Mašlm. malčkom Matjažek w Jtmaškega Slovenca povest v slikah Ko so kmetje-stražarji opa__M bežečo tursko vojsko, so se veselo oddahnili. Tudi vsi ostali so se z novim upanjem in novo vnemo vrnili v razdejane vasi, popra- vili koče, znova pozidali oskrunjeno in razdejano cerkev in znova zorali poteptana polja. Turki so naglo zbežali. Pustili so za seboj le prazno taborišče. Ves plen, ki so ga bili naropali, so že prej odpravili v svoje dežele, na jug. Vreče z dečki so obesili oslom na sedla. Zaman je bil vea jok. Ce se je kateri le preveč cmeril, ga ie stari Turek, ki je korakal ob strani, oplaizU s svojo brezovko. Matjažku se je stiskalo srce, ko se je poslavljal od prelepib. domačih krajev. Čez dolgo vrsto dni so prišli globoko v turško deželo. Po golih brdih so samevale umazane vasi z razdrapanimi kočami. Cerkve nobene. Mesto belih stolpov so štrleHi v nebo šil_teti minareti tnršMh molilnic. Po cestah so se klatili lačni psi in karavano besno oblajali. Gonjači so se jili komaj otepali, da niso popadli živine in dečkov. (Dalje prihodnjid) S premogora v pekel Dva. Prekmurca sta potovala v Ameriko. Na vožnji po morju eden umre in — kakor je navada — 90 ga potopili v morje. Ker pa za obtežitev ni bilo pri roki primernega železa, so privezali na mrliča kos premoga. Ko je drug. Prekmurec to videl, si je rekel: »Revež! Da boš prišel v pekel, to sem vedel; ampak da boš moral premog kar s seboj prinesti...« Skrivalnica ža_-» Kam je izginil stanotalec?