"ozole, ki so jih počenjali lojalislični ^ckarji v Španiji, so prestrašile anarhiste adrid 22. maja. Preiskava i0 je uvedla vlada generala ,nca napram zločincem, ki ^eli vlado pri lojalistih te-civilne vojne, je prinesla dosedaj nezaslišane ,ne od strani rdečkarjev. ekom preiskave se je do-da je dobro poznani vo-žPanskih anarhistov, Mel-r Rodriguez, videl mučeni so jih povzročali komu-to ostali rdečkarji nad 'kitn prebivalstvom, ufenja so bila tako silovi-,a se je Rodriguez spreme-^ pristaša anarhistov v i ®a generala Franca, to-dejstva ni naznanil 'franki, da mu je bilo ta-rešiti stotine živ- ^'istična vlada, ki je bi- la v avgustu mesecu leta 1936 pod načelstvom komunista Ca-ballera, je dovolila ljudem, oz. druhali, da so vdrli v ječo in pljuvali na jetnike, jih bičali in tolkli. Neka židovka je prišla z revolverjem v ječo in je po glavah jetnikov udrihala. Med ujetniki so bili odlični Španci, nekdanji ministri, ter mnogo duhovnov in drugih odličnih oseb. Jetnikom so pobrali absolutno vso obleko in so jim dovolili le toliko hrane, da niso umrli od lakote. Kakih 1550 jetnikov je bilo nalašč umorjenih v madridskih lojalističnih zaporih. Godili so se najbolj nesramni moralni zločini nad jetniki. To je tudi vzrok, da general Franco želi kaznovati one, ki so povzročili te zločine. Mussolini pravi, da je nepremagljiv Dies odsek poroča, da prihaja fašizem llija je končno obljubila pomoč slehernemu T°pskemu narodu, ako bo slednji napaden 22. maja. Pogodba pU;sijo, Anglijo in Fran-sedaj skoro gotova, po- se je Anglija obvezala, N e s svojo oboroženo silo sleherni evropski dr-bo napadena od soka. 0 se je končno zgodilo, Prišla tud^ Rusija na k, sko mirovno fronto," po-0 so se tozadevna pogasila dva meseca. Po-^Usije z Anglijo priha-^edvečer, ko bo podpira vojaška pogodba rStfijo in Italijo. iska in romunska vlada-Pil t tozadevno obveščeni in ein pride k novi zvezi Uričija, ki je zelo važna Zopet štrajk ^fNnik Masey lokalne u-"ited Automobile Work-dal včeraj povelje v De-^ odide na štrajk 13,000 * v> ki so zaposleni pri The * Co., ki izdeluje avto-,6 dele. Zapreti bi mo- ^ tovarna, ki izdeluje avtomobile, ker je od-Posamezne dele od The Nh v ^fg. Co. Tu bo nadalj- \\ delavcev ob delo. Pre-i kompanijo in unijo" je je kompanija odpu-dela gotove delavce, da-a Opravičena do tega. » Lep pozdrav " delegatinje od Slovenske ^.^eze, ki so se podale v Minn., na konvencijo, r^j6j0'Gremo skozi mesta p ^pa lepših fantov nam ni ot ste vi Clevelandčani! ane so: Helen Tomažič, °kar, Nežika, Frances L radi svoje strategične lege. An, glija je končno sprejela vse ruske predloge za pogodbo. Pričakuje se, da bo pogodba danes podpisana. V pogodbi se enako Anglija, kot Francija in Rusija zavezujejo, da pridejo na pomoč vsaki evropski državi, ki bi bila napadena od Nemčije ali Italije. Pričakuje se sedaj, da se bo dovolj evropskih držav pridružilo k tej najnovejši zvezi, tako, da se Nemčija ne bo več drznila napadati samostojne države. Kot prvi bosja pristopili Poljska in Romunska, dočim se pozneje pričakuje, da se zna celo Jugoslavija pridružiti tej zveži, o-- Novi državljani Pretekli petek 19. maja se je na zvezni sodniji v , Clevelandu vršilo zaslišanje v svrho pridobitve ameriškega državljanstva in zopet je večje število naših ljudi d c b i 1 o ameriško državljansko pravico. Imena so: Vinko Pleš, Viola Kačič, Edward Samobo-rec, Fannie Mohorčič, John Ur-bančič, Joseph Poje, Andy Sosič, Mary čekada, Joseph Gasparo-vich, Jos. Brozen, Louis Kocjan, Mary Lukek, John Krebel, Gustav Kapudja, Jane Perko, John Kadunc, Frank Sila, John Prišel, John Gruber, Mildred Pivce-vich, Frank Miševec, Dorothy Kučevič, Apolonija Biobek, Matfe Pastorčič, Mihael Boben, August Miklovich, Anton Lustig, Jakob Safran, Joseph Oswald, Katarina Medves in George Cuk. Vsem novim ameriškim državljanom naše iskreno čestitke! -o- Demokratje zmagoviti Cuneo, Italija, 22. maja. Diktator Italije Benito Mussolini je včeraj povedal v svojem govoru, da je rimsko-berlinsko osišoe nepremagljivo. Za tem osiščem stoji 150,000,000 ljudi, ki si ne bodo dali diktirati od drugih držav. Mussolini je govoril v tem mestu, ki je komaj 30 milj oddaljeno od francoske meje. Kakih 50,-000 ljudi je prihitelo v mesto, da sliši "duceja." Med drugim se je tekom svojega govora Mussolini izjavil tudi sledeče: , "Mi v Rimu in v Berlinu, tvorimo silo, katero mora svet upoštevati. Imamo dovolj moštva in orožja na razpolago. Toda mi zahtevamo mir in ne želimo vojne, toda smo pripravljeni za vojno, ako nas bodo demokratske države izzivale." Mussolini rad poudarja, kako močni sta Nemčija in Italija. Povprečni človek, kateremu ni znano o položaju, bi mislil, da ima Mussolini prav, ko pravi, da šte- jeti Italija in Nemčija 150 milijonov prebivalcev. V resnici jih je 120,000,000. V pondeljek je bila podpisana v Berlinu vojaška pogodba med Italijo in Nemčijo. V tej pogodbi se obe državi slovesno zavezu-jeti, da pride ena drugi na pomoč z vso oboroženo silo, ako bi bila slučajno katera napadena. Pogodba gre še dalje. Ako na primer Nemčija iz lastnega nagiba napade Francijo, je Italija obvezana priti Nemčiji na pomoč, f«in enako bi Francija na- padla Italijo, mora priti Nemčija na pomoč. Mussolini je v-svojem govoru med drugim tudi povedal: "V Evropi je dosti problemov, ki zahtevajo vojno. Imamo tudi dosti mečev, da jih rešimo. Toda po mojem prepričanju ne bo potrebna vojna in se lahko v miru medsebojno pomenimo." Mussolini je bil očividno pri dobri volji. Tekom govora se je mnogo smejal. Govor je zaključil : "Italija ima 45,000,000 prebivalcev, in od teh jih je 10,000,-000 vedno pripravjenih boriti se za svojo domovino." -o—,- Washington, 22. maja. Kongresman Dies je včeraj naznanil, da ima v rokah dokaze, kako so gotovi elementi hoteli spremeniti sistem ameriške vlade in kako se je nameravala vpeljati v Ameriki anti-semitska kampanja. Kongresman Dies je načelnik )dbora, kateremu je kongres na- ročil, da preiskuje proti-ameri->ke aktivnosti v Zedinjenih državah. še pred kratkim je dobil (ongresman Dies $100,000 od kongresa, da nadaljuje s preiskavo proti rdečkarjem. Veliko zanimanje je vzbudilo pismo, katero je r*tedtožil kongresman Dies kongresu, in v ka- Campbell iz Kentuckya, ki je po daljšem izpraševanju priznal, da je ime generalu, ki je hotel vpeljati fašistovsko vLado v Zedinjenih državah Van Horn Moseley. Kongresman Dies je povedal začudenim kongresmanom, da niso samo "rdečkarji" krivi zarote napram Zedinjenim državam, pač pa imamo med seboj tudi "aristokrate," ki del u jejo za spremembo vlade Zed. držav. Nadalje je kongresman Dies, kot načelnik kongresnega preiskovalnega odbora glede proti-ameriških aktivnosti, povedal kongresu, da ima na razpolago imena 40 "prominentnih Židov, ki so se zarotili, da spremenijo ameriški način vlade in vpeljejo fašizem. * Ljudje, ki so bili na čelu tega gibanja, so izjavili, da je ekonomski položaj v Zedinjenih državah najslabši v dolgih letih in da dežela potrebuje diktatorja, da se privede ljudi zopet k delu. "Mi ne potrebujemo fašizma ali nacijzma," je pisal baje general Mosley svojim prijateljem, "toda mi potrebujemo boljših ekonomskih časov, da ljudje zopet pridejo do dela in zaslužka." "Sedanja uprava nikakor ni bila zmožna rešiti ekonomsko vprašanje v Zedinjenih državah," nadaljuje general Mosley v svojem pismu, "in če pod seda- Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah ierem se citirajo xzjave neKega ameriškega generala, ki je bil baje pripravljen na miren način spremeniti sistem ameriške vlade. Kot priča je bil poklican pred preiskovalni odbor neki James njo upravo ne /moremo dobiti' povratek normalnih časov, moramo pač gledati na načine in sredstva, kako priti zopet do normalnega dela in zaslužka." J Uise Mlakar, Ernestine ®Hnie Welikanje, Mamie j^s. Josephine Gornik, °2elnik, Frances Rupert, ' ^erpar, Louise Okoliš 5.60; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: O S. and Canada, »5.S0 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. 0.8. and Canada, »3.00 for 6 montba Cleveland, by mall, »3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 8 monthd. European subscription, »7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Dr. Fr. Trdan: Kanonik J. J. Oman h'Sii No. 120, Tues., May 23, 1939 Komunisti v Ameriki Pred nekaj tedni se je izjavil Earl Browder, ki je generalni tajnik komunistične stranke v Zedinjenih državah, da bo komunistična stranka v letu 1940 podpirala predsednika Roosevelta za ponovno izvolitev predsednikom. Browder je podal svojo izjavo na konferenci! mladinske komunistične lige. "In," je nadaljeval Browder, "ako Mr. Roosevelt ne bo ponovno kandidat, tedaj bodo komunisti podpirali kandidata demokratske stranke, ako ima v sebi "tako snov," kakor jo poseduje predsednik Roosevelt. Ako bo pa nominiran za predsedniškega kandidata na demokratskenr-tiketu mož, ki je konservativen, kot je na primer sedanji podpredsednik John Garner, tedaj bodo komunisti odrekli podporo in bodo skušali zaeno z drugimi radikalci ustanoviti tretjo stranko, ki bo imenovala radikalnega predsedniškega kandidata." Iz izjave Browderja izvajamo, da se komunisti ne drznejo postaviti svojega lastnega predsedniškega kandidata v prihodnjem letu, kar je na vsak način dokaz, da se politično počutijo jako slabotne. Toda da Browder ne priznava samo svoje lastne slabosti in slabosti svoje stranke, je pri tem obenem tudi skrajno nelogičen. Browder je kandidiral v letu 1936 za predsednika na komunističnem tiketu. Kandidiral je proti Rooseveltu, toda da olepša svoj nastop, je izjavil, da kandidira le iz vzroka, da bo Landon poražen. To ni samo smešna izjava, pač pa tudi skrajno bedasta. Komunisti danes nimajo nobene besede v odločevanju ameriške politike. Tistih 50,000 glasov, ki jih dobijo pri narodnih volitvah po vsej Ameriki, lahko obdržijo sami za sebe, ali jih pa dajo Rooseveltu ali pa republikancu. Ameriški narod bo brez njih naredil svojo razsodbo. Komunistična stranka bo sebi naredila jako dobro delo, ako ne postavi svojega predsedniškega kandidata, kajti vsak cent, ki ga zapravijo komunisti za Volitve, je vržen proč) in takorekoč ukraden iz žepov delavcev. Seveda, če Stalin plača za volitve komunistov v Ameriki, je to kaj drugega. Diktator .Stalin ima tisoče milijonov na razpolago, ig če se mu zljubi, lahko pošlje nekaj milijonov v Ameriko. Toda kdor je tako slabega političnega umevanja in razuma, da misli, da bodo komunisti zmagali pri volitvah in prispeva celo s svojim težkim zasluženim denarjem v to svrho, ta se je skregal z lastno pametjo. Povprečen Amerikanec, in teh je 90 odstotkov vseh, ki volijo, ne pozna v politiki druzega kot svoj napredek in boljše življenje. Zato si izbira može, o katerih misli, da so najbolj sposobni voditi ta napredek. Kadar mu ne ugaja demokratska stranka, se obrne k republikanski, itd. Toda radikalen pa Amerikanec nikdar n; bil in ne bo, vsaj kolikor poznamo najmlajši naš rod. V Ameriki je vse preveč svobode, da bi se narod oziral po radikalnih voditeljih, in kdorkoli je zašel na radikalno pot, ta se je zameril narodu, ki ga je zavrgel pri prihodnjih volitvah. Vzelo je 150 let, da so se Amerikanci končno uprli angleškemu kralju in izvojevali svobodo. In angleški kralji, ako bi bili pametni, bi še danes posedovali Ameriko, toda so Ame-rikance gulili do krvi, da so se morali upreti. Danes so razmere deloma dobro urejene. Poleg tega pa ima. Amerikanec prav deber dar opazovanja. Iz časopisnih in radio poročil sliši in Sita dnevno, kaj se godi v Rusiji pod komunistično vlado. Če bi bili svoje dni angleški kralji pol tako okrutni, kot so komunistični voditelji v Rusiji, bi v Ameriki izbruhnila mnogo prej revolucija kot pa v letu 1775. Amerikanec ni radikalen, toda zahteva zlepa svoje pravice in te si zna dobiti, ker ima dovolj sredstev na razpolago, da mu ni'treba nobenih diktatov boljševikov in drugih tuje-zemcev, kako naj posluje. V vsaki sili si je dosedaj Amerikanec znal sam pomagati, in tako si bo tudi sam pomagal kadarkoli bodo to zahtevale okoliščine. Vsa socialistična^ in komunistična gonja je brez vsakega pomena in le škoduje dotičnim, ki verujejo v prazne marnje. Bodite Amerikanci, delajte amerikansko in mislite amerikansko! Kaj pravite! Proletarec, glasilo slovenskih socialistov, piše: "Ponudba Vatikana m sklicanje sestanka zastopnikov poljske, nemške, italijanske, francoske in angleške vlade ni imela za cilj varovati mir, nego pomagati Nemčiji dobiti kar zahteva na račun Poljske brez vojne." — No, ta brca na papeža Pija XII. od strani Proletarca ne bo držala. Kako je namreč to, če je hotel papež pomagati Nemčiji, pa se je ta prva izrekla proti takemu sestanku? Seve, če papež deluje za svetovni mir, potem dela zase. Če bo to storil kak lajik, se mu pa ploska! O, saj se poznamo! a • » V Proletarcu beremo sledečo krilatico: '"Katoliški duhovni naj le puste delavce pri miru, se bodo že organizirali sami. Oni naj organizirajo duhovne in nune." — Je že tako pri rdečih: oe duhovnik v delavskem boju gleda od strani, potem pravijo, da drži s kapitalisti- če se pa potegne za delavca, pa zavpijejo: roke proč! * m *> Stalin Grozni, ruski diktator, pravi, da bi raje videl, da bi ruski miržiki pili šartipanjec kot pa vodko. Ni šment, če ne! Ob šestdesetletnici življenja Petnajst let je že minilo od tedaj in vendar ga vidim še popolnoma razločno pred seboj s tistim umerjenim korakom in s tistim čudovitim mirom na licu, kakor da se pravkar vrača od meditacije pred Najsvetejšim. Stopal je v družbi Mr. Antona Grdine po pločniku Miklošičeve ceste, žgoča toplota julijskega sonca je še povečala lahno rdečico njegovega dobrohotnega, klasično začrtanega obraza. Črno ocvebje oči, ki so.se le tu pa tam zganile, je senčil belo pisan slamnik, ki je dajal vsej zunanjosti še posebno pri-kupljiv izraz. "Ta bo pravi!" sem si mislil. Dasi sva bila v pismeni zvezi že več let, se vendar osebno še nisva poznala. Iz pisma pokojnega bratranca sem zvedel za njegov naslov—vabil me je k sodelovanju pri Glasilu KSKJ —in sem mu pisal. Odgovoril je in tako sva polagoma postala pobratima. In zdaj sva si gledala iz obraza v obraz. "Ali poznate gospoda doktorja Trdana?" "Poznam." "Ali bova mogla z njim govoriti?" "Prav lahko." "Kje pa?" "Kar tukaj!" "All right!" je mrmral Mi*. Grdina in se nekam hudomušno muzal, ko smo se predstavljali in si kot stari prijatelji in znanci stiskali roke. In, potem sem g. kanonika povabil na svoj dom. Bivala sva pet tednov pod isto streho, hodila križem Slovenije po istih potih in si v bratski prisrčnosti izmenjavala misli. Tako sva si postala iskrena, da je bilo vse njegovo moje in vse moje njegovo. Ko je po desetih letih znova obiskal rojstno grudo svojih staršev, jaz pa dve leti potem njegdv dom v Ameriki, so se krepke prijateljske vezi le še utrdile. Zato mi je jijego-va podoba jasno zrcalo njegove plemenite notranjosti. Kanonik Oman je pravi lik sloveskega duhovna. V trpljenju in žrtvah, v pomanjkanju in samoodpovedi izklesan se je v najlepših fantovskih letih odzval božjemu klicu in se mu brez pridržka izročil. V srednje šole je prišel v dvaindvajsetim letom, prej pa je delal na železniški progi, na. farmi, v gozdu, v železnih rudnikih in končno kot strojnik v elektrarni. Ob vstopu v semenišče je kakor svetopisemski orač prijel za obe ročici pluga, zarezal brazdo na globoko in oral in se ni nikoli nazaj oziral. "Odkar sem se posvetil duhovskemu stanu," mi je nekoč pisal, "mi je bila edina misel: zvesto služiti Bogu, posvečevati samega sebe in delati za časni in večni blagor svojega bližnjega." To so zlate besede, ki jih more govoriti le tako nesebično in plemenito srce, kot je srce kanonika Omana. , Moderni človek navadno ne razume ali pa ima docela napačne pojme o božjem klicu in duhovniškemu zvanju. Tudi g. Omanu je še kot mlademu kaplanu neki slovenski prosvitlje-nec podtikal sebične namene. Takole je bilo: "Gospod, povejte mi odkrito, zakaj ste postali duhovnik?" "Ker sem čutil v svojem srcu, da me Bog kliče." "Bežite no! Bog nikogar ne kliče. Vi ste postali duhovnik zaradi zaslužka. Saj je vendar znano, da imajo duhovniki mastne službe." "Pa kako mastne! Jaz kot kaplan dobim sleherni mesec tri in trideset dolarje*', še preden sem šel v srednje šole, sem kot strojnik zaslužil pet in šestdeset dolarjev mesečno. Pustil pa sem to delo, stopil v šole, se zakopal v nekaj tisoč dolarjev dolga, vse zato, da sedaj vlečem tri in trideset dolarjev mesečne plače. S tem, kar dobim za maše, je vsega skupaj tri in šestdeset dolarjev na mesec. Ali mislite, da bi to napravil, ako bi šlo samo za denar?" "Mogoče pa ste šli v duhov-ski stan zaradi časti?" "Prijatelj, komaj nekaj tednov je tega, odkar so na cesti vpili za menoj in me sramotili, ker sem—duhovnik. Ali si želite take časti? Ne, poudarjam še enkrat: nič drugega me ni napotilo v duhovski stan kot prepričanje, da me Bog kliče, da bi delal zanj in za zveliča-nje duš. Kdor bi postal duhovnik zaradi udobnosti ali denarja, bi se bridko kesal." Božji klic je g. Oman pil že iz materine krvi. Njegova blaga mati je vedno želela in molila, da bi eden izmed enajste-rih otrok postal duhovnik. Vse-dobri Bog je materino molitev obilno nagradil. Njen ljubljenec je v resnici duhovnik, kakršnega more želeti le dobro in skrbno materino srce. Ves Omanov značaj se najlepše izraža v njegovem duhovskem stanu in poklicu. Ako ga vidiš pred oltarjem ali na prižnici, doma ali na poti, vedno isti, dosledni in popolni duhovnik po Melkizedekovem redu. Na njem ni nič pretiranega, tudi ne hladno preračunanega, vse je svečeniško ubrano. V njegovih besedah ni običajnih puhlic, iz vseh njegovih pogovoro^ in odgovorov veje obširno znanje, ponazorjeno s primernimi življenjskimi zgledi. Ves živi za svoj stan, zanj neprestano dela in v njem tudi uživa svojo srečo. Nekoč mu je neki slovenski odpadnik ponagajal, češ: "E, Father, za dva milijona dolarjev bi pa tudi vi prodali svoj poklic!" "Ne, dragi moj,! Tako poceni ga pa ne dam. Jaz svoj duhovski poklic više cenim kot ves svet." Naše vsakdanje življenje je večinoma posnemanje drugih. Ljudje potrebujejo vzorov, po katerih se ravnajo. Dober in tih duhovnik je živ evangelij, ki ga imajo ljudje vedno pred očmi, pa naj živi kjer koli! če jih njegov zgled tudi še ne pripelje na pravo pot, jim vendar vceplja spoštovanje in jih uver-ja v spoznanju, da žive na svetu resnično pobožni ljudje in da je čednostno življenje res lepo. Kanonik Oman je v pravem pomenu besede dober pastir: on pozna svoje ovce in one poznajo njega. Kjer koli sva hodila, povsod so mu bili njegovi farani v mislih: na Brezjah in na Sveti gori, na Zaplazu in pri Novi Štifti, v sveti tišini zavodske kapele in v avtu. Ljubi jih kot svoje otroke, zato tudi najrajši o njih govori. Da bi izročil pozdrave svojih faranov svojcem v starem kraju, se ni strašil ne pota, ne vremena, ne stroškov. Zaradi slabih cest je moral avto neštetokrat ostati v dolini ob /znožju hriba, navadno pod kakim kozolcem, g. kanonik pa je v žgočem julijskem soncu s palico v roki in s kov-čegom na rami sopihal po bregu, samo da bi prišel v slednjo gorsko vas in tako dobesedno izpolnil želje svojih ljubljenih župljanov. Skoraj slehernega se je spomnil tudi z razglednico. Ko si je po dneh neprestane vožnje in obiskov privoščil vsaj nekoliko odpočitka, je tri dni pero pelo venomer isto pesem : naslov in pozdrav, pozdrav in naslov. In kamor sva prišla, je bila vsa vas kakor elektrizirana. "Gospod iz Amerike so prišli! ' Tako je šlo po bliskovo od ust do ust in brž so se okoli g. Omana zgrnili možje in žene. Kjer se je pa g. kanonik« ustavil čez noč, je objelo vso vas neko praznično razpoloženje. V Hi-njah so mu v mesečini priredili podoknico, drugi dan pa je vsa fara napolnila društveno dvorano do zadnjega kotička, ko je g. Oman po končanih litani-jah predaval o ameriških delavskih razmerah. Lepa poteza na značaju g. Omana je tudi njegova globoka ljubezen do slovenske zemlje in mile materinščine. Nikdar ne bom pozabil tistega večera pred odhodom v Ameriko v prvih dneh septembra. V sobo je lil skozi odprto okno večerni hlad. Na mizi je bilo grozdje iz metliške okolice: belo, rdeče in črno. G. kanonik je slonel v naslonjaču in kadil trabuko. Cigaro je vzel v usta samo ob svečanih trenutkih, pa še tedaj ji je polovico prizanesel. "Kako sem se počutil v starem kraju, bi rad vedel? Odkrito ti povem, da še nisem bil zlepa tako srečen, kot sem bil v preteklih dveh mesecih. Semkaj sem prišel, da bi si pobliže ogledal rojstno grudo svojih nepozabnih staršev, o kateri so mi neštetokrat toliko lepega pripovedovali. Ko sem se prvikrat pripeljal na slovenska tla, me je za hip prevzela nepopisna ginjenost: najrajši bi bil izstopil in poljubil to krasno zemljo, ki mi je dala očeta in mater in mi izročila v varstvo nešteto svojih sinov in hčera. V Ameriki sem gledal to lepo zemljo, kot gledam znanca na fotografiji, vidim ga, toda govoriti ne morem z njim. Zdaj pa sem gledal slovensko zemljo iz oči v oči. Njeno sliko pone-sem s seboj, tako se mi zdi lepa in mila, da mi je noben tuj vtis ne skali in ne z&briše." Tako je govoril g. Oman tisti večer. Pa ne samo tisti večer! Tako je govoril in tako govori vselej, kadar nanese govor na slovensko zemljo in njene lepote. Pa jo tudi pozna, to lepo slovensko zemljo, morebiti bolje kakor marsikateri izobražen Slovenec domačin. V dveh mesecih svojega bivanja v starem kraju je spoznal kraje in ljudi, ker je prepotoval skoraj ves slovenski svet—Kranjsko, Koroško, štajersko, Primorsko— z avtom ali pa železnici, z vozom ali peš. Dne 7. avgusta 1935 je celo zapisal svoje ime v spominsko knjigo v Aljaževem stolpu vrh Triglava. Z mladostno pozornostjo se je zanimal za vse naše prirodne lepote, mnoge izmed njih je tudi fotografiral in filmal ter jih ponesel s seboj, da .bi jih pokazal svojim ameriškim rojakom. Prve hvalnice o naravnih lepotah slovenske zemlje je g. Oman slišal iz ust svoje dobre matere. Doma iz rajsko lepe blejske okolice, je mati svojim malim neštetokrat pripovedovala o blejskem jezeru in o otoku, o Marijini cerkvi in o čudotvornem zvonu, o Savici in o sivem očaku Triglavu. In kadar je utihnilo pripovedovanje, se je oglasila pesem, največkrat seveda tista: Otolj bleški, kinč nebeški . . . Mati je že doma slovela kot izborna pevka. Ko je po letih hvaležni sin obiskal rojstno vas svoje matere, so mu stari ljudje pripovedovali, kako je "Petra-čeva Reza" znala peti, kako je imela lepe in dolge lase, kako so po njenem odhodu zlasti berači žalovali za njo. Materina pevska žila bije tudi v sinu. Lepa slovenska pesem, posvetna in nabožna, je g. Omanu že od mladih let najljubša družica. V duhu mi vsta- ja ljubka domislica. Ko sva se hladila pod staro hruško, streljaj od Bohinjskega jezera, se je g. Oman vzravnal, poskočil na noge in vzkliknil: "Zdajle, sem se pa nekaj lepega spomnil. Tistih lepih večerov v Minnesota O velikih počitnicah so prihajali iz šentpavelskega semenišča v Brockway slovenski bogoslovci. Delali so na ondot-nih farmah in se tako čez počitnice preživljali. Ob nedeljah ali tudi med tednom so se zbrali sredi vasi in v tiho noč je za-donela lepa slovenska pesem. Po vasi je na mah vse utihnilo, vse je. poslušalo; starejši so ob zvokih slovenske pesmi obujali mladostne spomine, mlajši pa smo lovili poedine slovenske besede in tako nevede in nehote vljubili slovenske popevke. Lepoto takih večerov smo že tedaj čutili, zato smo govorili, kadar smo bili otroci sami: Dajmo še mi eno zapeti!" V začetku novega leta 1912 je g. Oman nastopil v Clevelan-du pri sv. Vidu službo kaplana. Prav tedaj so ondotni slovenski fantje osnovali tamburaško društvo?, ki je imelo gojiti zlasti domačo slovensko pesem. To je bil magnet za mladega Omana. "če mi je le čas dopuščal," mi je sam pripovedoval, "sem se po večerji ukradel iz hiše in pohitel med tamburaše, da sem poslušal prijazno brenkanje slovenskih pesmic." In od tedaj se to njegovo navdušenje za slovensko pesem ni prav nič zmanjšalo, še naraslo je! Lepa slovenska pesem je g. Omanu ključ do mile materinščine doma in v cerkvi, v prosvetnih in zabavnih društvih. 'Lansko pomlad je naročil 200 izvodov Cerkvene pesmarice, da bi v cerkvi vpeljal skupno slovensko petje. Neki prijatelj mi je kmalu zatem pisaj: "Vpeljava skupnega slovenskega petja v cerkvi je zlata vredna misel. Kadar za-ori pri Sv. Lovrencu 'Lepa si, lepa si, roža Marija,' se mi zdi, da sem doma pred vaško kapelico, kjer ob nedeljah vsa vas prepeva lepe Marijine pesmi." Tudi meni se je pred dvema letoma podobno godilo. Ko sem prvo nedeljo po prihodu v Cleveland v cerkvi Sv. Lovrenca ob šesti uln zjutraj pristopil k oltarju, se mi je nehote utrnila solza ginjenja. Prikupljivi glasovi orgel, domači napevi, slovenska pesem in glasna slovenska molitev: četudi sem si ponovno prizadeval, nisem mogel priti do prave zbranosti. Ves čas se mi je zdelo, da mašujem doma pri Novi Štifti in ne na tujih tleh sredi milijonskega mesta. Gojenje materinščine pospešuje g. kanonik tudi z razširjeva-njem slovenskega časopisja in slovenske knjige. Menim, da ne pretiravam, ko trdim, da ne prihaja v nobeno slovensko ameriško župnijo toliko in tako različnega slovenskega beriva kot v župnijo. Sv. Lovrenca. Bogato so zastopane Mohorjeve knjige, katerih poverjenik je g. kanonik sam. Lepo je tudi število slovenskih nabožnih listov, živahen stik s starim krajem vzdržuje tudi politični tednik Domoljub. Pri naročbi slovenskega beriva je g. Oman osišče, okrog katerega se vse suče. Vsako leto pošlje z naročnino tudi točne naslove starih in novih naročnikov, naznani spremembe in izrazi morebitne 'želje glede vsebine in oblike. Ko sem v začetku lanskega leta po naročilu tg. Omana pri upravi Cvetja poravnal naročnino, mi je rekel fr. Generoz: "Gospod kanonik Oman je tako točen, da bi po njem lahko naravnal svojo uro. če bi bili vsi poverjeniki in naročniki taki, bi ne imela uprava nikdar nikakih sitnosti." Veliko in uspešno deduje g. kanonik Oman tudi s peresom. V svojih spisih in zasebnih pismih ima vedno pred očmi božjo previdnost. Iz ^'sakega stavka veje svež krščanski duh, ki koprni po luči, po življenju, po dušnem in telesnem blagru njemu izročenih ovčic. In v tem je tudi bistvo vsega njegovega P'sa ljevanja. Njemu ni za litera čast in ime, on živi in piše 'e življenje, ki ga pozna v vse" \ tankostih. Kar je bral v d« naših ameriških rojakov, P° no še v sucih mladine, to je1 ■ in napisal čisto zanje: prepr0® ' duhovito in dobrohotno. tvorno moč je jel preizkušati P cej po vstopu v dušno pastir ker se je zavedal, da je v Pra nem pastirstvu tudi pisana seda kaj izdatno vzgojno ® i i 1 ill' stvo. Z vnemo je sodelova* vedno sodeluje pri vseh n . ameriških časopisih in r jjj Ko je bil prvikrat duhovni v° > K. S. K. Jednote, je vpdWj,. njenem Glasilu mladinsko V. go, pisano deloma deloma v slovenskem ie p-kratkim in mičnimi prip°v'' mi in zgodbicami je skusa mladih srcih vzbuditi ljubez^^ milo doneče materinščine' ^ lo ga je, ko je videl, kakose ^ venska mladina, vzgojena gleških šolah, odtujuje mu jeziku, narodu in P1 takrat tudi veri svojih očeto^ to je od prvih začetkov & • javnega delovanja PosveCyjni več pozornosti slovenski m ,jj "Zanimal sem se,.." piše v ^ Spominih, "zlasti za nl Ukvarjati se z mladino, j moje največje veselje. Najlepša slika njegovi spomini: Pet m let med elevelandskimi s ^ Ves Oman diha iz njih ^^ razgibana duševnost, ki Je pi celo ribniško šaljiva, ve ^e polna ljubezni do rojakom ^ ga jezika in globoke njegova dobrota in lju"e Iz njih žari ogenj večno ^ srca, klic vedno čuječe?3^^ ga pastirja, ki očetovsko ^ Ijen drami, vzgaja in dv dobro in poslušno lju'^ pl O priliki svojega njem sem pogledal tud1 ^ ^ vo knjižnico. Lepa je P0^ n< nji opremi in dragocena^f tranji 'vsebini. V njej s gpi)j pane vse novejše sloven ne j likacije, nabožne, lep°s -ei ž' znanstvene. Ko je bil P>'.je;J pančičevo Našo besedo, 1 ročal: "Naša beseda J pa, kot je lepa naša zemlja. Zato se ne b°s, ^t' je na mah zelektriziralj^etf' kajšnje slovenske iz° . jo Ko so zvedeli, da jo vsak hotel dobiti prvi v * ^ 1 mala je kakor deseti h1 yeli še do hiše, iz rok v rok«- ^ !» zanimanja in veselja J® ^ ^ v njegovem književne ^ tudi Trubarjev Catech* i>; ga je Akademska zfll°z jjjj' šič 1935 poklonila sloVe nosti. g,1 Letos dno 22. maja » š« ^ nonik J. J. Oman dop° ^ k deset let. Na zunaj * ^ razmeroma že visoka _ je si nič ne poznajo. Še ved".^ 1' veder in živahen. ^ " sredi mladine, poln v k. in vere v boljšo bodo^^ \ nost mu sije z obraza, ^ p razunrse kažeta v j t 'i stopu, ljubezen mu z;l {/ k Deset let duhovniškega J % ljanja je prebil v ^ J > pri Sv. Janezu Kraw» -je napravil visoko Šo st< \ in študiral knjigo ^^ S stva — naravo in knJ1^ g^ razodetja — sv. PisItl ^o^' je zanka sveta in s%j0^ gorečnostjo za čast h ^ ^ dil v odločnosti in H Zato je vsaka njegova ^ of \ zdravo zrno, ki vzka'1' . jI) J je, ki vse vžiga in fk dno, da ga njegovo ^. ve, Jc ko spoštuje in ljubi, s" i je tisti, ki mu zaupa- Njegove zasluge ^ ffl j't duhovni napredek n* < ških rojakov je javn«1 p di ljubljanski škof Rožman, ko ga je i- & , p odlikoval z naslov<*\ kanonika, ljubljanskem ^ ^ kapitlja. . ao^ ; v' žal nismo dobili se gcve slike . . • 3 <.j|l&dl 4 j WINNETOU Po nemikem Izvirniku K. Maya di jed. In kako me je voda osvežila! Nšo či je to opazila. Dejala je: "Dobro ti je delo! Prinesla ti bom še več. Gotovo si zelo žejen in tudi lačen! Ali se boš tudi umil?" "Se bi lahko?" "Poskusi!" Starka je prinesla izdolbeno bučo vode. Nšo či jo je postavila poleg mene in mi dala obrisači podobno tkanino iz finega, mehkega vlakna v roke. Poskusil sem. Pa ni šlo. Tedaj je sama vzela obrisačo v roke, jo omočila in mi osnažila obraz in roke, mani, ki sem: veljal za smrtnega sovražnika njenega o-četa in brata —. Ko je bila gotova, me je z lahnim, pa vidnim pomilovanjem vprašala: "Si bil vedno tako suh?" Suh —? Ah, na to niti mislil nisem. Tri cele dolge tedne sem ležal skoraj vedno v nezavesti, mrzlica me je tresla in krč me je držal, ki se običajno vedno konča s smrtjo. In ves ta čas nisem ničesar jedel in ne pil —! Seveda sem moral shujšati! Otipal sem si lice in dejal: "Nikdar nisem bil suh." "Poglej se v vodi!" • Pogledal sem v bučo, pa prestrašen umaknil glavo. Iz vode se mi je režal strahotno mršav obraz naproti —. "Kak čudež, da vobče še živim !" "Da! Tudi Winnetou pravi tako. Vzdržal si celo dolgo potovanje sem k nam. Veliki Duh ti je dal izredno močno telo. Sto drugih na tvojem mestu bi še pet dni ne vzdržalo!" "Pet dni —? Kje pa smo?" "V našem pueblu na Rio Pe- ,X)SU." "Torej so se že tudi vsi vaši bojevniki vrnili, ki so nas ujeli?" "Da." "In ujeti Kiowe so tudi pri vas?'" "Tudi. Prav za prav bi jih morali vse pobiti. Vsak drug rod bi jih bil mučil na kolu, pa dobri Kleki petra je bi naš učitelj in nam je pripovedoval o ljubezni velikega Duha. In zato jim nismo vzeli življenja. Plačali bodo odkupnino in se bodo spet smeli vrniti v svoje wigwame." "In moj trije tovariši —? Ali veš, kje so?" "Privezani so v prostoru, ki je temu podoben, pa je temen." "Kako se počutijo?" "Ničesar jim ne manjka. Kajti kdor je določen, da bo na kolu umrl, mora biti zdrav in močen, da prenese vse muke. Sicer bi taka smrt za njega ne bila nobena kazen." "Torej bomo morali umreti, vsi, umreti —?" Da." "Tudi jaz?" "Tudi." Niti sledu o pomilovanju ni bilo na njenem obrazu. Ali je bilo to lepo dekle res tako brezsrčno in brezčutno —? "Povej mi, ali bi smel vsaj enkrat s svojimi tovariši govoriti!" "Prepovedano je." "Niti videti jih ne smem? Niti od daleč ne?" "Ne." "Jim smem vsaj kaj sporočiti?" Pomislila je pa odgovorila: "Vprašala bom Winnetoua, ali smejo včasi zvedeti, kako se ti godi." "Alf me bo Winnetou obiskal?" "Ne." "Govoril bi rad z njim." "Pa on ne s teboj." "Zelo važno in nujno je, kar mu imam povedati." "Za njega?" "Za mene in za moje tovariše." Pravilno je tako! Popolnoma soglašam, kar je napisal Math Tekavec o SNPJ v Ameriški Domovini, če je brez-boštvo tista svobodomiselnost, ki se tako nanjo sklicujejo pri Pro-sveti, katoličane bi ne smeli v SNPJ sprejemati. Ako pa gotovi fanatiki izrabljajo to izjavo, da smejo blatiti in se norčevati iz prepričanja naše katoliške vere, je pa že čas, da se ne skrivajo za hrbet jednote. Jednoto vzdržujemo tudi mi katoličani in nam ste povedali, da jamčite osebno svobodo vsakega prepričanja. Zato pa naj se stori konec tej proti verski gonji. Lovrenc Pavšek, čl. št. 126 SNPJ, Cleveland, O. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt V nedeljo 14. maja, na Materinski dan, so priredile v šolski sobi dekleta Marijine družbe prav prijetno popoldne v počast svojim materam. Na programu je bilo lepo petje in deklamacija ter vsakovrstna druga zabava. Nato so pa dekleta peljala svoje matere k lepo pogrnjenim in okrašenim mizicam ter jim tam imenitno postregle s čajem, pecivom in sladoledom. Res, bil je prav lep popoldan. Razšle smo se prav zadovoljne z željo, da bi naša dekleta "zopet kmalu kaj enakega priredile. Zadnji teden se je poročila mladenka Jerica Machutas. Za tovarša in spremljevalca v bodočnosti si je izvolila fanta irskih staršev. Lepe poročne obrede je izvršil nevestin bližnji sorodnik. Rev. Ludvik F. Virant. Novoporočencema iskreno čestitamo in želimo, da bi jima zvezde sreče mile vedno svetile. Pred par tedni sta pa v krogu svoje družine in njih bližnjih sorodnikov obhajala 40 letnico svo- ___irrnfV'_ je poroke dolgoletna tukajšnja naseljenca, Mr. in Mrs. Frank in Agnes Ambrožič. Nevesta je doma iz prelepega Iga pri Ljubljani, ženin pa iz imenitne Sodraži-ce pri Ribnici. Klanjamo se z željo, da čez deset kratkih in zdravih let tudi nas prav gotovo povabita na zlato ohcet. Menda ja! V tukajšnji bolnišnici je srečno prestal operacijo na slepiču rojak Ptivel Hvover. Pred kratkim so srečno prestali izkušnjo za državljanstvo velike in najboljše dežele na vsem svetu sledeči naši rojaki: Anton Kos, Frank Mlač, Frank žiberna ter Mike in Frank Zaletel. Prav tako, fantje, prav žiher ste ponosni, da smete stopati v zavetju zastave1 Zed. držav. Veste, res je lepo in dobro tudi drugod, ampak najlepše in najboljše je pa le tukaj v USA. Drago Bižal Lov in lovci na Kočevskem Prostranski kočevski gozdovi, deloma še pragozdovi, nudijo razni plemeniti divjadi, zverinam in roparicam dovolj zavetja in miru, poseke, livade, košenice in ob gozdu njive pa obilo sočne in debre paše. V pretežni večini se nahaja v kočevskih gozdovih srnjad in ta ljuba divjad ne dela nikjer znatne škode. Razen sr-njadi se nahaja na Kočevskem tudi jelen, ki se bo sčasoma zopet zaplodil, saj ima dovolj dobre prilike za obstoj. Zajcev je na Kočevskem malo, ker se ta ubogi dolgouhec ne more prav razmnožiti. Vse leze za njim, lovci, nelovci, zankarji in razne rcparice, vsak si ga hoče prilastiti. Dalje je v kočevskih gozdovih še dosti lisic, kun, jazbecev, podlasic, veveric, polhov in od večje divjadi volk, ščetinar divji prašič in posebnost kočevskih gozdov, kosmatinec medved. Od perjadi omenjam velikega petelina in jereba, dočim je jerebic in prepelic vsako leto manj. Divje race so deloma stalne ob potoku Rinži, ustavljajo pa se kaj radi v jeseni in zimi pri nas. Divje gosi prihajajo k nam redkeje. Po prevratu od 1925. do 1926. leta je bilo na Kočevskem prav veliko srnjadi. Obsežni gozdovi veleposestnika Karla Auersper-ga in občinska lovišča, ki jih je imel še posebej v zakupu, so nudila divjadi in roparicam ne samo dovolj zavetja, temveč tudi dovolj miru. K razmnožitvi koristne divjadi sta pripomogla v prav veliki meri tudi brata Loser Rikard in Viktor, ki sta imela več občinskih lovišč v najemu in čuvala to divjad, žal so se v povojni dobi zelo razmnožili volkovi, ki so neusmiljeno klali in redčili srnjad. Le agilnemu Odboru za pokončevanje volkov v Kočevju gre ne majhna zahvala, da se je krdelo nevarnih krvolokov skrčilo na dva volka samca, ki še danes ogrožata kočevska lovišča in pokončata več koristne divjadi, kot jo moreta požreti. Nič manj kot 127 volkov, volkulj in mladičev je bilo ustreljenih, zastrupljenih in ujetih v nekaj letih. Velika zasluga pri pokonče-vanju volkov, ki so se nevarno množili in ogrožali ne samo divjad, temveč tudi govejo živino, koze in ovce, gre agilnemu predsedniku Odbora ing. Jenčiču Francetu in Loser ju Rikardu, ki sta bila stalno in neumorno na delu, da se svojat zatre. Kaj bi bilo, če bi ti lovci in lovski čuvaji ne bili s puško in strupom ugonobili toliko volkov? Ne samo na Kočevskem, temveč tudi po vsej dravski in savski banovini bi se bila razpasla ta nevarna svojat in ogrožala divjad in domačo živino ter bi morda gladna napadala tudi ljudi. Koliko srnjadi je postalo žrtev vedno gladnih volkov, ni mogoče niti malo oceniti. Zdecimirane srnjadi je ostalo še prav malo, ki pa se je po vrnitvi miru v njena domovanja znatno razmnožila, žal, da so prešla v poznejši zakupni dobi lovišča v roke lovcev, ki so imeli za srnjad } << s ' S / '* /. ' ' < '' > <-fjjf r ' * s I t't' " v i f? t M , If5f 3P ^ i! f\ % V> -jI ' F _ \ f|;j m %>. -1 * - * 'Sr i m Mrs. Esther Badgett iz Galveston, Texas, je mati najmlajših ameriških Eden otrok tehta 9 funtov, ostali po 7. četvork. (Dalje prihodnjič.) V Mexico City, Mehika, so na delavski .praznik domačini demonstrirali proti Nemčiji in'Japonski. "Doli s •Hitlerjem!" je vpila množica in trgala zasiave z nemških poslopij. premalo srca, premalo ljubezni in lovske pravičnosti. Kar niso uničili volkovi, so uničevale vedno se ponavljajoče brakade in dovolj, da so dajala kočevska lovišča letno tudi do 1,000 srnjadi. Sedaj res ni več toliko srnjadi pri nas kot nekoč, vendar dovolj, in če bomo lovili v bodoči 12 letni zakupni dobi lovsko pravično, z razumevanjem in srcem, pa se bodo kočevska lovišča v nekaj letih mogla kosati z vsakim tuzemskim ali inozemskim loviščem. Jelen je v prostranih gozdovih dobro zaščiten in le redko se temu ali onemu posreči priti do "dobrega pogleda." Zato so jelenje trofeje pri nas redke. Lov na je lena je našim lovcem še precej neznan in zato je dana možnost, da se bo v doglednem času mogel primerno razmnožiti. Divji prašiči se hitro in zelo razmnožujejo ter delajo občutno škodo na polju ob času zoritve poljskih pridelkov, škoda, ki jo povzročajo divji prašiči in plačujejo zakupniki lovišč, gre v težke tisočake. Pogoni na divje prašiče, ko ni snega, so navadno brezuspešni. Sem in tja se posreči temu ali onemu lovcu ugonobiti kakega ščetinarja, pa kaj je to spričo velike razmnožitve divjih prašičev, saj ima ena svinja do 12 mladičev, ki jim je skrbna in čuječa mati. Ko pa zapade sneg, je ugoden čas za lov na divje prašiče, in pogoni nanje se pridno. Pridni lovski čuvaji rano v jutro obkrožijo predele, kjer se navadno ščetinarji zadržujejo, in če sledi vodijo v pogon in iz njega ne, se pohod na ščetinarje izvede čimprej. Pogoni na divje prašiče so ob prvem — novem — snegu navadno uspešni, če znajo lovci pravilno obračati puške. Navadno pridejo k lovcu prašiči v tropu in če jim ta strelja nasproti, se razkrope ter dobi tako možnost, da še katerega podre. Divji prašič je v ostalem velik strahopetec in zbeži, ko zasliši najmanjši šum ali ropot za .seboj. Zelo je nagel, gibčen in vztrajen. Rad menja svoje položaje; danes je v tem lovišču, jutri 40 km daleč v drugem. Divji prašič je nevaren le tedaj, če je cbstreljen in če ga kdo vznemirja. Divja svinja bi napadla človeka, ki bi delal mladičem silo. Obstreljen divji prašič zna izbor-no uporabljati svoje edino obrambno orožje: čekane ali zobe. Na Verdrengerskem hribu, ne daleč od Mozlja, je lovski čuvaj H. obstrelil divjo svinjo ter se ji, ležeči na tleh, približal na nekaj korakov, hoteč jo s strelom popraviti. Tedaj pa se svinja zapraši presenečenemu lovcu med noge, mu prepara gornje in spodnje hlače od kolena do kolka ter posname dodobra tudi kožo. Odskočil je hitro in, preden j| mogla svinja napad ponoviti, jo je s tremi streli ukrotil. Podobnih primerov je bilo več. No, morda je bil to povod, da me je nekoč ob prilki pogona na divje prašiče vprašal lovec, ki te divjadi še ni lovil, kje je najbolje stati pri takem pogonU. Morda smo, gredoč na lov, nekoliko pretiravali pri opisovanju lova in s tem združenih nevarnosti, pa si je možakar vzel k srcu raztrgane hlače in okrvavljeno bedro ver-drengerskega strelca ter za vsak primer hotel poskrbeti za svojo kožo. Resnega obraza sem mu odgovoril, da je zaradi dobrot, ki jih deli razjarjen prašič, dobro stati pri kakem drevesu, ki ima primerne veje. Zase pa stojim pri pogonih na nogah. Mislim, da je bil s svojimi, Čez meča dobro opetimi jahalnimi hlačami že pred pričetkom v vejah. Divjih prašičev je vsako leto več, ustreli in poknča pa se jih borq malo. Ta požrešna divjad ne uničuje le poljskih pridelkov, temveč bo s svojo nemirnostjo pregnala iz naših gozdov srnjad, ki nepokoja, ki ga povzročajo divje svinje, ne prenese, še manj pa prenese srnjad dah divjih svinj. (Dalje prihodnjič) DNEVNE VESTI Francoski kardinali svarijo glede rojstev Paris, 22. maja. Francoski kardinali so podali izjavo, v kateri resno svarijo Francijo radi nizkega rojstva, ki prevladuje v deželi. Kardinali pravijo, da je zniževanje rojstev največja nevarnost za Francijo. Danes, ko diktatorji gledajo, da uničijo svobodne dežele, h katerim se prišteva tudi Francija, pravijo kardinali, da bo Francija lahek plen napadalcev, kajti Francozov je radi malega števila rojstev vedno manj, dočim se množi število prebivalstva v diktatorskih državah. Končno pozivljejo kardinali vlado, da podeli večje nagrade družinam s številnimi otroci. --—o- Vojaški zrakoplov zadel v observatorij San Joise, Cal., 22. maja. Zopet se je ponesrečil neki vojaški zrakoplov. To je sedemnajsta nesreča1 z vojaškimi zrakoplovi letos. Letalo je zadelo v poslopje znane zvezdar-ne Lick Observatory, pri čemur so bile tri osebe ubite, pilot in dva njegova spremljevalca. Ob istem času se poroča o sedmih nadaljnih zrako-plovnih nesrečah, ki so se pripetile v Salt Lake City, Utah, Wichita, Kans., Washington, D. C., Latrobe, Pa. in v Jamestown, N. Y. -_o- Papežev delegat bere sv. mašo v poslanstvu Washington, 22. maja. Papežev delegat za Zedinjene države, nadškof Cicognani, je daroval včeraj sv. mašo v poslopju španskega poslanstva v Washingtonu. Sv. maša je bila darovana, ker je Španija dobila mir in obenem se je molilo za vise one, ki so padli v š.panski civilni vojni. Sv. maša je bila darovana v kapeli, katero so bivši zastopniki loja-listične Španije onesnažili, a je sedaj zopet, v finem stanju in vsa na novo uredena. -o-- Anglija ima nove mornariške tajnosti London, 22. maja.—Kot naznanja časopis Daily Express je angleška vlada dala zgraditi dvajset izrednih bojnih ladij, ki so zlasti pripravne za boj s submarini. Nobena druga država ne poseduje enakih ladij, ki so zaenkrat velika vojaška tajnost. Te vrste ladje so opremljene z aparati, ki lahko "izvohunijo" submarine. Nadaljnih 36 angleških bojnih ladij bo opremljenih z enakimi aparati. MALI OGLASI Naprodaj je hiša obstoječa iz šestih sob na 21600 Nicholas Ave. Plačate takoj $400, ostalo po $30 mesečno. Hiša je kot nova. Odprto od ene do pete ure v nedeljo. Nadalje naprodaj hiša za dve družini, v bližini E. 140. ceste, blizu bulevarda, 5 sob zgorej, & spodaj. Cena $4,700.00. Samo $300 takoj. Naprodaj so tudi trije akri zemljišča v Euclidu na prostoru, kjer se aker prodaja po $1000. Hitremu kupcu jih prodamo vse tri akre za $900. — Vprašajte pri La Salle Realty Co. 838 E. 185 St. KE 3153-W F. J. Turk, poslovodja (120) V najem se da * stanovanje treh ali štirih sob. Odda se pošteni družini. Čedno stanovanje. Vprašajte na 867 E. 188th St., blizu Maxwell Ave. (121) t . " sem. Da, res, sedel sem " čisto brez posebnih težav. i8etn zaspal, pa sem bil tako ' ^ še niti oči nisem mogel teti! me je čula, pogledala in vzkliknila: Aguan intahinta!" 0 aPaško pomeni to: "Zbu- * je!" f^e je dvignilo oči od dela, J*'® stopilo k meni. i^udil Si Se!" je dejala, jj' sem se. Govorila je ze-angleščino. "Ali si če- ■fS?" ^ sem usta, da bi odgovo-. a žalostno sem molčal — I*' sem se, da ne morem go- j> sam sem se zbudil! Ali iiorebiti tudi rana na jezi- * toliko acelila, da bi lahko ' elcaj besed povedal?, psil sem, šlo je. k' Celo marsikaj si želim." L° Sem bil vesel, da sem zo-svoj glas! Seveda je zve-k ° tuje. Stisnjen in pis-^ Prihajal z grla, boleči-^cutil v jeziku. Pa bile so spet žive, lastne besede, M cul po dolgih treh ted- ih t.® govori ali pa le z zna-/ Je dejala. "Nšo či opa-l,,' govorjenje povzroča bo- 16 i • rt L„C1 Je tvoje ime?" ( J Se zahvali njemu, ki ti 1 Nobenega primernej-^ "i mogel dati, kajti ka-J^adno jutro si, ko zaduh- cvetlice." ■ ^ se namreč pravi po a- D' V0: ii< Je m' hotel pove- Vi najprvo, ali si radi jJL. ^Povedano mi je, da ti A 8treči." li'j'ti je zapovedal?" Ijtou, ki je moj brat." ij " sem si, da je tvoj brat, t L mlademu pogumne-„c L, 11 izredno podobna." c si ga hotel —!" <./ besede so donele pol 11 !, Plitev pol kakor vprašaji iv a*o vprašujoče mi je po-)fl( , kot da bi hotela profili iti^bine moje duše. 5) Ij ®em odgovoril. ,t i^VerJame ti. Pravi, da ga j« |j ' dvakrat si ga treščil na : iKa> ki ga še nihče ni pre- } i . jts Sern moral tako storiti, j, ^ Sern mu vzel zavest, da ,( ^ Fešil, drugikrat pa, ker ev ^0ral braniti. Vzljubil |fll ko sem ga prvič za- & s-t (i njene črne dolgo zrle j5t if,' pa je dejala: k erjame ti. In jaz sem j>stra. „rl bolečine v ustih?" ii i^ogei požirati?" . ^ iv Poskusil. Mi smeš pri-;t*: t jne vode?" C,tllcii za umivanje. Koj a is;' / ^ ijj1* S Starko, p i vse to pomenilo —? W°u nas je smatral za pi > njegovi ujetniki smo $ N lrri zatrjevanjem ni ve-stj \ ||ami je poslal lastno se-vo V^žnico! b f ij j. se vrnili. ^ .36 nosila v rokah plitvo gjji ij,..2 rJave gline, kakor jih / '%■ ^k10 Indijanci. Hla-.,,1 \ .H voda je bila v njej. U,.'5, d,a sem še preslab in /l! js (j ^ mogel sam piti, sama .((i1 ij«a posodo k ustom. > Mi/ V majhnih, kratkih po-dolgih presledkih. Vso ,!> V,j *zPil. S težavo sem pil, \ ^i je povzročalo hude ^ Srlu in v ustih, pa šlo if' |y, moralo, žejen sem bil, I e Zahtevala pijačo in tu- Oblak Furniture^ TRGOVINA S FOH1Š Pohištvo in vse pofeD za dom G612 ST. CLAIR ^ HEnderson UŠESNE, NOSNE IN GRLU USPEŠNO DR. WARGA, 15603 Waterloo B®» Kmetovo posloPJ" KEnmore 00G7—^ LESS THAN A DAY—^1^ LESS THAN A DAY Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska k&tol&ka podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je: LESS THAN 34 A DAY Glavni urad v iastnem domu: 508 No. Chicago St., Joliet. Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4.450,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odraslem -in mladinskem oddelka. EKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojega obstanka nad $6,960,000 GESLO K. a K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO. DOM In NAKOD!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventnl podpom, organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti. K S K Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice od 16. do 60." leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko od $250 do $5000 posmrtnine. V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu '*A'' all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" sa plača do $450.00 ln zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano v gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavarujefi se lahko za $2.00; $1.00 ln 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja Člani ln članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini. Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih ases-mentov. Jednota Ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednota/ ki Izhaja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem jeziku in kau-rega dobiva vsak član in članica. Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovantat pri K. S K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član an članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi tako}. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej solventnl katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na-daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSH' ZALAR. 508 No. Chicago Street, Joliet, Illinois. 0 Manj kot 3c na dan,! To je vse kar stane za elektriko, da se obratuje 1939 električno ledenico v povprečnem domu. Vedeli smo, da se leto za letom nižajo stroški elektrike za obratovanje električne ledenice. Električne ledenice se stalno izboljšujejo. Cene elektrike so se zelo znižale. Pred ducatom leti je bila cena elektriki, ki se je porabila za zamrznenje, okrog $24 na leto. Danes, z 1939 ledenico, stane povprečno nekaj centov nad $10 na leto, to je manj kot 3 cente na dan! Električni metri povedo zadevo! Zmerili smo elektriko, ki se je rabila dlje časa v električnih ledenicah v tipičnih elevelandskih domovih in v predmestju. Te ledenice so 1939 modeli, raznih izdelkov, odobreni od Električne lige. Povprečna velikost je 6.75 kub. čevljev prostornine. Povprečno število oseb. v družini, ki so rabile te ledenice, so štiri. V RAZREDU SAMA ZASE Električna ledenica je edina ledenica, • ki je 100-odstotno čista v nje zamrzovalnem obratu. Električna ledenica je edina ledenica z SILO, da daje 100-odstotno zamrzovalno postrežbo. Recite HALO komu po nizkih nedeljskih cenah Najnižje cene za daljavo ves dan vsako nedeljo THE ELECTRICAL LEAG U Midland Building • PRospect 5 ?S0NE CO, Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN —To je res, — odvrne Mi- d hajlo Bakunjin. — Drznost, s katero si prišel sem, dokazuje, v da ne gre tu za navadno izda- z; jo. d —Ni moj namen, da vas iz-,š< dam, — odvrne bivši policij- n ski ravnatelj. — Daj mi pet minut časa in videl boš, za kaj t gre. n —Sedaj mi grozite s svoji- s mi bodali, toda v nekaj mi- d nutah me boste pozdravljali, s nosili me boste na rokah! —Tega ne bomo nikdar storili ! — odvrne Bakunjin. — s Ne bi ti verjeli' riiti tedaj, ako r bi prišel kot prijatelj! —Znal si bom pridobiti vašega zaupanja in dokazati, da j nisem vaš sovražnik. Nihilisti so videli, kako šepe- , če njihov vodja s Kardovom. —Kaj naj to pomeni? — so se vpraševali medsebojno. — 'Zakaj nam preprečuje Mihajlo ubiti tega lopova, ki ima toliko , naši tovarišev na vesti ? —Mihajlo Bakunjin, daj nam prostora! Toda Bakunjin je stal kot skala pred Kardovom. -»-Poslušajte me, nihilisti! —Poslušali te bomo, ko bo Kardov mrtev! —Poslušajte me, vam pravim, — zagrmi Bakunjin jezno. — Odkdaj velja moja beseda tako malo? —Naše življenje je v nevarnosti, — so kričali nihilisti. —Ako se bomo obotavljali, ' nas bodo napadli! —Če bi nas hoteli napasti, bi se že zdavnaj zgodilo, — odvrne veliki zarotnik. —Prijatelji, — nadaljuje on, — poslušajmo tega človeka, ki je bil naš največji sovražnik. —Naj pove kaj ga je privedlo k nam, toda gorje njemu, ako nas poskusi prevarati! V cirkusu je zavladala grobna tišina. Mihajlo Bakunjin je imel prevelik vpliv na svoje tovariše, da ga ne bi vbogali. —Poslušajmo, kaj nam bo povedal Kardov. —Kam nam bo povedal? — so se spraševali nihilistn—More nas edino prevarati in spraviti v nesrečo. Toda zbrani nihilisti se vendar povrnejo na svoja mesta. Nekoliko ji je ostalo okrog Kardova, da ga takoj ubijejo čim bi opazili kaj sumljivega. Kardov se ni bal, četudi je videl jezo in sovraštvo na vseh obrazih. Vedel je, da bo zmagal, ako mu dovolijo govoriti. Konečno se vse pomiri. On začne sprva jecljaje, a nato vedno bolj odločno: —Nihilisti! — reče on. — Prišel sem v vašo sredo, vem, da me niste pričakovali. —Do sedaj sem bil vaš so- 1 vražnik, preganjal sem vas in zapiral, ker je bila to moja dolžnost, mnogo vaših tovari- ; šev sem dal obesiti, ker sem moral služiti carju. —Za časa moje službe v Pe-trogradu je bilo izvršeno na mene sedem atentatov. Dvakrat ste podkupili moje služabnike da me zastrupijo, trikrat ste streljali na mene, a dvakrat ste me zvabili v past. ' —Toda vedno se mi je posrečilo, da sem vam prekrižal račune. —Mar se hočeš hvaliti s tem?! —i zakriči eden izmed nihilistov. — Ali ne veš, da si si s tem izrekel svojo smrtno obsodbo? Da, neusmiljeno si nas preganjal mučil in ubil si vsakogar, ki ti je prišel v pesti. —človek uničuje svoje sovražnike, kakor more — odvrne Kardov in zmaje z rameni. —Zapomnite si to besedo! — vzklikne on glasno in svečano. — Zapomnite si nihilisti, da uni* čuje človek svoje sovražnike, kadar more. —Bili ste moji sovražniki, toda sedaj niste več .Sedaj imam drugega sovražnika. —Sedaj nismo več tvoji sovražniki? — se oglasi Bakunjin nezaupljivo. — Kako to, da si se preko noči tako spremenil? —Zato, ker me je odgnal z brco z nogo on, kateremu sem tako dolgo zvesto služil, za katerega sem tolikokrat postavil svoje življenje na kocko. Sedaj so spoznali nihilisti vzroke, ki so privedli Kardova v njihovo sredo. —Dckler sem še bil policijski ravnatelj, — nadaljuje Ivan Kardov, — sem bil vaš sovražnik, toda sedaj me je car spodil, a c na moje mesto je postavil moje- t ga podrejenega, moje slepo orodje. j —Toda to ni dovolj. Proti me- c ni se bo vršila preiskava. Sibiri- £ ja ni sigurna, sodnija me bo po \ carjevem ukazu obsodila. —Izdati hočeš torej prej- \ šnjega gospodarja? — vzklikne j Mihajlo Bakunjin. — Zato, ker nisi več policijski ravnatelj? i —Nočem ga izdati, temveč sa- j mo maščevati se, — odvrne Ivan j •lardov. —Ali misliš, da bodo pomagali nihilisti slugi, da se maščuje ] nad svojim bivšim gospodarjem? . —Ali misliš, da bomo podpirali odgnanega slugo, da zažge , svojemu gospodarju streho nad glavo? i —Ne, Ivan Kardov, zmotil si se! —Nas cilj je velik in svet! Naš namen je služiti domovini, a ne pomagati tvoji mali osebi. —Ako te je car spodil, gotovo nisi boljšega zaslužil! —Ne samo, da si ubijal in mučil, ropal si uboge in bedne car je imel prav, da te je spodil! Kardov zadrhti, obraz mu je postal za senco bledejši, toda ni , pokazal, kako so ga zadele Baku-njinove besede. Moralo mu je uspeti, da si pridobi zaupanje nihilistov. Ker je prišel med nje, ker se jim je ponudil za tovariša, bi bila za njega velika nesreča, če bi ga odbili. —Tvoje besede so samo delo- ■ ma pravilne, Mihajlo Bakunjin — vzklikne Ivan Kardov, — vsa- ■ kega izmed nas je ogorčilo ne- 1 kaj drugega, a vendar se lahko strinjamo. —Vi ste nezadovoljni s car- - jem, jaz tudi, a vzroki ne igrajo 2 nobene vloge. Kakorkoli mislite 0 meni, premislite mirno, koliko - vam lahko koristim. 3 V celi Rusiji ni človeka, ki bi i poznane vse npoti, in če bi hotel - ni vaših sovražnikov. Meni so poznane vse poti, in če bi hotel - danes prodreti v carjevo spalni- - co, bi lahko storil to brez nada- 1 j nega. i Nihilisti se začudeno spogle- - dajo. — Prav ima, — so šepetali Speljali smo električni meter o teh ledenic. ^jje Metri so pokazali povprečnes s ^ elektrike, ki se je porabila v£ce# električnih ledenicah, samoto ^ na dan—manj kot stane postna ka za pismo izven mesta. , | Za pennije prihranite Jo^'j Vsak dan, skozi vse leto, e[®j5{jjl ledenica lahko prihrani mnogo y> stane elektrika za obratov*™ ie}* hranitvi pomeni hraniti na ca živilih, zdravju in denarju ledenica se sama izplača in plačuje še dividende. To je leto, da se dobi VAŠO eleV'1! ledenico. Cene so nižje, zfr^t Pj več za manj—več udobnosti. ^ \e• ' rabnega prostora, več prostora^ pr več lepote, več ekonomije, hrankov. r. Malo naplačilo v gotovini P°fta p0b'te trično ledenico v vašo kuhinjo- ^ si jo se d ji j, predno pride vrocep0ie^e ter dobite udobnosti v rabi to v in še mnogo let potem. _____:_ ELEKTRIČNA LEDENI CA SE SAMA IZP Kranjsko-Slovenska ||| Katoliška Jednota .drug drugemu. — Ivan Kardov i bi bil izvrstno orožje. —Carjevo življenje je v mojih rokah, —nadaljuje Ivan Kardov. — Sprejmite me za svojega pomagača. Prihodnji atentat bo stal carja življenje. —Do sedaj ste bili vedno dovolj nespretni, a posebno, ko ste položili zadnjič dinamit v klet. — Bombo je treba položiti mnogo bližje. Pod njegovo posteljo mora čakati smrt na njega. —To je res! — Ivan Kardov je najboljši krvnik, ki smo ga mogli najti! — so kričali nihilisti. —Sprejeli ga bomo v svojo sredo. —Naj položi Ivan Kardov prisego, naj postane naš brat. Taki glasovi so se javljali po vsem cirkusu. Bivši policijski ravnatelj je stal nepremično; dosegel je svoj namen, vedel je, da ga ne bodo odbili. Mihajlo Bakunjin prebledi, ko ■ vidi, kako so delovale Kardovove besede na njegove tovariše. Veliki zarotnik je slutil nevar-! nost, ki jim grozi od tega člove-' ka. Smatral je, da je nedostojno, ■ ako se združi z odgnanim slu-; gom carja Aleksandra. ; On skoči jezen na govorniški - oder. —Poslušajte me, bratje smrti! " — zagrmi on. - . Toda nihiliste je tako prevzel Kardovo predlog, da niso hoteli ničesar drugega slišati. —Ivan Kardov naj položi pri- c sego zvestobe, — so kričali. — Sprejeli ga bomo v svojo < sredo! ] —Mir! — zakriči Bakunjdn, 1 trudeč se, da prevpije krik. — < Pomirite se! Poslušajte me, tovariši ! ; Nihilisti omolknejo, ker so videli, da je Bakunjin besen. —Kaj želiš? — so ga vprašali ; nekateri. —Hočem vas opomniti, — reče on, — hočem vas opomniti, , bratje smrti, da ne oskrunite naše zveze. — Ali hočete sprejeti Ivana Kardova za brata? —Koristil nam bo, — je kričala množica. —To je mogoče, toda če bi ta človfek pripeljal danes tudi samega carja k nam in rekel: —Storite z njim, kar hočete, ničesar se vam ne bo ^godilo, odgovoril bi'mu: —Ven z njim! Ivan Kardov je neprijazno in s sovraštvom opazoval Mihajla Bakunjina. Mislil je, da je že na cilju, toda sedaj je ta človek uničil ves njegov načrt. — Poslušajte me, nihilisti — nadaljuje Bakunjin. — Vi ve- ; ste, da sem bil vedno vaš prijatelj, nikdar se nisem pomišljal ! kadar se je bilo treba izpostaviti nevarnosti. Vse sem zatajil, l vsega sem se odrekel radi naše i stvari. —Zapustil sem svojo rodbino, dom in varnost. —Nobeden cilj mi ni bil pre- k daleč, nobena gora mi ni bila b previsoka, nobena zima premrzla, nobeno poletje prevroče — ve- I dno sem delal za vas. č —To je res, Mihajlo Bakunjin s je naša glava in naš ščit. s —Nočem govoriti sedaj o tem, rj kolikokrat sem odvrnil od vas i pogubo, —nadaljuje veliki za- i rotnik, — toda odkrito vam pri- s znavam, da še ni bilo nikdar več- j je nevarnosti za nas, kot je ta sprejem Ivana Kardova. j —Prišel je k vam ter vam nu- , di koristi. I V —Zakaj dela to? , —Ne dela on tega iz istih razlogov, ki so nas združili, on noče osvoboditi domovine od tira- . na, — njegov namen je edino to, da se maščuje nad carjem, ki ga je podil z bičem, ker je bil nezvest in nezanesljiv služabnik. —Toda mi, bratje, smo vsi plemeniti, vsi smo navdušeni in pripravljeni, da se žrtvujemo za našo idejo, nočemo upogniti tilnika pred tiranom. —Ali hočemo trpeti med seboj sužnja, ki je bil še pred kratkim naš krvnik, špijon, preganjalec, — ki prihaja k nam za to, i ker ga naši sovražniki ne marajo več? Vsak vojskovodja bi odbil s preziranjem takega ubežnika, da, izročil bi takega človeka sovražniku ter rekel: —Evo ti ga, kaznuj ga radi njegove nezvestobe. Ivan Kardov zadrhti. ^ Ako sprejmejo nihilisti : kunjinov predlog, potem Je hijen. ,J — Moramo se otresti Kardova, kot da je strupe1^ . ča. čim ga sprejmemo sredo, čim ga bomo m1® svojega brata, smo Tako dolgo, dokler bomo n čni, dokler bomo služili e^ liki nalogi, da služimo d0"1^ samo tako dolgo smemo i" mo obstojati. —Toda čim bomo poaF ^ ka osebna maščevanja. ne ^ več osvoboditelji Rusije, ^ samo zločinci, razbojnik' rilci. (Dalje prihodnji