Kaziie novice. * Duhovniške vesti. V začasni pokoj stopi radi bolezni č. g. Anton Pinter, kaplan v Vuzenici; na njegoyo mesto pride č. g. Jožef Panič, dosedaj provizor v Piištanju. * Imeiiovanje. Minister za uk in bogočastje je imenoval c\ g. dr. Avguština Stegenšek, profesorja na mariborskem bogoslovju, konzervatorjem osredne komisije za preiskavo in ohranitev umetno-zgodovinskili spomenikov. Cestitamo! * Sljajaa zmaga Slovenske ljudske strauke na Kranjskem je katoliško kmcčko Ijudstvo na Stajerskeni napolnilo z velikiin veseljem. V vseh kmečkih volilnih okrajih sq bili izvoljeni sami odlo5no katoliški niožje, yseh skupaj 16, Ni jeden liberalec ni prodrl, čeprav so v nekaterih krajih liberaici delali s taMmi sredstvi, kakor pri zadnjih volitvah v državni zbor Narodna stranka v Savinski dolini in slovenjgraškem okraju. Vsi poskusi, vse nakane liberalcev, ysi napori naprednjakov so bili zaman, liberalizeia leži na tleh, in nad Kmnjsko plapola zmagonosno zastava S. L. S.! Ko mi svojim kmečkim tovarišem na Kranjskem na sijajni zmagl srčno čestitamo, storimo ob enem trden sklep^ da bo vsak spodnještajerski kmet storil svojo dolžnost in vse, kav je potrebno, da bo povsod na sloyenskem Stajerskem in za vselej zavladala zastava krščansko, narodue in prave ljudske stranke! Narodna *stranka škodljivfca mladine. Žalosten propad slovenske gimnazijske mladino vCeljii, ki se je v bengalični luei pokazal ob koneu prvegu teeaja, je dejstvo, ki je v širni javnosti vzbudilo ve« iiko pozornost ter prave rodoljube napolnilo z glo boko žalostjo, Kaj bo z našim narodom, če je njegov naraščaj tako slab? Kaj bo z našo domovino, kako raoro napredovati, Ce pa njen ,,up" tako nazaduje? In vzroki? ,,Narodni List" sam priznava, da je v prvi vrsti ^vzrok, da je mladina premalo marljiva. In zakaj ni bolj marljiva? Zato ker liima smisla za učenje, z.a resno delo, ki zahteva, da človek sebe zatajiiJG ter napenja svoje mofii. Idealte mladine je liberalizem, zabavljanje proti veri in duliovnikom,' svobodnjaštvo v besedah, v obnašanju, v vživanjn. Zaslrupila pa je ozračje, kateno diba v se celjsko dijaštvo, Narodna stranka. Ona ima propad tamošnjega dijaštva na vesti, naj se še toliko zvija in to zanika. Kako more mladenič ostati pošten in vnet za svoj poklic, če vedno prebira ,,Narodni List"? In kaj naj poreeemo o ,,Svobodi", o tistem skrajno nesramnem in predrznem listu, ki mu je bil kot prvi ureclnik podpisan Spindler, urednik ,,Narodnega Lista"? Ali ni med glavnimi podpiratelji tega nežne, mlade duhove morečega lista tudi g. dr. Kukoveo, šef Narodne stranke ? N<?, boste se torej izmuznlli, gospodjo pri Narodni straaki, vaša dejanja vas obsojajo! Prišli bodo časi in so m-enda'že tukaj, ko bodo za svojo upanje ogoljufani stariši preklinjali tisle, ki so umsko zastrnpili ali vsaj duševno pohabili njiliove otrok«. Prišel bo pa tudi eas, ko bo narod izrekel imieujočo obsodbo nad takirai ljndrai kot grobokopi našega ljudstva. Svoje somišljenike pa prosimo in rotimo, naj z vestno pozornostjo pazijo na to, da Narodna stranka ne zaneso svojega moreeega strupa tudi raed mladino na deželi. Na to pazimo kqt na pnnčico svojega očesa! * Kmcčka zveza hujša kot Turkii. Koliko slabega so Turki storili kršeanskim narodom, kako so ropali po njiliovih deželah, z nezaslišano krvoločnostjo morili kristjane, požigali hiše in vasi in mesta, kolikq trpljenja so povzročili, je dobro znanq. Turek je sploh zgled fanatifinega, nasilnoga in su- rovega razdejalca in sovražnika. Pa še liujši sovražnik je S, K. Z. Kako in komu? - s strahom povpražujete vi pošteni slovenski kmetje. To ooaanje yam je vrgel v obraz ,,Narodni List", ki piše v. številki z diie 20, febr, na tretji strani: V Kmečki zvezi ,,ima učiteljstvo Ijutejšega sovražnika nego y Turkih." Sedaj pa slovtenski kmfetje yeste, da ste proti užiteljem hujši nego Turki. ia kako raTaata ž njimi ? Vi smrtno sovražite učiteljski st.an,- ujegov© člano preganjate, neeloveško trpineite, sekat© iiin glave ter jih natikate na kol — vsaj ¦Turki so tako ravnali!' In vi, slovenski kmetje, ste Se ljutejši kot Turki. — V imenu slovenskega ljudstva zoper tako neČuveno srainotenje kmečkega staiui odločno protestiramo. Mi nismo nikaki Turki, teuivee vemo dobro ceniti pomen izobrazbe. Mi spoštujemo dobro u&teIje, ki z velikim trudqm oclgajaio našo mladino. Sahtevamo pa, da jer ta odgoja krščanska, in zato ue maramo liberalnih ufiiteijov in takih, ki jini je po godu svobodna šola. Liberalne ueitelje pa zopet; opominjamo, naj vendar pomislijo, kako slabo HSiftgo jim dela njihovo glasilo .,Narodni List" s tem, da> v kmečkem ljudstvu \edno in vecbio yzbuja srd- in pa ogorcenjo zoper učitelje. Učitelji naj nikdar «o pozabijo, da so zavoljo Ijudstva tukaj, in r.e ljudstvb zavoljo njih. Dobre učitelje pa kličemo, liaj se vendar enkrat temeljito otreseja največjih škodjiivcev svojega stanu ter naj poguniao stopijo na stran našega katoliškega kmeekega ljtidstva! * IiuenoTanja nratinikov. Zadnja imenovanja uradnikov so izpadla zopct neugodno za Slovence. Kdo je temu kriy? Katera stranka nosi kriydo? Mi vemo iz ust našili državnili poslancev, da se aage uradništvo v svoji libnralni visokosti noče obrafiati do kmečkili zastopnikov, zato tudi poslanci Koiedke zvezo lahko pri vladi oddajajo samo načelne prote- ste. Vso krivdo ria imenovanjih nosi Narodna stranka, ki jje stranka naših liboralnih uradnikov. Zadnji protestni shodi Narodne stranke bi se torcj na^ ne obračali samo na vlado, ampak tudi na iiezmožne in riermarne liberalne poslance, ki ne stqrijo svoje dolžnosti, čeprav se uradniki obračajq do njih. Kake korake je n. pr. stbril Ježovnik zaradi zadnjih imenovanj ? Uradniki, vprašajte svojega zaščitnika-! * HoMek se boji posledic, ki jih! ima nj&govo glasovanje za nujnost predloga, v katerem se zaiiteva odprtje mej. Za to se pere v ,,DomoyiniH in napada svojega tovariša dr.: Benkoviča, 6eravno na sliodfh trdi, da bi ž njim in njegovimi tovariši tako rad v enem klubu skupaj sedel! Liberalna odkrito-i srfinost! Robleka pa imenujemo sokrivega, da se bode sedaj bržkone gotovo uvažala srbska živinaj v Avstrijo. To je poslodica Roblelcovega in njegovibJ tovarišev glasovanja za nujnost Rennerjevega predloga, s katerim se zahteva tudi odprtje mej. Roblek je sokriv tega udarca, ki bo ga dobila naša živinor reja. Volilci so itak že soclili o Robleku s Torglavo vo izvolitvijo. Toda Roblek še ni odložil mandata, 6eprav mu volllci ne zaupajo več! * Dr. Beiikovi6—Roblek. Slavno uredništvo! Prosiru yas uljudno, da v odgovor na odprto pismo gospoda državnega poslanca Fr, Robleka, objavljeno v zadnji številki ,,Narodneg)a Lista" in «aslorljeno na mene^ priobčite sledeče: Ni res, da som na obfinem zboru Slovenske kmečke zveze za Šta;jersko dne 6. t. m. trdil, da je g. tovariš Roblek glasoval za odprtje mej. Pač pa sem na 'izrečno tozadevno vprašanje, stavljeno na mene potom medklica tekom govora, resnici primerno povodal, da je eden poslancev Narodne stranke glasoval za irajnost obravnavanja predlogov socialdemokratov, v katerih se med 'drugim zahteva. otvoritev srbske in druglh m&j ea nvoz tuje ; živine; izreeno sem povdarjal, da imata ta predloga marsikatero dobro zrno, da so pa ravno s tem predlagatelji lioteli prikriti in doseči njijh glavni namen: otvoritev srbske meje fca uvoz živine. Na razno medklice sem izjavil, da ta zadeva sploli ne spada na občni zbor našt) stranke, ker za svoje glasovanje je vsak poslanec odgovoren le svojim volilcem. Osebe g. tovariša Robleka se nisem dotaknil. V"se opazke o neresniui v pismu g- poslanca Rob]eka so tedaj povsem neutem,eljene i» se opirajo zgnl) na netouna časniška poročila, katera s tem popravljam. Syetoval bi le g. tovarišu poslancu Robleku, da naj resnično poročanje zaliteva v krogih, ki mu stoje mnogo bližje in ki se posebno v zadnjem času odlikujejo po pačenju resnic*, ,,hčerke božje", zlasti kolikor se moje malenkosti tiče. Z velespoštovanjem udani dr. lvan -Benkovie,, državm poslanec. • Značaii! Na obfinem zboru Kmečke zveze v Celju je govoril tudi znani ljudski govornik g. Peter Novak iz Slovefnske Bistrice. Navduševal je navzoče, naj vztrajajo na strani Kmečke zveze, naj njihovo navdušenje ne poneha, marveč se vedno bolj in bolj razvija! To so jporabili ljudje pri celjski ,,Domoviniu ter sfe zagnali v ,,kremenit značaj" g. Petra Novaka, eeš, pri ustanovnem shodu Narodne stranke predlansko;leto je govoril navdušeno za liberalno Narodno stranko, sedaj pa zopet, za klerikalno Zvezo. Kolikor je nam znano, se g. Peter Novak ustanovnega zborovanja Narodne stranke ni udeležil, torej tndi tam ni raogel govoriti! Onega zborovanja Narodne stranke se je udeležil znan'i socialni demokrat Novak iz Slovenske Bistrice in je tam tucli govoril. To gotovo yedo tudi ljudje pri ^Domovini", da narodnjak gi. Peter Novak in socialni demokrat Novak nista identična, pa kaj njim to mar? Oni postavijo resnico na glavo, samo da morejo lopniti po Kmečki zvezi. Kje so torej značaji! ? Fej vam, ki delate s takimi sredstvi! * Tržne vesti. Nenavadno veliki padec žitnih oen v zadnjem času na inoz^mskih tržiščih je ostal brez upliva na naša tržišča, ki se Se vedno ponašajo z jako visokimi cenami. :Ta teden je bil precej miren. Efektivna pšenica je izgubila tekom tedna okoli 10 do 15' v. Kupčija s turšico je jako majhna, avstrijski oves se znatno ponuja, vsled tega pritiska na ogrsko blago. V splošnem je mnenje nilačno, tendenca medla. Kupčija je neznatna, promet majhen, ni pravega zaupanja. Tudi poročilo ogrskega poljedelskega ministrstva, da so setye na Ogrskem v slabem stanu, ni prineslo življenja na tržišča. Budim(peSki špekulantje bi še rogpvilili^ ali kaj, ko imajo to smolo, da ni kupcev. Milini se jako rezervirajo. Kjakor se trdi od zanesljilve strani, ima prva roka Še precej blaga, 'ampaki ga krepko drži, med tem ko razpolaga kupčija s premajhnimi mlini ne s prevelikiml množinami vseh vrst žita. [Ogrski špekulantje trde, da ua Ogrskem primanjkuje sirovin ali ogrski mlini prodajajo že delj časa pšenico in žito. Ako ravno so mlini z ozirom na umikajoče cene pridelkov znižali moko, vendar s tem niso položaja in konzuma ožtveli. Fine vrste pšenične moke ne gredo, ržeiia moka, kakor zadnji teden, cena nespremenjena, otrobi in klajna raoka nespremenjeni, vendar se lahko dobe nižje. — Amerika je šla s ceno svinjske masti znatno nazaj in zategadelj je mlačna tudi ogrska mast. Pri tem prtedmetu je treba res kupovati le sproti, ker nisi nikoli varen pred zgubo. Za mast se zahteva K 61.— do 62.-, Budimpešta. — Živina na Dunaju: Pitani voli 54 do 94, krave 60 do 70, svinje, pitane, 92 do 110, druge 70 do 100 kron za 100 kg žive teže. ' Družba duhovnlkov za lavantinsko škofijo. Odborova seja je v pondeljek dne 2. marca ob štirih popoldne. * Postni pastirskl list za naSo škofijo se tp dni razpoSillja. V uvodu se omenja petdesetletnica prikazni Matero Božje v Lurdu in ob enem slovesnosti, ki so se ali se še bodo priredile* v proslavo letošnjega Marijinega jubileja. Predmet, o katerem razpravlja pastirski list, so sv. Oče Pij X., M letos 18. septembra obhajajo petdesetlertnico svojega magništva. Z ljubeznijo in spoštovanjem se v premiŠljeTanje predstavlja njihovo življenje in apostolsko delovanje; s pozivom, naj v tem letu pomnožuno svojo udanost, svoje molitve in hkrati tudi svojo radodarnost napram sv. Očetu, se kot skupni cerkveni praznik za nago škofijo določa nedelja dne 20. septembra. Obljiibljon je tudi poseben list v proslavo SestdesetlctnidB vladanja našega oesarja. * S. K. S. Z. za Stajersko. V odborovi seji dne 20. fobniarja najprej poročfi dr. Hohnjec o lepo in v vsakem ¦oziru zadnvoljjivo iispeletm sociialnem knrzu y Slovenjgradnu: krajevni odbor slovenjgragki se S. K. S. Z. zahvaljnjo za prireditev tecia teftaja. Odbor ..Zvcze" istotako smatra za svojo dolžnost, da se primerno in dostojno zahvali vsem predavateljem, kaknr tuVli vsem tistim, ki so vodili vso priprave ali so tefiaju in njegovim uHeležencem naklanjafci svojo skrb in požrtvovalno podporo. Spro- žilo se jo vprnSanje, ali b\ n)9 kaa.tlo še kjlB drugje prirediti takSen, kurz. Proti temu se je izjavil in tudi obvp.ljial pomislpk, ali bi bli^nji Gas sploh bil ugo^ien za takSnft prireditvP. Sieer pa prepuftgnmo vprafianjfi o bodoftem knrzti nkrajrvim odborom ..Zvezinim" v pretres in razsodbo, kjp in kedaj bi najbolj knza1o napraviti takSen tefiaj. Odgovor ,,Slovenske diiaftJke zvcze v Ljubljani", da bode po možnosti podpiraIa nafip. stremljenje po pospeSovanju in razSirjaniu prave Ijudske izobrazbe, Rfl 7. veseljem vzame, na znanje. Ker ima ,,Zveza" veliko stroškov z ustanav- Ijanjem knjižnvc in z izposojevanjem. oziroma podar- jcnjem kiijig takim bralnim društvom, ki nimajo do- volj berila za svoje članeb i,n ker bx)če še ve6jo po- zornost obraftati na obmejne in naroldno nevarne kra- je, treba bo iskati novegai vira dohodkbv Zato se ie predložila in soglasnn sprejela nasaeHnja resolucija:  1 srčni do kmeta. Torej vsi viKmečko zvezo ali v dru- ,,S. K. S. Z. za Stajersko namenava v naši školiji  j štva, ki so na katoliški podlagi! Potrebni, smo orga- prireditev romarskiii vlakov bjddisi v Marijino Oelje,  | nizacije, posebno v volilnih dobah. ko se nam razne širjenju in branju liberalnih ^asnikov si poranožiti in utrditi svojo stranko za razne slučaje. A kmet se ne vjame v vsako zanjko. Cemu potrebujemo lioktorjev, odvetniških koncipijentov iz mest za vodiitelje? Imamo Kmečko zvezo, domače deželne in državne po slance kakor g. Roškarja tukaj blizu, ki so odkrito- bodisi na Brezje k Marijji Pomagaj alji kain drugani vzeti v svoje roke.'' Mariborski okraj. m Maribor. Dve slovenski trgovini s papirjem in pisarniškimi potrebščinami imamo . sedaj v Mariboru: tiskarna sv. Cirila je za6ela s podrobno prodajo papirja in pisarniških potrebščin, v zgornji gosposki ulici pa je otvoril g. Weixl istotako trgovino s papirjem (poprej Krapek), m Shod K. Z. Dne 23. svefiana je priredila Kmeeka zveza shod v Reki pri Zg. Ho&ah v gostilni g. Fr. Lebeja. Vkljub hujskanja uasprotnikov (katerih je tam precejšno število), se je vršij shod še dokaj mirno. Vdeležilo se ga je pritjfližno 200 kmetov iz slivniškega in hošbega Pohorja. Navaoči so bili tudi trije gg. predstojniki: iz Planige, Ranf in Sp. Hoč. Predseduikom je bil izvoljen župan g. P. Vernik, ' podpredsednikom g. Anton Lešnik, zapisnikarjem g. Fr. Faleš. Ob YA. uri( otvori g. P. Vernik zborovaiijje in da be,sedo'g. postencu Pišeku. Razložil nam |e cenitev na<šili posestev, ki se b/b vršila leta 1909, kako naj bodemo priipria\j!jeni,i da se bo \se pravi,čno ceniLo. Govorit nam je na srce, kako naj se kmotje no vzgledu drugih stanov z;družimo in združeni smo velika zaslomfa poslancem, ki lahko veliko ve5 dosežejo. H koncu so vsi zborovalci na- stranke prilizujejo. Oklenimo se katoliških fiasnikov z^večjo vnemo, n. pr. ,,Slov. Gospodarja". katerega zahtevajmo v <lomačiji gostilnah. Proč pa z liberalnimi listi! Ne zaupajmo sladkobesednim liberalcem, ki se še tu in tam bahajo, da imajo na svoji strani | tiste, katere iinenujejo.za hrbtom črne, ki se jim pa gotovo ne bodo udali, ampak se pokazali na naši strani kot odločni možje kmetje z neomajenim katoliškini značajem, to vam bo v čast1 fte eukrat, vi kmetje, vkup, tudi tukaj, v Kmečko zviezo! Na dan kmefika misel! ni Sv. Lenart v Slov. gor. Veselicu, ki jo j« priredila Slovenska krščansko-socialna zveza dne 16. svečana pri Sv. Ijenartii v »Slov. gor.. jp. krasno uspela. Sodelovala so bralna društva šentlenarškega okraja. Nastopili so skupno pevski zbori benediški, šentjurski in šentruperski. Krasno je odmevala slovenska pesem iz grl pevskega zbora, moCnega okrog 60 glasov. Pa tudi posamezno so nastopali zbori ter odkrivali mnogoštevilnemu občinstvu krasoto slovesnske pesmi. Med odmqri so nam dqneli na uho ubrani glasovi tamburic, na katere so vztrajno udarjali vrli antonjevški tamburaši. Sentruperšk"i diletantje so predstavljali igro ,,Crevljar", ki je vzbujala toliko prisrčnega smeha. Vsak igralec ja bil na svojem mestu, zlasti jo nam ugajal in fino ig|ral mojster Blaže (Ig. Kurbos). Tombola je delala gotovo vsakerau mnogo upanja, a kaj, da ni bil vsakdo toliko srečen, da bi bil dobil lep dobitek. Imajo pafi te vdušeni pritrjevali g. poslancu in orlobravali ppsto- , preklicane številke tudi svoje muh|p. Tn dr. Kapiin, ali se še spominjate, kaj vam je vse pripovedoval iz svojega zanimivega potovanja po Afriki? Toliko o zabavnem delu sporeda. Pozabili pa nismo ^iidi izobraževalne in poučne strani. Lepo nas je pozdravll poslaneo g. Roškar, ki je povdarjal zabavni iu poučni namen takih prireditev. Prvič je nastopila K. S. Z. tudi v tem smislu in prav ima, da tudi tem potom širi med ljudstvo svoje ideje. Poraemben je bif panje Siov. kluba v državnem zboru. m HoCe. Sv. raisijon bodemo imeli tukaj adl. do 8. marca. t m Sv. Ka'lž nad Mariborom. Na shoilu, ki ga je v nedeljo Narodna strai*a priredila pri nas, je tudi bilo veliko naših pristašev. Govorni,ki so govorili mirno in spravljivcv G. Robnik je rekel, da se bomo po sadu spioznali. Kakšen je bil njegov politi- &en sad dosedaijj, mi dobro vemo in se ga nikakor \\ pa govor g. poslanca dr. Korošca, ki je kot pred- nismo veselili. Ali bo v bodioče boljši, bomo videli. Mi bomo z največjo pazljivostjo zasledovali vsak korak Narodne stranke in 6e ,se bo kje zgodila kaka političua lopovščina, bomo neizprosni sodniki. Naše srce pa/ velja slej ko prej Slo^enski kmečki zvezi. sejdnik S. K. S. Z. govoril o izobrazbi. Označil je glavne točke, kako naj društva izobrazujejo ljudstvo, da se bo zavedalo svojih pravic ter jih tudi izbojevalo na podlagl vsestranske izobraabe. ' Vsakdo brez razločka stanu nam je drag in ljub, kdor liočo m Selnica ob Dravi. Po za(dnjem shodu K. Z., || podpirati našo organizacijo. Za naroda slavo, korist na katerem je govoril poslanec Roškar, vlafla veliko II in prosveto — delujmo vsi skupno z ljubeznijo vneto. navdušenje za Kmečko zvezo. Večina kmetov je skle- ''** Hvala ysem, ki ste pripomogli, da se je tako lepo nila pristopiti h Kmečki zvezi. m Sv. IIJ v Slov. gorioah. OWinski odbor ob- izvršila ta naša ljudska prireditev. Hvala govorni- _ kom, pevcem, tamburašem, igralcem. Hvala gospera čine ŠentTljške" je enogiiasno'"imenoval"vTe/T^dub"! ir? mlaKlenkam, ki ste se trudilje z razprodajo kart, svet. in ziipnika sentiljskega Mattija Kelemina Castnim obfianom. — Smrt letos v naši župniji neprenehoma hudo žanje; v teku 7 tednov imamo že skoraj 20 mrličev. — Učiteljica, ki se je na Siflvestrov vefier v Siidmarkhofu tako imenitno zavzemal.i aa mam- ki ste tako krasno okinCale dvorano in oder. Hvala vsem, \či ste prišli, ki ste z \ nemo vztrajali do konca, Zdaj veste, kaj je namen dništvenih prirfedHev. Primerjia zabava mora biti \X'asih, a vedno naj bo tudi poučna. In po tem smo se ravnali in dokaiali  _ ^ nasprotnikom naSe društvene organizacije, tudi v St. Ilja. Srečno! — Zapustl nas naš "šploSno "priijub-j šentlenarskem okraju, da je ta način glede ljudske Ijeni ?. g. RautPT. A upamo, da seine narodno za- | izobmzbe pravi in da so vsa obrekovanja in očivesti, ki ga je marl.iivo vsejal dttobremu našemu ljud- i tania nasprotnikov, kakor da hočemo mi ljudstvo zastvu, bode, dobro obrodilo! Srfina; mn hvala! — Ker 1 snžnjiti, neresnifina, zlasti pa hudobna. je Siidmarka zadnji čas iz mrzlii&no in stra.stino'nagli- ko Germanijo, mora vendar v kratkem odjadrati iz fo hotela uničiti slovenski živelj v gt. kupila ras sila. mnogo naših kmecJkih m Skoz slavne Ruše v St. Lovrene nad Ma- Ilju ter pq- riborom. To je že (dolgo želja. mojega srca! In danes, posestev v v nedeljo dne 16. lebruarjja t. 1. se mi je vendar en- ših res bilo v skrbeh za bodofinost našega kraja. Res je, da Če Siidmarka dola naprej kakor dozdaj, smo unifieni, res tudi je, da nas slovenskJ veljaki in mogotivi nnčejo ototi — ko bi lahko —; a vendar se te siidmarkovske kuge nikar pre\eč ne ustrašimo! Siidmarka obrača, a — Bog pa bo obrnil! Saj vsencmška drevesa tudi ne rasejo do neba! Pomislimo. koliko i'n koliko stotin milijonov mark so ž1/1, Prusi porabili. da bi nnifiili, oziroma ponemčili naše severno brate Poljake v Nemčiji! A kaj so dospgli? Poljaki so še moftnej?Si kot prej kedaj. Treba je le zavednega Ijudstva in >znaf:ajnih mož voditeljev! Zemljo pa, kar jo.Se imamo, iir idajmo je, 5e nam Siidlnarka šo toliko ponuja za njo! Oni Svabi pa, ki so prijadmli sem s severa, bodo Se ob svojem 6asu hontiJjskj občirv, (dokaj|_ 6ez 300 oralov), je mnogo na- krat izpolnilai! Pohitel sem skozi slavne Ruše v dift- ni St. Lovrenc, da se udeležim ve^ftlite ženske podružnice družbe sy. Cirila in Metioda. Ni mi žal, in mi nifkdar ne bjode, dia sem Sel, sicer v slabem vremenu. Zakaj, viiiel sem krasno slovensko zemljo, slišal fludovite npvice, prijpitne zabave pa ni biio ne konca ne kraja. Kraj sam je poln naravnih krasot: majihria. a rodovitna dolinica, skok katero se vije kakor srebrna nitka čez va^e koristna Radolna mimo tovarn z, i kose i)n srpe,\ miino starih i\n novih tor najmoderne,išilb žag, obloženih z debelimi hojevimi, smrekoviimi in boroyimi dobli — ta ponos Lovifančanov in planinoov sploh! Dolgi trg je kakor zvaplank)an z nizkimi pa obSirnimi poslopji. v kojih se vrsti gostilj  na zn gostilno, trgnviin za tr^ovigo, obrt za obrtj'<). Gotovo delavni in podietni liudie! V trgu sem srfino radi1 pobrab s\Joja šila iki koppte iti jo pobri- >  mal^ko nhstal in se mudil. Gledal sem, «bra\ze skoz sali tje v deželo Bismarkovo. Slovensko ljmlstvoišent- in skoz izraza slovenskega, posluSal gpvoro nare6- iljsko le ne obiipati, voditelji ne puSke v koruzo, ampak na delo! Saj imamo prijat!eljp,v dovolj, vsi tnkajšni poSteno mislefi Nemoi Sutijo z nami. m Nemškl nfltelj Gordon, ki je bil v Ptuju znan zaradi svojega ppoftodrimskega in proti,verskeia .delovanja, je sedaj dobil mesto učitpija, v šulvereinski šoli pri Sv. Ilju v Slov. gor., Ubogi in. nesrefini otroci, ki dobijo takega ufiitelja' Gospodjp, pozor! m Sv. Jakob v Slov. gor. Cudno se nam kmetom zdi, da se ¦ novo Gospodarsko društvo, ki se je dno 26. m. m. tukaj ustanovilo, ne razglasi v kakem kuioliškem Casniku, n. pr. v ,,Slov. Gospodarju", ki jo pri nas najbolj rnzširjon. S tolfikimi vabili se nas jo vabilo na ustanovni shod, a udeležba je bila mala. Nleki dr. Kukoveo ]o govoril o kmefki zdruzitvi. o Kmefiki zveii pa ni nif; povedal. No, sa| se poznamo. Vodi jih ta namen po uspešnejšem raz- ja slovenskega, a čital izvoske-napiise jezika nemškega. To ugtanko mi rcši krftmarica rckoč:\ pri nas ni Nemcev raznn zdravnilka. tovarnarja, jx>štarico, usnjaria in nekaj kovačev, drugi so pritetni Slovenci, ki kakor ljubljnnsko damo radi nemSki misli.io in kramljajo, nemške inipiso pa. Baradi letovičarjev in na viSjo koman/lo imajo. ,(irem dalje in vidim visoko v nebeSki obok se vspenjaijoč« planine Kumenske, Rudečke. [jebenske in Kre(ien!biaš,ke, boigate temno/plenlh gdzdov, kojim eiuikih ne najdeS drugod, ne tiii Stnjp.rskein, ne iin Koroškom, gozdovi, koi^h mogočna drevesa že tisočlctja poslušajo v slovenskem jezilku kupftevati gosposkega tržana z bogatim kmetom slovenskiini za debia orja&ka, me)titem ko svitla ivnata krona neprestiino labno Sepeta^, pa tudi glasno Sumlja rekori: ,,In to je slovenska zemlja, to slovenski dom j« inoj!" V tcm niavduSenju mahnem jo na veaelico v znano. nodoljubno Pernatovo hiSo. Iz- nad strehg me pozdravlja dplga slpvenska trobojniea, koje rudeča boja v hladnem vetriču kakor v objemu pqboža moj potni obraz, doCim mi uasproti donijo nešteti fiarobni, sirenski glasovi: Zdravo! Živijo! Dobro došel, raili jjost! Stopim v krasno, prazniško pripravljeno dvorano, polno dicni.li gostov raznih stanov, vsi živalmi, veseli. navdušeni. Tmkoj so spoznam z vsemi. in po zgodovinskk) znani na\radi starih Slavjanov postanemo kar pri(;latelji in brati. Tli občujem z olikanimi slovenskiani kmeti in ujihovimi obitelji, z Lakožifii, Dežniki, Hoi^iiki in Hpžiči trodi Bezjakovi). Osonkeri, Lamprehti in dvugimi, z rodbinami, ki so ciika slovenskcga roda. polni navdnšenja za svoj eastmi stan in za novoustanovljeno -Slovensko kmečko zvezo". Veselica sq zaCne! Ne najdem besed, s katerimi bi jo opisal. Prava ljudska veselica, kratkofiasiia in podučljiva, krasno uspela! Vem, )da žalim prireditelje, ako jilh livalim na dolgc in široko; le to omeoim, da je bila gledališka predstava ¦ dražestnih gospic globoko premišljena in izborno igimna. tako da Lovraii&uike laliko tekoiujejo z diletanti velikomestnih odrov. Hvala in čast Pernatovim, Lamprchtovini, Fišingesrievim, KaSovie in Groslinger, spjoh vsem brez izjeme. In petje! Ze samo beseda ,,pesem slovenska" — je čarobna, kai še le. kadar jo pojejo tako izvežbmni pevoi in pevke, kakoršni so nastopali tukaj: tudi njim vse priznanje! Nedopovedljivo prijetna je bila tudi prosta zabava. pri kateri je do ranega jutra nastopala grška boginja umetnega plesa, A v najveejem veselju sem izvedel tudi največjo žalost. Povedalo se mi je, kako ljuti boj morajo biti tukajšnji Slovenci za svoj rofl, in kako si eden gospod v trgu prizadevu, vse slovjvmske kmete in npliovo deco ponemčiti, odtujiti nmtprinemu jeziku; zato je pregnal slovenskega nftitelja Henrika Schela, in seidaj pregiauja domatfinko, iAlojzijo Pernat! In še ni dolgo, je ta gospod pri nekem Gasnerju imel 'zborovanje, da bi se ustanovil nemški otroški vrtec, da bi tako otrokom že predno hodijo v šolo, vzeli, besedo materi,no - slovensko. V ta namen se ta gospod paslužuj« zloglasnega clraStva - SMmarke, ki je najvefija sovražnica Slovoncev. Pa (kolikor sem jaz aa tej veselitoi slišal, se rou ia zlobna poskušnja ne bode obnesla;. Lovrenčam so že probujeni, si ne dajo vaeti svoje rodne zemlje ^in ne pustijo trgati maternega jezika iz src svojih otrok. Zato se slovenski delavci, rokodelci, posebno pa kmetje pripnavljajo na odlofien oidpor, kojega posledice ne bqde občutil oni predrzni gospod m npegov tovariš, ampak dobri, miroliubni tržajni, predvsem razni trgovci, ki brez Slovenceiv ne morejo ziveti, ali vsaj se ne bogatiti. Miha nima ni6 zgubiti pa6 pla-od njega zapeljane, zaslepljene ovftice. Potrpežljivost Slovencev je minulia, sedaj sledi odlofina samozavest in podjetnost, katena ima za svoje geslo: ,,Miha! Ne boš! Zakaj: To je stovenska zemlja, lo slovenski dom je moj!" m Bralno društvo v Tinjah na Pohorju priredi t nedeljo 1. marca popoldne ob 3. uri v šoli glcdališki im: ,Vaški skopuh" in ,Kmet in fotograf". Pred in po igri poje domači pevski zbor. Zunanji gOBtie prisrčno dobrodošli! Odbor. m Slov. katol. izobr. droštvo v Stndencih pri Mariboru izreka najprisrčnejšo zalivalo č. g. A. Stergarju za darovane knjige. m Maribor. BBral. in pevsko društvo Maribor" ima tamburaski konccrt v Narodnem domu v soboto zvečer. m Št. 11] v Sl. gor. Kmet. bralr.o društvo ima občni zbor dne 8. marca po vcčernicah r gostilui g. Banman. PUijski okra.j. p Ptuj. Pri knjigotržcu in tiskarju Blanketu je odpadel od katoliške vere tiskarniški delavec Ka- menšCek. Sploh se pri Blanketu vrsti odpad za od- padom. Ce se pomisli, da se v tej tiskarni tiska zloglasni ,,Stajerc", vemo dovolj! — Poročil se je davčni praktikant g. Simon Fiihrer z gdč. Amalijo Dvoršak. Da bi srečno bilo! — Na Podbrežju pn Ptnju je bil pretečeno nedteljo poboj. En fant je bil takoj mrtev. V tem kraju je ,,Stajerc" najbolj razširjen! — Vreme je v Ptuju .-ako milo, solnčno in vfiasih močno vetrovno. Pomlad se začenja, zvončki cvete.;o že celi februar. Ljudje so y velikih skrbeh zaradi prezgodne spomladi. p Tatvine na Ptuju sg množe. Minuli teden je nek tat vlomil v pušice v meslni ptujski carkvi in seveda ves denar odnesel. - V noči od 23. do 24. pa so spet tatovi vlomili v trafiko gospe Goweditsch na minoritskem trgu, odnesli nad 300 kron gotovine, smodke, cigarete in druge take re6i. Ker itaenovana gospa ne stanuje v prodajalni hiši, so predrzni uzmoviči delali brez vse skrbi, tudi rfriicija jih ni motila dasiravno novi rotovž nj, daleč proč. — Ravno visti noči so neznani tatovi naskočili tudi hišo vinotržca Kravagna, a jih je gosi»odar, ki so je ob pravem času prebudil, spodil in strel\aJ za njimi. p Na Ornlgovi gospodinjski šoll na Ptuju se dekleta uče res mnogih refi! • Proti večeru preitefiene nedelje pride po lesenem dravskem mostu proti mestu celo krtielo glasnih in vesejih. deklet — za njimi pa trop šo bolj veselih fantov. Ljudje so za6udeni in nevoljui gledali, to mladio'družbo, ki jd z velikira šumom in hrupom korakala proti domu. Slovenski starišl, bodite prtevidni, in dobro premislite, predno poSIjete svojo hčere v šole Nemcem! — Na Ptuju ne sodijo ve8 cesarski sodniki, ampak ..Stajerc", t. j. trgovec Slawitsch in vicepaSa Linhart. Prim^r: Predno je bil zadnjifi g. Kokolj (Vurberk) fibsojen, je '.Stajerc" že Cisto doloCno napbvedal,. da bo obsoien. Radi nastopa n» Stajercijanskem shddu na Ptujski gori je Slawitsch tožil učitelja Klemenčiiča, in Stajerc pravi sedaj, fcopet pred sodnijsko obrjavnavo: ,.y kratkepi se bodo vršila glayna obravmava, na kateri ¦ bode ta fini gospod .... obsojen." Kako ve to Linhad. kako bo sodil dr. Glas? To je že vec kot čudno! Sicer pa si naj trgoyec Slavritsch, . ki je sedaj v kompaiijiji Linimrta postal strasten polil^ftcn agitator, zu];omni, da bo o ptujskih sodnijskih razraerah še tudi kdo drugi govoril! Ljudje so povsod zelo nevoljni, ko vidijo, da SlawSitsch ptovsod dela le prepir, neniir in so\rraštvo tcr se pri tem skriva ve-dno za žandarji, brez kateriii si ne upa nikamor. p Vurberk pri Ptuju. Uretdnik ptujskega lažnjivega ,.Štajerca'- Lvrjiart in njegpy zvesti p|i-ijatelj iu pomoftnik Slavifi sta s svojimi shodi popolnomaipojenjala, ker sta na dosedanjih shodih imela povsod smolo in ker vpsta, da s shodi silno škodujeta svoji stranki, ne samo med vsem Ijudstvom, ampak še celo med svojirai lastnimi pristaši. En mesec je že mhml, kar sta imela tukaj svoj shod, pa še nisera slišal, da bi si pridobila er^ega novega naročruka ali pristaša, kakor sba se ta voditelja potem .hvalila.. Saj tudi naši pošteni župljani niso tako neumni, da bi takšnim voditeljim šli na roko, kateri naŁ napiadajo ue samo po svojem Stajercu ampak tudi po drugifi nemških časopisih. Kmet g^ DroJenik je i^a shodu pri Sv. Lovrencu razlagal o shofiu' na VurberkRi, kar je bilo tudi gotoyo neresnično. In zadnji Štajterc piše, da se je v Pobrežju zgodil nek uboj in to za en liter vina. Piše, da so to posledice poCiivjanosti ljudstva, katero Ima klerikalna vzgoja na ivesti. ,vSeveda, ako uCijo duhovniki sami svoje ,,fante", da naj prihajajo z noži v gkornjih na shode, pqtem ni čuda, da se dogajajo takšne reči." Linhart in Slavič, dokažita, kedaj so naš gospod župnik, tali pa kateri drugi duhovnik svoje fante kaj takšnega uftili! Nikoli! Ko je bila (zadnjič obravnava proti našemu g. župniku, je ta veliki kraečki prijatelj iiii odrešenik Slnvič rekel našemn lantu, pre!dsedniku brailnegia društva, ia enemu drugemu fantu: ,,Ce ste vi tudi sv. Alojzij, tako gotovo sta imela dva ianta nqže na shodu, kar sta videla orožnik in naš kopijaž." — Jaz pa pravim, kakor gotovo ste vi trgovec SlaviC, tako gotovo tudi to ni res. Vsak desetleten otrok se lahko temu • smeji. Cp bi orožnik videl fantei po shodu z noži hoditi, je njegova dolžnost, da jih prime. Zakaj pa teb dveh ni? Rekel je, da sta že v preiskavi. Vaša preiskava pa6 dolgo trpi. - Potem je rekej fantoma, vidva idita mirno domov, ker še ne vesta, kaj je svet. Jaz pa pravim, ta dva fanta že toliko vesta, da jima k ptujskim Stajercijancein ne bo nikoli treba iti vprašat za svet, ne v političnlb, ne v gospodarskih stvareb, na katere se ti gospodje tohko spoznajo, kakor krava na boben. Vurberžan. p Sv. Bolfenk v Šlov. gor. Dopisun giilne krote piše v številki 7;, da so meni g. župnik dolžni polovnjak starega vina, To je grda laž! Vino sem jaz dobil do slednjega vinarja plačano. Dopisun je pa6 vselej zraven, če se kje pivnica odpre, in išče brezplačno1 pijačo. — Jožef Firbas. p V Mestnem. vrhu pri Ptuju je umrla dne 15. t. m. gospodlnja T. Eisih v 73. letu, zapustivši 9 žalujačili otrok, nararefi tri sine in šest hcerk. Vse otroke je vzgojija prav lepo v krščanskem duhu, ki so ji bili lepa podpora na njena stara leta, Njen pogreb je bil veličasten, toliko ljudi se ga je udeležilo, vrlo znamenje, da je bila rajna dobra mamica in srčno priljubljena/ pri vseh, ki so jo poznali. Bog ji daj večni mir! p Velika Nedelja. Preteklo sredo dne 19. t. m., med 1. in 4. uro popoldne, je neki brezbožnež v velikonedeljski cerkvi siloma odprl škrinjico pri Lurški materi božji ter odnesel denar in ključavnico. Hotel je še poiskati cerkveni nabiralnik v zakristiji, pa ga je bržkone prepodil ropot, ki ga jo napravil mofini železni ,,fiirnik", ko je padel z velikim kosom kamenitnega podboja na tla. Isti dan poprej je obiskal ormoško cerkev in tam izpraznil nabiralnik. Sumljiv je neki tujec, ki, ima pod uhom izrastek: gostil se'je v Itukajšnih gostilnahi ter z drobižera placeval, potem potem pa je s 5. vlakom sreČno odkuril proti Ptuju. p 0 shodu Stajerčijaiicev prp Sv. Lovrencu nam še pišejo: Shod Stajerčijancev, ki se je vršil dne 2. lebruarja pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., je pokazal spet. /kako slabo sodijo ti gospodje okoli ptujskega ,,Štajerca" o tebi, slovenski kmet. V svojem Estu vedno kričite, Ida ste prijatelji kmeta, a vprašam vas, g. Linhart, zakaj pa jemljete mestno policijo s seboj, kadar greste med svoje — prijatelje? Vsak odkritosrčen človek bi slabo sodil o svojem prijatelju, ki bi ga prišel obiskat, ter bi imel kot telesno stražo dva /polica.ja, kakor ste jih imeli vi, in verujte mi, enako sodbo smo izrekli tudi, mi slovenski kmefe o vas že davno pred shodom. Zato jo blla tudi udeležba tako obilna, da je razun devetih Ptujčanov in kakih pet lovrenških štajerčijancev ostalq le par žensk in otrok. In za te ljudi imeli ste vkljub 2 policajev pripravljeno še orožništvo v II. nadstrojoju. Res lepe re5i od vas! p CirkovSki ^nlderlag" v Stajerčevl milostl. Sta.iP.r^evega pisača gotovo že glava t(oli, ko si izmiSljuje same laži o duhovnikih. Ce no izvoha nobene dehele \aži, loti se kar kaplanovega psa. Stajerc hoče monda postati pasji list. Ker na§a dva gospoda duhovnika nift ne odgovarjata Stajercu, bodem se jaz danes oglasil in dokazal, kako je ta nifivredni  list nas Cirkovfiane grdo obrekoval, ko je lagal, da bi moral iiaS orgianist samo lakoto trppti, če bi mu gospod župnik ne dal denarja. Kdaj je Sfc naš cirkovški organist stradal in prosil kruha pjri Stajercu? Ali ne damo mi svojemu orgajristu plačio in Še prostovoljno lepo zbirco? Sram ga bodi, ki take laži o nas pišp, sraiuota tudi vsakPmu. ki takp' laži plačuje/! Cirkovški organist še ni nikdar trpel lakote, pač pa sta že stradala dva, bivša Stajerfieva uredujka, in pregovor pravi: v tretje gre rado. Tudi bi lakoto trpeli naši trije posilinemci, 6e bi jim mi Cirk«ovčani ne dajali kniha. Stajerc piiše: ,.naša gospavdova . . .'¦ Kedaj p,a je umii štajer^ev oc<? Ornig, da ima Štajero svojo gospo-vdovo? Sicer mi ne poznamo coben/e gospe i v Crrkovcah, ker vsi vemo le zia Starešinklo, ki prosjači pri Stajercu zagovornika, zakaj nemška gliha vkup štriiha. Stajerc grdo. laže, da ima vgtarešinkla pet otrok preskrbeti, pa ni nobenega raalega otroka in je vseh domaftih y ntemškem .jiiderlagu" komaj pet! .I)vaisetletni sin pač ni otrok, za možitev zrela hči tudi ni otrok, in Starešinkla menda kot vdova ni otrok. ki se je že pred kakirai štirldesetimi leti učila nemške kuhe. Naš g. župnik ravnajo čisto prav, da skrbijo najbrfej za svojega organisfla, ne pa za nemško tujko,. ki iina najlepSo hišo v občini. Pametnega Cirkovčana pa t\idi Stajerc n,e bo z lažjo in obrekovanjem • preslepil, ker mi Cirkovčani boderao posneraali g. župnika in hodili s svojita denarjem k organistu, da ne bo torpel lakoto. p Smat. bralno draštvo t Hajšpergn priredi 1. sušca po rečornieah svoje redno zborovanje v šol. prostorih. p Dljaška knhinja v Ptnja. Prroga pol leta tokočega iolskega leta 80 darovali za to kuhinjo: Okrajni zastop ptujski 400 K, posojilnica v Gornji Radgoni 40 K, okrajna posojilnica t Ormožn in Makolah po 30 K, okrajna posojilnica v Ljutomeru 10 K; Brenčid Miha 24 K; dr. T. Horvat, dr. Fr. Jurcela, Andr.' Jurtela, prof. t Moskvi in Jos. Zelenik po 20 K; Kušar Janez s Helena 1031 K; dr. Ant. Bruinen, c. kr. komerc. svetnik A. Jurca, prof. A. Kolarič, dr. Scbinirmaul iz Rajhenbmga in A. Stepic, c. kr. višji davčni upravitelj po 10 K; Havelka K., trgovec, Ksist Hrovatin, c. kr. poštni asistont, M. Kojc, c. kr. davčni oficijal, Komljanoc, LeDart Fr., trgovski knjigovodja, M. Lendovšek, župnik v Makolah, F. Pšnnder, raestni vikar, Senčar Al., trgovec, o. Selinšek Lucij, minorit, dr. Bela Stuhec in c. kr. davčni upravitelj Fr. Toplak po 5 K; profesor M. Cilenšek, Meško Ksaver, župnik pri Mariji na Zili, in Al. Pinterič po 4 K; Bratkovič Kszimir, c kr. notar, dr. Lapajne in Letonja Fr., kaplan v Vitauju po 3 K; Koser Fr., c. kr. poštar v JuršinciU, Kropivšek Val., mestni kaplan, gdična Luknar in Ferdo Skuhala po 2 K; Jagor A., mestni kaplaD, Trafenik Jos., kaplan na Hajilini in Zupanc Jos. po 1 K. Ilazen tega so darovali živil nekteri stariši podpiraneev in sicer: Brus Ant., Golob Fr., Kancler Anton, Karner, Kegl, Kuhar, Osojnik, Pihlar ia Toplak. Odbor dijaške kuhinje se toplo zahvaljnje vsem dobrotnikom pa prosi tudi zanaprej blagohotnih podpor. Ljutomerski okraj. 1 Shod Narodne stranke v Bučečovcih,- Ąsa- kemu še je v spominu, kako slavno je pogorel leta 1901 orehovski Bračko na svojem shodu v BuCeCov- cih. Prav\\.enako se je' dne 23. t. m. zgodilo Narodni stranki istotara. Udeležencev je prišlo okoli 200, od teh le kaka mala četrtina, zbobnana od vseh vetrov, pristašev Narodne stranke, ostali vsi člani K. Z. Gnala nas je vse radovednost slišati evangelij Na- rodne stranke. Po dolgotrajni borbi za prejdsednika so se pristaši Narodne stranke vendar morali udati naši zahtevi, da je bil izvoljen predsednik - iz naše sredine* g. Santl, posestnik iz Iljaševec, podpred- sednik mladeniič Anton Slavič in zapisnikar Jakob Stuhec. Prvi se oglasi k besedi naznanjeni govornik g. Lesničar in predsednik mu dovoli, toda pod.po- gojem, da ako napada vero ali Kmečko zvezo, se mu beseda odvzame. Govoril je o preosnovi deželndzbor- skega volilnega reda, o kmetijstvu, da se naj usta- novi kulturn'i svet za regulacijo rek, kmetijska šola, in na mariborski sadjarski in vinarski šoli za slo- vensko učence poduk v slovenskem jeziku, in naj se virilistom (graški in mariborski gkoi.in ravnatelj graškega vseufiilišča), katerili nikdo ne yoli, dežclno- zborski mandati odvzamejo. Govornik staVi o tem re- solucije, katere si je že prinesel tiskane s seboj, in jih je pred naini nekoliko črtal in spremenil, da bi pristaše K. Z. bolj zadovolfil. Toda vkljub temu predsednik teli resolucij ne sprejme in ne da na gla- sovanje, dasi ravno sedaj popravljene niso bile proti naširo nafiplom, in sicer zato ne, ker pristaši K. Z. rfiso prišli sem za to, da l)i sprejemali od Narodne stranke predlaganib rtsolucij. Ta peščica strankar- jey, ki so od vseh strani prišli v Bučečovee, ki niti ne spadajo med kmečko Ijudstvo ali pa so bili pred porodom Narodne stranke zagrizeni bračkijanci, lah- ko kova svoje naklepe kje drugod, ne pa pri nas. Vedite, da bo še mnogo vode v Muri odteklo, predno lahko rafiunite na Murske poljance. Drugi naznan- jeni govornik g. Jožko Rajh ne vzame besede, am- pak izjavi, da je škoda njegovega jezika, da bi si ga tnkaj ,,niical." Najbrž je imel pripravl';ene( na- pade in se je bal poraza. Nadučitelj Sneider se kre- ga, zakaj da se resolueije ne sprejmojo, in govori o Solskem vprašanju, seveda še preoej ugodno. Gk> vorili so še ggj. dr. Kreft, Aši6, Lo^baher, Slavič, Kardinar in kaplan Golob. Prvima dvema so je be- seda zaradi kršenja pogoja takoj odvzela, ostali go- vornild pa so bili vsi Clani K. Z. 01). petih pred- sodnik zaključi shod. Ta shod se je vršil v takih razmenah še dokaj mirno, dasi so pristaši Narodne stranke s sitrovimi medkiici izzivali; v tem so se ,tx> sebno odlikovali nekdanji glavni brafikijaneo Do- majnko, vuftenski Lebar, roežetar Majcen, in nelrt Ašifi iz Gornje Radgone. Na Narodni stranki opazu- jemo, da so jim nekdanji naSi najhujši narodnina- sprotniki, ki v svojem srcu ostanejo nemSkuUurJi» dobro došli. Kake vrste Ijucti torej aajdemo y Nar. stranki, poučuje nas njen žalostai shod v Bučečoveih. Med nas kmečko Ijudstvo pridei tudi človek, ki živi od nas in je torej on od nas odvisen, ne pa mi od nlega, in svoj govor zaftne z besedami: ,yJaz nisem ne kmet, ae želar, ne bajtar, ampak jaz. sem gospod doktor! ? Oho, g. dr. Leo Kreft! Kaj pa smo potem rfni ? Ali ne mislifce s tem povedati, da ste vi veliko več kot mi? Pa zaporonite si dvoje: vda žiVIte od nas, ia da tudi ljudje, kateri niso doktorji, znajq mislifi! 1 Ljutonier. Dobili smo popravek, katerega prostovoljao priobčujemo: Ni res, da sera bil od g. Misja naprošeji za kako gonjo zoper g. Karba, m res, da sem sani ali v zvezi z drugimi zaCel gonjo zoper g. Karba, ali da se je sploh kedaj ali zadnja; teta tirala in uprizorila zoper njega taka gOaja. kakor še v nobeni borbi protj nasprotniku; res je marvec, da sem se jaz pri občnih zbonh okrajne bolmške blaeaine posluževal le svojili pravic in se lzven zborov za « Karba siploh brigal nisem. Ni res, jda ]e nasledek° tega to, da je blagajna sedaj y rokah nasprotnikov. res je marveč, da je ta nasledek zaknvil " Karba sam z ajegovim ne popoilnonia pravilniiu ~iir že celo ne nesebieaim gospodarstvom pri navedeni blagajni. S spoštovanjem dr. Karol Grosmaiin. Ljutomer. dne 17. febr. 1908. 1 Ljutomer. Slovonsko pevsko društvo v Ljutomeru je priredilo serenado na predvefier poroke (18. t, m.) gdč. Irme Repičeve z g. Fricom-Zlpmlji6em. * 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Dne 23. t. m. se je poročil g. Fric Hqrvati6 dd Sv. Križa z gdč. Alojzijo Farkaš. Bilo srečao! Na njiju gostiji se je nabralo za, dijaško kuhinjo 11 K 20 v. 1 V Logarovcih na Murskem polju smo imeli dne 3, lebr. občinske volitve in sicer so bili izvoIjeni obeinskiim odbornikom sledeči gospodje: V prvem razredu: Fran,c Stuhec, Alojzij Stuhec, Ivan Spindler in Franc Siško; v drugem razredu: Matija Jurinec, Ivan Vaupotič, Anton Senjur, Matija Stanjko; v tretjem razredu: 'Josip Rep,, Alojzij Spindlen-, Franc Križan in Anton Razlag. Odbor si je izbral dnfe 16. febr. g. Alojzija Spindler svojim županom ter gospoda Franca Stuhec in Franca Križau občinskim svetovalcem. Ohčini je dozdaj naeeloval g. Franc Stuhec, obCe priljabljea in spoštovan mož poštenjak, od leta 1880 naprej, torej oelih 28 let nepretrgoma. Bil je vsakemu prijazen in postrežljiv predstojnik, in se za njegovo dolgoletao delovanje na tem mestu prisrčno zahvaljujemo. Novemu odboru kakor njega predstojaiku Alojziju Spindlerju pa želimo, naj bi vzgledno deloval v blagor občine sebi in našemu narodu v čast in v zaupanje svojih volilcev. 1 Gornja lladgona. Za cerkveaa ključarja sta izvoljena ia potrjena: gg. Jernej Skrobar, posestnik In kletar v Gornji Radgoavi, ia Janez Miiller, kmet r Sratovdh; za1 ubožaičarja: g. Janez LančiS, posfMnik in klepar v Gornji Radgoni. Cestitamo! 1 V Bragotineih je umrla dne 23. t. m. zjutraj Marija Nemec. Naj v miru počiva blaga žena, ki je vzgojila četvero navdušeno-inarodsiili otrok! Spoštova-ni rodbini izrekamo svoje sožalje. 1 Sv. JariJ ob Ščavnici. Tuk. bralno društvo priredi 1. sufica t »Tojcm glcdališkem prostoru predstavo igcr: .Pravica se je izkazala" in ^Pri gospodi". Mešan zbor poje ob tcj priliki Ipavčevo rMoja pe•em1', Laharnerjevo BNaša pesem", Miličevičev rVenček nar. pesmi I." ter Adamičevo ,Fantu". Začetek ob 4. nri. Vstopnina običajua. P« predstavi prosta pustna zabava v gostilniških prostorih. Slovenj^raski okraj. s Slovenjgradec. Umrla je 1. t. m spoštovana in priljubljeaa gd6. Ter. Birtovšek, še le 17 let stara. Jetika ji je koučala mlado življenje. N. v. m. p. i s Vuzenlca. V nedeljo dne 16. svečana t. 1. je predaval v tukajšni šoli g. potovalni učitelj Goričan o kmetijstvu. Orisai jo najprej vzroke zadolženja, razlagal gjnojeaje, živinorejo in sadjarstvo. Prav iskreno se mu zahvaljujemo. Kaj enakega bi še lahko večkrat slišali, ko bi se ustanovilo kako katoliško draštvo, ki je silno potrebao, ljudstvo je še tukaj zelo nezavedno. 'Želeti bi bilo, da bi se vsaj bolj popritefi dobrih časnikqv, ter dali za vselej slovo štajerčijanski in Narodni stranki. Ozrimo se n. pr. na kmete pri Sv. Primožu nad Muto; še le 6etrl leta je ustanovljono katoliško bralno društvo, in žo dobro napreduje, Trije kmetje so bili v Celju na občnem zboru Kmečke zveze, tudi v Slovenjgradcu na socialnem tečaju. Vse se uživija ^n v^buja, zar kaj pa f»i mi spali. — Vuzeničar. s Razbor.e pri Slovonjgradcu. Dne 10.—13. t m. je bil v Slovenjgradcu kršfiansko-socialni teCaj, katerega so se pa kmetje iz Razborja jako v raalem Rtevilu udeležili. Ta tečaj bil je res velikega pomena za kmečko in delavsko ljudstvo. Veselo in zanimivo je bilo poslušati rr. predavatelje, ki so nam v poljudnih besedah risali sedanji kmečki položaj in nas dramili in spodbu;ali k zdmžitvi za boljši prihodnji obstoj našega stanu. Klical bi vas, dragi moji tovariSi Razborčani, vzdramito se, vsaj ob takih priHkah, kadar se nam zopet ponudi kaj enakoga, se ndeležiti. — Kmet. s St, Janž na Viaski gqri. Pri volitvi občinskega odbora I. razroda, katoro Je c. kr. namestnija v Gradcu dne 27. aprila 1. 1906 razveljavila, so 4m 10L U ra. zopet sijajno zmagali pristaSi Kmečlre zveze. Stajesrčijanska in liberalna stranka ste pod  vodstvom znaaega in najhujšega agitatorja A. G.  popolao propadli. Kmečka zveza si je priborila pre cejšmo število pravih in v resnici sposobnih odbornikov, med tem ko je nasprotaa straaka hotela vsiliti same nesposobae ljudi. Zato pa bodimo še edini na, daa volitve žapaaa ter izberimo moža pravega verskega prepričanja, ki bode skrbel za občai blagor. Zato pa, krščanski volilci, združimo se, in v ediaosti bo zmaga gotovo naša,! s Smartno ob Paki. Zaročila sta se gdB, Marija Bizjak, c. kr. poštarica, z g. Jožeiom Kodretom, po domače Forštnar, živlnozdravaikom. Celjski okraj. u Savinska dolina. Zaradi mojih dopisov je vse liberalao učiteljstvo po kon,cu! Lažejo pa ti ljudje tadi, kakbr se da razlagati samo iz ajihove svetovnoznane neznačajnosti. Pravijo, da aapadamo vse ačiteljstvo! Nikakor ne, ampak le liberalaOj ker vidimo v njem škodljivce našega lljudstva. Pozabljajo na svojo aalogo v šoli, tem bolj, goreče pa sejejo prepir med nami. Da bi bili liberalai ueitelji tako vneti v Soli za pouk, kakor so po gostilnah za liberalno politiko, bi otroci ve6 znali. Kamor stopi daadanes liberalai ačitelj, tam je nesreča,. Plače ste si dali zvišati, ko je bilo naše ljadstvo najbolj ubogo, silite ga k zidanju izredaih palafi, da so yse obfiiae zadolžene črez ušesa, na vseh shodih ste vohuni|, da aas ovajate potem pri sodi&čih, povejte, liberalni učitelji, ali vas za vse to naj ljubimo? In kako pišete vi črez katoliške polittke! Poglejte svoje liste in ne čudite se, da smo tudi za vas pripravili bič! c Savinska dolina. Hočemo govoriti zopet resao besedo z g. državaim poslancem Roblekom. Ko jo kandidiral, trdil je on ia njegovl agitatprji, da ni kaadidat Narodae stranke, niti Kmečke zveze, ampak neodvisaih kmetov. In res je bil izvoljen tudi od neodvisaih kmetov^ ki so pristaši Kmečke zveze ia so takrat verovali Robljekovim besedara. Sedaj pa jo je Roblek popihal v tabor Narodne stranke, ae da bi vprašal svoje neodvisae volilce. iStoril je torej nekaj eaakega, kakor dr, Ploj v ptujskem okraju. Roblek naj govori, zakaj je postal aezvest svojim obljubam, ki jih je dajal na volilnih shodih. G. Roblek, ali je vaše ravnanje lepo? c Poročll se je dae 24. t. m. g. Ivan Naraks, stavitelj orgelj v Arnji vasi pri Žalcu, z gdč. Pavliao Golavšek iz St. Pavla. Cestitamo! c Golovlje. Veselica v korist prostcvoljne požarae brambe se je v «edeljo dne 23. svečana prav imemitno izvršila. Vkljub temu, da so bilei isti dan veselice povsod. naokrog, zbralo se nas je prav mnogo k prijetni zabavi v Gotovlje. Dvorana pri gospodu Malgaju je bila do Izadnjega kotičkia napolnjeaa. Predstava nas je pa vse iznenadila. Vsem igralcem so bile ipjrav srečno razdeljene njih vloge, igradi so izborno. Vsak igralec je bil popolnoma na svojem mostu, na katere mora poaosan biti gospod režiser Tone Goršek. Vsa čast tadi vsem tamburašem in pevcem, ki so nas pozno v noč prav prijetno zabavali. Ta večer nam ostaae v dolgotrajnem spominiu in prosimo še mnogo enakih. c Gotovlje. Zadnja,, tako dobro uspisla veselica v Gotovljah, dne 23. svečana je vsestrameko zadovoljila vse vdeleženoe. Videlo se je, da toliko v Nar. Listu grajani g. Goršek ima še vedno vodilno moč v po liberalcih toliko ponižanijli Gotovljalh. — Sirokoustni bahač in dopisun v Narodaem Listu se je v lanski spomladi bahal v napadu na društvo ,,Kmetovalec", da se skliče tam v kratkem drugi občni zbor imenovanega društva; da se uslianovi kmetijska podružnica, mlekarska zadruga, za kar imamo že izuče/nega sinarja i*td. Cakali smo d« sedaj rešitve teh sklepov, pa je še ni, in je baje vse voda odnesla. — Gotoveljski li^eralci, tisti ki zahdevajo, 'da mora katehet te šole, so še tudi pri zadnji veselici zasajali svoj strupeni jezik v SIov. Gospodarja in, našo kmečko organizacijo. c Iz Gornje savlnske doline. Daleč ma okrog slovi Savins,ka dolina kot eden najbolj prijaznih in zdravih krajev, kar je tudi resaifeao. Ilz maogih krajcv se sliši, kako ljudje bolehajo in koliko da iraa:o z bolniki oprfviti; pri nas tega ni tolikln slifeati. Le liberaJci so sc opekli pri zadaji volitvi, pa jim še tukajšni zdravnik kol njih vodja ne more pomagati, čeravno ima časa dovolj. Vedno ga vidimo ribariti, na lovu, pri raznih Iiberalnih shodih in zborovanjih. Le tam ga pogrešamo najve^krat, kjer bi moral biti. Ni čufla, da pri takih posebnih in stranskih poslih pozabi tik preid nosom na kako staro in bolano baMco. Gotovo smo lafoko ponosni na takega zdravntfca, 6e >ga v veliki sili morajo iskati na lovu še celo v drugi občini, ali pa iti h kakemu drugemu zdravniku. Skoda, da se ni vresmičila !4ovorica, da si oskrbnišvo namerava dobiti svojega zdravnika in ga nastaviti v tem okraju. c Mozirje. Sad liberalnega strankarstva pokazal se jo takoj pri požarni brambi. Zastavomoša so je odpovedal dplovanju v dmštvu in z njim je izstopilo veft pridnih in delavnih udov. Culino to sicer ni, ker pri takem delovanju liberalnih voditeljev razsqjden človek ne more .delovati. Rana, katero so zadali društvu ti liberalni strankarji, 6e s tepi ni izkrvavela. c Goriijjigrad. Gospod urednik! Cudež! To pa v napredaem 20. stoletju! Res, velik čudež! Ne verjel bi, da so mogoči čadeži, če ,bi jijh sam ne videl, Naši liberalci so se spreobrnilL Kar svet stoji, še nismo slišali, da bi bilo kedaj aa«elstvo liberalne posojilai\ce poslalo kako porofiilo v svet potom ,,S1. Gospodarja." Le liberalni listi so bili vredni govoriti o tem zavodn. Sedaj se pa naeakrat v zadnji številki ,,Slovenskega Gospodarja" sveti inserat onega iiberalaega zavoda, Kadar se gre za deaar, postane vsak liberalec najhujši klerikalec, oe le misli, da bo kaj pomagalo. Se v Bočai, kjer pravijo nekateri, da jfm župaika kar ni treba, so sedaj, ko se g. župnik hoče odpovedati dični iari. nekateri začeli zopet bolj pobožne strune udarjati, skoro tako kot tedaj, ko žapnika še niso imeli.; 'Na ta aačin ,y 14 daeh v celem Zadretju ae bo nobenega libergJca več, ampak samo pristni klerikalci najboljše vrste. To pa vse zaradi te aebodijetreba rajfajznove kmečke posojilnice v Gornjemgradu. Ljudje sie z začudenjem povprašujejo: Kaj to pomeai ? tA.li liberalcem tako hado prede, da se poslažujejo celo v dao srca sovražeaega ,,Slov. Gospodarja?" Zarefe 6adno, zelo čadno. nad \se čudno! c Goriijegrajski okraj. Naši liberalci ali naprednjaki in ajih zavezaiki neaif-arjij — cvilijo. Ne bi se jim odgovarjalo. a ker v ,,Narodnem Listu" izzivajoče pišejo, evo vam! Naša katoliška stranka je.dolgo molčala, aasprotniki so blatili duhovšfiino, sarovo napadali aaše somišljeaikfe, med tem ko so liberalci ali naprednjaki z aemfiurji vred sfedeli pri polnili jasih in iz njih zobali; posojilnice sq si namre6 znali tako uravnati, da so iraeli zraven lep zaslažek! Ljabljaaiskega knezoškofa ia gorajegrajsko oskrbništvo so po svojih listih sarovo napadali; a niso zamadili prilike, fie se jfe dal pri isti grajščini kakšea dober ,,kšeft" napraviti. V novejšem času •¦ so šo hoteli aapraviti pašniške zadruge, seveda tudi na račun ljubljanskega knezoškofa. Skrajni čas je bil, da se ' takemu ia • enakemu početju koaec stori. Pašniške zadrag^ bo ustaaovila ljnbljanska Z^družna zveza; a da se liberalai kolovodje ae preobjejo prl ,posojilaicah. delujete že dve na novo ustanovljeni rajfajzaovki. Nekaj liberalnih kri6a6ev se še drži ¦ posojilniških jasel. kakor klošč kože; tadi tem bo treba na prste stopiti in aaj še tako cvilijo. Gospodje liberalci ali aapredajaki, ftisti" časi, ko se je kmet vsakemu zadolžeaeniu frakarju odkrtval, so minili. Skrbelo se bo za to, da vas bo kntet dobro spoznal. Na vaše surove napade pa borao tudi vedeli odgovarjati! Dobili bodete bree, da bo veselje, potem pa le cvilite. Klin s klinqm! c Nova Stifta pri Gorajepigradu. TV?li volitev pa res meada ne bode kpnca. Komaj se je nekoliko polegel aemir, ki so ga priaesle laaske. državaozborske volitve, seje že zopet začel za časa nadomestnih v dežekri zbor, a na jesea pa obetajo spliošne deželnozborske volitve; v okrajai zastop gjOrajegrajski so komaj končaae, in ne dolgo, bodemo pa iineli občinske volitve, tako, da že skoraj old samin volitev 61oveka glava boli1. No, Qe bi liberalci pri vsakib. volitvah dobili tako po grbi, kakor pri zadnjih, bi jim pač kmafu mii^ilo veselje, se še vtlkati v aje. Je pač smola. 6e so dobili za vso agitacijo ia za ves trud samo dolg aos. — Dae 7. februarja je takaj) razsajal procej^a vihar, kateri je podrl aekaj drevja, raztrgal ve,6 streh, ter skoraj pfrevrgel ostrešje nekega hteva. — Uae 10. febraaivla bi pa skoraj uaičil požar fimiklaVško vas. Na sredi vasi so se v neki kuhinji vžgala drva in potem še saje v (dimniku. Ker je v bližiai več poslopij s slamo kritiih, je bila nevaraost res velika. Posrečilo se je ogeaj kmalu pogasiti. — Tako prijetae zime kakoršaa je l,etos pa6 malokdo pomnt Samo drvarjem dela preglavico, ker ne morejo lesa spravljati. Ima pač vsaka stvar svojo solačno in senčao stran. — V neki, že ne vem v kateri.številki Narodaega Lista Jp. bila novica, da je tukaj ,,umrla teta narodnega mladeniča, Franceta Cernevšek". Namesto ,,naro*dn^ga" bi se bolj pravllno glasilo ,,liberalnega", ker imenovaai niladcnič je eden prvih in največjih liberalaih aečakov v naši župaiji. Pa brez zamen^! c Sv. Vid pri Grobelnem. Takaj so se poroftili trije 11'dje naSega bralnega drnStva, in sicer:. odbornik Franc Frišek s Heleno Pušnik, Anton Spnica z Nežiko Golež, županovo hčerko, in Miclka Javornik s Francetom Lorger, pfrsestaikom iz Smarja. Bralno draštvo iskreno čestita, c Trbovlje-Vode. V Hrastaiku in Dolu so ustanovili, kakor poroča ,,Narodni List", ondotni ,,vrli narodnjaki" podražaioo sv. Cirila in Metoda. Pnnrei sta pripadala ta dva kraja v podroftje trbovIjsko podružnice. Sedaj pa, ko se je začelo med frbovljami ia Hrastniku vse povprek krhati, zdelo se je potrebno hrastniškim ,,vrl'm narodnjakom", oziroma liberailcem, iz osebnih razmer ustanoviti Svojo podražnico, čeravno nimajo nikakega vzroka proti skupnemu delu ia navzlic temu, da je dosodaajo načelništvo podružnice tudi ,?vrlo narodno." Cudno, da se ti .vvrli" liberalci tudi v strogo liberalnih zadevah ne razumejo. NaSe sožalje! c Čltalni'« v Šm»r)n prl Jel&ab prircdi vnpdHjo, dne l.marcsi 1!MR Teseliro t proRtorih gosp. iTara Habjan-a. a) Koncert. b) Glsdaliftka predstava .Raztresenca". c) Prosta zabara. Srira ^margka godba. Začetek ob pol 8. uri Evečer. K mnogobrojni udcleibi vabi najuljudneje odbor. e ProstoT. pos. braaba na Poliell priredi 1. marca vi-selieo z. igrokazom ,Rendez-vniiga; ribji Iot in progto zabaro, t progtorih fosp. Al. Cimperman na Polznli. VstopniDk: sedrži prre dre rmti 80 vin^ drugi tcdeii 50 r^ gtojifiča 20 rin. Ker se pogebna rabila ne b»4» razpošiljala, se s tem vsa bratska društva in vsi drugi uljudno vabiju na to veselico. Odbor. c Št Pavel prl Preboldn. Na prošnjo tukajšnega ] nGospodar akega društTa" bo g. pot. učit. Jelovšek nadaljeval svoje zanimivo predataDJe od lans&ega leta prib. četrtek, dne 5. marca ob 8. uri zjutraj na Pekovem. Gospodarji in gospodinje, mladeniči ia dekleta, pridite tndi letos v obiloem številu posluiat o^živino- in svinjereji! Brežiški okraj. b Volitve v okrajni zastop brežijški so se končale 19. t. m. Izvoljeni so s približno 26 glasovi gg.: Franc Ban, župan na Vidmu, Martin Pajdaš, župan v Pleterji, Antoa Petan, župau v Sromljah, Anton Lapuh, žujaan v Zakotu (okolica Brežice), J. Ogorevc, župan v Rigoncah, Iv. Kostevc, župan v Pišecah, Frana Podvinstti st. v Globokem, Jožel PeČaik iz Zg. Sušice na Bizeljskem, Jaaez Slovenc iz. Artič in dr. Benkovič, odvetniM in državni poslanec v Brježicah. Pri volilaem sliodu veleposestnikov dne 12. t. m. se je sicer dogovortlo, da dobi Slovenska kmečka zveza v kuriji veleposestaikov ea glas, Narodna stranka pa v skupiai kmečkih občin en glas« aamreč g. Miha ZeVaik iz Pišec, četudi bi ena in druga stranka sorazmerao lahko več glasov zahtevali v posamezmh skupinah. K)d naše straai s(e je vse storilo, da se kompromis izvrši; toda pristaši Narodae straake so pri volilnera sliodu dae 19. t. m. — tedaj po izvršenih volitvah v veleposestvu — nastqp!ili z novimi zahtevamu Zuhtevali so še tiva ali tri svoje kandidate, tudi so hoteli, da se ne voli dr. Beiikoviča. ki je skozi več kot dve leti žrtvoval trud, čas in denar za pridobitev okrajnega zastopa v slovenske roke ia ki gotovo kot državai poslanec preje spada v okrajai zastop, aego katerikoli si bodi agitator liberalne stranke. Ker se sporazum ni anogel doseči, liberalna stranka pa ai odnehala, voKl je vsak po svoje in pqsledica je' bila, da so kandidati Narodae straakie z 12 glasovi v manjšini ostalL Dr. Benkoviča se je ijzvolilo v okrajni zastop izi^ečno v zaak priznanja njegovega trada in v znak zaupanja vzpričo nemško- in sloveaskoliberalnih časnikarskih aapadov na njegovo osebo! Novi okrajni zastop šteje do sedaj 11 pristašev S. K. Z., 6 pristašev Narodno-liberalne stnanke, barona Moscona ter viriliste: južao železaico, dtelniško družbo združenih pivovarn, in dva brežiška Netnca; manjka še 10 mestaih zastopnikov. Sloveaci so pri politični oblasti zahtevali razpust dosedanjega okrajnega zastopa in konstituiranje novega odbora, eventuelno kazeasko postopaaje zoper mestai občiaskj odbor, ki je obstruira! zadajo obftinsko sejq. Ta stvar se bode spravila pred upravnc sodišče. b St. Peter pod Sv., gorami. Virlo se je pripravljalo par' liberalčkov na napovedaaiJ shod Nar. stranke. Sila težko so že pričakovali tolažaika iz Celja, ki naj bi jih v v«ri' pdtrdil, da bodo pri dieželnozborskih volitvah zmagali aa celi črti. Kako potrebep bi bil tolažila vodja lanskega nasiljp« ki, zdaj z žalostjo in/ves obapen gleda, da bo kmalu geaeral — brez \;ojske. Kako težko mu jnore deti, da qd ajega hvalisano liberalno cunjo drug za drugim vračajo; kako hudo je, da mu hrbet obračajo ,celo ljudje, ki so laasko leto še bili vredai sedeti pri njegovi mizi, a najhujše je gotovo, da mu ravno isti, aa katere j;e ob času volitev aajveč dal, ki so smeli celo iz njegove hiše kričati ,,Živio Žurman", zdaj niti te tolažbe, shoda, ae privoščijo, ampak so m(jisto zdravaika javili glavarstvu, da se v. okolici širijo razae nalezljive boltezai. !Glavarstvo je takoj uvidelo nevarnost okuženja in je brzojavno shod prepovedalo. Tresoč se od razburjenosti je gospod doktor aosil aesrečo nazaaaujoč telegram po Sv. Petru ter tužnim srciem naznanjal svojint dragim grozno prepoved. Ne žalajte, Narodai strankarji, da je shod izostal! Pomislite veridar, ko bi se nalezIjiva bolezea naselila v aašo faro, bi vaš vodja imel premalo prostega časa za pqlitiko — in kdo drug je sposoben kot on, katenega so'baj'e sami Kukovec pohvalili, da ,,zna" — aekaj so pripomnili, kar Se zamolčimo. Mogoče mislite politilene vajeti datl aekemu Jošku mlajšemu? Hodi sicer pridao po liberalnih shodih, je tudii v Celju dobil baje že aeko ,,šaržo", pa za geaerala Še aima zmožaosti, ker se Se drugega ni priufcil od liberalcev, kot ob fiasu kakega shoda straSno žvižgati ia kričati. Ce je to dovolj,, pa ga postavite!. Morda le dobi na svojo stran par žensk, ker je mlad fant. Da moževHposestaikov ae dobite dosti, ste menda itak že preprifcaai, saj, ti zaooredoma spoznavajo. da je Kmečka zveza njih odkritosrfina prijateljica, ne pa pogubonosna, mir kaleča libera,lna stranka. b Posnemajjte! Preteklo nedeljo je iraela poso jilniea v Št. Petru pod Sv. goraraii občni zbor, pri fcaterem so se r^afiuni odobrili in f/olil odbor. Med raznimi predlogi se mora posebej omeniti isti nafeelnjka, g. župnika Tombaha. G. načelnik povdarja, da je posojilnioa nia dobrih in trdnih nogalfi Ln l^ toraj lahko po vzgloda nekaterih dragih1 posojilaic podpirala dobre namene; po njegnvem mnenju bo najboliše, da dobi podporo tisti, ki je najbolj potreriuje in ima do nje nekake pravice in to je — naft kmet. Vsi zborovalci so g. naoelni'ku potrdili ter enoglasno sklpnili, da se, bo vsako leto 18. avgusta, v spomin jutnleja Njih Veličanstrva od čistega diobička razdelilo 100 kron med 4 izžrebane kmete dolžnijke i^ .Vlomafie obfiine. Posojilnice in denarni zavodi, posnemajte ta sklep.. s tem boste dejansko kaizali ljube&en do kmp- j ta in vsaj nekaj pripomogli k rešJtvi kmečkega vpraj?anjB, k boljSi bodoCnosti stiskanega trpina. I) Dve uesreči. Iz Suiarja pri Sevaici se aam porofia: Daa 11. i. m. šel je stargek Gabrič iz:kolio.Kq pride že blizu doma, prevrne se nad 3 metre visoki skiali v potok Sevnična. ob kater,em .je špl. Prei;ej so bili pri rokah trije vozaiki;, ga izvlekli v/. vodo ter ga spravili domov. V. nedelto popoldne pa jo previiden s sv. zakramenti mirno v Bogu zaspal.. Rajaki je bil dober katoličan in priden delavec. Sveti aaj mu vedna Iu6. - Dne 14. t. m. prineljjal se je pred restavraeijo aa sevniškem kolodvoru nekoliko vinjen. kočijaž s koleseljnom. Kev je bi4a noč temna, ni videl, da ni koaje na pravo stran objrnil. Prijel je aamrefi narobe za vaje|i, in namesto da bifobrail koafe proti trgu, vlekel je zia vajeti tako, da so se koaji obrnili,proti kolodvoru. Pri tem pa so trešeili ob bližnji kostanj, da se je voz takoj na kosce zdrobil, vozaik pa je> padel, tako aesrečao n&. Ua, da je nezavesten obležal. Neki vrtzalk je peljal koaje domov, a koeijaža so spravilii \r bližnji lilev. Drugi dan popoikhie so odpeljali tadi aesrečneža na njegjov dom, a je med potom umrl. ZapušCa žemi s sedmero nepreskrbjonimi otrooi. b oiiod Udla»sji.ega drnštva v Šmarju pri Sbvnicl se vrši v nedeljo 1. marca t. 1. pop. ob 3. uri. Govorita državna poslanca gosp. Jože Gostinčar in najbrže tudi dr. Benkovič. b Slov. kat. izobraževalaemn drnštvu v Šmarjn pri Sevnlci so darovali milostljivi gospod dr. Mihael Napotnik, knezoškof Lavantinski, 7 krasnih knjig, g. dr. Ivan Benkovič, državni poslanec 5 K, g. Edvard Jaužek, župnik pri Sv. Marjeti (Rim. toplice), 5 K. Iskrena hyala! Iz drugih slovanskih dežel. i Skladatelj Pai«ma je obhajal dne 20. t. m. svojo petdesetletaico. Bog ga živi še maoga leta! f V Turčanskem Sv. Martinu na Ogrskemje umrl dae 16. febr. velezaslužai slqvaški rodoljub. rinisko-iicatoliški župnik v pokoju Aadrej Kmet, dolgoletai predsednik ondotaega muzeiskega društva. Pridobil si je zlasti nemialjpivih zaslug za ustanovltev slovaškega narodaega mazeja, N, v. ja. p.! t Strah pred zakonskim jarmom. Pred tremi leti je delal 2(iletni Josip Copres iz Vipolž na Goriškem v Podgorski papirnici, kjer se je zaljubil v lepo Podgorko in sklenil, napraViti) iz nje svojo boljšo polovico. Za poroko je bilo vse pripravljenq, le pohištvo je bilo še pri mizarju v Solkaau* Da pa bo vse lepo pripravljeao ia v redu, je poslal ponje. V tem času se je pa premislil, da je še premiad in bi bilo škoda nadevati si tako zgodaj zakonski jarem. Pobrisal jo je v |Txst, kjer je dobil delo kot težak v neki zalogi. Ta vpust pa si.je poiskal novo nevesto v domači vasi. Zopet so vse oripravili za ženitovaaje, spekli so kruh, zavili vratove kokošim in drugim živalim, potrebnim za dobro pojedino. Nevesta je šla bivši četrtek s pohištvom v Trst in pripravila staaovaaje. Ali žalostna majka! Prišedši domov, je že dobila brzojavko ^aročeaca, v kateri naznanja, da ai potreba na njega čakati, ker se je zopet premislil in odložil ženitev. Najnovejše novice. Spodnještalerska ljudska posoiflnlca v Mariboru začae poslovati v soboto dne 7. marca t. 1. Do 29. febr., koj*i dan se je mislila otvoriti, še prostori ne bodo pripravljeni. Posojilaica ima svojo pisarno na gTajskem trgu v hiši gostilne ,,k čraemu orlu" (,,Schwarzer Adler") v pritličju. Uradni daqvi nove posojilaice bodo v začetku v sredo in soboto od 9. do 12. ure dopoldne. 0 praznokih sg ae araduje. Hraailne vloge se sprejemajo od vsakega. Navadne hraailne vloge se obrestajejo po 4%. Kdor vloži denar proti štirimesečni odpovedi, dobi 4%% obresti, Posojila se dajejo le članom in sicer na vknjižbo proti 6% obrestovanju. Izposojuje pa se tienar tudi na zastavo vredaostnih papirjev, zlatnine itd. Dolgove f)ri drugih deaarnih zavddih prevzame posojilnica vsaki čas v svojo last proti povmitvi gotovih izdatkov, ki pa ifikdar ae presegajo 8 ,K. Tjozadevae prošnje in pojasnila se ob uradnih dneh sprejemajo in dajojn v pisarnif, druge dni pa dobi vsakdo potrebaa pojasaila v tiskarni sv. Cirila^ Kqroška cesta št. 5 v prvem nadstropju in sicer*od 8. do 12. ar« dopoldae in od 3. do 5. ure popoldne. ProŠnje se rešujejo brezplačao in hitro. Pojasnilai, ki so ibrezplačna, se lahko zahtevajo in dajejo seveda« tudi pismeno po pošti. Prijatelje (in pristaše kmeCkel stvari in kmečkega gibanja opozarjamo s tem na novo posojilnico, ki bode podlaga nadaljni organizačiji kmečkega stanu. Brez gospodarskega denarnega zavoda je organizacija nemogoča. Zato pa se naj vsi prijatelji Kmečke zveze oklenejo novega zavoda in ga podpiraio s tem, da pri njem vlagajo deaar in si ga v potrebi tudi pri tem zavodu izposojujejo. Nedeljski shodi Narodne strankc. Z velikim Sumom pri.pravl.jeni in prirejeni shodi sei niso izvrftilf tako, kakor je Narodna stranka želela in tudi priftakovala. Dasi so njeni agitatorji po nekalerih krajih ljudi vabili na siirii pod raznimi pretlvezami, posebno z vado gospodarskega poduka, venldar je udeležba bila primeroma slaba, j|onekod celo klavrna.Liberaloi sami izka.zu.Tejo za nekatere shode^prav male štftvilke. Koliko to pomeni, takoj spoznamo, fte premislimo, da liHeraleo na svojem shodu mesto enega zborovalca navadno vidi dva, na naSifb ,shodih pa od l enega samo polovico. Kako žalcistna je n. pr. bila udeležba v Št. Juriju objuž. žel.! Sam Kukovec ie prišel govorit, pa ga ,je poslušalo ^e kakffl sto ljudi. Za girajterja premalo, kam-li za svetlega generala Narojdne stranke! Boljša jo bila udeležba tara, kjer so tucli v večjem Stevilu prišli pristaši KMZ., kakor v Bučeeovcih, kjer je tfilo našifn triifietrt, v Slovenjgradcu. v Smarju pri M&aili itd. V St. Petru pod Sv. Goranii pa niti sliodu imeli ni'so. ker. baje raed otroci nizsaja nalezljiva bolenen.» Kor so liberalci pra\- dostopni tea vse nalezlji;vosti, se jp. njih vK)dja začel iresti, da bi jih morda na shodu obšle aplošI uo slabosti, ia zato se jib je gospod okrajni glavar ! usmilil ter je prepovejdal shod. — Dolgovezne in mnogobesedn« resolucije, ki so jili govornlki. že tiskane seboj priaesli ia ki morajo v.sted obilnosti nepptrebnih besed utruditi vsakega pametnpga poslušalca, so z večiae tako sploSnp. da ne pomeoijo voliko. Kar je tehtiiega in dpbrega ^ njih, jp tiasa straaka že od nekdaj zatitevala ivu ,,Slovenski Gospodar" biunil že dolgo časa. Zanimivo je, da ua sliqdu v Bueečovcih te resohicije niti sprejete niso bile in (Uk je shod v ftmarju odkloail rcsolucijo proti oeljDdnevnemu podu.ku ter sprejel resolucijo za poldnevai poduk. [Iruge aesročfe pa. ai bilo. Poroča se nam tudi, da so govoruiki govorili precej inirno, poaekod celo ponižno. Vidi se jim, kla so se ob zadnji deželnozborski volitvi lindo pi-ehladili iu jim političai revmatizPin trga ude..Bati se ie p;o pravici, dabo v bodočnosti stranki })opolnonia. raztrgal uriet. Ce se liberalci tolažijo, da bodo s svojinii shodi vladi imponirali, se uiočao laoiijo. VWda bi naj zatrepetala pred stranko. kj iina za poslaiKi* kakpga Ježovnika ali Robfteka.? Kdo se ne smeji)? Poslaneo dr. Korošec je vceraj dne 26. febr. govori.l za žolezniioo »ob Sotli v podaljšanje skozi Ptuj, Purklo, nadalje za železnico Polzela-Kamnik in Maribor-Zeleni TravniJk ter o razmerah na spielFeldskem kolodvoru. Zveza se bo morafa preložiti na drug kriij bližje Maribora, Železniški minister dr. Deršata je takoj o teh žeieaaicah dal g. poslanou natančne informacije. Nove zadruge. Ustjanovile so se posojjilndce: v Orehovi vasi (za župnijo Slivnico pri Mariboru"), v Sv. Janžu na Dravskem polju, v Koprivnici, v St. Vidi^ pri Grobelnem in Laporju ter pašniška'zadruga v Gornjemgradu s podružnicamif za župnijo Ljubno in Lu6e. Snujejo se tudi mlekarne v nekaterih krajih. Zavarovanje za starost in onem|oglost. V socialpolitičaem odseku je 20. t. m. sekcijski načp^nik Woll povedal, da je predloga o starostnem zavarovanju v notranjem miaistrstvu že gotova in da bo treba le še dogovora z' ostalimi ministrstvi, potem se predloga predloži. Poljski in gozdni delavci so tudi sprejeti v zavarovanje za starost in onemoglost. Izvolil se je pododsek, ki bo proučeval vsa .vprašanja, ki se tiftejo zavarovanja. Za načelnika tega odseka je fcvoljen poslanec dr. Kiiek. «Straža",, ki je bila napovedana, da bo začetkom raarca začela izhajati, se sedaj še ne bode izdajala, ker še niso vsi pogoji v zadovoljivi meri izpolnjeni. Kdaj bo zafiela izhajati. bode pokazala prihodnost. Pekel pri Poljčanati. Da so Baumanovi privTženci dne 30. novembra m. 1. prezgodaj streljali, je pokazala včerajšna prizivna obravnava v Masriboru. G.« Bauman mlajši je bil radi razžaljenja ftasti poljčanskega g. župnika obsojen na 50 K globe, oziroma 5 dai zapora, in v poravnavo vseh pravdnih stroSkov. Tako je pravica zmagala.- St. Miilavž pri Ormožo. Dne 1. marca bo r nažem bralnem društva predaval g. prof. dr. Stegenšek iz Maribora, ki si obenem ogleda prostor, kjer hočejo naši Trli Brcbrovničani gtaviti jubilcjno kapolico. in jim da primeroe nasvetel Po Tečernicah pa vsi v bralno sobo! k Kat. delav. podporao drnštvo pri Sy. Knnignadi n. P. im» letni občni zbor 1. marca t. 1. pop. po večernicab v posojilniških proBtorih. Po občnem zboru je veselica s petjem in gledališko predstavo. Drobtinice. d Drobne vestl. Blizu Kapfenberga na Zg. Stajerskem je 28. m. m. padla na želfjfeniški tir skala, v katero se je zaletel osebni vlak. Kurjfafia je vrglo ob vrata pefti in si je zažgal ob« nogi. Drugega so ni zgodilq. — V Vilsholen niai Bavarskem se je zrušil most fiez vodo, ko je bil na njem tovoren vlak. Strojev,odja in k\irjaft sta zginila pod ledenimi ploščami narasle reke. — V Lvovu so gimaazijci ubili svojega profesorja, ker jJm je bil nepriljubljen. — Vaukinija cesarjeva, kneginja Elizabota Wiindispibgrfitz je na influenci nevarao ^bolela. — V Trstu je bil zopet njapaden, neki kočijaž, ki je pa bil samo hodo ranjen. Napadalca Se vedno nimajo. d 242.000 mllijonov kron zgorelo. Leta 1906 se je v Avstriji spušilo 37,520.785 kilogramov duhana v vrednosti 242,141.808 K, za 11,408.336 K ve* nego leta 1905. Najvefi so pokadili na CeSkero. id Grozen zložln umobolne žene. Soproga po5tnega uradnika Peltiera v Parizu je bila zaradi umobolnosti aekaj 6asa zaplrta v nekem zavodu aa umobolne. Ker se je zdclo, da se ji je zdravstveno stanje zboljSalc, dovolil je sopnog, ziasti z ozrrom na otroke, da se mati vrne na dom. Toda v gotovih 6»- sih so se. povrafiali znaki umobolnqsti in aedavno je zapusti'ia družiao ter si aajejla sobo v bližajem hotelu. Potem se je zopet vraila idqmov, a bolezen je napredovala. Pravila je otrokom, da bo zialdala očeta feer mu izpila kri. Prošli pestek nii hotela večerjati. IgFala se je z velikim kuli'in.jskim nožcm. Mož ga ji je hotel izdreti, toda pretila je, da ga tanori. Pono& je vstala z postelje ter rekla sopfogu: JDanes je tvoj rojstai daa; o polnoči dovršiš svoje 47. leto. O te} priliki vam prirediai vseui velikjo preseaečenje." Soprog ]e vprašal: ,,Ka.kšno?" ,,Ne vprašaj", mu je odgovorila, ,,še ai eas, ae raorem §e oidgovoriti." Nato je šla in se zaprla v kuhinjo. Soprog in otroci so se podali spai, Opolaoči pa, nastane v lnši grozao kričaaje. Otroci so stali prefd mrtvim očetoro, politim s krvjto. Poleg njega je stalja mati s kuhiajskim nožem v rokL Najstarejša hčerka Jeanette se je zgrudila in tudi znorela. Moža so odpeljali v mrtvaSaico, mater in, hčer pa v norišnico, d Delovanje strupov na Ježa. Pred aekaj desetletji je glasoviti prolesor Lenz opisal boj ježa s ceto kopo gadov. Jež je gaclo premagal in pojedel, ne smenivši se niti raalo za njiiiovo pikanje. Pikali so ga tadi v jeziček, ali to inu ni prav aič škodilo. Od tega časa qe je ukoreaiailo maeaje, da strup spljoh Ha ježa ae deluje, akoravuo so nekateri o tem dvonMli. Moderno zdravljenje z. rumom, je dalp povod, da so strokovnjaki delali poskuse z ježi. Pustili so, da so strupoae kafie pikale ježe v jezik ia gobSek., Ježi so precej oboleli, trpeli so tri ali štiri dni, a potem so popolnoma ozdravili. S tem je bilo dokaeaao, da je jež zavarovaa proti delovanju strupa. Neposredao ubrizgavanje kačjega strupa je po kazalo nazadnje stopinjo, do katere je jož zavarovaa proti temu strupa. Množina strupa, ki je ubila morskega prešifika, morala se je desetkrat povečati, da i« pri ježu povzroeila le preho-dao bolelianje. Toda v ježevi krvi aiso mogli lVajti materije, ki bi mogla služiti kot lek proti kafijcrau strupu. Z drugimi pch izkusi se je dokazalo, da je jež zavarovaa tudi proti clrugim prirodnim strupom. Jež požre špansko muho, v katere telesu se aaliaja hud strup, ae da bi mu kaj škodovalo. Preaese tudi cijankalij (najhuji. strup sploh), kj amori močno mačko v štiri'u miautah. Se-le petkrat vočja maožiaa povzroči pri niem bolehanje.