prego-vor.- >5» v i nja čep unese." ad verbum polerjuje. Ta pregovor velja od pi\nic. po kterih >e ninojo pleše in razgraja. — Ilvala \ am gospo«! .>11 za dopis, pa ne zamerite, dc smo ga zavoljo primernosti nekoliko obkrajsali. Vredništro. perdobili. Ali naj plešejo, kolikor hočejo — vse nedelje, tudi adventue in postne, ako se jim ljubi, vender ne bodo ne za polovico turšice celo leto perdobili, kolikor je je prašiček v četertinci ure zaoštiril. Kjer je greh, ni sreče. Z Bogam! M—a. Ogersko-slo vensko. V velikih Uhernicah je 7. tega mesca tesar Vaclav Vašik iz luteranske v katoliško cerkev prestopil. — Grof Štefan Karolyi, prednik katoliškiga društva v Pesti, se je podpisal darovati za jezuite, ki imajo v Ogersko priti, 50,000 gld. sr. — 13. t. m. so šli Njih knežja Svitlost z obilnim spremljavstvam z O-trigona v Ternavo pregledovat nov gimnazi in sobivališe. Ob novim letu bo pod vredništvam visokočastitiga gosp. korarja J. Danielika v Pesti začel vnovič izhajati nekdajni madžarski cerkveni časnik „Re ligio.4* ° Dohtar Andrej Radlinsky naznanuje v katoliških novinah", de na „zbirko rusinskih propoved", ktera bo obsegla vseslovansk slovar in vse slovansko primerjajoče slovnico in bo znesla do 14 pol z lepo podobo sv. Cirila in Metoda, se zamore še slehern po pošti pri njem naročiti z 1 gold. 15 kr. sr. Natisnjenih je dozdaj že 8 pol s podobo svetnikov. Iz Ljubljane. Kavno je prišel spod tiskarne g. Blaznika vpervič in na novo tudi imennik C C. 00. Frančiškanov za leto 1853 pod napisani: rSchematismus provinciac S. Crucis Croatiae-Carinoliae Ordinis Mino-rum S. P. Francisci strietioris observantiae reformatorum." Ta okrajna ali provincia, ki jc čez krajnsko. Štajarsko, Hervaško, Istriansko in Goriško razširjena, ima 12 samostanov, v kterih prebiva zdaj 121 patrov, 30 kle-rikov, 6 novineov. 37 laikov, 21 terciarjev: tedaj vsih skupej njih 215. Imennik obseže naj pred kratko zgodovino te provincie, potlej je per vsakim samostanu posebej ob kratkim zaznamnjan njegov začetik, za tem častito osebstvo. V drugim razdelku so: .,Nomina sa-cerdotum et clericorum juxta prioritatem ingressus in Ordiuem religiosum;" in poslednjič: Indcx alphabeticus. — Ker jih bo nekoliko število čez potrebo ostalo, jih zamorejo per g. Blazniku po 12 kr. dobiti, kteri žele v razmerah, zgodovini in častitim osebstvu Reda te okrajne bolj natankiga razjasnjenja. Iz Ljubljane. Gosp. M. Ren ko, duhovni pastir na Primskovim, je v pokoj d^an; g. I". Zupan, kaplan na Sorici, je v Drago prestavljen, g. A. Likar pa iz Drage v Sorico; g. J. I.cnček pride za perviga kaplana v Zir, in g. M. Markič iz Stare Vasi per Poljanah v Šent-Peter per Novim Meatu. Razgled po keršanskim svetu. Iz Azije. V Birmanskim kraljestvu jc mesto Ran-gun, ki ima katoliško ccrkcv. Duhoven Domingo je iz Tridcnta na Tirolskim, okoli 50 let star, in žc 22 let v Birmanskim kraljestvu. Govori več jezikov, zna oz-dravijati in zdravila sam perpravlja. Ima tudi majhno bukvotiskarnico in je z birmanskimi pismenkami. ki jih je bil sam vlil, katekizem natisnil. Armenci, Mohame-danci in Birmanci ga zavoljo lepih lastnost visoko čislajo. V Moravecu na M»ravskim je 4. t. m. mlada princesinja Wasa v katoliško cerkev prestopila. Ze pred nekaj leti jc princesinja imela nagnjenje do katoliške cerkve in bi bila prestopila, ako bi ne bila od svojcov zaderžana. Neki protestanški vikši dvorni pridigar je mende imel odkazanjc, jo v ljubezni do protestanstva poterditi; ali njegov poduk v protestanški veri jo je še le popolnarna prepričal, de je le katoliška vera prava. Pri sta ve k. Ravno smo bukve od društva sv. Mohorja dobili iz Celovca. Odgovorna vrednika : Luka Jeran in Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blaznik.