v r
Vf .
11315
3L
Celje - skladišče
D-Per
581/1974
lil
1119740369'"l
SVRELC
coeiss s
Leto II. — Številka 1 (10) GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ZDRAVILIŠČA ROGAŠKA SLATINA
Januar 1974
NOVIM NALOGAM NAPROTI
KONCEM NOVEMBRA SO SE SESTALI KOMUNISTI ZDRAVILIŠČA NA LETNI KONFERENCI. PREGLEDALI SO PREHOJENO POT IN OPRAVLJENO DELO V ZADNJEM ENOLETNEM OBDOBJU, PRAV TAKO PA SPREJELI
SMERNICE ZA BODOČE DELO
Pri tem so ugotovili, da so v preteklem obdobju bili sicer posamezni člani vključeni v organe samoupravljanja, delno pa tudi v krajevne organizacije, vendar so pri delu razen nekaterih izjem premalo avtoritativno nastopali kot člani ZK, da bi tako usmerjali delo teh forumov. Poseben dokaz za to je prekinitev dela, ki je bila v na-livalnici. Kljub temu, da so bili nekateri člani ZK seznanjeni o pripravah za prekinitev dela, niso ničesar storili, da bi prekinitev preprečili oziroma celotno razpravo usmerili v drugo, pozitivno in samoupravno smer.
Že ti skopi podatki dajejo misliti, da je bila organizacija ZK preveč obrnjena navznoter in zaprta vase. Zato se ni čuditi, da je med 617 članskim kolektivom le 33 članov ZK. Res je, da je med temi 7 mladih članov, ki so bili sprejeti v preteklem letu iz vrst mladinske organizacije in da le-ti še nimajo delovnih izkušenj v političnem delu. Če bi se starejši člani ZK več ukvarjali z mladinsko organizacijo, bi bil priliv v vrste ZK gotovo večji.
Po kritični presoji dosedanjega dela je konferenca podala čvrste smernice za akcijski program bodočega dela. Ta naj zajame predvsem naslednje teze:
1.	Aktivno sodelovanje pri izvajanju ustavnih dopolnil.
2.	Organizacija bo stremela za tem, da bodo vsi člani ZK vključeni v bodoče organe upravljanja pri posameznih TOZD in OZD, tam aktivno sodelovali ter prenašali vse
teme, razprave in sklepe na člane delovnega kolektiva.
3.	Posamezni člani ZK se morajo udejstvovati tudi izven Zavoda in to pri krajevni skupnosti, Socialistični zvezi ter pri drugih družbe-no-političnih organizacijah na terenu, seveda vsak po svoji sposobnosti in interesu.
4.	ZK mora budno spremljati gospodarjenje Zavoda, storilnost dela, nagrajevanje, štednjo, vzgojo kadrov.
5.	Predvsem mora organizacija ZK skrbeti za pravil-
1.	Kako ocenjujete kvaliteto naših mineralnih vod in sedanjo ter prihodnjo rast prodaje oziroma potrošnje?
2.	Kaj bi po vašem mnenju bilo potrebno storiti za povečanje prodaje?
3.	Ali ste zadovoljni z našo poslovnostjo, dobavami, reševanjem morebitnih reklamacij, z obiski naših predstavnikov?
Odgovorili pa so nam takole:
TRGOPROMET,
NOVA GRADIŠKA:
1. Na vaši mineralni vodi Tempel in Donat nismo imeli nobenih pripomb od naših
ne odnose v delovnem kolektivu, za socialne in druge probleme delovnega človeka ter na to opozarjati pristojne organe.
6.	Poglobiti in pospešiti je delo z mladimi. Izobraževati in vzgajati jih moramo tako, da bodo kot bodoči samoupravi j alci uspešno upravljali z rezultati svojega dela.
7.	Izobraževanju komunistov in vseh članov kolektiva, predvsem mladih, je treba dati prednost, delovni kolektiv pa mora zato pre-
potrošnikov. To pa potrjuje, da je dobra.
2.	Za povečanje prodaje je seveda potrebna dobra reklama. Za nas bi ustrezalo oglaševanje po tukajšnji lokalni radijski postaji. Na splošno pa ugotavljamo nazadovanje potrošnje mineralnih vod.
3.	Izražamo vam naše popolno zadovoljstvo. Z željo, da bi se naši poslovni odnosi razvijali v vzajemno korist, vas toplo in tovariško pozdravljamo.
EMONA, LJUBLJANA:
1. Glede na dolgoletno tradicijo prekaša Donat po ka-
skrbeti potrebna finančna sredstva.
8. Razširiti vrste članov ZK in vključiti čim več neposrednih proizvajalcev in mladine, vse, ki imajo za to moralne in druge pogoje.
Ob koncu je konferenca izvolila 5 članski sekretariat na čelu s tov. Antonom Napastom kot sekretarjem. Sekretariat je zadolžen, da izdela v smislu gornjih smernic akcijski program za delo v prihodnjem letu.
MIRA BUT
kovosti vse mineralne vode, medtem pa se Tempel lahko enako kosa z drugimi mineralnimi vodami. Prepričani smo, da se bo potrošnja vaših mineralnih vod v bodoče povečala.
2.	Ob skrbi za povečanje prodaje bi bilo skrbeti še za večjo propagando. Potrošniku je treba vedno znova pojasnjevati kvalitetne lastnosti mineralnih vod. Morda bi se odločili za majhne lepake, ki bi jih delili potrošnikom v trgovinah ali pa morda kakšno nagradno tekmovanje itd.
3.	Z vašo poslovnostjo smo
(Nadaljevanje na 6. strani)
Trgovska podjetja na veliko o naših mineralnih vodah
POVPRAŠALI SMO TRI GROSISTIČNA TRGOVSKA PODJETJA, KAKO IN KAJ MENIJO O NAŠIH MINERALNIH VODAH. VSI SO ODGOVARJALI NA ENAKA VPRAŠANJA, IN TO:
VRELCI
Anketiranje naših gostov 1 Gostje o nas
MED NAŠIMI DELAVCI JE MANJ ZNANO, DA SMO SKLENILI Z ZAVODOM ZA TRŽNA RAZISKOVANJA IZ ZAGREBA POGODBO, DA IZVRŠI MED NAŠIMI GOSTI OBSEŽNO ANKETO
Anketa je pojem za zbiranje podatkov in posamičnih mnenj za razjasnitev določenih vprašanj in razmerij.
Anketiranje gostov je izvršiti od 15. julija 1973 do 14. julija 1974. V tem času bo razdeljeno 2500 anketnih vprašalnikov, ki so prirejeni za glavne jugoslovanske in pri nas najbolj zastopane tuje jezike, ki jih govore naši gostje.
Anketiranci odgovarjajo na sedem skupin vprašanj s tem, da obkrožijo ustrezni odgovor.
Katere cilje smo si zastavili v anketi in na katera vprašanja si želimo posreden odgovor? Pojasniti moramo, da je navedeno anketiranje le ena med mnogimi v spletu raziskovalnih akcij, ki so vsebovane v uvodoma navedeni pogodbi.
Želimo ugotoviti vrstni red motivov, ki prevladujejo pri odločitvi gosta za obisk v Rogaški Slatini in kje so gostje dobili informacije o tukajšnjem zdravilišču. Dalje bomo dobili odgovor na obseg uslug in storitev, ki jih gostje koristijo pri nas pa tudi stopnjo zadovoljstva pri koristenju teh. Pojasnjeno nam bo mnenje o gostovih prejšnjih izkušnjah v Rogaški Slatini ali pa v katerem koli drugem zdravilišču. Zdravilni vodi Donat so namenjena predvsem komercialna vprašanja in njeno mesto med ostalimi jugoslovanskimi vrelci. Še z nekaterimi splošnimi vprašanji o anketirancu je anketni list zaključen.
Cilji ankete so pa usmerjeni na dvoje osnovnih zahtev:
1.	spoznati navade in zahteve naših gostov ter potrošnikov Donata,
2.	na osnovi teh dognanj snovati takšno poslovno politiko, ki bo v končni posle-
dici povzročila večji dotok gostov in večjo prodajo naše mineralne vode.
V nadaljevanju želim osvetliti nekaj negativnih kritičnih pripomb, ki so jih anketiranci izrazili na naše delo, na ureditev in organizacijo bivanja v našem zdravilišču.
Kaj jih posebno ne zadovoljuje in kaj nam očitajo?
Hrup motornih vozil in nenadzorovano divjanje brezobzirnih voznikov na tranzitni cesti, neustrezna razsvetljava v parku in ob sprehajalnih poteh. Nekaj skrbi za sicer vzorno urejen park prenesti tudi na sprehajalne poti, ki so zanemarjene. Parkiranje ob sprednji strani hotela Soča bi bilo treba prepovedati. Ob poteh v neposredni okolici bi bilo treba postaviti nekaj klopi za počitek in nekaj kabin WC. Dograditi bi bilo šport-no-rekreativne naprave.
Mnogo pripomb gre na rovaš neobstoj anj a čitalnice in bivalnih prostorov za zadrževanje ob slabem vremenu. Javni red in nočni mir v zdraviliški coni nista zaščitena. Huliganske manire nekaterih slabo vzgojenih domačih fantov. Stranišča, ki leže v pritličjih naših zgradb so vsa zanemarjena. Zagotoviti je varen prehod za pešce na cesti. Do hotelov bi bilo treba namestiti smerokaze.
Za razvedrilo nam anketiranci priporočajo, da bi uredili miren prostor, kjer bi bile na voljo razne revije, dnevniki in ostali časopisi, ki bi jih gostje v miru čitali do poznih večernih ur. Zahtevajo večje prostore za televizijske programe, v katerih bi bil zagotovljen mir in prepovedano kajenje. Plavalno kopališče ne nudi higienskega minimuma. Za turiste dejansko ne obstoja, saj je prezasedeno z doma-
čimi kopalci. Bazen naj bi povečali na potrebne mere. Program kino predstav in koncertne glasbe je prilagoditi tudi okusu starejših letnikov, ki prevladujejo med gosti. Razgrajači uprizarjajo ponoči v parku pravcate motorne dirke z vpitjem in kričanjem, pri tem pa nihče ne posega z oblastnimi ukrepi.
Gostje si žele tudi občasno krajših vodenih izletov s pikniki. Miren prostor za igranje šaha bi imel mnogo hvaležnih obiskovalcev.
Predavanja o preteklosti našega zdravilišča in o zanimivosti širše okolice bi imela velik krog poslušalcev.
Italijanski gostje kritizirajo slabo znanje italijanščine pri vseh naših delavcih, s katerimi pridejo v neposredni stik. Žele si italijanskih filmov in gledanje TV-programa iz koprskega študija.
O doseženi stopnji kulturne postrežbe in skrbi za gosta pa tele pripombe: servirani obroki so pretežno hladni ali pa vsaj niso primerno topli. Želijo večjo pestrost pri izbiri menujev. Domači gostje menijo, da bolj čislamo tuje goste. (Inozemski gostje trdijo ravno nasprotno. Op. pisca). Več pozornosti pri izbiri spominkov in vseh vrst pijač. Kava je slabe kakovosti. V nekem
Obletnica mature je posebno doživetje za tiste, ki so se nekoč trudili v šolskih klopeh. Le kdo se ne spominja več dni, ko so trepetali pred profesorji pri zadnji, največji preizkušnji? Morda je že preteklo mnogo let, a spomin je ostal = lep in topel.
»Ali bom vse še vsaj enkrat videla?« je pomislila Breda, ko je hitela na dogovorjeno mesto, da bi se po dolgih letih spet srečala z | nekdanjimi sošolkami.
obratu tudi juhe niso okusne, jedilniki pa praviloma precej enolični. Penzionskim gostom niso zagotovljeni stalni sedeži. Precej pripomb je na brezbrižnost strežnega osebja pri Pošti. Izbira pri obrokih naj bo zagotovljena tudi po 13. uri ali pa bi bilo treba v tem času prekiniti storitve v Terapiji (od 12.—14. ure).
Mnogo sob ni primerno opremljenih. Manjkajo stojala za kovčke, obešalniki, toaletni pribor pri umivalnikih, toaletni papir itd. Sanitarije v Styriji so neprimerne. Telefonske naprave (govorilne celice) in posredovanje zvez ne delujejo. Sobe je treba tako ogrevati kot to zahtevajo vremenske razmere.
V čakalnicah Terapije ni dovolj sedežev. Tamkajšnja kavarna ni primerno prezračevana.
Še je bilo pripomb na cene, na neustrezno opravljeno storitev, na slab zunanji videz nekaterih stavb, na neustrezne zabave, težave pri porabi pitne vode in še marsikaj.
Ob tem se je treba zamisliti in sprejeti učinkovite ukrepe za zboljšanje takšnega stanja. Od vas, bralci, bo vsak predlog dobrodošel. Vsi se moramo prizadevati za boljše počutje naših gostov.
SC.
»O, poglej jo, kako je spremenjena! Pa ti? Si še vedno vesela? In Sonja še vedno oblečena po zadnji modi? ...« To so besede, ki so kar deževale ob srečanju. Vesele so bile kot nekoč ... Samo tam zadaj je stala njihova sošolka vsa tiha in mirna in se ni vključila v živahen pogovor. »Da, to je ona,« se je spomnila Breda. Vedno je bila zase, a če se ji je približala in se začela z njo pogovarjati, je tudi ona znala biti zgovorna. Pred (Nadaljevanje na 6. strani)
VRELCI — interno glasilo delovne skupnosti zdravilišča Rogaška Slatina. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 600 izvodov in ga dobijo vsi člani delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Stane Cujež. Tisk in klišeji: ČP Mariborski tisk.
Ob obletnici mature
Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja za samoupravljavce
NAŠI DELOVNI LJUDJE SE NA SEJAH, SESTANKIH IN ZBORIH, KAKOR TUDI PRI PREBIRANJU RAZNIH POROČIL O POSLOVANJU, PREDLOGOV, SKLEPOV, SAMOUPRAVNIH AKTOV IN OB DRUGIH PRILIKAH SREČUJEJO Z RAZNIMI IZRAZI Z EKONOMSKO IZRAZNEGA PODROČJA. MARSIKOMU TI POJMI NISO POVSEM JASNI OBSEG POSLOVANJA ZDRAVILIŠČA SE JE RAZŠIRIL, ZATO JE PRAV, DA V KRATKEM PRIKAŽEMO TUDI GIBANJE ZAPOSLENIH V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH
V	želji, da bi večina, če že ne vsi, to izrazoslovje razumela, odpira uredništvo novo rubriko z gornjim naslovom. V poljudni in čim bolj razumljivi obliki bomo skušali posamezne izraze, s katerimi se najpogosteje srečujemo, obrazložiti. Bralci, katerim je to področje poznano, naj ta poljudni način z razumevanjem sprejmejo.
CELOTNI DOHODEK
V	denarju izražena vrednost prodanih izdelkov in storitev v nekem obdobju, npr. v enem letu ali v krajšem časovnem obdobju. V celotni dohodek se štejejo tudi razni nepredvideni (izredni) dohodki, obresti od denarja, naloženega pri banki, vrednost doma izdelanih osnovnih sredstev in podobno. Primer:
Zaračunana in prejeta plačila za zdravniške preglede, kopeli in druge storitve v Terapiji 7,000.000 din.
Iztržki za nočitve in prehrano gostov 20,000.000 din.
Iztržki za pijače 3,000.000 din.
Iztržki za prodano mineralno vodo (30,000.00 steki, po 0.80 din) 24,000.000 din.
Iztržki za prodani plin 2,500.000 din.
Razni dohodki (obresti, prodani odpadki itd.) 300.000 din itd.
V letu 1972 je naš celotni dohodek (kakor je bilo napisano v 1. številki »Vrelcev«) znašal 63,972.000 din.
Z zakonom je predpisano kako se celotni dohodek ugotavlja in kako se deli.
Delovna organizacija iz celotnega dohodka pokriva stroške, ki so nastali pri proizvodnji izdelkov in pri opravljanju storitev in a-mortizacijo osnovnih sredstev. Kaj se sme obračunati kot strošek določa zakonski predpis. Ostanek predstavlja novoustvarjeno vrednost — dohodek.
STROŠKI
Denarna vrednost materiala, porabljenega za izdelavo nekega proizvoda ali materiala potrebnega za opravljanje storitev. Pri našem delu so to npr. porabljena zdravila, živila, pijače, zamaški, etikete, material uporabljen pri raznih popravilih, gorivo, čistilni material in drugi. Med stroške materiala štejemo tudi vrednost porabljene električne energije in vodovodne vode.
Stroške predstavljajo prav tako plačila drugim za razne usluge, ki so nam jih opravili, kot:	popravila naših
strojev in naprav, razni prevozi, poštni stroški, stroški za ekonomsko propagando, razne takse, pristojbine in nepredvideni (izredni) izdatki.
Med stroške štejemo dalje tisti del drobnega inventarja in embalaže, ki se v določenem času (npr. v enem letu) obrabi in je treba za nje-
govo nadomestitev iz celotnega dohodka »dobiti« potrebna denarna sredstva. Kot drobni inventar obravnavamo razne medicinske instrumente, orodje, gostinski pribor, porcelan, posodo, perilo, pralne zavese, delovne obleke itd.
AMORTIZACIJA
Postopno zmanjševanje neke vrednosti, naturalne (v naravi) ali denarne v nekem časovnem obdobju na primer amortizacija dolga ali posojila, tj. postopno zmanjševanje z zaporednim odplačilom po obrokih.
Najčešče se ta izraz pojavlja v zvezi z osnovnimi sredstvi. V delovnem procesu se osnovna sredstva — stroji, naprave, vozila, stavbe — stalno obrabljajo, dokler se po nekem času — življenjski dobi — popolnoma ne iztrošijo. V vsak posamezen izdelek ali storitev torej preide
(Nadaljevanje na 6. strani)
Nekaj gostinskih uzanc ¥ praksi
KAJ JE MIŠLJENO Z DOLOČILOM HOTELSKE UZANCE, DA MORA BITI SOBA OB VROČITVI KLJUČA NOVEMU GOSTU POPOLNOMA PRIPRAVLJENA?
S tem je določeno, da mora biti soba v tem času počiščena (tla, preproge, okna, pobrisan prah), ležišče nameščeno s popolnoma svežo posteljnino, pipe, stikala, ključavnice morajo normalno delovati. V omarah morajo biti najmanj po trije obešalniki za vsako osebo, svetilke morajo biti opremljene s primerno močnimi žarnicami (vsaj 75 W). Sanitarije (WC, kopalnica) morajo biti dezin-ficirane, za vsakega gosta morajo biti pripravljeni po dve čisti čaši in po tri brisače, od tega ena kopalna. Nameščeni morajo biti v teh prostorih dezodoransi za vzdrževanje čistega zraka in dovolj WC-papirja. Poleg košare za papir še posebna posoda za odpadke pri intimni negi za ženske. V hladnih dneh morajo biti vsi prostori primerno ogrevani.
Sveže cvetje, bonbonček ali jabolko, vizitka hotela s kratko dobrodošlico na mizi, postelji ali pa na nočni omarici, so odraz visoke kulturne postrežbe in gostoljubnosti.
KAJ OPRAVLJA PORTIR?
Organizacije združenega dela določajo s svojimi pravilniki funkcioniranje delovnega mesta hotelskega vratarja. Obseg opravil je odvisen od delitve dela med recepcijo in med portirnico.
V večini hotelov mora portir voditi točno evidenco o zasedenosti sob, poznati mora lego, naprave in opremo sob, razporeditev in položaj pomožnih prostorov, izbiro jedil in pijač, ki jih nudi restavracija, snack-bar ali nočni bar, cene za dodatne usluge, ki jih nudi hotel svojim gostom (pranje, likanje, čiščenje itd.).
Poznati mora turistične in druge zanimivosti kraja in bližnje okolice, programe raznih prireditev, vozni red vseh lokalnih prometnih sredstev. Razporeja prispelo pošto in vzpostavlja telefonske zveze. Sprejema goste, oskrbi transfer prtljage, izstavlja račune za nočitve in odvaja denar zanje. Vpisuje hotelske prijavnice-odjavni-ce in jih posreduje službi milice. Budi goste po posebnem naročilu, sporoča šefu recepcije kalilce miru.
Pogovorno mora obvladati vsaj dva tuja jezika.
Portir mora še posebno negovati svoj zunanji izgled in osebno higieno. Vedno mora biti obrit, imeti mora negovano frizuro, brezhibno čisto uniformo, čisto srajco s kravato, temne čevlje, negovane roke s pristriženimi nohti. Sme uporabljati lahke in nevsiljive dišave. SČ.
VRELCI
VRELCI
GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V ZDRAVILIŠČE
OBSEG POSLOVANJA ZDRAVILIŠČA SE JE RAZŠIRIL, ZATO JE PRAV, DA V KRATKEM PRIKAŽEMO TUDI GIBANJE ZAPOSLENIH V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH.
Pred združitvijo Zdravilišča in Zdraviliško gostinskega podjetja je bilo zaposlenih 360 delavcev, po združitvi pa se je skupno število zaposlenih povečalo na 486.
Glede na to, da je večji del organizacijskih enot bolj
1970
Januar	514
Februar	503
Marec	497
April	553
Maj	581
Junij	588
Julij	607
Avgust	605
September	569
Oktober	557
November	534
December	497
Povprečno število zaposlenih naslednje:
Na dan 31. 12. 1970	12	17	37
Na dan 31. 12. 1971	14	16	45
Na dan 31. 12. 1972	15	13	47
Na dan 30. 11. 1973	14	14	53
K prikazanim tabelam kratka obrazložitev:
V organizacijski enoti zdravstvo se je povprečno število zaposlenih od leta 1970 do 1973 povečalo od 64 na 72, čeprav se je šte-
sezonskega značaja, je zaposlovanje delavcev dokaj različno.
Kako je potekalo zaposlovanje delavcev od leta 1970 do danes po stanju zadnjega v mesecu, je razvidno iz spodnje tabele:
1971	1972	1973
487	558	547
515	568	558
552	592	582
602	594	592
625	608	639
636	631	650
646	646	667
637	643	659
607	636	647
580	596	634
561	576	618
536	562	
organizacijskih enotah je		
1970	1971	1972	1973	
49	13	108	62	199	497
53	16	122	58	212	536
52	16	149	58	212	562
52	16	154	56	259	618
vilo zdravstvenih delavcev zmanjšalo z odhodom treh zdravnikov in medicinskih sester z višjo strokovno izobrazbo. Povečanje je le pri NK delavcih, ki so bili sprejeti za določen čas, pozneje
pa se je pokazala potreba, da so sprejeti za stalno.
S 1. januarjem 1974 bosta pričela z delom še dva zdravnika. Z dograditvijo novega hotela se bo povečalo tudi število zdravstvenih storitev, zato se bo moralo povečati tudi število zdravstvenih delavcev, predvsem v fizioterapiji in v kopališčih.
Povprečno število zaposlenih v organizacijski enoti gostinstva (restavracijski in hotelski sektor) se je največ povečalo pri kvalificiranih kuharjih in natakarjih, ki so bili vajenci in štipendisti Zdravilišča. Nekaj delavcev je v letu 1972 opravilo interne izpite za kvalificirane in polkvalificirane delavce. Povečalo se je tudi število delavcev s srednjo strokovno izobrazbo, saj je kar 6 KV gostinskih delavcev z izrednim in rednim šolanjem uspešno zaključilo srednjo hotelsko šolo. Višjo ekonomsko komericalno šolo pa so uspešno dokončali trije delavci.
Tudi vnaprej je zanimanje gostinskih delavcev za izredni študij na srednji hotelski šoli in VEKŠ.
Iz gornjega vidimo, da se kvalifikacijska in strokovna izobrazba v organizacijski enoti gostinstva nenehno izboljšuje, kar je prav, saj tudi bodoče potrebe kažejo na to, da bo z zasedbo novega hotela tega kadra še premalo.
V organizacijski enoti polnilnica je prvotno kazalo, da se bo z dograditvijo nove polnilnice moralo število zaposlenih zmanjšati, saj so predvidevali odpustiti tudi stalne delavce. Pozneje pa se je pokazalo, da je predvsem zaradi vedno večje prodaje mineralne vode, nekaj pa tudi zaradi bolniških izostankov, rednih letnih dopustov in drugih izostankov, ostalo v delovnem razmerju za stalno večje število delavcev, ki so bili sprejeti le za določen čas. Povečalo se je tudi število kvalificiranih delavcev, predvsem ključav-
ničarjev. S predvideno novo organizacijo dela v polnilnici se bodo odprla še nova delovna mesta.
V investicijsko vzdrževalni enoti je povprečno število zaposlenih skoraj približno enako. Zmanjšalo se je v letu 1972 v primerjavi z letom 1971, to pa predvsem zaradi manjšega števila sezonskih delavcev v parku in premestitve ključavničarjev v polnilno enoto. V tej enoti je tudi en delavec v letu 1970 z izrednim šolanjem uspešno dokončal višjo pravno šolo.
Iz povprečnega števila zaposlenih v skupnih službah je razvidno, da je bilo povišanje vsako leto večje. Razlogi so v povečanem obsegu dela komercialne službe, saj je bilo nujno zasesti delovni mesti vodje potniške prodaje in komercialista za prodajo plina, poleg tega pa se je širilo tudi poslovanje založnih skladišč, ki so morala biti ustrezno zasedena. V drugih sektorjih skupnih služb se je število delavcev s srednjo strokovno izobrazbo povečalo predvsem s sprejetjem štipendistov, ki so končali šolanje na srednjih šolah. Z izrednim šolanjem je v skupnih službah en delavec pridobil visoko strokovno izobrazbo, ena delavka pa višjo strokovno izobrazbo.
Največ prihodov in odhodov je pri nekvalificiranih in kvalificiranih delavcih v založnih skladiščih.
K. T.
IGRA BESEDNIH (NESMISLOV
So tuši — ni tuširanja.
Niso tuši — je tuširanje. Kaj je to?
ODGOVOR: Prvo, tuši v naših hotelih v poletni sezoni, ko ni bilo vode in pozimi zaradi neprimerno ogrevanih kopalnic.
Drugo, povožene mlake v jamah ob cesti proti Strossma-yerjevemu domu.
Organizacijska enota zdravstva	64	68	69	72
Organizacijska enota gostinstva	214	225	221	226
Organizacijska enota polnilnice	129	126	139	142
Organizacijska enota za				
investicije in vzdrževanja	89	96	92	92
Organizacijska enota skupne službe	54	67	80	85
Iz tabel je razvidno, da se število zaposlenih iz leta v leto veča.
Struktura zaposlenih po kvalifikacijski in strokovni izobrazbi je naslednja:
ce
>
03,
C
■a
o
(Z!
">N
ŠE
>
*
>
■.*>
d	*
m	ph
fcd
C3
a
s
cn
SIMBOLIČNA UDELEŽBA
Na iniciativo nekaterih proizvajalcev mineralnih vod in Združenja proizvajalcev mineralnih vod Jugoslavije so bile prve športne igre od 5. do 8. 10. 1973 v Vrnjački Banji.
Udeleženci te športne manifestacije so se pomerili v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka, namizni tenis, šah, streljanje, pikado in športni ribolov.
Tekmovali so po kup sistemu v malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in šahu. Uvrstitev za strelstvo, pikado in športni ribolov je sledila po enkratnem tekmovanju vseh ekip. Tekmovanja se je udeležilo osem delovnih organizacij z naslednjim številom tekmovalcev:
»Milan Toplica«	26	tekmovalcev
»Radenska«	31	tekmovalcev
»Rogaška«	4	tekmovalci
»Palanački kiseljak« 21 tekmovalcev »Sarajevski kiseljak« 13 tekmovalcev »Terme Lipik«	20	tekmovalcev
»Knjaz Miloš«	46	tekmovalcev
»Vrnjci«	25	tekmovalcev
Ekipe so si priborile naslednja mesta v posameznih disciplinah
Mali nogomet
1. »Knjaz Miloš«
»Milan Toplica«
»Vrnjci«
»Knjaz Miloš« II.
»Palanački kiseljak«
»Radenska«
»Sarajevski kiseljak«
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.	»Lipik«
Odbojka
1.	»Radenska«
2.	»Knjaz Miloš«
3.	»Vrnjci«
4.	»Lipik«
Namizni tenis
1.	»Knjaz Miloš«
2.	»Palanački kiseljak«
3.	»Milan Toplica«
4.	»Vrnjci«
5.	»Radenska«
9 točk 8 točk 7 točk 7 točk 5 točk 4 točke
3	točke 2 točki
4	točke 2 točki 2 točki 1 točko
Šah
1.	»Sarajevski kiseljak«
2.	»Knjaz Miloš« I.
3.	»Knjaz Miloš« II.
4.	»Radenska«
5.	»Vrnjci«
6.	»Palanački kiseljak«
7.	»Milan Toplica«
8.	»Lipik«
Strelstvo
1.	»Radenska«
2.	»Lipik«
3.	»Palanački kiseljak«
4.	»Milan Toplica«
5.	»Vrnjci« II.
6.	»Rogaška«
7.	»Knjaz Miloš«
8.	»Vrnjci« I.
13 točk 11 točk 8 točk 6 točk 5 točk
15 točk 12 točk 8 točk 8 točk 5 točk 5 točk 5 točk 2 točki
230 krogov 197 krogov 196 krogov 196 krogov 189 krogov 188 krogov 181 krogov 165 krogov
Pikado
1.	»Radenska«
2.	»Knjaz Miloš« I.
3.	»Milan Toplica«
4.	»Vrnjci«
5.	»Knjaz Miloš« II.
6.	»Lipik«
Športni ribolov
1.	»Milan Toplica«
2.	»Radenska«
3.	»Vrnjci«
4.	»Palanački kiseljak«
5.	»Knjaz Miloš«
6.	»Rogaška«
7.	»Lipik«
187 krogov 178 krogov 155 krogov 135 krogov 116 krogov 65 krogov
1745 točk 1230 točk 526 točk 190 točk
—	točk
—	točk
—	točk
Iz zgoraj prikazanih tabel je razvidno, da smo se skromno udeležili dveh panog tekmovanja. Takšna udeležba je bila iz dveh razlogov: a) sindikatu je v tem času primanjkovalo finančnih sredstev, b) pri planiranju sredstev za sindikalne športne igre niso bile zajete oziroma planirane te igre, ker zanje še nismo vedeli. To pa je bil razlog, da smo nastopili v strelstvu in športnem ribolovu, kajti v eni disciplini za ekipo smo rabili samo tri člane, a za drugo dva člana. V strelstvu smo imeli šanse za drugo mesto. No, imeli smo smolo. Po propozicijah je cela ekipa treh članov naenkrat tekmovala. Mi smo imeli samo eno puško, dve puški pa smo si sposodili. Od teh dveh pušk je bila ena pokvarjena, tako da je naš tretji član ekipe naredil porazno malo krogov 44. Druga dva člana sta se plasirala kot posameznika med prvo deseterico od skupaj 36 tekmovalcev, kar je razvidno iz spodnje tabele.
1
Plasma prve deseterice:
Zdravkovič Momčilo »Vrnjci« I.
2.	Švabic Joviča »Palanački kiseljak«
3.	Rogač Jože »Radenska«
4.	Holčer Anton »Radenska«
5.	Gregor Ivan »Radenska«
80 krogov
80 krogov 80 krogov
76 krogov
74 krogov
73 krogov
73 krogov
71 krogov 70 krogov
68 krogov
6.	Areselič Tomislav »Milan Toplica«
7.	Padjan Branko »Rogaška«
8.	Bitanec Alojz »Rogaška«
9.	Pauric Ivan »Lipnik<
10. Tomaševič Dragan
»Vrnjci«
Pri športnem ribolovu smo zasedli 5—7 mesto s »Knjaz Milošem« in Li-pikom brez točk, ker vse tri ekipe niso prinesle niti grama na tehtanje sodnikom. Prava ribiška smola.
Kljub temu, da smo bili maloštevilni, smo se dostojno športno držali. Vsi so nas radi videli v svoji družbi. Nazadnje so nam dodelili pokal za fair play.
Pokale so dobile še naslednje ekipe za prva mesta:
»Knjaz Miloš« — mali nogomet »Radenska« — odbojka »Sarajevski kiseljak« — šah »Radenska« — pikado »Knjaz Miloš« — namizni tenis »Milan Toplica« — športni ribolov
Skupni zmagovalec prvih delavskih športnih iger je ekipa »Radenske«.
Najštevilnejša ekipa na manifestaciji je bila ekipa »Lipika«.
Najstarejši udeleženec je bil Kostli-vi Vladimir iz Lipika, rojen 1919. leta.
Prve delavske športne igre proizvajalcev mineralnih vod je zaključil predsednik upravnega odbora združenja tovariš Vulovič Živadin.
Ob zaključku je bil sprejet sklep, naj bi te igre postale tradicionalne in bolj masovne. Za leto 1974 so kot organizator določeni Radenci. Iz razgovora z raznimi sodelavci se je pokazalo zanimanje za te igre. Priporočamo sindikatu, da pri planiranju sredstev za leto 1974 dodeli primerno vsoto za ta namen, da bi bila ekipa bolj masovna ter da bi bili doseženi boljši športni uspehi. Menim, da si po renomeju, ki ga uživamo kot proizvajalci mineralne vode to tudi zaslužimo.
BRANKO PADJAN
«Biwg—	...*j&mn
Defile pri svečani otvoritvi lanskih športnih iger v Vrnjački Banji
VRELCI
VRELCI
Trgovska podjetja na veliko o naših mineralnih vodah
(Nadaljevanje s 1. strani) doslej zelo zadovoljni in se še vnaprej priporočamo. Obiski vaših predstavnikov mnogo pripomorejo k medsebojnemu spoznavanju naših poslovodij in prodajalcev. Če so ti dobro seznanjeni o kvaliteti vaših slatin, to prispeva k porastu prodaje.
Zadovoljni smo tudi z vašo ekspeditivnostjo, saj ste vedno takoj ustregli in nam dobavili naročeno pošiljko.
Prepričani smo, da bo v bodoče s takšnim sodelovanjem možno povečati prodajo vaših mineralnih vod na našem tržišču.
MERX CELJE,
POSLOVALNICA
AGROPROMET:
1. Kvaliteta vaših mineralnih vod je po mnenju nas
in potrošnikov zadovoljiva. Predvidevamo in se trudimo, da bi bila prodaja oziroma potrošnja iz leta v leto večja.
2.	Od vas bi bilo potrebno več reklame in propagande po radiu in televiziji in več reklamnih lepakov v naših prodajalnah. Reklamni material bi bilo umestno dodeliti tudi našim potnikom.
3.	Z vašo postrežbo smo popolnoma zadovoljni; reklamacij v glavnem nima-
mo. Obiski vaših predstavnikov so tudi zadostni. Predlagamo, da bi v eni naših poslovalnic priredili primerjalno degustacijo med Radensko in Templom. S tem bi morda potrošniku prikazali, da v vodah ni nobenih bistvenih razlik.
Takšnih ocen si še želimo. Tako bomo vsi zadovoljni: potrošnik, grosist in seveda mi kot proizvajalec.
SC.
Ob obletnici mature
(Nadaljevanje z 2. strani)
vsemi pa je skrivala svojo bolečino: mama je že od otroških let ni marala. Sedaj ji je zaupala, da je že dolgo brez mame. Ko jo je Breda povabila med ostale, se ni
Sestanek
Nekoč sem slišala tole zgodbo. Ne vem sicer, če je resnična ali ne, a poslušala sem jo z veseljem.
V prijazni hiši sredi vasi je stanovala mati z edino hčerko Metko. Očeta že dolgo ni bilo. Umrl je, ko je bila Metka še prav majhna.
Metka je odraščala in fantje so prav radi pogledovali za njo, ker je bila lepa. Toda stroga mati je povsod pazila in gledala na svojo hčerko. Nekaj časa je Metka ubogala, potem pa se ni mogla več ustavljati lepim pogledom in prijaznemu nasmehu sosedovega Tineta. Ljubezen je pač ljubezen ...
Dolgo je Metka premišljevala, kako bi mamo vsaj enkrat ugnala, a prave misli ni in ni našla. Sicer pa tudi ni poskušala, ker je vedela, da ji bo mama povsod za petami. Prepustila se je usodi, čeprav bi še tako rada videla sosedovega Tineta.
Zima se je bližala, ko jima je nekega večera v kuhinji zmanjkalo drv. Mati je bila že starejša in takrat je ravno prebirala
neko staro, zanimivo povest, pa je po drva poslala Metko.
»Sedaj ali nikoli,« je pomislila Metka na Tineta. Obstala je na vogalu hleva in prisluhnila lepi Tinetovi pesmi. Ni ji bilo treba dolgo čakati, Tine je kmalu prišel. Namesto nje je nacepil drv, potem sta se pogovarjala .. . Mama je še vedno čitala, in ko se ji je zdelo, da Metke le predolgo ni, jo je šla klicat. Nihče se ni oglasil. Groza jo je obšla, ko ji je odgovoril samo odmev. Opogumila se je in stopila proti hlevu. Tam je stala Metka in vsa zamišljena gledala v jasno zimsko noč. »Kaj ti je?« je zaskrbljeno vprašala mama. »Poglej,« je tiho zašpetala Metka, »tu je ena zvezda, pa tam je ena zvezda in tam še ena — same zvezde . ..«
»Pojdi hitro v hišo!« je ostro rekla mama.
Brez besed je Metka ubogala. Za materjo je stopala z nasmehom na obrazu in s tiho srečo v srcu. Tako vesela je bila, da je mamo vsaj enkrat ugnala. Mogoče jo bo pa še kdaj?
jožica Šeligo
branila. Tako so bile po desetih letih zopet eno.
Veselo so nazdravile: »Še mnoga leta — v sreči in zadovoljstvu!« Potem so se dolgo, dolgo pogovarjale ...
Celo razredničarka je prišla! Takrat, ko je učila, je že bila starejša in mnoga dekleta so z nekakšnim prezirom govorila o njej. Toda prav ona je bila nekaterim naj dražja. Ona jim je dajala poguma ob neuspehih, ona jih je hvalila in grajala — ona jih je vzgajala. Pogumna je bila in prava svetinja za življenje nekaterih dijakinj.
Šele čez dolgo so se poslovile — prav tako kot nekoč. Toda na njihovih obrazih ni bilo več tiste mlade, skoraj otroške razigranosti. Trpljenje, žalost in veselje, dolga leta skrbi in dela so jih spremenili. Ko so si segale v roke, so bile nekatere trde in žuljave, druge mehke.
»Nasvidenje čez deset let!« so še dodale v slovo.
Da, čez deset let. A takrat bo zopet drugače.
»Bomo še sploh vse prišle?« je spreletelo Bredo.
In če bodo, bo starost zopet vtisnila na njih svoj pečat. Toda tudi takrat bo lepo. Spominjale se bodo nekdanjih dni in že samo ob tem bodo srečne.
JOŽICA ŠELIGO
Pritožno knjigo,
prosim..-1'ji
NAVZLIC TEMI — VSE VEČ TEMATIKE
Spet se oglašam. Bom kratek. Ne trpim nedoslednosti.
— Pasivizirali ste žarnice. S svečo, se razume. Se ne razlikuje dosti. Od jakosti vaših žarnic, seveda.
— Knjižnica ne deluje. Kultura (pa še kdo) miruje.
— Televizijski program motijo huligani. Spremljanje, seveda. Tudi Maršalov govor iz Jajca. Ven z neotesanci!
— Zakaj hladne sobe? Smo vendar prijatelji z arabskimi šejki. Imate morda v kurilnici nerazpoloženega šejka?
— Dol z agresorji! Tudi z domačimi. Razbijajo vam. Vrata, svetilke, pisoarje. Šipe in stole. Pa še kaj.
— Telefonirati iz hotelske sobe? Kakšen utopi-stičen luksus! Graham Bell se od ondod posmehuje. Vašim mojstrom, se razume. Ker ne obvladajo njegove pogruntacije.
— »Joj, kam bi del...?« jadikujejo pacienti, ko morajo sami prenašati svojo prtljago. Pa ga ni. Nosača, vendar. Pa četudi v zdraviliškem imenu — in za svoj račun prenaša kovčke.
V novem letu več uspeha. Vam in vsem. Zeli vaš
ULKUSAR VSEVID
Tolmačenje ekonomsko finančnega izrazoslovja za samoupravljavce
(Nadaljevanje s 3. strani)
del vrednosti osnovnih sredstev. Iz denarja, ki ga za proizvod ali uslugo dobimo, moramo zato odgovarjajoči del izločiti in ga nameniti za nadomestitev osnovnih sredstev.
Amortizacijo osnovnih
sredstev, ki jo moramo obračunati, da vidimo za celo leto v naprej v določenih odstotkih od nabavne vrednosti. Višina odstotkov je odvisna od predvidene življenjske dobe osnovnega sredstva.
A. T.