Leto LXV
Poštnina platane » gotovini
V Ljubljani, v sredo, dne 24. marca 1937	štev. 68 a
Cena 1.50 Din
Ш S ПО VfiNTiC* Ш
je v V^JL^	ШЛ^ m |/ ^f Ш ......iT	up.....Kop,,
Kopitarjev. ul.6/III	—^^^^ jeva ulica ttei
Telefoni uredništva ia oprave: 29-92. 29-93. 29-94, 29-95. 29-96 — Izhaja vsak dan «ju«raj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah"
Ciano v četrtek v Belgradu
Podpis političnega sporazuma z Italijo
Glavna vprašanja: trgovina, manjšine, Albaniia
Vsem, hi so dobre volje
Najnovejšo encikliko Pija XI. o komunizmu, »Divini Redemptoris«, bo zgodovina prištevala k onim velikim dokumentom katoliškega cerkvenega učeništva, ki so v usodnih zmedah duha pokazali krščanskemu svetu zopet polno luč resnice. Kakor je »Syllabus« obsodil liberalizem v trenutku, ko je bil velika moda duhovne Evroj>e, kakor je okrožnica »Pascendi« razgalila nevarno zmoto modernizma tedaj, ko so se ji predajali tudi mnogi krščanski duhovi in je »Rerum novarum« pokazala pravično rešitev perečega socialnega in zlasti delavskega vprašanja, tako prihaja enciklika »Divini Redemptoris« v času, ko so največje kulturne in duhovne dobrine človeštva v nevarnosti, da jih potepta azijatsko barbarstvo. Pijeva okrožnica z izredno jasnostjo in preglednostjo obravnava težka in zamotana vprašanja in podaja nauk Cerkve s tisto prepričevalnostjo, ki je lastna edinole resnici.
»Divini Redemptoris« govori predvsem o komunističnem brezboStvu, kakor ga uči matc-rialisten marksizem in kakor ga komunizem dosledno izvaja v praktičnem življenju. Zelo dolgo so evropski narodi smatrali naraščanje komunizma za nekakšen termometer splošne gospodarske krize in pri tem z grešnim optimizmom upali, da bo z izboljšanjem gospodarskega stanja kar sam po sebi splahnil tudi komunističen val po Evropi. Gotovo ni mogoče prezreti, da so nezdrave in krivične socialne razmere zelo pripravna tla za širjenje komunističnih idej, ki vsled svojega osnovnega nc-gativizma morejo z uspehom kliti le v kakršnemkoli smislu razpadajoči družbi! Toda neugodne gospodarske razmere so le do gotove mere predpogoj, nikakor pa ne vzrok za širjenje komunizma. Pravi vzrok je matcrializem in ateizem, ki je z njim v najtesnejši zvezi in kateremu je v dolgih desetletjih pripravilo tla posebno na moralnem področju liberalno svobodomiselstvo.
Zato se Cerkev bori proti komunizmu predvsem iz verskega in moralnega gledišča. Ne da bi se zamujali pri komunističnih teorijah, vidimo prakso komunističnega življenja, kjer se komunizem dosledno kaže kot neizprosen in zaklet sovražnik božji ter preganjalec vsake nadnaravne religije. Komunizem jc prav tako sovražnik vsake duhovnosti, kar ima za
?>raktično posledico, (la je pod varljivimi ob-jubami gospodarskega dviga in napredka za-sužnil človeka, ki je duhovno bitje. Vzel mu je njegove naravne, po naravnem pravu neod-svojijive svoboščine, razbil je družino in si iz državnega aparata ustvaril vsemogočno terori-•tično osebje, s katerim zasužnjuje družba, ko ji pri tem obeta, da bo s pomočjo mehaniziranega gospodarstva in na osnovi vrlo kon-fuznih gospodarskih teorij po tolikih in tolikih žrtvah in morijah v bodočnosti nekoč ustvaril srečen paradiž na zemlji... Komunizem je nauk sovraštva, ki ne odseva le v nepomirlji-vem razrednem boju, ampak tudi v okrutnem terorizmu od človeka do človeka brez ozira na njegov gospodarski položaj ali kulturno opredeljenost, ako ni v popolnem skladu z »generalno linijo« fiihrerja Stalina. Dogodki v Rtt-s i, v Mehiki in v špan.iji so le »naraven sad s-Jtema«, kakor pravi enciklika.
Ker je komunizem sovražnik svobodnega človeka in svobodne družbe, je naravno tudi sovražnik svobodnih narodov. Sovjetskemu žon-gliranju z narodnostnimi svoboščinami v Rusiji noben pameten človek ne naseda, ker dejanja govore drugo pesem. Ne rečemo, da sovjetski narodi, ki niso nikdar poznali politične svobode in so nekoč robovali Krmanarikovim Gotom, pozneje Normanom, ki s0 jih vladali iz Kiewa; ki 60 bili stoletja sužnji Tatarov, tudi sedaj pod judovsko kavka/.ijskim jarmom, ki ga jim je naložil boljševizem, ne čutijo tistega domo-tožja jx) svobodi, kakor zreli in v svobodi dorasli narodi, nad katerimi ni stoletja žvižgala opričniška nagajka. Toda tudi v trm ponižnem in k absolutni pokornosti vzgojenem svetu sovjetskih narodov zatirajo boljševiki vsako najmanjše nacionalno giban je z ognjem in mečem, kakor kaže zgodovina Ukrajine, Gcorgiie iii ostalih obrobnih narodov. Razumljivo! Kajti komunističnemu mnterializmu so v njegovi vse izravnajoči mehanični civilizaciji napoti ne le svobodni poedinci ali svobodni stanovi, ampak tudi svobodni narodi, katerim sicer pušča njih govorico, ne pa v nacionalnem smislu sarno-lastnega življenja z izrazito svojsko nacionalno kulturo. Zato je boljševizem nrselno tako tuj zapadni evropski kulturi, ki ni le označena po svobodni osebnosti, ampak tudi po stanovski in zlasti nacionalni samozavesti. Zato boljševizem to kulturo sovraži, njene temelje in njeno nacionalno ter mednarodno izživljanje, posebno v kolikor ima krščanski značaj.
Iz teh vidikov se moro voditi tudi boj proti komunizmu. Levji delež v tej borbi svetov pripade vsekakor krščanstvu, zlasti katolicizmu, ki s svojo trdno cerkveno organizacijo predstavlja najmočnejši jez proti brezbožnemu komunizmu. Cerkev je duhovna sila. zato se ona ne bori proti komunističnemu brezboštvu z armadami, policijo in ječami, ampak z izključno duhovnim orožjem V tem boju pa ni < erkev le nn straži za svoje lastne duhovne dobrine, za cerkvene ustanove in svetišča, ampak brnni istočasno vso zapadno kulturo, brani pravni red in osnove, na kateri je zgrajena vsa zapndnn družbi. Viden izraz tega duhovnega boja proti komunističnemu brezboštvu naj bi bila dobra organizirana Katoliškn akcija, kot protiakcija brezbožniške akcije Zato je umljivo. da je bns ta cerkveno organizacija danes predmet najhujših napadov, sumničenj. podtikanj in klevet od strani komunističnih in svobodomiselnih brezbožni kov. Nnsprotniki ji podtikalo vse mogoče politične cilie. kajti akcija katoličanov tih vedno boli Hoteli bi nedelavno. spečo ferkev in duhovščino, ki bi igrala vlogo mutastegn psa Zato nas ni prav nič začudilo, ako so v zadnjih proračunskih debatah oni poslanci in senatoru ki so znuni kot framasoni. čutili nujno potrebo, da napada jo Katoliško akcijo tudi v nasi drznvt. Masnnerija igra povsod vlogo zagovornika komunizma.
Italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano
Rim, 23. marca. AA. (Havas) Grof Ciano se odpelje drevi v Belgrad, da podpiše politični dogovor, ki naj uredi večidel med Italijo in Jugoslavijo odprtih vprašanj.
Razgovori so se vršili že več mesecev. Zdi se, da se je z italijanske strani ureditev pospešila zadnje dni, in da je to vprašanje osebno vzel v roke Mussolini, ko se je vrnil iz Tripoliea.
Glavna vprašanja, ki so bila predmet pogajanj so bila tale:
1.	vprašanje bivanja ustašev in jugoslovanskih teroristov v Italiji, ki so že dalj časa pod strogim nadzorstvom italijanskih oblastev,
2.	vprašanje imetja italijanskih državljanov ▼ Dalmaciji. Gre za prebivalce te pokrajine, ki so po vojni optirali za italijansko državljanstvo,
3.	razna vprašanja, ki se tičejo jugoslovanske manjšine v Italiji,
4.	vprašanje italijanskega vpliva v Albaniji.
Znano je, da ni Jugoslavija nikoli deiansko priznala položaja, ki ga Italija zavzema v Albaniji na podlagi sklepov veleposlaniške konference.
Proučevala so se še razna vprašanja, vendar ni videi, da bi se dosegla prav tako zadovoljiva ureditev za vse. Mislijo med drugim, da se bo albansko vprašanje rešilo posebej. Po drugi strani pa ni znano, ali bo teritorijalno izreč-no priznano in precizirano z dogovorom, ki bo podpisan.
Gospodarska pogajanja se bodo pa nanašala na obnovitev trgovinske pogodbe, ki poteče 31. marca.
OdteU v Lodonu
London, 23. marca. b. Rimski dopisnik »Mor-ningposta« poroča po informacijah iz verodostojnega vira, da se lahko še koncem tega tedna pričakuje podpis italijansko-jugoslovanskega političnega in gospodarskega nakta. Pogajanja so se pričela na gospodarskih temeljih in so stopila naenkrat v važno politično razvojno dobo. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo predstavljajo novo obliko za zbli-žanje med obema državama. Čeprav političen pomen te pogodbe ne bo prišel takoj do izraza v polni meri, se vendar že sedaj opaža na jugovzhodu Evrope njen vpliv. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo spremliata ostali dve državi, ki sta včlanjeni v Mali zvezi, z največjim zadovoljstvom.
Mnenje v Rîmu
Rim, 23. marca. b. Politični krogi pripisujejo velik pomen potovanju italijanskega zunanjega ministra grofa Cinna v jugoslovansko prestolnico Trdi se. da se bo grof Ciano pri tej priliki vsestransko razgovarjal z jugoslovanskim minls'rskim predsednikom in zunanjim ministrom g. dr. Milanom Stojadinovičem o številnih poUtičnih. gospodarskih in kulturnih problemih, ki so se pojavili v
Poleg duhovne, idejne borbe pa je nujno fxitrchiio praktično socialno delo. Sedanje gospodarske razmere jc treba odločno spremeniti, in sicer v prid delovnim stanovom. Cerkev lo nenehnma poudarja, ker ona tiiknkr>r ne stoji ob strani kapitala in posedli jočih, kakor jo klevetajn, ampak ob strani tistih, ki »o lačni pravice. Krivice in nasilje od zgoruj morajo nujno roditi orlpnr. potem pa tudi krivico in nasilje od spodaj. Socialno krivično urejena družba ne more bojevati boja s komuni/m im, ker bi taka borba ni imela etične podlage in bi se »koraj izmaličila v surovo borbo sile proti sili. Država, ki se zaveda svnjih dolžnosti napram ljudstvu mora tli energično priskočiti na pnmnč socialno šibkim slojem. Pri nas je glede socialne zakonodaje bilo tnnogo zamujenega. Toda brc; ozira na vsako strankarstvo je pa objektivno treba priznnti. da je sedanja vlada na tem jxilju že marsikaj izboljšila. Zadnji socialni zakoni v prilog delavstva so nam dokaz, da imajo sedanji krmarji naše države trdno voljo dvigniti višin" delovnih stanov in udariti Jugoslaviji temelje pravičnega in plodonosncga sožitja njenih državljanov. To je odlično nacionalno delo. ki kaže pravega nacionalnega duha seveda brez nepotrebnih nacionalističnih fraz.
teku zadnjih par mesecev. V zvezi s tem obiskom bo podpisana med Italijo in Jugoslavijo tudi trgovinska pogodba, glasom katere ee bo Italija obvezala, da bo od Jugoslavije kupovala 30 do 40 odstotkov njenih potreb po živini, perutnini in lesu. Razen tega se trdi, da bo Italija šla na roko Jugoslaviji tudi glede njenega trgovinskega brodovja.
Odmev v Berlina
Berlin, 23. marca. AA. (DNB). V berlinskih poučenih krogih govore glede na jutrišnji obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, da bodo pri tej priliki podpisali italijansko-jugoslovanski »goeposki« dogovor. Razen tega bo podpisan tudi nov gospodarski dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Obisku grofa Ciana pripisujejo v Belgradu velik pomen.
Nemška razglabljanja o sporazumu med Jugoslavijo in Italijo
Nemčija posveča veliko pozornost zbližanju med Italijo in Jugoslavijo. Med vsemi listi pa je o tem vprašanju priobčila najbolj značilen članek »Frankfurter Zeitung« z dne 22. marca pod naslovom »Latinski sestri«, v katerem tako-le piše o »prizadevanjih Italije, da si zase pridobi Jugoslavijo«:
Leta in leta so v Parizu govorili, da nobeni francoski vladi ni mogoče voditi kak$ne tvorne politike z državami Male zveze, ako si ni popolnoma gotova sodelovanja Italije. Treba je pogledati samo zemljevid, pa bo moral vsakdo razumeti, da ima Francija do krajevnega območja, kjer ležijo države Male zveze, samo en dostop, in ta gre skozi Italijo v Jugoslavijo.
Medtem pc je prišlo do francosko sovjetskega pakta, ki je obsežen del francoskih obveznosti
Praga, 23. marca. AA. ČTK Na gala večerji, ki jo je priredil na čast Tataresca predsednik vlade dr. Milar. Hodža, so bili še francoski poslanik de Lacroix, jugoslovanski poslanik dr. Protič in mnoge uradne, vojaške in meščanske osebnosti. V zdra-vici je ministrski predsednik Hodža izjavil, da veže obe državi in Jugoslavijo nekaj več kot samo politični spoiazum. Ta edinost sloni na naši zgodovini in na naši politični volji. Ta solidarnost se je pokazala že v dobi lela t848 in pri tem je ome-■ nil dr. Hodža svetle like Svetozaria Miletiča in Ljudevita Gaja. Prvi je bil pionir edinosti med Srbi na Madjarskem in drugi pionir edinosti med Hrvati, Nikdar ne bomo Dozabili na dobo te ne*e skupne borbe, našega r,kupnega prebujenja, na^h skupnih ' uporov, naših skupnih ponižanj in naših skupnih zmag. Mala zveza zasleduje sedai iste pozitivne cilje. Že dve leti proučujemo ugodne temelje za sodelovanje podonavskih držav. Uradno poročilo o sestanku dveh za«topn'kov rimskega protokola dokazuie. da je 'o sodelovanje mogoče in zaželjeno. To sodelovanje hi se lahko razširilo na sodelovanje г Italijo in Nemčijo in bi bilo tako zelo koristno vsej Evropi, ideji civilizacije in bi to idejo tudi podprlo.
Tatarescu je v svoji zdravici poudaril iste misli.
Ministrski predsednik Ta'arescu je danes obiskal v Prag; več tovarn, posebno dolgo pa ie ostal v avtomobilski tovarni. Opoldne je priredi! vojni minister kosilo, ki se ga je udeležilo mnogo vodilnih osebnosti iz vlade in vojske, posebno pa tudi iz vojne industrije. Popoldne je ob 16 predsednik vlade Tatarescu obiskal opata Zavorala.
Pa tudi nacionalni misli že iz zgoraj navedenih razlogov pritiče borba proti brezntirod-nemu komunizmu. To jc več kot naravno, '-nj imamo države v Evropi ki skušnjo svojo proti-komunistično borbo fundirati zgolj na nacionalni etos, kar sicer more voditi do krivičnega pretiravanja in do oboževanja druge skrajnosti — jc pa. kakor rečeno, ta borba i/ nacionalne zavesti nekaj povsem naravnega. Zato moramo tein bolj obžnlnvati, .Ia pri nas v Jugoslaviji in zlasti v Sloveniji protikomu-nistična borbo pri ljudeh, ki se prištevajo k tako zvanemu absolutnemu nacionalizmu ne najde tiste opore kaknr bi bilo potrebno. Vemo. kje so pravi vzroki. Tabor, ki si lasti pri nas nas!nv »nacionalističen«, je tako prepojen z antiklerikalizmom da misli, da se tudi proti skupnemu nasprotniku ne more boriti ramo ob rami s krščanskimi ljudmi V pnrlamentnrnih in senatnih debatah *mo od nacionalističnih voditeljev slišali mnogo novoriti proti pravoslavnemu muslimanskemu in katoliškemu »klcri-kalizmu«, z drugimi besedami proti vsem trem veroizpovedim v naši državi — ker vemo. kaj v ustih teh ljudi »klerikalizrm« pomeni — nismo pa slišali nobene načelne besede proti komunizmu Ko prebiramo njih časopisje, ni težko odkriti prikrito in neprikrito ljubimkanje
prevalil na Rusijo in države Male zveze, posebno pa Češkoslovaško potisnil v nejasen položaj.
Vendar pa je res, da je pariška vlada vedno in neprestano zahtevala zbližanje med Jugoslavijo in Italijo in Laval se je celo trudil, da bi to zbližanje dosegel kot predpogoj za svojo pogodbo z Mussolinijem. Spominjamo se še, da je bil usj>eh teh prizadevanj edinole ta, da je italijanski poslanik v Belgradu takrat dal neko neobvezno izjavo glede tega vprašanja. Rezerviranost Italije je bila naravna. Kajti sporazum med Italijo in Jugoslavijo, kot ga je želela Francija, naj bi se zgradil na Jugoslaviji, ki bi že bila vzidana v francoski splošni varnostni sistem. To bi bilo Mali zvezi dalo mnogo večjo enotnost v nastopu proti Nemčiji.
Ako se danes Italija močno prizadeva, da bi se spravila s svojim sosedom na Jadranu, potem moramo vedeti, da to dela v polnem prepričanju, da bo takšen sporazum mogoč izven francoskega varnostnega sistema in da bo jadranski sporazum izključil potrebo francoskih varnostnih predlogov. Francija za takšen razvoj ni nikakor slepa. Že pred nekaj časa je državam Male zveze ponudila pogodbo o medsebojni pomoči, pogodbo, ki bi te države, ki so se do sedaj zavarovale samo proti Madjarski, vzpostavila, da bi si medsebojno jamčile tudi obrambo proti Nemčiji. V začetku aprila bodo države Male zveze na konferenci v Belgradu morale zavzeti odločno stališče k tej francoski ponudbi. Razume se, da bi sporazum med Italijo in Jugoslavijo vsako povečanje delavnosti držav Male zveze proti Nemčiji zelo oviral. Na konferenci v Belgradu se bo pokazalo, če so italijanska prizadevanja rodila kakšen uspeh ali ne.
Francozi imajo v pogledu političnega razvoja v južnovzhodni Evropi tolažbo, ki pa ni bogve kaj vredna. Oni menijo, da sicer nekdaj tako zaželjeno prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo ne bo več imelo tistega pomena in ne tiste vsebine, toda takšen sporazum bo imel navzlic temu to prednost, da bo postavil neprehodno oviro nemškemu prodiranju proti jugovzhodu...
Praga, 23. marca, b Jutranji tisk obširno komentira pogaianja ki jih vodi v Pragi romunski ministrski predsednik Tatarescu s češkoslovaškimi državniki. »Češke Slovo« je mnenja, da se bo pri tej priliki proučilo vprašanje odnosov Male zveze do ostalih držav srednje Evrope. Ni res. da bodo pri tej priliki padli neki novi predlogi. Mala zveza ie žc poudarila svojo voljo za zhližanie i državami v Podonavju in so imele druge države dovoli orilike za sporočitev stvarnih predlogov. Vse kaže, da notranil odnosi v nekaterih državah še niso popolnoma jasni in da bo treba nekaj storili, bodisi v pozitivnem ali pa negativnem smislu. V takšnih razmerah lahko države Male zveze samo čakajo ter se od njih ne more pričakovati, da iz dneva v dan prihajajo z novimi pred-logi. Agrarni »Venkow« piše. da se je Tatarescu v glnvnem bavil z vprašanji oborožitve romunske armade in da zarad' tega ni prav nič čudnega, če je obiska! Češkoslovaško.
London, 23. marca, b »Daily Telegraph« poroča v zvezi z obiskom romunskega ministrskega predsednika Tataresca v Pragi, da je njegovo potovanje v češkoslovaško prestolico predvsem v zvezi z izenačenjem oboroževalnega sistema držav Male zvez.e Češkoslovaška je sklenila, da ustanovi v Romuniji podružnico Škodovih tovarn, ki bo v slučaju vojne oskrbovala Romunijo, Češkoslovaško, pa tudi Jugoslavijo s potrebnim vojnim materialom. To je posebno važno, ker se glavni del Škodovih tovarn nahaja v Plznu. ki ie preblizu nemške meje. Zgraditev podružnice Škodovih tovarn v Romuniji se bo pospešila, kar se bo le dalo.
z. boljševizmom ker menda v svoji strastni zaslepljenosti mislijo, da jitn Ivodo komunisti in drugi prevratni elementi pomagali zrušiti »kleriknlizem« v državi, noletn pa bo III inter-naeinnala zopet nje ustoličila na oblast! Ko bi ti krogi jmkI mnsonsko taktirko v naši državi pomen jali več. kakor dejansko pomen ja jo, bi tolikšna kratkovidnost »nacionalnih« ljudi mogla za državo postati usodna Tako pa nam le potrjuje staro resnico, da je ob Bogu najgloblje ločilo duhov. Nič ni težje najti, kakor v kulturnih vprašanjih strpnega svoln>dotnislcca.
Vendar so te vrste prav njim namenjene. Kajti so med njimi tudi ljudje, ki iskreno ljubijo državo in nnrod, tudi slovenski nnrod in ki ne bi hoteli nikdar doživeti, da hi kuka komunistična intemneionnla z njim delala eksperimente. Njihova dolžnost bi bila. da v smislu zdravega nacionalizma začno v svojih vrstah odločno borbo proti komunizmu in da premagajo v svojem srcu grozo pred katolicizmom in krščanstvom, ki. kakor dobro vedo. ni narodne ideje nikdar zatiralo, ampak jo nego-volo 1er s svojimi nnjbolišimi sadovi pletne-nitilo, ker sicer bi ne bilo danes ne Slovencev, pa htdi ne Jugoslovanov.	Drin.
Sklepi v Pragi
Škodove tovarne se zgrade v Romuniji ZbUzante Male zveze z rimsko trozvezo
Silen vtis papeževe okrožnice o katoliški cerkvi v Nemčiji
Bil«. 23. marca. AA. (Havas). Po vtisih, zbranih v vatikanskih krogih, tako posvetnih kakor duhovniških in mednarodnih, se potrjuje, da vsebina in ohseg včeraj objavljene enciklike o katoliški cerkvi v Nemčiji presegata vse pričakovanje, ki se je pojavilo v teh krogih v trenutku, ko se je izvedelo, da ho izšel ta dokument. Tisti del, ki je najbolj zbudil pozornost, je oni, ki so nanaša na neprestano kršitev konkordata po Nemčiji, in ki opozarja na nedotakljivost in spoštovanje pogodb. Tudi tisti del enciklike je zbudil pozornost, ki obsoja rasistično politiko, ki priznava samo nacionalnega boga ln nacionalno cerkev, kar pomeni vrnitev k predkrščanskemu germanskemu poganstvu in poganstvu mnogohoštva.
Vatikan. 23. marca. A A. (Havas). Nemški poslanik pri sv. stolici je dobil navodilo, da protestira zaradi objave enciklike o katoliški cerkvi v Nemčiji. Sodeč po nekaterih indicijah. dobljenih v nemških krogih, računa berlinska vlada z možnostjo odpovedi konkordata.
Vsa nemška policija na nogah
Berlin, 23. marca. c. Izve se, da je bila vsa nemška policija na nogah v soboto, ko se je izvedelo, da ho v cerkvah prebrana papeževa poslanica proti kršitvam konkordata s strani nemške vlade. Policija je skrbno iskala besedilo spomenice in jo hotela zapleniti že v tiskarni. Ves teden so stražili tiskarno »Germanie« v Berlinu in vršili
preiskave celo pri stavcih Suomeuioa pa je bila tiskan» v provinci in v nedeljo zjutraj so jo pogumni katoliški mladeniči nn motorjih prevažali po katoliških larali.
Nemška vlada misli iti do skrajnosti v tej mučni zadevi s katoliške cerkvijo. Nemški veleposlanik v Vatikanu je dobil naročilo, da naj danes zahteva pri kuriji pojasnila, zakaj je bila spomenica prečituna v cerkvah brez vednosti nemške vlade. Trdijo celo, da bo nemška vlada vsak čas odpovedala konkordat.
Kako sodijo vladni krogi Italije
Pariz, 23. marca. b. Po mnenju uradnih italijanskih krogov bo zaradi enciklike sv. očeta hudo ogrožena os l<im—Berlin. V Rimu so prepričani, da se bodo neprijaznosti med rajhom in Vatikanom še bolj poostrile in že danes krožijo po Rimu vesti, da bo v najkrajšem času odpoklican nemški poslanik pri Vatikanu von Berger. V rimskih krogih so občudovali odločnost, s kalero je sveta stolica nastopila proti narodnemu eocializniu. Brez dvoma se je papež zavedal dejstva, da je s svojo enciklike razširil in poostril politično borbo v tretjem rajhu.
Papež je pred koncem svojega življenja dal s svojo spomenico katoliškemu svetu svoj zadnji dogmatski politični in socialni testament.
V mednarodnih političnih krogih je enciklika naletela na veliko razumevanje onih narodov, ki že skozi 20 let branijo svetost pogodb in dane
Po španskih bojiščih
Pariz, 23. marca, b Radio agentura poroča iz Seville, da «o v univerzitetnem naselju čete Maro-čanov prodrle vse do kraljeve palače in da se vodijo hude borbe po ulicah. Agencija Radio poroča, da čete generala Queippa de Liana stalno napredujejo v pokrajinah Cordobe in da so po petdnevnih krvavih borbah zavrele Posoblanco. Sedaj napredujejo proti Andujari in Almadohi. Pri svoiem zmagoslavnem pohodu so ujeli 7000 članov mednarodne brigade in zaplenili ogromni vojn! material.
Sevilla, 23.3 marca. c. Nacionalistične čete so pri Cordob' prodrle skozi prve vrste rdečih miličnikov in zavzele dve vasi, ki imata velik strateški pomen. Kljub zelo slabemu vremenu so se nacionalistične čete takoj utrdile na novih postojankah.
Salamanca, 23. marca. b. Nacionalistični glavni štab tudi danes ne govori o večjih operacijah in pravi, da na posameznih bojiščih ni bilo nič posebnega. Nacionalisti poročajo, da so rdeče čete skušale izvesti napad pri Aravace, kjer so pa bile odbite.
Na bojišču divizij Avilla in Soria ni nič novega. Nacionalistična letala so napravila samo hud napad na Valencijo in sicer z 10 bombniki, ki so napravili ogromno škodo. Bombe so porušile mnogo voiaših objektov, dvignile v zrak številna muni-cijska skladišča in orožarne ter napravile pravo pustoš v luki. Nacionalistična letala so usnešno napadla tudi republikanske postojanke v ozadju pri Alcala de Jenares.
Po informacijah iz nacionalističnega štaba je prišlo v Kataloniji do velike stavke, ki bo zelo škodovala obrambi. Delavci zahtevajo povišanje plač in lepše postopanje, zlasti nezadovoljni so delavci s sovjetskimi specialisti, ki nadzirajo njih
Proračun pred senatom
Ponovne izjave notranjega ministra
Belgrad, 23. marca. m. Na snočnji seji senata Je po ekspozeju ministra dr. Korošca pri pretresu proračuna notranjega ministrstva govoril senator Ivan Hribar. V svojem govoru ie poudarjal, da je senator Ilidžanovič že pred več leti predložil senatu zakon o pobijanju korupcije. V zvezi s tem zakonskim osnutkom senator omenja razne afere, kakor Našičko in druge. Končno je prečita resolucijo, s katero naproša kr. vlado, naj predloži narodnemu predstavništvu zakon o pobijanja korupcije. Obenem naproša vlado, naj čimprej izdela zakonski osnutek o decentralizaciji državne uprave.
Nato je govoril senator Po p o vi c (JNS), ki ee je bavil z raznimi notranje-političnimi vprašanji. Zlasti je kritiziral poslovanje »Seljačke sloge«. Govoril je o navodilih dr. Mačka, novoizvoljenim občinskim odborom ter o »Seljački zaščiti«, za katero je dejal, da ima že več organizacij v savski banovini. Notranje ministnstvo ie napadel tudi zaradi tega, češ da na državni praznik I. decembra na poslopju palače banske uprave v Zagrebu ni bila izobešena državna zastava. Istotako tudi ni bila izobešena ob priliki zasedanja banskega sveta. Ob kritiki federativne ureditve države ja napadal tudi dr. Mačka, za katerega pravi, da govori doma eno, v tujini pa drugo.
Govorniku je vpadel v besedo senator Smodej z besedami: »Kljub temu se pri volitvah družite z njim!«	_ .....
Popovič: »Kadar se bom družil, tedaj mi očitajte!«
Smodel: »V vsej Sloveniji ste se vezali z
njim' *	t,
V svojih nadaljnjih izvajanjih se Popovič obširno bavi s komunističnim vprašanjem in med drugim tudi poudarja, da komunisti v tajnih okrožnicah naročajo svojim ljudem, naj vstopajo v vse opozicijske organizacije ter tudi v vladne in naj povsod sejejo razdor in nezadovoljnost. Komunisti ee po izvajanjih govornika tudi pri nas trudijo za ustanovitev ljudske fronte. Tako bi bili tukaj lahko marsikaj povedali, na primer tudi to, da takšna fronta pred zadnjimi občinskimi volitvami še dejansko ni bila ustanovliena, a ee je vseeno že tedaj družila proti JRZ. O tem je seveda molčal какот grob. V svojih nadaljnjih izvajanjih je skušal pobiti včerajšnja izvajanja senatorja Smodeja o vzrokih širjenja komunizma in je v tej zvezi omenil nekatere francoske vlade, kakor na primer vladi Clemenceauja in Tardieuja.
Smodej mu vpada v besedo: »Nikar vendar ne primerjajte francoskih vlad s svojim režimom. Tam ni bilo nasilja kakor pri vas!« Pri teh besedih so ee JNSarji silno razburili, kakor vedno, kadar jih kdo zadene v živo.
Vsvojih nadaljnjih izvajanjih je senator Popovič zastopal mnenje, da je edino avtoritativni režim «nosoben zad"šiti komuniste.
(Kako jih je JNS »dušila in zadušila«, ve vsa javnost. Op. ured.)
Končno ie govornik pozval vlado, naj rešuje resna socialna vprašanja ter na ta način pobija tudi komunizem,
S temi predlogi je senator Popovič prišel vsekakor prepozno, ker se je sedanja vlada že od vsega začetka zavedala resnosti tega vprašanja in se je takoj lotila rešitve socialnih vprašani, ki jih je do danes rešila več kot katerakoli vlada, ki je bila doslej pri nas na krmilu. Senator Popovič ie že od vsega začetka v senatu in je imel že neštetokrat priliko apelirati na vlado JNS, da bi bila v tem pogledu kaj ukrenila, toda ta vlada ni bogve kaj storila. Govornik se je enostavno postavil na stališče, da je najboljše, če se odgovornost za vse in ludi za to, kar se je zgodilo pod JNS, enostavno zvrne na sedanjo vlado.
Odffovor dr. Korošca
Na izvajanja senatorja dr. Popoviča je takoj odgovoril notranji minsïer dr. Korošec, ki je dejal, da je Pnpovlč slabo obveščen, ker je bila na dan 1, decembra obe'ena na banski palači v Zagrebu državna zastava, istotako pa so b'le razo-bešene državne zastave na vseh banskih in samoupravnih poslopjih. Glede razobešania zastave na dan otvoritve banskega zasedanja v Zagrebu pa je bil nesporazum. Glede navodil dr. Mačka novoizvoljenim občinskim odborom je dr. Korošec dejal, da je (. senatorju gotovo znano, da so bila vsa ta navod'la zaolenfena in konliscirana. če so pa takoj občinski odbori črtali postavko za rekrutaciio, so |lh na zahtevo nadzorne oblasti morali tudi takoj vnesti v proračun in se smijo te postavke uporabiti samo v «vrhe. za kstere so določene. Istotako ni točna trditev, da obstofs v državi komunistična obrambna četa. Semo ena taka četa je bila v Zagrebu. Znano vam le. da ie bil tedal, ko je nrialo do spopadov, ubit neki stražnik in <e bil morilec justiliciran. Od tega časa se ni pokazala nobena komunistična obrambna četa več. Po komunističnih navodilih ie žare.« določeno ustvarjanje takih čet,
toda državna oblast je budna, da se nobena taka organizacija ni mogla več ustanoviti. (Dolgotrajno odobravanje.)
Naslednji govornik je bil Pavle V u j i č (JNS), ki se je bavil predvsem z razpisom notranjega ministrstva okrajnim načelnikom glede dejstva, ki ga je dobilo notranje ministrstvo, da se komunisti vrivajo tudi v sokolske organizacije. Pravi, da je zaradi tega zavladalo velikansko razburjenje med Sokoli v Primorju. Govornik trdi, da ne ve, kaj bi bilo, če bi se med njimi pojavil notranji minister.
Pri tej priliki je vstal notranji minister dr. Korošec in odgovoril:
»Celo stvar bi jim bil pojasnil in ničesar ne bi bilo. Pojasnil bi jim tako, kakor som to vam, kljub temu žo trejtič načenjate to vprašanje. Senator Vujič je od njega za to vprašanej ie dobil odgovor, ter ne ntore vedno znova načenjati tega vprašanja. V svojih vrstah imate strokovnjaka ia komunistična vprašanja v osebi g. Milana Popoviča, ki je sam dejal, da imajo komunisti od svojega vodstva nalogo, da se vrivajo v vse organizacijo, v nacionalna, socialna, pevska in kulturo» društva. Popovič je tudi vedel, da imajo komunisti nalogo, da se vrinejo v sokolske organizacije. Kakor hitro je notranje ministrstvo dobilo takšno prijavo, j« postopalo, kot v takih slučajih vodno postopa. Mi smo nadzorna oblast in ne vemo, kako je na terenu. Zato pošiljamo take prijave hnn-skim upravam z nalogo, da se ugotovi, če so resnično ali ne.
Ministrstvo je tudi v tem primeru poslalo do-tičuo prijavo banski upravi z nalogo, da se ministrstvo obvesti o rezultatih. Zaradi tega se nam ne more očitati, da smo nekaj delali ali pisali proti sokolstvu in Sokolom, temveč smo po svoji uradni dolžnosti, kakor to vedno delamo, kadar dajemo takšne prijave, prosili pristojno oblast, da jih prouči in ugotovi njihovo resničnost. Zaradi tega ni bilo potrebno vznemirjenje. Poslali smo tudi svojega višjega uradnika, da se sestane s člani vodstva Sokolske zveze, da jim vso zadevo pojasni. Zaradi tega tudi ne verjamemo, da bi se bil kdo razburjal, razen gg. senatorjev.«
Senator Glušac: »Pa so selc
Dr. Korošec: sc je kdo razburjal, so je zaradi tega, ker ni bil poučen. Sedaj ste informirani in mislim, da je stvar likvidirana.«
Dr. Albert Kramer
Po kratkem pojasnilu Vujiča je dobil besedo glavni tajnik JNS g. dr. Albert Kramer. Uvodoma zamerja vladi, da ni dala pojasnil glede notranjepolitičnih vprašanj, ter so se omenjale samo stare izjave.
Minister dr. Korošec: »Ali hočete, da svojo izjavo ponovim? Ali rabite gramofonsko ploščo?«
Dr. Kramer nadaljuje ter pravi, da je notranji minister danes citiral v svojem govoru izvajanja predsednika vlade.
Dr. Stojadinovič: »Ista vlada, ista politika!«
Dr. Korošec: »Ista načela, iste smernice!«
Dr. Kramer pravi dalje, da je bilo par izjav v ekspozeju notranjega ministra zanimivih. Tako ie sedaj jasno, kdaj bo vlada izdala politične zakone, zamerja pa, da je v pogledu novega zakona o volitvah poslancev v senatu mani povedal kakor pa v skupščini.
Dr. Stojadinovič: »Volilni zakon se pač tiče poslnncev, ne pa senatorjev.«
Dr. Kramer zamerja dr. Korošcu, da ni ničesar govoril o banovinskih samoupravah, ter pravi, da o tem ni bilo niti sence. Dr. Kramer je uvodna izvajanja notranjega ministra gotovo preslišal, ker je dr. Korošec uvodoma izjavil, da notranje ministrstvo izdeluje nov zakoos-ki osnutek o banskih samoupravah. Dr. Kramer je nato prešel na politične razmere v Sloveniji in ugotovil, da je dr. Korošec ob priliki sklenitve sporazuma z dr. Stojadinovičem ta sporazum postavil na osnovo interesnih območij. Notranji minister je po izjavi dr. Kramerja dobil dravsko banovino v politično eksploatacijo svoje stranke. (Smodej: »...ki je bila preje pod vašo!«) — Dr Kramer pravi, da je Slovenija danes nekak »corpus separatum«, nekak pašulak, ne toliko notranjega ministra, kolikor bana dr. Natlačena. — Senator Pucelj, ki se sprehaja med klopmi in govorniškim odrom, je pri teh besedah napravil medklic: »Ni tam eamo dr. Natlačen, tam je še Gabrovšek, Tomazin in drugi.«
Dr. Kramer ie nato orisal svojim tovarišem strahote postopanja sedanjega režima v Sloveniji, kjer da so jugoslovanski nacionalisti prava raja. Govori o premestitvah uradnišlva in pravi, da se ie napravila popolna zmeda. — Smodej: »Kakšna zmešnjava? Nobene zmešnjave ni! Sedaj se je napravil šole rpdl« V be?edni dvoboj med Smode-jem in dr. Krameriem se je vmeša! še Pucelj z besedami: »Ja, ja, sedaj imate polno ljudi brez potrebnih kvalifikacij. « Smodei Puclltl: »Se pol krivic ni popravlienih «
! Dr. Kramer je bil tako drzen, da je omenil I prestavitve eodnikov neposredno pred 3. septem-; brom ter dejal, da to vprašanje obravnava njego-■ va posebna interpelacija. To je govoril dr. Kramer ; ob prekinjevanju Puclja, isti gospod Kramer, ki je bil s Pucljem vred aktivni minister, ko je bil celotni senat upravnega sodišča v Celju brzojavno upokojen, ker je pravilno in po zakonu razsodil, da je internacija dr. Korošca in tovarišev protizakonita. Dr. Kramer govori dalje tudi o gonji proti županom JNS, o postopanju ministra za telesno vzgojo naroda proti gasilskim organizacijam. Napadel je novo vodstvo gasilske zveze v Sloveniji zaradi novega poveljstva, za katero pravi, da se organizira na temelju starega orlovskega reda.
Dr. Korošec dr. Kramerju: »Vi veste, dn to ne spada v notranje zadeve!« Dr. Kramer: »Spada, ker sem govoril o intervenciji okrajnih načelnikov.« — Dr. Korošec: »Okrajni načelniki intervenirajo tudi v drugih resorih. Gasilstvo ni pod menoj!«
Po mnenju dr. Kramerja se povsod zlorablja politična oblast zaradi preganjanja nacionalistov. —• Pucelj opozarja dr. Kramerja: »Pazite, dr. Natlačen je tu! Vse zapisuje, da bi potem dajal navodila!«
Dr. Korošec odgovarja Puclju: »Samo govoriti ne sme!«
Tudi predsednik vlade odgovarja Puclju: »Toda zapisati si sine!«
Dr. Kramer se je nato pritoževal tudi, da je lansko leto na nekem sestanku senatorjev ln poslancev hotel biti navzoč tudi policijski komisar, ki se ga nikakor niso mogli iznebiti.
Dr. Korošec pojasnjuje: »Tako je po zakonu 1«
Govoril je tudi o kaznih, ki gredo morda že v stotisoče. Omenil je samo en slučaj z vajencem v logaškem okraju, ki je bil kaznovan na 500 din radi neke brošure. Napada bansko upravo radi Vajeniškega doma, ki ga je imelo prej Obrtniško društvo. Kritizira tudi prestavljanje učiteljstva in pravi, da se prestavljajo učitelji samo zato, da bi se onesposobili za delo v sokolskih organizacijah. Ljudskošolskega referenta Erjavca napada radi tega, ker baje otrokom pravi, da ni treba pozdravljati z »Zdravo!« Kritizira vodstvo socialne politike in pravi, da se na socialnem in humanitarnem polju postopa po geslu: Klerikalcem groš, nacionalistom pa knofl Pravi nadalje, da je bila na sam božični večer ukinjena podpora iz banovinskega bed-nostnega fonda večjemu številu brezposelnih in-teligentov.
Dr. Korošec zavrača dr. Kramerja in pravi, da ni res in da ni bila ukinjena ta podpora.
Dr. Kramer nadaljuje: »Tako se je govorilo! Doma imam imena!«
Dr. Korošec ga zavrača: »Ta imena so napačna!«
V	svojih nadaljnjih izvajanjih je udrihal po klerikalcih, po klerikalnem režimu. Navaja vse očitke, ki so padali na JNS-arje, češ da so fašisti, filo-boljševiki in še hujše. — Smodej potrjuje ter pravi: »Tako, kakor delate: danes tako, jutri pa tako!«
Dr. Kramer je nato hotel govoriti o tozadevnem pisanju »Slovenca« ter pričel z besedami: »Na najnovejšo tezo organa ministra za notranje zadeve...«
Dr. Korošec takoj vpada: »Kakšnega organa? To ni res!«
Dr. Kramer popravlja in nadaljuje: »...organa prijateljev notranjega ministra, organa tiskovnega društva v Ljubljani za katoliško akcijo v dravski banovini, ki obstoja iz katoliške duhovščine ...«
Dr. Korošec zopet vpade dr. Kramerju v besedo: »To zopet ni res!«
Dr. Kramer je govoril o nekem sestanku, ki da so ga imeli okrajni načelniki koncem septembra.
Dr. Korošec vpraša govornika: »Kdo vam jo to dejal?«
Dr. Kramer: »To je avtentično!«
Dr. Korošec ga zavrača: »Jaz vam tega ne verjamem!« — V besedni dvolwj se vmeša senator Smodej: »Vam nič ne verjamemo. Preveč pripovedk imate, da bi vam človek verjeli«
Dr. Korošec še izjavlja: »Larilari, vse je lari-laril Će bi bilo vse to res. potem bi bili mi le slabi vaši ttčenri tega. kar ste vi počeli.«
V	končnih izvajanjih je vzel v zaščito tudi slovenske nacionaliste ter se je razburjal zaradi razpusta delnvsko-kulturnih organizacij »Vzajemnosti«, Zveze socialističnega športnega društva »Svoboda« in turistične organizacije »Prijatelji prirode«. Dobesedno je izjavil: »Ne izključujem, da so bili v posameznih podružnicah teh organizacij tudi ko munisti V Prosvetni zvezi v Iclu 1933 jc prevladal duh odkritega odpora proti državi in narodnemu edinstvu. kar po mojem mišljenju ni nič manjši greh.« Pravil je tudi, da še nikdar med slovenskim narodom ni bilo toliko sovraštva in sporov, kakor pod sedanjo vlado. Pravi, da je to medsebojno ne-nrijateliptvo prodrlo že do zadnjih vasi in da prihaja do krvavih spopadov, do zahrbtnih napadov in atenf.itov. do zlonamernih požigov in podobno.
Dr. Kramer očividno zamenjuje sedanje politično «tanje v Sloveniji s stanjem, ki je vladalo za časa JNS-arskih vlad, v katerih je on sodeloval, • '<• bili večina naroda stalno izven zakona ter
i delo, Ta stavka zna zelo škodovati obrambi Ka-I talonlje.
Razen tega poroča nacionalistični štab, da se ; je predsednik valencijske vlade Largo Caballero obrnil na nujno pomoč k barcelonski vladi in jo I prosil, naj pošlje okrepitve za Madrid, ki je sedaj i predvsem angažiran na Guadalaiari in mu grozi j nevarnost protiolenzive belih čet. Katalonska vlada še ni sklenila ničesar. Caballero je tudi opozoril, da je imela vladna posadka na Guadalajari velike izgube in bo sedaj vse odvisno od tega, če bodo republikanci lahko vzdržali protiofenzivo nacionalističnih sil.
London, 23. marca. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih se čuje, da je Mussolini izdal iz Libije grofu Cianu brzojavni nalog, naj obvesti sira Erica Drummonda, da je Italija pripravljena umakniti iz Španije vse prostovoljce, če bi to storila tudi sovjetska Rusija. Po vesteh iz Španije so italijanske čete pretrpele hude izgube ter so imele 3000 mrtvecev in ravno toliko ranjenih. Število ujetnikov znaša dosedaj 357.
Smrt dveh poslanikov:
Dr. Grujiča v Londonu
Dr. Nastasijevića na Dunaju
London, 23. marca. A A. Tu je nepričakovano umrl jugoslovanski poslanik v Londonu dr. Slavko G r u j i č.
Dunaj. 23. marca. AA. (Korbiro). Danes dopoldne je poslanik kraljevine Jugoslavije na Dunaju, Djordje Nastasijovič, nanagloma preminul.
izpostavljena vsemogočemu šikaniranju raznih oblasti. Sicer ie pa njihova krivda, da se je število zločinov v Sloveniji razpaslo, kajti oni so bili tisti, ki so ukinili vse prosvetne organizacije, ki so zbirali pod svojim okriljem mladino in jo vzgajali v boljše člane človeške družbe. Pravi, da je borba med nacionalno in klerikalno idejo v Sloveniji stara in da je tedaj, ko je bila potrebna organizacija slovenskega odpora proti germanskim sunkom pod Avstrijo, klerikalizem naše stare borce za narodno stvar udaril z Mahničevim geslom, da je nacionalizem poganstvo.
Smodej zavrača: »Ni resi Nikdar ni tega Mah-nič pisal in dejal!«
Dr. Kramer pravi: »Ko je jugoslovanska misel začela pridobivati novo generacijo, jo je klerikalizem stalno denunciral avstrijskim oblastem kot veleizdajalko.« Govoril je tudi o cirkularju ob izbruhu svetovne vojne, da je treba prijaviti oblastem vee srbofile. Tedaj je bilo na stotine ljudi zaprtih. — Smodej odgovarja: »Ravno naši ljudje eo bili zaprti. Kako to?« — Pucelj se vmešava: »Po pomoti!«
Dr. Korošec odločno vprašuje! »Kakšni pomoti?«
Dr. Kramer nadaljuje svoj govor in pravi, da je na slovenskonemški meji ln na koroško-štajer-ski meji bilo aretiranih tudi mnogo duhovnikov, toda edino v teh krajih, kjer je germanize^ta IftJtfel uničiti po vaseh predstavnike slovenske itftđfjfđh-ce. Toda na Kranjskem in v drugih predelih dravske banovine je bil položai tak, kakor ga' fd«»n sam že preje navedel. Dr. Kramer je ob zikljMltu svojega govora še izjavil, da je za časa zloma klerikalne stranke samo po intervencijah nekaterih treznih ljudi, in tu prizna posebno modrost sedanjega notranjega ministra, ki se je tedaj vračal iz tujine, bilo doseženo, da ni objavila svojega republikanskega programa, ki ga je bila že uradno sprejela.
Dr. Korošec vpada: »To ste vi sprejeli!«
Končno je dr. Kramer spet začel udrihati po klerikalcih, tako da mu je Smodej vpadel v besedo: »Ali ste zopet postali centralist?«
Govornik se je pred zaključkom zopet lotil napadanja sedanjega režima. Pravi, da se s tako politiko niso zadovoljili vsi pristaši vlade v SIovenijL
Dr. Korošec vpada govorniku v besedo: »Nikar ne intrigirajte.«
Po Kramerju je govoril še Jure Kotur, Banjanin in drugi, nakar je bil proračun notranjega ministrstva sprejet.
Sledil je proračun finančnega ministrstva.
Zatem je po ekspozeju ministra bil sprejet tudi ta proračun, potem ko so nekateri senatorji napravili daljše ali krajše pripombe.
Nato je bil sprejet na današnji dopoldanski seji enoglasno tudi proračun vojnega ministrstva, potem ko je vojni minister v svojem ekspozeju ponovil pojasnila, ki jih je že dal v narodni skupščini.
Belgrad. 23. marca. m. Na popoldanski seji senata je prišel na vrslo proračun prometnega ministrstva. Poročilo je podal dr. Spaho, ki je obrazložil stanje naše prometne mreže in sedanjo prometno politiko države ter obenem tudi pokazal na potrebe njegovega resora. Senatorji so z veliko pozornostjo sledili njegovemu poročilu. K besedi so se oglasili don Frane Ivaniševič, Uroš Krulj, Vojič in Protič. Sledilo je glasovanje, v katerem je bil proračun sprejet z večino glasov.
Po načrtu se bo nocoj obravnavalo še kmetijsko in trgovinsko ministrstvo, jutri pa socialno ministrstvo ter ministrstvo za telesno vzgojo, finančni zakon z dopolnili. rezervni krediti itd., tako da bo razprava jutri zvečer zaključena z zadnjim glasovanjem.
„Statistični letnih" dr. Rudolfa Andreihe
Belgrad, 23. marca. m. Danes je načelnik splošne državne statistike dr. Rudolf Andrejka povabil belgrajske časnikarje, da jim izroči pravkar izišlo knjigo »Statistični letnik«. Dr. Andrejka jim je razložil razvoj državne statistike od leta 1834 v Srbiji pa do leta 1920, ko se je statistični oddelek narodnega poverjeništva v Ljubljani priključil sedanji državni statistiki. V nevezanem razgovoru s časnikarji je g. načelnik pokazal, kako je doma na tem polju, in pri vseh navzočih vzbudil vtis strokovnjaka, ki se do vseh podrobnosti spozna v svojem delu in ima popolen pregled čez svoje obišnro področje. Časnikarji so se njegovemu vabilu odzvali v zelo obilnem številu, tako da se je v njegovi pisarni zbralo okrog 20 zastopnikov raznih listov v državi. S priznanjem so sprejeli »Statistični letnik« ter se v najboljšim vtisom poslovili od g. načelnika.
Dunajska vremenska napoved: Zboljšanje vre-' mena, zjasnitev, precej mrzlo.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bu oblačno v vsej kraljevini. Deževati utegne tu
I pa tam v severni polovici Manjše jasnine utegnejo biti v južnih krajih Veter spremenljive jakosti j južne in jugovzhodne smeri. Temperatura bo padla v zahodni polovici.
Zakaj celibat za učiteljice
Iz ekspozeja prosvetnega ministra v senatu
V svojem ekspozeju o delovanju prosvetnega ministrstva je ministet dr. Stoševič posvetil uvodno poglavje vprašanju celibata učiteljic. K temu vprašanju je dejal:
Dotakniti se moram nove odredbe, ki se nahaja v finančnem zakonu za 1. 1937-38 in ki določa, da morajo učiteljice ljudskih šol izstopiti iz državne službe, če se poroče z možmi, ki niso učitelji. Ta uredba je na prvi pogled zelo stroga, toda ne predstavlja nič novega v naši šolski zakonodaji. Nahaja se že v zakonu o ljudskih Šolah v kraljevini Srbiji do 1. 1904. Nahaja se v zakonodaji, veljavni na Hrvatskem do 1. 1914, a nahaja se tudi v zakonodaji, veljavni v Bosni in Hercegovini do leta 1921. To določbo smo torej samo obnovili. Obnovitev pa je bila potrebna v interesu ljudske šole same, ker učiteljice, ki so poročene z neuči-teljem, so velikanska ovira za pravilno nastavitev učiteljskega osebja. Ako namreč je njihov mož pripadnik svobodnega poklica, potem je silno težko take učiteljice prestavljati, postale so nepremične, čeravno mnogokrat obstojajo zelo močni razlogi, da se jih premesti iz tamošnje sredine. Ako je njihov mož državni ali samoupravni uradnik, potem zahteva vsaka moževa premestitev tudi premestitev njegove žene učiteljice, čeravno bi bila takšna premestitev težavna, ali celo nemogoča iz razloga, da na novem službenem mestu njenega moža ni nobenega praznega mesta tudi za njegovo ženo učiteljico, odnosno, kar se tudi lahko dogaja, da se učiteljica v kraju, kamor je bil premeščen njen mož, po zakonskih predpisih sploh ne more premestiti (v banovinske prestolice pred 10 službenimi leti). V takih primerih se potem navadno operira z izmišljenimi bolezenskimi dopusti, ki trajajo leta in leta, medtem pa ostajajo otroci v njihovih razredih brez učiteljic. Število takšnih primerov ni majhno in od dneva do dneva narašča. To je škodljivo za šolo samo in za pravilno nastavljanje učiteljskega osebja, a tudi škodljivo za zakonsko skupnost, kadar mora učiteljica prebivati drugod, kot prebiva njen zakonski drug. Ne smemo pa pozabiti, da bo na mesto, ki je bilo izpraznjeno od učiteljice, ki si je s svojim zakonom tako rekoč zavarovala svoj obstoj, prišla lahko njena tovari-šica, ki je morebiti že dolga leta čakala, čestokrat v največji bedi, na svojo nastavitev.
Srednješolshi učni načrt
Nato je minister prešel na vprašanje srednješolskega učnega načrta. O tem poglavju je dejal: Dolga leta je v vsej Evropi prevladovala klasična gimnazija, toda razvoj tehnike je ustvaril nov tip srednje šole, namreč realko, ki pa klasične ni mogla izpodriniti, ampak je dala pobudo za tretji tip srednje šole, ki jo lahko imenujemo mešani tip, ali realno gimnazijo. Iz teh razlogov ne smemo trditi, da srednja šola danes ni na tisti višini, na kateri se je nahajala, ko so gospodje senatorji sedeli še na gimnazijskih klopeh. Kajti današnja šola mora z ozirom na spremenjene politične, socialne in gospodarske prilike in z ozirom na nove znanstvene in umetniške pridobitve reševati popol-nama nove probleme in dajati mladini nove smer-niče. popolnoma drugačne od tistih, ki jih je dajala pred.desetletji. Pred 8 leti je bil podpisan nov učni načrt za naše srednje šole. Letos izhajajo iz njih pryj maturanti, ki so se po tem učnem načrtu po-i/UČevali. Toda tudi v teh osmih letih smo doživeli že velike spremembe, ki zahtevajo tudi spremembe učnega programa. To je delo, h kateremu bo ministrstvo pristopilo z največjo resnostjo. Pripravljen sem, da v popolnem poznanju težav tega vprašanja z veliko odločnostjo začnem delo, da se pravilno reši.
Naval na srednje šole
Tudi vprašanje prevelikega navala dijakov na srednje šole se ne more rešiti samo na ta način, da ee po vseh vetjih krajih ustanove dobro organizirane meščanske šole in da se njih absolventom dovoli prehod na vse srednje strokovne šole, ali celo na redne srednje šole. Treba bo drugih, zakonskih ukrepov in pripravljen sem, da razpišem široko anketo o tem vprašanju.
Srednješolska mladina
in društva
Prav tako sem podvzel tudi potrebne korake, da odstranim zelo velik nedostatek o pravilni vzgoji naše srednješolske mladine. Mislim namreč na njeno telesno vzgojo. Po obstoječih zakonskih predpisih sme naša srednješolska mladina biti samo član Sokola in Rdečega križa. Toda iz njihovih vrst prihajajo tudi člani raznih športnih klubov, društev, združenj, v katerih se nahajajo kot člani tudi drugi ljudje, ki prihajajo iz drugih vzgojnih polj in iz drugih položajev, ki imajo svoja lastna stremljenja, ki stoje na drugih stopnjah prosvit-ljenosti in kulture. Tako se dogaja, da se na teh področjih, ki jih niti šola, niti prosvetna oblast ne more nadzirati, zelo lahko opravlja delo, ki po srednješolskih članih imenovanih klubov in organizacij lahko prenaša težko škodo na srednje šole same in povzroča škodljive posledice med celokupno srednješolsko mladino. V najbližji bodočnosti bom za rešitev tega vprašanja našel enotno osnovnico. ki bo v interesu srednješolske mladine same, a tudi v interesu staršev in države, ki želi, da naj njena mladina raste zdrava na duhu in na telesu. V interesu učnega osebja sem v aprilu lanskega leta podpisal nova pravila za ocenjevanje srednješolskih profesorjev. Mesto dosedanjega tajnega ocenjevanja sem zahteval javno. Ocene naj se profesorjem sporoče, profe=orji pa naj imajo pravico, da vložijo pritožbo proti ocenam, o katerih mislijo, da so krivične.
Učbeniki
Moje informacije pa bi ne bilo popolne, ako bi vsaj v par besedah ne omenil reforme, ki jo mislimo uvesti v pogledu učbenikov, ki izhajajo v državni izdaji. Po zakonu od 27. septembra 1927, ki velja za učl-enike za ljudske, meščanske, učiteljske in srednje šole. morajo vsi učbeniki na teh šolah iziti v državni izdaji in se smejo samo ti uporabljati. Minister razpisuje konkurz, posebna strokovna komisija izbere med rokopisi ene<ja, ki ga nagradi in kot takšnega priporoči za učbenik državnega izdanja. Do leta 1935 ministrstvo prosvete tega zakona ni izvajalo. Izjavljam, da se bo ta zakon v bodoče strogo izvajal.
Mogoče tudi sprememba zakona o vseučiliščih
Nato je prosvetni minister prišel na vprašanje vseučilišč in izvajal:
Mi imamo tri univerze: v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, nadalje samostojno pravno fakulteto v Subotici in samostojno filozofsko fakulteto v Skoplju. Skupno število akademikov znaša 15.300, in sicer za Belgrad 7726, v Zagrebu 5050, v Ljubljani 1788, v Skoplju 168, v Subotici 517. Skupni stroški za vseučilišča znašajo 75,030.950 Din, od katerih odpade na Belgrad skupno s Skopljem in Subotico 36,488.250 Din, na Zagreb 27,362.458 in na Ljubljano 11.180.242 Din. Povprečno pride na vsakega posameznega akademika v državi 4898
Domači odmevi
Zahvala
Iz stenografskega zapisnika proračunske debate tako v narodni skupščini kakor v senatu vidimo, da se je JNS opozicija veliko bavila z našim listom, iz katerega so navajali mnogoštevilne članke in notice, ki ee tičejo slovenstva in jugo-elovanstva. Poudarjali so, kako naš list neomajno stoji na stališču, da smo Slovenci samosvoj narod, ne pa pleme ali pasma, kakor bi hoteli gg. dr. Albert Kramer, Jovo Banjanin, Petar Zec in Ivan Pucelj. To je za nas samo največja čast in pohvala in se imenovanim gospodom zahvaljujemo, da so to naše stališče pred najvišjim predstavništvom države lako na glas in popolnoma točno navajali in podčrtali, dasi se seveda z njim ne strinjajo. Ker naš list ne predstavlja samo velike večine našega naroda, ki je politično organiziran v JRZ, ampak, izvzemši neznatno skupino politikov JNS, ves naš narod sploh, kolikor se tiče posebne politične in kulturne individualnosti našega naroda v jugoslovanski državi — zato so gg. poslanci in senatorji JNS v skupščini in v senatu napravili samo to pogreško, ko so citirali naš list, da niso tudi povedali , da je »Sloven-čevo« stališče v tem pogledu obenem stališče celokupnega slovenskega naroda. Če so se pri tej priliki gospodje ogorčevali, ker smo njihovo unitaristično plemensko ideologijo imenovali perverzno, nas to nič ne boli, ker perverzno pomeni za vse tiste, ki znajo latinsko, toliko kot protinaravno — in protinaravna, čisto utopistična in naravnost škodljiva je jugoslovenska unitaristič-na ideologija, ki je tudi v praksi pokazala, da ne pomeni faktorja sloge in potrebnega edinstva v skupnem političnem in kulturnem življenju jugoslovanske države, ampak je narobe vse naše narodne razdore samo poglobila in poostrila, zakar gospodje menda ne bodo zahtevali še posebnih dokazov. »Slovenec« pa bo seveda vedno zastopal tisto stališče, ki mu ga narekuje njegov slovenski narodni in kulturni program in ljubezen do skupne narodne države.
Slovenski jezik in doslednost JNS
Stari in zaslužni slovenski rodoljub, gchspod senator Ivan Hribar, je, kakor smo že poročali, v senatu vseskozi upravičeno in zelo umestno grajal, da se slovenski jezik v uradnem poslovanju zapostavlja, dasi je slovenski jezik po čl. 3 ustave firav takô uradni jezik kakor sta srbski in hrvatski, in zato pomeni preziranje slovenskega jezika po centralnih državnih uradih kršenje ustave in enakopravnosti (o kateri so vedeli toliko povedati JNS poslanci in senatorji v proračunski razpravi). Popolnoma se seveda pridružujemo sta-* lišču gospoda senatorja Hribarja, nai se na področju naše slovenske banovine tiskovine tiskajo izključno v slovenščini. Hudo je tudi našo javnost presenetila ugotovitev, da tudi železniška uprava na področju naše banovine ne pozna več slovenskega uradnega poslovanja. Jasno je, da bo treba zaetaviti vse «le, da ee tako postopanje, ki kaže
tistega pogubnega unitarističnega duha, ki ni izraz pravega jugoslovanstva, ampak centralizma s he-gemonističnim plemenskim poudarkom, ustavi in likvidira, kakor je treba likvidirati vse ostanke bivšega JNS režima sploh.
Zakaj nobenega dvoma ni, da je to zapostavljanje in preziranje slovenskega jezika ter kršenje enakopravnosti še nepremagan izraz tiste unila-ristične ideologije, ki jo je g. dr. Albert Kramer v proračunski razpravi zopet tako visoko povzdigoval v nebesa, ne da bi zapazil, da je ravno ta ideologija izpodkopala ravnopravni položaj našega jezika v državi, za katerega se eedaj tudi on in njegov list s skrajno nedoslednostjo potegujeta. Šef slovenske JNS naj se le spomni, kako ie njegovo glavno glasilo svojčas zagovarjalo postopno likvidacijo slovenstva in slovenskega jezika in kako ee je norčevalo iz vseh, ki so se za obstoj in enakopravnost našega jezika, ki je izraz naše prave in polne narodnosti, zavzemali, ter zanje skovali ironizujoči naziv »slovenoborci«, dasi se je izkazalo, da je ta borba jako potrebna za ohranitev in poglobitev tistega pravega jugoslovanskega edinstva, ki se kakor noč in dan razlikuje od jugoslovenskega unitarizma.
Ob tej priliki pa bo treba vnovič osredotočiti vso pozornost in vsa naša prizadevanja tudi na slovensko šolstvo, v katerem duh razdirajočega unitarizma slovenski jezik čedalje bolj potiska v stran. Tako na primer tudi najnovejši slovenski knjigi Melika in Orožna o zgodovini Jugoslovanov ne ustrezata stališču slovenske narodne individualnosti ter sta vseskozi tendenčm in v smislu te tendence pomenjata potvarjanje resnične zgodovine ter naš jezik degradirata v plemensko narečje. O tem bomo še obširneje govorili. Zaenkrat naj zadostuje, da pomenijo ti pojavi, zoper katere se je tako odločno izjavil stari borec za slovansko in za jugoslovansko skupnost, senator Hribar, izraz in posledico tistega unitarizma, ki so ga poslanci in senatorji JNS v proračunski debati slavili kot »edino rešitev Jugoslavije«...
Kako se ie brigal bivši režim za pomoči potrebne
Znano je, da imamo v naši skupščini odbor za prošnje in pritožbe, kamor se zatekajo po veliki večini ljudje, ki so potrebni pomoči zoper razne krivice, zaradi katerih so zašli v veliko stisko. Kakor smo izvedeli iz sedanjega zasedanja narodne skupščine, leži v tem odboru nič manj kot 9000 prošenj in pritožb! Predsednik tega odbora, poslanec Tomič, je izjavil, da je bivša skupščina od teh prošenj rešila samo, reci in piši, tri (3). Iz tega se razvidi, kako malo je bilo mar prejšnjemu režimu in njegovi večini prošenj ljudi, ki eo v največji potrebi in morajo čakati leta in leta, da se njihove prošnje sprejmejo ali odklonijo. Sedanji odbor za prošnje in pritožbe se je lotil dela, da reši vsaj najhujše in najbolj upravičene slučaje in je vlada sklenila, da mu gre pri tem vseskozi na roko.
dinarjev. Toda ta vsota ni enaka za vsa vseučilišča. V Helgrauu znaša 4361 Din, v Zagrebu 5118 Din, v Ljubljani 6253 Din. Skupno imamo 21 fakultet: 3 bogoslovne, 4 filozofske, 4 prave, 3 medicinske, 3 tehniške, 2 kmetijski, 2 veterinarski in 1 farmacevtično. Na teh fakultetah deluje 256 rednih profesorjev, 108 izrednih, 101 docent, 187 asistentov, poleg honorarnih in kontraktualnih učiteljev. Nastaja vprašanje, ali je to za naše kulturne potrebe zadosti, ali pa premalo. Kraljevska vlada se zaveda, da je treba storiti vse, da dvignemo našo narodno kulturo do najvišje višine. Toda tudi tukaj postoje meje, preko katerih ne moremo in ne smemo iti. Ta meja pa je davčna možnost našega naioda, odnosno višina našega drž. letnega dohodka. V okviru teh možnosti bo vlada storila vse, da dvigne možnost umske izobrazbe do najvišje višine in bo ako se bo pojavila potreba, predložila predlog o spremembah in dopolnilih zakona o univerzah, to pa samo v cilju, da omogoči še bolj uspešno delo na teh šolah in še višjo zadovoljitev splošno državnih interesov
Našim univerzam je z zakonom zajamčena avtonomija. Avtonomija vseučilišč je pridobitev moderno dobe in jamstvo svobodoznanstva. Mora se na vsak način ohraniti, treba jo je braniti, treba jo je čuvati in spoštovati in ceniti, od strani univerze same, kakor tudi od strani tistih, ki niso na vseučiliščih. Toda nvtonomija univerz ne sme prekoračiti okvirov splošnih zakonov, ki v državi veljajo za vse državljane brez razlike na njihov jiolozaj, na njihov poklic in na njihovo delo, tn avtonomija nikoli ne sme pomeniti neke eksteritorijalnosti, ali nepriznavanja ostalih drž. zakonov. Univerza se tudi ne sme vmešavati — pozivajoča se na avtonomijo — v stvari, ki z vse-učiliškimi ustanovami nimajo nobene zveze.
— Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Osi. res. S. br. «474/,IS.
V	prepiru za posestvo ustrelil ženo
V	Lokavcu na severni meji se jo pripetil tragičen dogodek. V prepiru je streljal na svojo ženo posestnik Josip Kurbus iz Lokavca ter jo z dvema streloma iz lovske puške smrtno pogodil. Vzrok teh dveh usodnih strelov sega že leta nazaj. Posestnika Suzana in Josip Kurbus sta sicer precej premožna, vendar nista živela v srečnem zakonu. Kakor je žena nekaj dni pred svojo nesrečno smrtjo zaupala nekaterim sosedom, je bil njen mož zelo nasilen ter je morala mnogo pretrpeti. Večkrat je prihajal domov pijan ter jo pretepal. Žena je leta in leta to prikrivala pred sosedi, tako da so vsi mislili, da živita zakonca Kurbus v najlepšem soglasju. Zadnje čase pa so medsebojni spori med zakoncema postajali vedno ostrejši, dokler se slednjič žena ni odločila, da se loči od moža. Vložila je pri sodišču v Št. Lenartu ločitveno tožbo in v kratkem bi so morala vršiti že tozadevna razjirava Mož se sicer ločitvi od žene ni protivil, pač pa se ni zadovoljeval z razdelitvijo bosestva. Večji del premoženja mu je prinesla zena v zakon icot doto in to je sedaj tudi zahtevala za sebe. Zaradi te delitve so postaj« I i prepiri med zakoncema še ostrejši, dokler ni prišlo sinoči do katastrofe. Žena je bila na njivi v bližini hiše, za njo pa je prišel še mož z lovsko puško na rami. Oba sta se zopet sporekla in v prepiru je naenkrat mož snel puško ter oddnl proti ženi dva strela. Eden jo je zadel v levo roko, drugi pa v levi bok ter so ji šibre ranile drobovje. Po teh strelih je mož odšel, prihiteli pa so sosedje, ki so nezavestno ženo odnesli v hišo ter jo takoj nato odpeljali v mariborsko bolnišnico. Vendar je nesrečnica že med prevozom tih pred oddajo v bolnišnico umrla. Moža so oblasti aretirale ter ga izročile v sodne zapore.
PovrSniki, obleke, deini plašči Se vedno najugodneje J.Maček, Aleksandrova c.
Jakčeva mati
Gospa Jožefina .1 a k a c . rojena 1863 iz znane Colaričeve rodovine v Stinovcah v kostanjeviškem okraju, ki je 16. mnrca 1937 umrla v Novem mestu, je imela kaj dramatično življenje, v katerem je nad morjem globokega trpljenja zdaj pa zdaj posijala kakšna jarka zvezda hipne sreče. Kakšnih deset let je preživela s svojim možem Antonom, ki je iz Istre, v 1'adeni pri Bujah, kjer sta imela trgovino in gostilno, potem pa sta se preselila v Novo mesto, kjer sta imela hotel in kavarno pa vinarsko velepodjetje; nazadnje sta posedovala go-

>v i
stilno v »Rokodelskem domu«, v katerem je rajnica tudi umrla Okoli Jakčeve gospe se je zbirala zlasti družlia študentov in pisateljev; tako na primer sta k Jakčevini zahajala stari Trdina in mladi Kette. V Novem mestu se je rodil Jakčevini tudi sin liožidar, naš odlični slikar, ki je edini preživel svojih pet sestra in bratov. Usoda jo zanesla Jakčeve tudi v Romunijo in sicer v Sinajo, kjer so imeli med vojno hotel. Nekaj časa jo bila rajnica ludi v Švici. Vihra svetovne vojne je uničila vse, kar je pokojnica s svojo veliko inteligenco in izredno energijo zgradila in vsa ta tragika se je globoko zarezala ludi v črte njenega značaja in zunanjega izraza; vzela pa ji ni značilne možate odločnosti in ostro pronicave sodbe o vseh zadevah, pa dobrote, ki jo je v tako obili meri izkazovala svojčas zlasti mlademu študentovskeinu naraščaju. Njeno edino, najgloblje veselje je bil sin-slikar, čigar delo je do konca, še na postelji, na katero jo jo bila priklenila neusmiljena morilna bolezen, zasledovala z najskrbnejšim zanimanjem, s katerim je doživljala vsako sinovo sliko, vsako njegovo dalnje potovanje in dogodok v življenju. Nihčo ni ljubil njegove umetnosti lako ko mati, ki ji je vračal sin z najnežnejšo skrbjo in ljubeznijo vse do njenega konca. Ko se je mati z vso veliko silo svojega duha in telesa borila zoper smrt, je visela njena lepa slika iz sinovega čopiča na razstavi v Ljubljani, kjer je bila središče zanimanjn. V sinovih rokah se je gospa Jožefina poslovila od življenja. ki ji je bilo nasulo toliko trnja na njeno pot, katero pa je prehodila s pogumom in hrn-brostjo kot malokdo. V maju mesecu bi bila praznovala 49 letnico svoje jioroke, da je ni prej vzel k sebi Bog v svoj večni mir.
Zločinec, ki ima na vesti 19 požigov
Požigal je za pijačo, denar, iz maščevanja in naslade
Poleg dravskega polja uživa posebno slovenje-bistriški okraj žalosten sloves zaradi čestih požarov. Večina teh požarov je bila doslej zagonetnega izvora, dogajali so se pa že vsa leta po vojni.
Sumljiv tujec v hlevu.
Zadnje čase so pogosto izbruhnili požari zlasti v okolici Vrhloge. Zaradi tega so bili ljudje tam posebno čuječi. V noči od sobote na nedelio je nastal v Vrhlogi zopet požar in sicet je gorelo pri posestniku Jožefu Zunkoviču. Se preden pa ie izbruhnil pri Zunkoviču ogenj, je prišel do Zun-kovičevega soseda neznan mlajši moški ves za-sopljen ter ga prosil, če sme prenočiti v hlevu. Sosed mu je to dovolil in tujec se je vlegel na slamo in zadremal. Čim pa je izbruhnil požar, se je Zunkovičev sosed spomnil tujca v svojem hlevu in nehote se je vzbudil v njem sum, da s tem tujcem nekaj ne bo prav. Naglo je odhilel v Pra-gereko po orožnike, ki niso izgubljali časa ter takoj prišli v Vrhlogo, kjer so res še našli v hlevu spečega neznanca. Prijeli so ga ter ga odpeljali s seboj.
Senzacijonelno priznanje — 19 požigov.
Aretirani je dejal, da se piše Jožef Koren, je star 27 let ter je mali posestnik iz Bukovca pri Poljčanah. Je oženjen in ima enega otroka. Mož se je začel v svojem zagovoru kmalu zapletati, ko so.ga vpraševali, kaj je delal v Vrhlogi v času tik pred izbruhom požara. Ni vedel jjrimernega odgovora in kmalu ga je poveljnik postaje s spretnim zasliševanjem spravil v tako zadrego, da mu ni preostajalo drugega, da prizna, da je prišel v Vrhlogo požigal. Iz tega priznan|a ee je porodilo še drugo in kmalu se je pred orožniki razgrnila grozotna slika 19 požigov, ki jih je Koren zagrešil in priznaL Pripovedoval je, da je začel s požigi leta 1930 in ker mu niso prišli na sled ter je bil to knj lahek posel, je nadaljeval z zločini vse do aretacije. V nedeljo, dne 20. marca so ga pragerski orožniki vodili okrog omenjenih posestnikov in povsod ie na licu mesta pred pričami čisto natnnčno opisal svoj požig, pokazal, kako in na katerem mestu jc zažgal in njegove izjave eo se povsem strinjale z opazovanji domačinov gleda pričetka požara, tako da ni dvoma, da eo povsem resnične.
Za 500 in 100 Din nagrade, za pijačo, Iz maščevanja ...
Koren je čisto prostodušno pripovedoval, da je požigal iz raznih vzrokov. Nekateri posestniki eo ga sami nagovarjali, naj jim požge, da bodo
dobili zavarovalnino. Obtožil je tako tri pogo-relce. Eden mu je obljubil 500 Din za požig, drugi 100 Din, pa mu še nobeden teh dveh ni nagrad izplačal. Cinično je dejal, »da ima ta denar še na dolgu«. Glede nekaterih drugih požarov je zopet obdolžil nekateri ljudi, češ da so mu dajali za pijačo in ga nagovarjali, naj zažge temu in temu, ker so bili na te ljudi jezni. Nekaterim je zažgal iz lastne maščevalnosti, drugim zopet, ker ga je nazadnje že prevzemala posebna slast, ko je gledal zločinsko delo svojih rok. Bil je tako rekoč na podlagi teh svojih priznanj nekak oficielni požigalec v celem okraju, za katerega je vedelo mnogo ljudi, pa vendar niso tega izdali oblastem. Preiskava bo istinitost njegovih priznanj proučila in če se izkaže, da so resnične, potem bo prišlo z njim vred na zatožno klop še veliko ljudi.
Dva veliha požara
Maribor, 23. marca.
Velik požar, ki ga je povzročil nesrečen slučaj, je v Farkaševcih povzročil znatno škodo. Zaradi slabega dimnika se je vnela slamnata streha na hiši posestnika Štefana Toplaka in v hipu je bilo celo poslopje v plamenih. S hiše ie ogenj preskočil tudi na gospodarsko poslopje ter ga vpepelil. Škode je povzročil požar pri Toplaku za 40.000 Din. Zaradi izredno hudega vetra jo preskočil požar od Toplaka na gospodarsko poslopje posestnika in mizarja Franca Horvata. Posrečilo pa se je tukaj požar omejiti, tako da je zgorelo samo ostrešje ter znaša škoda 3000 Din. Od Horvata je veter zanesel ogenj na gospodarsko poslopje posestnice Ane Raj, ki je uničeno in je škode 40.000 Din, od tu pa dalje na gospodarsko poslopje posestnice Marije Denša, kateri je povzročil požar 35.000 Din škode.
Doč
im je dognano, da je v Farkaševcih povzročil požar nesrečen slučaj, je požar v Brezuli pri Račah boli zamotana zadeva. Pogorela sta posestnika Paudan Alojz in Habjančič Karol, ki sta soseda. Paumanu je zgorelo ostrešje gospodarskega poslopja in hiše ter Skedenj s svinjaki, seno in poljsko orodje. Habjaniču je prav tako zgorelo ostrešje na hiši in gospodarskem poslopju. Oba posestnika sta bila zavarovana ter je škoda krita z zavarovalnino. Orožništvo preiskuje.
- Pr»
in prt ju motnjah t prebavi vzemite zjutral na prazon želodec kozarec naravne »Prani« Jose! grenčice«.
Drobne novice
Praznik
Marijinega Oznanjenja
Škofijski list št. 3, str. 35, 1. 1937, naznanja:
Kor eo skoro vsi letošnji koledarji prenesli praznovanje praznika Marijinega oznanjenja (25. marca) pomotoma na ponedeljek po heli nedelji, se objavlja, da bo zunanje praznovanje praznika tudi letos 25. marca. Na veliki četrtek je dovoljena ena sama ev. maša, tudi letos, ko je ta dan praznik Marijinega oznanjenja. Praznik ni zapovedan, zato za verniko ni dolžnosti, da bi morali biti pri sv. maši. A vsi. ki morejo, se vabijo. da bi prišli k sv. maši.
*
Koledar
Sreda, 24. marca: Gabriel, nadangel: Simon, mučenec.
Novi grobovi
V Ljubljani je včeraj umrl gospod Anton Sramel, finančni uradnik v pokoju. Pogreb bo v četrtek ob 3 popoldne. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesli
= Izpit so napravili za čin akt. konjeniškega majorja stotnik I. razr. Predrag Stefanovič; za čin veterinarskega majorja stotnik I. razr. dr. Dane Novak; za čin peh. stotnika II. rezr. poročniki Ivo Bumber, Karlo Sternad, Rudolf Goričnik, Dragan Mikuš in Rikard Darer. za čin topniškega stotnika H. razr. poročniki Miljutin Iveta, Raul Sabljak in Jožef Bajuk; za čin konjeniškega stotnika II. razr. poročnik Franjo Barčanec; za čin inženjersk,ega stotnika II. razr. poročnika Franjo Zaje in Bogdan Milakara. za čin zrakoplovnega stotnika II. razr.
foročnika Ivo Novak in Oto Sep; za čin stotnika I razr. specializiranega za avtomobilsko-prometno službo peh. poročnika Ljudevit Ulčnik in Štefan Hobolja; za čin intendantskega stotnika II. razr. poročniki Damaz Oblak, Mirko Zinauer in Valter Ramšak; zu čin veterinarskega stotnika II. razr. poročnika Viktor Markuš in Ivan Ključec; za orož. stotnika II. razr. poročnik Arlur Svetlič; za nižjega voj. tehn. uradnika II. razr. zrakoplovno-tehnične stroke nižji voj. tehn. uradniki III. razr. Ivan Cotman, Gabrijel Hnuptman, Milo Maslek in Maks Dernač; za nižjega sanitetnega pomočnika D. razr. nižja san pomočnika III. razr. Ludovik Trošt in Miljutin Aceto; za čin rez. peh. stotnika II. razr. rez. peh. poročnik Malo Crnek: za čin inž. podporočnika narednik Josip Kastelic, in za čin rez. poročnika korvete mornariški podnaredniki-dijaki Evgen Demetrovič, Josip Gunčic, Ivan Gerhthamer, Albert Jingling in Anton Pešut.
= V novi šišenski cerkvi sta se v nedeljo poročila g. Sotošck Janko, profesor na I. realni gimn. v Ljubljani in gdč. Danica Petrič, oba iz Šiške. Vso srečo!
pШI -'Y';:.
Posebnosti
pomladne mode za damo in gospoda

drugih točk bo na dnevnem redu tudi zanimivo in aktualno predavanje tovarišice Marije Pleškove: »Naloga učiteljice za povzdigo tujskega prometa«.
Vabimo vee tovarišice, naj se pridružijo skupnemu delu in nam pomagajo ureeničiti naše načrte!
—	Putnik, Ljubljani v zvezi g Putnikom Zagreb in Maribor, priredi za velikonočne praznike sledeče izlete z vlaki od 27. do 29. marca: V Split, cena samo vožnji 200 din, cena vožnji, vsej preskrbi in vodičem 505 din; v Benetke, cena samo vožnji 160 din, cena vožnji, vsej preskrbi, izletom in vodičem 410 din; na Koroško, cena samo vožnji 140 din, cena vožnji, vsej preskrbi, izletom in vodiem 435 din. Vse ostale informacije v bilje-tarnicah »Pulnika«, Ljubljana.
Zdravilišče
МШ-ШМА, LAŠKO
Odprto celo leto
Radioaktivne termalne kopeli. Izvrstno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj. ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
Predsezijske cene:
Pavšalna penzlja za 10 dni Din 600'—. za 20 dni Din 1000'— (Stan, prvovrstna hrana, kopeli, zdravnik in vse takse). — Zahtevajte jirospekie od uprave zdravilišča.
—	Avtomohilistom v vednost. Sekcija prodajalcev bencina v Ljubljani sporoča vsem članom Avto-kluba na nedeljsko notico, objavljeno v ljubljanskih dnevnikih, da honificira Jugoslov. bencinski kartel po|iust po 30 par samo eni bencinski črpalki v Ljubljani. Trgovci z bencinom pa lega popusta nimajo, zato ga iz lastnega ne morejo utrpeli, ker niti brutto tega zneska ne zaslužijo. Če bi pn bil bencinski kartel pripravljen dali tudi ostalim prodajalcem bencina po črpalkah v Ljubljani isti popust, so tudi ti radevolje pripravljeni nuditi iste ugodnosti popusta.
Odjemalci,
—	Slomškova družba bo imelji svoje običajno velikonočno zborovanje na praznični torek, 30. marca s sv. mašo in dvema predavanjima. Natančnejši spored priobčimo prihodnjič. — Odbor.
—	Okrožni odbor obrtniških združenj naznanja, da se v smislu naredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih obratovalnic z dne 6. maja 1930 (Službeni list št. 5/2 iz 1. 1930) smatra praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca kot delavni dan in smejo biti tega dne navedene obratovalnice ves dan odprte.
—	Vremenska napoved: Evropa: Ciklon iz Francije se je pojavil nad Nemčijo in ima za posledico burno vreme v severni Evropi in na Balkanskem polotoku. Drug ciklon je nad Finsko in povzroča sneg v območju Baltiškega morja. Jugoslavija: Deloma oblačno v moraveki in savski banovini. Oblačno v ostalih delih z dežjem v donavski, zeteki in primorski banovini. Oblačno v ostalih delih z dežjem v donavski, zetski in primorski banovini. Močan veter jugovzhodnih piha v spremenljivih smereh. Temperatura se je zvišala, najnižja ie zabeležena v Kalinoviku 3, najvišja v Koviljači 19 stopinj. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini. Od časa do časa dež na severni polovici. Nekoliko vedro na jugu in vetrovno na jugovzhodni polovici. Temperatura se bo znižala na zahodni jki-lovici.
Svoji R svojim !
Za pranie perila uporabljajte vedno le res domače izdelke I To je
PERION
pralni prašek — naš slovenski izdelek.
—	Nepoznan mrlič. V petek zjutraj so našli v Gorenji vasi pri Retečah mrtvega moškega. Ker ni imel nobenih dokumentov pri sebi, se ne ve, kdo je. Star je okoli 50 let, imel je ôrn klobuk, rjavo, ne posebno slabo obleko; je srednje velikosti, v glavo še dosti dobro ohranjen, nedavno obrit. Ako bi kdo kakega moškega pogrešal, naj naznani to orožniški postaji v Škofji Loki ali pa župnemu uradu v Retečah. Silno veliko daleko-eežnih posledic in neprijetnih zamud povzroča, ker ne pišejo in ne tiskajo pravilno Releče (3 e) pri Škofji Loki, ampak pomoloma Rateče. Pomni naj ee: Rateče-Planica; Reteče p. Skoija Loka; Radeče pri Zidanem mostu.
—	Redna glavna skupščina Zveze lovskih društev bo dne 11. aprila 1937 ob 10 dopoldne v Ljubljani v dvorani Okrožnega urada, Miklošičeva cesta 20. (4597)
_ Zadruga »Con: učitclfic* v Ljubljani ima
redni občni zbor na veliki petek, dne 26. marca t. 1. ob 9 dopoldne na šentjakobski šoli. Poleg
cene naraščajo!
Vse se draži, pa zakaj? Na to odgovarja člankar v tedniku >Borovoc med drugim tako-le: Glasom poročil s svetovnih borz se na celi črti dvigajo cene surovin, predvsem kož oziroma usnja in gume. Cene sirovim kožam so poskočile na dvojno dosedanjo ceno. guma se je pa podražila za celih 135%. Na podlagi teh cen se računa, da se bo cena tovarniški obutvi dvignila za 25 do 30%. Tem novim cenam se pa še pridruži nova trošarina, ki je določena v enaki višini za navadno kakor drago obutev. Člankar končuje: Uverjeni smo. da bo vse to podraženje znatno zmanjšalo nakup in zaradi tega tudi višino proizvodnje obutve, naravno pa povečalo nezajiosle-nost, toda mi smo brez moči. — Zanimivo je, da odpade pri nas par čevljev na vsako drugo osebo na leto, v nekaterih državah pa po 3—4 pare na enega prebivalca.
— Za Putnikove velikonočne avtobusne izlete: Benetke (vožnja in prehrana) 475 din. Trst (vožnja) 115 din je podaljšani termin za prijave 25. t. m. opoldne.
Ljubljana
V sredo, 24. marca:
Cerkveni obredi v slo nici
Veliki teden v sredo, četrtek in petek se ob 4 pojioldne začno cerkvene molitve.
Veliki četrtek: ob 5, 5.30, 6 in 6.30 obhajilo vernikov. Prva sv. maša je ob 6.45, velika škofova sv. maša pa ob 8. Med škofovo sv. mašo je slovesno blagoslovljenje olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. 'Г. prenese v božji grob. Potem umije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer od 8 do 9 je skupna molitvena ura.
Veliki petek: zjutraj ob 5.15 sv. križev pot, nato skupna molitvena ura. Ob 8.45 se prične cerkveno ojiravilo (slovesne molitve in slovenski pasijon), potem odkritje in češčenje sv. križa, nakar se prenese sv. R. T. iz božjega groba na veliki oltar, kjer je kratka maša Predposvečenega. Po sv. maši se prenese sv. R. T. v božji grob. kjer ostane izjxistavTjeno. Zvečer ob 7.30 je postna pridiga, nato se poje slovenski pasijon.
Velika sobota: ob 5.30 zjutraj blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se velikonočna sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna sveta maša, po listu se zapoje že velikonočni Aleluja. Popoldne ob 2.30 blagoslov jest vin. Ob 4 slovesne velikonočne ju-tranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo In Mestni trg do Ha-manove hiše se vljudno naprošajo, da za časa procesije na oknih prižgo sveče.
Voiika nedelja (velika noč): ob 6 sv. maša s slovenskim petjem, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10 slovesna pontifikalna škofova sv. maša. Po sv. maši jiodeli prezvišeni gos|iod škof jiapežev blagoslov, s katerim je združen popolni odpustek jiod navadnimi pogoji. Popoldne točno ob 2.45 gre potresna procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pete litanije Matere božje, nakar so procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah Pred škofijo, Vodnikov in Krekov trg. Poljanska cesta in Zrinjskega cesta, se naprošajo, da na oknih pri-žgo sveče, ko gre procesija mimo. V slučaju deževnega vremena gre procesija brez Najsvetejšega.
Veliki ponedeljek; ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša.
Gledališče
Drama: sreda, 24. marca: »Med štirimi stenami«. Krstna predstava. Premijerski abonma. — Četrtek, 25. marca: Zaprto. — Petek, 26. marca: Zaprto. — Sobota, 27. marca: Zaprto.
Opera: Sreda. 24 marca: »Trubadur«. Gostovanje Marija Šimenca Red Sreda. — Četrtek, 25. marca: Zaprto. — Petek, 26. marca: Zaprto. — Sobota, 27. marca: Zaprto.
Prireditve in zabave
Drevi ob 8 bo prva ponovitev verske igre Pilat.
Čisti prebitek je namenjen za novo ljubljansko semenišče Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, od tî dalje pri blagajni. Cene so danes znižane.
Drevi ob 20 bo v veliki filharmonični dvorani izvedba velikonočnega oratorija Trpljenje Jetusovo,
Plašč, površnik
Vas elegantno obleče, ako si ga za pomlad izberete iz velike, priznano prvovrstne zaloge
tvrdke Lukič. Stritarjeva ulica
* '■"iv-'i'. ''»v
ki ga je napisal za soli in moški zbor Boris Papan-dopulo. Delo je izredno posrečeno in napravi na poslušalca najgloblji utis. Moški zbor splitskega društva Zvonimir ga je že ponovno izvajal v Dalmaciji. Oratorij dirigira skladatelj Pnpandopulo sam. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, prav tam se dobi tudi tiskano besedilo oratorija s kratko razlago. Dolžnost Ljubljančanov je, da v velikem številu poselijo koncert bratskega društva iz Splita.
Sestanki
Šentpelerska prosveta — moški odsek — ima drevi ob 8 svoj eestanek v društvenih prostorih. Predava dr. Blatnik, ravnatelj Mladinskega doma na Kodeljevem. Udeležba naj bo polnoštevilna, vabljeni so tudi mladeniči.
Trnovo. Fantovski odsek Prosvetnega društvn ima izjemno drevi ob 8 svoj sestanek. Člani vljudno vabljeni!
Kino
Kino Kodeljevo: Danes ob 4 in 8 »Lurd v žaru i svojih čudežev« in »Nataša« (Harry Baur).
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta 6; mr Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Gartus, Moste.
Neobvezno si oglejte
klobuke m čepice
v najnovejši fazoni in najboljši kvaliteti pri
M. Bogata), Ljubljana
Stari trg 14
1 Nočni častilci presv. Zakramenta se vabijo, da se v obilnem številu udeleže celonočnega če-ščenja v noči od vel. četrtka na veliki petek. Molili bomo molitve za veliki četrtek (pred polnočjo) in za veliki petek (po polnoči). Pričetek celonočnega češčenja zvečer ob 9. uri.
I Prva ponovitev Pilata bo drevi ob 8. Čisti prebitek je namenjen za novo ljubljansko Baragovo semenišče in ho to sploh prva prireditev, ki gre nje prebitek v ta namen. Zato vabimo cenj. občinstvo, da pokaže smisel za domača dramska dela in obenem voljo, da nekaj žrtvuje za tako potrebno semenišče. — Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža, od 6 dalje pa pri blagajni. Cene so za današnjo predstavo znižane: od 8 Din navzdol.
1 Splitski moški zbor Zvonimir se pripelje danes ob pol 2. uri v Ljubljano, zvečer pa kon-cerlira v veliki filharmonični dvorani.
1 Zborovanje pletilccv. V ponedeljek popoldne j je bil v prostorih Društva veletrgovcev in indu- j strijcev v Kreditni banki redni občni zbor Zdru- J ženja pletilcev, ki se ga je udeležilo prav lepo j število pletiLskih industrijcev in podjetnikov iz | vse banovine, Občni zbor je vodil predsednik 1 g Henrih Franzl, ki je zlasti pozdravil zastopnika ljubljanske občine dr. Freliha. Naglašal je, da Slovenija še ni bila lani deležna konjunkture, kakor druge pokrajine v državi, zlasti pa ne pletilska industrija, ki beleži še vedno nevzdržno padanje cen. Na jugu vedno bolj rastejo pletilnice, pri nas pa nazadujejo in le redki so na jugu trgovci, ki kupujejo naše pletilne izdelke. Močno se je razvilo v tej stroki tudi šušmarstvo, ki ga bo Združenje še bolj odločno pobijalo. Tajniško poročilo je podal g. Karel Soss, ki je navajal obsežno delo združenja v preteklem letu. Lani je bilo 26 odjav in 14 prijav obrti ter ima združenje sedaj članov okoli 200, medtem, ko jih je imelo pred tremi leti še okoli 300. Dalje je omenjal velike ugod-noeti, ki jih bodo deležni letos mali obrtniki pri pavšalnem obdavčenju, ker bo davčna praksa znatno omiljena. Poročilo blagajne je podal gospod Mahkota. Stanje blagajne je ugodno ter izkazuje celo majhen prebitek. V imenu nadzorstva je g. A. Jeglič predlagal upravi razrešnico, kar je bilo soglasno sprejeto. Članarina je bila določena od 40 do 400 Din letno, ravnajoč se po številu etrojev. Sprejet je bil novi proračun, ki je za 2000 Din nižji od lanskega. Za delegate za okrožni odbor so bili izvoljeni: gg. Franc Kos in Kari Sos« iz Ljubljane, g. Črnilec iz Naklega in g. Franc Lajovic iz Litije, za namestnike pa gg. Henrik Franzl iz Ljubljane, Andrej Ogrizek iz Kranja, Josip Hudovernik in Martin Mahkota iz Ljubljane.
1 Ljubljanski gostilničarji zborujejo. Včeraj popoldne je bilo v hotelu »Metropol« zborovanje Združenja gostilniških podjetij v Ljubljani, ki se ga je udeležilo nad 100 Gostilničarjev. Zborovanje je vodil predsednik g. Maks Dolničar, ki je prevzel predsedstvo, potem ko je bil dosedanji predsednik g. Majcen izvoljen za svetnika Zbornice zn TOI. Predsednik g. Dolničar, g. Majcen, tajnik g. Bežek in drugi so poročali o ugodnem položaju združenja, zlasti ker se je posrečilo popolnoma sanirati in odplačali dolg za gostilnlcarski dom v Ljubljani, ki je sedaj res last združenja. Gostilničarji so pri volitvah v Zbornico za TOI nastopili enotno in tudi ljubljanski gostilničarji imajo dva zastopnika v zbornici. Združenje ima 333 Članov s 881 gostilničarskimi in podobnimi podjetji. Društveno premoženje znaša 2.092.000 dinarjev. Na predlog ravnatelja g. Skerlepa je bila odboru soglasno podeljena razrešnica. V novi odbor je bil soglasno izvoljen predsednik gospod Maks Dolničar. z večino glasov g. Franc Kramer z Viča. ostala uprava z namestniki, nadzornim odborom in častnim razsodiščem pa tudi soglasno. Občni zbor je nato obravnaval še druge važne stanovske zadeve
I Instrukcije. Vsi. ki vam je uspeli vaših otrok dvomljiv, se obrnile nn Društvo slušateljev filozofske fakultete, ki vam takoj preskrbi instruktorjn-specialieta akndemika. Pišite nn DSFF, univerza, z vašim naslovom.
I Zobozdravnik dr. Rodnsrhegg ne ordlnirn od 25. marca do 6. aprilo.
1 Tudi letos boste zadovoljni, oko kupite pri tt. Fr. Kham za Veliko noč izvrstno »Klefišovo« šunko.
1 Za revno družino je darovaln neimenovana gospodična 50 Din.
Maribor
m Oglase v velikonočno izdajo »Slovenca« sprejema naša uprava do jutri v četrtek opoldne. Izjemo moremo napraviti le pri osmrtnicah in prav nujnih, neodložljivih objavah.
m Zanimiva prireditev damekih frizerjev. Pred nekaj meseci ustanovljeni »Klub damekih frizerjev« v Mariboru, ki šteje 14 članov, je organiziral pre-tečeno nedeljo v Gambrinovi dvorani poučno-propagandno prireditev, pri kateri je nastopilo 32 mojstrov, |>omočnikov in vajencev obeh spolov pred mnogoštevilnimi posetniki, ki so dvorano docela napolnili. Prireditev je poleg zastopnikov frizerske stroke iz Maribora, Celja, Ptuja in Ljubljane po-
Poizvedovanja
huubila sc Jc delavska кпЈШса na ime Jana A'ropu/. Najditelja prosimo, nnj kujlitoo vrne lin nnslov Gasilsko ulica a v Spodnji šlški nll pn nn policijsko stražnico v ftlškl.
setil tudi mestni obrtni fererent dr. Šenkovič, obrtnozadružni nadzornik Založnik, posebno mnogoštevilno j>a je bila zastopana mladina z zastopniki strokovnega učiteljstva. Znanje, ki so ga na prireditvi pokazali jx>samezni tekmovalci, je bilo frapantno dovršeno; opazovalci eo se posebno di-vili ročni spretnosti in čistosti dela ter so bili soglasnega mnenja, da bi lahko nekatere izdelke prikazali v velemestnih dvoranah. Organizacija prireditve je bila v požrtvovalnih rokah mojstrov gg. Mareša, luratiča in Fettich-Frankheimove. Prireditev je bila nekaka predpriprava za nadmestno tekmo Maribora. Celja in Ljubljane, ki bo v jeseni ter za udeležbo na mednarodnih tekmah, imela pa je poleg propagandnega za mlajši naraščaj tudi vzgojni pomen. Delo kluba zasluži vso pozornost in pohvalo.
m Dijaki realne gimnazije priredijo danes predpoldne v veliki kazinski dvorani Puškinovo proslavo z izbranim zanimivim sporedom.
m Poročila sta se v Jarenini občinski delovodja in bivši agilni tajnik Kmečke zveze g. Joško Šketa in gdč. Angela Strainšek, učiteljica v Jarenini. Vzornemu paru naše iskrene čestitke!
m Rimski spomeniki pojdejo v Rim. Mariborski kipar g. Ivan Sojč je že dalje časa zaposlen v Ptuju, kjer dela v tamošnjih Mitrejih mavčne odlive rimskih spomenikov iz svetišč poganskega boga Mitre. Ti odlivi bodo poslani v Rim za ta-mošnje muzeje.
m Tekstilno blago se bo podražilo. Mariborske tekst-lne tovarne se dogovarjajo med seboj radi jiodražitve tekstilnega blaga. Podražitev, ki naj bi znašala 25 do 30% motivirajo s podražitvijo bombaža in celuloze ter z uvajanjem novih taks.
ni V vinjenosti utonil. Pri Sv. Benediktu so jiotegnili iz potoka Drvanja starega prevžitkarja Jakoba Kovačiča. Ugotovili so, da je mož padel vinjen v notek ter utonil.
m Od danes naprej se toči v hotelu »Orel« znano budjeviško pivo.
m Vlom v šolo pri Sv. Barbari so izvršili neznani uzmoviči ter odneeli upravitelju obleke in perila za 3000 Din. V isti noči so vdrli tudi v delavnico krojača Lojzeta Kranjca ter mu odnesli 7 bal sukna. Okno so iztrgali z drogom. Zaenkra* ni za vlomilci nobenih sledov.
m Kruh »Turiste od Feiertaga je najboljši k prekajenemu mesu. Dobite ga na Betnawki c. 43, v rotovžu — trgovina Skaza, Ulica oktobra.
m Galanterijo, nogavice, pletenine, čipkti <n krojaške potrebščine dobite pri Ribariču j pqd Rotovžem.
m Polenovko. sveže namočeno, dobite v postnih dneh v trgovini Josipa Skaza [>od rotovžem.
m Holandski mlečni kruh — pekarna Rakti-ša, Koroška cesta.
MacibDESko (ilsdolišie
Sredn. četrtek, petek tn sohotn: Zaprto.
Nedelja, 28. marca ob 15: Ueiela smehljaja. Znižane
cene. — Oh 20: Sveta Ivana. Premiera.
Celte
c Oglase v velikonočno izdajo »Slovonca« sprejema naša uprava do jutri v četrtek opoldne. Izjemo moremo napraviti le pri osinrtnicah in prav nujnih, neodložljivih objavah.
c Služba božja na veliki teden pri Sv. Jožefu nad Celjem. Jutri, na vel. četrtek ob 7 slovesna sv. maša. zvečer ob 7 molitvena ura; na vel. petek ob
7	zjutraj obredi, zvečer ob 7 sv. križev pot; na vel. soboto: Najsvetejše se izpostavi ob 5 zjturaj, ob 6 blagoslov ognja, velikonočne sveče in kretne vode; malo po 7 bo slovesna sv. maša. Popoldne ob 5 blagoslov jestvin. V nedeljo ob 4 zjutraj prva sv. maša, ob 5 Vstajenje in slovesna procesija z Najsvetejšim, nato slovesna ev. maša. Zadnja ev. maša ob 8. Popoldne ob 4 slovesne večernice in petje velikonočnih pesmi
c Apologetični odsek DMK sporoča vsem svojim članicam, da sestanek danes zvečer odpade.
c »Sedem poslednjih Jezusovih besed«. Pevsko društvo »Celjski Zvon« zapoje na veliki petek ob
8	zvečer v farni cerkvi »Sedem poslednjih Jezusovih besed«. Ker je vstop vsakomur prost, upamo, da ho občinstvo v čim večjem številu posetilo ta koncert.
c Brivnice in frizerski saloni bodo na veliko noč ves dan zaprli.
c Mestno kopališče bo obratovalo vsled praznikov v sredo, 24., v petek 26. in v sohoto 27. marca ves dan.
c Znaten padec hrezpnenbiosti. V mesecu marcu je padlo število brezposelnih v Celju za 253. Temu padcu je gotovo pripomogla mestna občina, ki je znjxisliln brezposelne pri svojih številnih gradbenih delih.
c Na cesti je umrla. Včeraj dopoldne okrog 9 je šla 80-letna Brežnik Magdalena, zasebnica iz Ko-inenskega ulice 17 nakupovat zdravila v mesto. Ko se je vračala domov, ji je poslalo v Frankopanovi ulici slabo, zatem pa se je takoj zgrudila na tla. Okrog nje se je zbralo precej ljudi, ki so poklicali rešilni avto, toda prišel je že prepozno, bila je mrtva, zadeta od srčne kapi.
c Kino Metropol. Danes ob 16.15, 18.15, 20.80 »Vaški zdravnik«.
Prevalje
Ali je mogoče? Dne 21. marca smo poročali, da je dobilo delavstvo, 17 jio številu, 18. skujiine na Lešah. podporo vsak po 100 Din. Le eden .je ni dobil, ki se nahaja na dopustu vsled bolezni. K temu poročilu smo prejeli sledeče pojasnilo: Res je, da dotični ni dobil podpore ker dobiva bolezenske dnine, kalere znašajo na Dan 13.65 Din. Delavci, kateri pripravljajo nov rov, pa so zaslužili beri in piši 8.06 Din na dan in so za svoje požrtvovalno delo dobili 100 Din podpore, tako da so tisti, ki so delali, zaslužili celih 0.67 Din več kakor pa oni. ki je dobil boleznino. Ti delavci, ki so po večini starejši s številno družino, so gotovo bolj potrebni podpore, ki se jim je priznala na redni seji načelstva, kakor pa v članku mišljeni samec.
Gospodarstvo
Starostno zavarovanje našega
delavstva
»Službene novine« z dne 22. marca prinašajo naredijo ministra za socialno politiko in narodno zdravje o porabi uredbe o izvedbi zavarovanja delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti. Ker je ta uredba velike važnosti, jo v naslednjem doslovno prinašamo:
Cl. 1. Dolžnost plačilu prispevkov za onemoglost, starost in smrt, določenih v čl. 27. zakona o zavarovanju delavcev se začne v smislu 1. čl. uredbe o izvedbi zavarovanja delavcev za primer onemoglosti, starosti in smrti s 1. septembrom 1937. (Op. ured. Cl. 27 zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922 določa, da se morajo prispevki za zavarovanje za onemoglost itd. plačevati po zavarovani mezdi, in sicer tedensko z 18% zavarovane mezde.)
Cl 2. Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se izvaja pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za vse osebe, zvezane temu zavarovanju po odredbah poglavja II. zakona o zavarovanju delavcev, izvzemši one osebe, ki so zavarovane v bratovskih skladnicah ali v bolniškem skladu, za državno prometno osobje ali v pen-zijskem skladu osobja ravnateljstva rečne plovbe. (Op. ured. Drugo poglavje zakona o zavar. del. določa obveznost zavarovanja za vse delavstvo, v točki 2. pa napravi izjemo za one, ki so že zavarovani pri pokojninskem zavarovanju nameščencev, torej to ne velja za nameščensko pokojninsko zavarovanje v Sloveniji in Dalmaciji.)
Cl. 3. Osebe, oproščene na podlagi odst. 2 čl. 4 zakona o zavar. delavcev od obveznosti zavarovanja za bolezen, so prosta tudi obveznosti zavarovanja za starost, onemoglost in smrt.
Cl. Prostovoljno zavarovanje za onemoglost, starost in smrt ni dovoljeno razen prostovoljno podaljšanje zavarovanja pod pogoji čl. 80. zak. o del. zavar. (Op. ured.: Prostovoljno zavarovanje velja po čl. 80 zakona o zavar. del. za podaljšanje po plačilu vsaj 100 tedenskih prispevkov, torej skoro po dveh letih.)
Cl. 5. Drž. dnevničarjem, za katere so bili plačani prispevki za onemoglost, starost in smrt po pravilniku o izvrševanju zavarovanja dnevni-čarjev zaposlenih v državni službi na podlagi čl. 130 uradniškega zakona D. P. št. 23.253 z dne 22. februarja 1928, se bodo ti prispevki vzeli v račun pri odrejanju pravic do podpore, kakor da ni bilo prekinitve plačil med 1. aprilom 1931 in 1. septembrom 1937.
Cl. 6. Pri podjetjih, ki spadajo pod rudarske zakone, obvezane so na zavarovanje za onemoglost, starost in smrt pri^ bratovskih skladnicah tudi one osebe, ki so bile 'doslej izvzete po točki 2. a in c. čl. 2. pravil bratovskih skladnic od 16. februarja 1933. (Op. ured. — To so osebe, ki niso dovršile 18. leta ali pa osebe, ki so ob prvem sprejemu v službo prestopile 45. leto starosti.)
Za ono osebje drž. prometnih ustanov, ki doslej ni bilo zavarovano za onemoglost, starost in smrt bo izdal potrebne predpise prometni minister v sporazumu z min. soc. politike in na podlagi' čl. 6. zak. o zav. del.
Cl. 6. Za osebe, izvzete od obveznosti zavarovanja za onemoglost itd. mora poslodajalec na bpeijavnem listu za člana navesti razlog, zaradi katerega je dotična oseba izvzeta.
Ce ta razlog nastopi za časa delovnega odno-šaja, mora poslodajalec to izjemo prijaviti s prijavnico za izpremembo v delovnem odnošaju.
Poslodajalci, ki prijavljajo svoje delavce z izplačilnimi listinami, morajo osebe izvzete od obveznosti zavarovanja za onemoglost itd. prijaviti in odjavljati z individuelno prijavnico, ne pa v izplačilni listi.
Ce poslodajalec ni pravočasno prijavil razloga za izvzetje iz obveznosti zavarovanja za onemoglost itd., more zahtevati povračilo predpisanega prispevka samo za čas počenši od meseca (odnosno one izplačilne periode), v katerem je bila predložena prijava.
V primeru zakasnele prijave razloga izvzetja se bodo prispevki, predpisani po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev za čas, dokler je kateri uslužbenec zavarovan pri Pokojninskem zavodu za uslužbence, obračunali s pristojnim pokojninskim zavodom naknadno na podlagi odloka lega zavoda.
Cl. 8. Prijava poslodajalca o razlogih izvzetja od obveznosti zavarovanja za onemoglost itd. bo veljala kot dokaz le, če je bil uradu istočasno ali prej predložen dokaz o obstoju teh razlogov. Dokler ta dokaz ni predložen, se bo smatralo, kakor da prijava ni izvršena.
Izvzetje po točki 1. prvega odstavka čl. 4. zakona o zav. del. zaradi onemoglosti v smislu čl. 6(5. zak. o zav. delavceo se dokaže z odlokom o renti za onemoglosti ali starost.
Izvzetje zaradi dovršenega 70. leta starosti se dokazuje z izvlečkom iz matice rojenih ali z dru-girrt potrdilom javnih oblasti (člansko knjižico po čl. 15. zakona o zav. delavstva, domovnico in podobno), izdanim na podlagi takega izvlečka. Ce se ne more dokazati mesec rojstva, ee vzame kot mesec rojstva poslednji mesec rojstnega leta. Ce oseba dovrši 70. leto v teku meseca ali v teku izplačilne dobe, velja izvzetje šele od naslednjega meseca, odnosno od naslednje izplačilne dobe.
Izvzetje v točki 2. prvega odstavka čl. 4 zakona o zavar. delavcev se dokazuje z odlokom, s katerim je odrejena pokojnina ali renia in s potrdilom pristojne oblasti ali zavoda, da oseba še uživa to pokojnino. To potrdilo ne more biti starejše kot leto dni.
Izvzetje po točki 3 prvega odstavka čl. 4 zakona o dél zavarov. se dokazuje s predpisom odloka Pokojninskega zavoda za nameščence o pok. zavarovanju, katero bo Pok. zavod za nam. dostavil krajevnemu organu Osrednjega urada za zav. del., pri katerem je dotična oseba zavarovana za primer bolezni. (Op. uredn. To določilo torej velja za nameščensko zavarovanje v Sloveniji iu Dalmaciji.
Cl. 9. Del prispevka, za katerega se v smislu predpisov odst. 2 čl. 83 zak. o del. zav. omeji pravica na povračilo premij po čl. 29 zakona o pok. zavor, nameščencev se brez ozira na mezdne razrede zakona o zav. del. in brez ozira na event. prekinitve in bolezni, za vsak mesec zavarovanja pri Pok zav. za nam račina v 1. in II. plač. razredu za 10 din. v III in IV. razredu z 12 din in v IV. do XIV. z 18 din mesečno.
Op. uredn. Odst. 2. čl. 83 zak. o zav. del. pravi: Od dne, ko se uvede zavarovanje za onemoglost itd., se omeji pravica po čl. 29 zakona o pok. zav. nam. v toliko, da se ne povrača oni del vplačanih premij, ki bi pripadel zavarovani osebi, ko bi bila zavarovana po tem zakonu, n, 29 zakonu o pok. zav. pa določa nameščencu v primeri pre-nehajoče zaposlitve povračilo enega dela prispevkov, ki je bil zanje ree plačan, odn. ženskim ose-
bam, kl se poroče, do 80% res plačanih prispevkov.
To pomeni, dn znaša sedaj, oni prispevek, ki se vrača, brez ozira na vplačano vsoto 10, 12, oz. 18 din mesečno za časa zavarovanja (v I. in II. razredu pri Pok. zavodu je doslej odpadlo na nameščence od 1980 dalje, v lil In IV razredu se je plačalo 12, oz. 30 din mesečno, v višjih razredih pa od 39—210 din mesečno)
Cl. 10. Za osebe, ki niso pridobile pravico nn osebno ali rodbinsko rento (pokojnino) pri Pok zavodu ali pri gl. brat. skladnicah ali pri pok. fondu osobja rav. rečne plovbe bo Osrednji urad pri porabi odredb čl. 81 in 82 zak. o zav. delavcev in pri ugotavljanju pravice na rento za onemoglost itd. ali povračilo prispevkov po Cl. 78 in 79 zak. o del. zav vzel v račun vse prispevke predpisane za dotično osebo za onemoglost itd. za čas, dokler je bil dotični zavarovan drugod. 3% prispevek za čas zavarovanja pri pok. zavodih se računa pri tem na podlagi prispevka predpisanega za bolniško zavarovanje v tem času.
Op. redn. Cl. 81 del. zav določa, da izgubi pravice iz zavarovanja oseba, za katero še ni vplačanih 200 tedenskih prispevkov, pa v treh koledarskih letih ni plačala nobenega prispevka. Tudi člen določa ugasnitev pravic zavarovancev. Cl. 78 določa povračilo prispevkov za zavarovanke, čl. 79 pa za osebe, ki dovrše 70. leto starosti.
Pok. zavod, Gl. brat. skladnice itd. bodo izročile Osrednjemu uradu za one osebe, ki bodo pridobile pri njem pravico na rento ali na povrn-čilo prispevskov, na koncu koledarskega leta, v katerem je nastopil ta primer, one prispevke, katere jemlje Osrednji urad v račun, in sicer brez obresti. Pri odrejanju višine odpravnine za primer smrti in pri odrejanju odpravnine za primer onemoglosti se bodo te odpravnine zmanjšale za toliko, kolikor odgovarja izročenemu delu prispevka.
Cl. 11 določa postopek v primeru onih oseb, ki so si še pridobile pravico na osebno ali rodbinsko rento pri Pok. zav. itd., da jim Osrednji urad ne bo priznaval podpor po zakonu o zav. delavcev, ampak bo na koncu vsakega leta izročil predpisane prispevke oni ustanovi, pri kateri je pridobljena pravica na rento.
Omenjeni zavodi bodo izročene prispevke vzeli v račun pri odreditvi višine rente in časa vlaganja, potrebnega za pridobitev pravic pri Osr. uradu.
Cl. 12 določa, kaj mora storiti Pok. zavod za nam., ki mora vedno obveščati tudi Osr. urad o izvzetju, prenehanju itd. Dne 1. sept, mora izročiti Pok. zavod sezname svojih zavarovancev krajevnim organom Osr. urada in Bral. skladnic, da lxido izvzeti od splošnega delavskega zavarovanja za onemoglost itd. Na drugi strani pa mora tudi Ogrednji urad obveščati vedno Pok. zavod o zadevah, ki so potrebne za izvedbo pok. zavarovanja.
Po Čl. 13 mora Osredni urad voditi stalno evidenco višine pravic zavarovancev. V to svrho morajo tudi gl. bratovske skladnice dostaviti Osr. uradu sezname svojih zavarovancev s potrebnimi podatki, kar velja tudi za pok. sklad rečne plovbe.
Cl. 14 določa, da bo potrebne predpise o porabi čl. 120 in 121 zakona o del. zavarovanju, v kolikor bo to potrebno, izdal min. soc. politike s posebno naredbo (Op. uredn. Po tem členu gre za posebne zavode za zavarovanje za onemoglost itd.).
Dokler taka naredba ne bo izdana, bo Osr urad za osebe, ki bi pridobile pravico na rento pri Podp. skladu delavcev, zaposlenih pri zavodih in ustanovah artiljerijsko-tehnlške panoge ali pri Pok. skladu stalnih monopolskih delavcev, namesto da jim prizna pravico na rento po zakonu o zav. del., izročil prispevke za zavarovanje za onemoglost itd. Pok. skladu, pri katerem je zavarovana oseba pridobila pravico na rento, dotični sklad pa bo te zneske porabil za povečanje rente po predpisih, ki se bedo naknadno uveljuvili za le sklade.
Z dnem objave v Službenih novinah dne 22. marca je uredba dobila zakonsko moč.
Proga Crnomelj-Vrbovsko bo stala 125*6 milij. Din
Priprave ia gradbo proge Crnomelj-Vrbovsko.
Belgrajeka agencija ^Jugoslovanski kurir« prinaša tole vest: Na pripravah za gradbo proge Crnomelj-Vrbovsko se v zadnjem času hitreje dela. Na terenu se nahaja veliko število inženerjev, ki merijo novo progo.
Stroški zn progo so proračunani na 125,600.000 dinarjev.
Vloge pri hranilnicah naraščajo
V JANUARJU 1937 za 12.8 MILIJ. DIN
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle vloge pri slovenskih hranilnicah v januarju t. 1. za 12.872.517 Din. Medtem ko so znašale 31. dec. 1936 (brez obresti) skupaj 999.8 milij. dinarjev, se znašale 31. januarja 1937 1.012,665.110 Din. Del prirastka tvorijo sicer obresti za I. 1936. ki so pri nekaterih hranilnicah že pripisane glavnici, vendar je prirastek večinoma pravi prirastek (presežek vlog nad dvigi).
Ce izpustimo hranilnice, pri katerih so narasle vloge le zaradi pripisa obresti, opažamo prirastek vlog na knjižice pri 7 hranilnicah, prirastek vlog v tekočem računu pri 12 hranilnicah (od 20. ki vodijo tudi tekoče račune) tor prirastek vseh vlog pri 9 hranilnicah. Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8 hranilnicah, število vlog v tekočem računu pa pri 5. Skupno število vlagateljev pri vseli 30 hranilnicah znaša 138.349. Te številke vsekako dokazujejo, da se zaupanje v hranilnice in v denarne zavode polagoma vrača. *
VINSKI SEJEM V LJUTOMERU I«. MARCA
Kazalo je. da bo letošnji vinski sejem slabše uspel kot prejšnja leta. Bil pa Jo prav iako dobro založen, pa ludi dobro obiskan kot prejšnja leta. Razstavljeno je bilo 144 vzorrev vina. največ iz ljutomerskega okoliša, nekaj prav dobrih vzorcev pa je bilo tudi iz Strigovskega in çomieradgon-skega okoliša Ocpna vin je označila veliko vzorcev prav dobro. — Obiskali so razRlavo tudi zastopniki naših oblasti in iz «avske banovine. Iz Oradca je velik avtobus pripeljal goste In kupce, pa tudi drugih Avstrijcev ie bilo lepo število. Domači kupci so pokupili mnogo vina. največ sortiranegn. — Tuji kupci so zaznamovali vzorce, ki so jim ugajali in sklenili nekatere večje kupčije.
Vinski sejem in razstava y Novem mestu. —
Vinarska podružnica v Novem mestu bo tudi letos priredila vinski sejem združen z vinsko razstavo v Novem mestu v nedeljo in ponedeljek, dne U. in 12. aprila t. 1. Razstavljena bodo predvsem vina iz novomeško-mokronoškega vinogorja in pa tudi vina iz Belokrajine. Potrebno je, da ee razstav-1 ï a Ici pravočasno prijavijo in to za novomeški okraj pri pristojni občini, za oetale pa naravnost na naslov banovinske kmetiiske »ole na Grmu ali okrajnega kmetijskega referenta v Novem mestu. Navesti je ime in priimek razstavljalca, vrsto vi-na, vinsko gorico, odkoder vino izvira in pa količino, ki jo bo razstavljalec imel za prodaj na razpolago. — Prijave pa se «prejemajo eamo do 31. marca t. 1. Pozneiše prijave se ne bodo upoštevale. Ob priliki razstave bodo vina komisijsko ocenjena in najboljia vina tudi nagrajena. — Lansko leto je bij kljub hladnemu vremenu, toči in izredno močnemu nastopu peronospore, pridelek vina bogatejši kot prejšnja leta, pa tudi kvaliteta razmeroma prav dobra. Le žal, da manjka primerne propagande in pa tudi primerne prilike za spoznanje kvalitete naših vin. Razstava sama pa bo tudi lep dokaz, da ima Dolenjska prav dobra in konkurenčna vina, ki kvalitativno po okusu daleč prekašajo tuja cenena vina. Obenem je pa ta razstava tudi poučnega značaja, kjer se bo jasno pokazal razloček umnega kletarstva.
0 ^
Brez Bayer-jevega križal J nI Aspirin tablet.I
Vsaka Aspirin tableta ima Baver-jev kriz
:РтТгАШпЦimafâtipi,'Ùj t^ocitffc^
0|lu ie rafiilr pod S .'.I 1583 ud 5 XII I4J(,
Licitacije. Dne 1. aprila bo v pisarni inženerije v Ljubljani prva ofertalna licitacija za izdelavo ceste na sektorju Boričev vrh-Rovte Črni kal. Proračunska vsota znaša 4,334.331.75 Din. — Dne 31. marca bo v pisarni inženjerije v Ljubljani prva ofertalna licitacija za izdelavo dela ceste in cestišča na cesti Skofja Loka-Blegaš. Proračunska vsota znaša 1,039.498.73 Din.
Licitacije: Dne 26 marca bo v intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija za dobavo 2 inotornh žag za rezanje drv.
Dobave: Gradbeni oddelek ravn. drž. želez, v Ljubljani sprejema do dne 25. marca ponudbe za dobavo razne železnine. — Dravska delavnica v Ljubljani, Kobaridska ul. 43 sprejema do dne 26. marca ponudbe za dobavo nafte, oglja, tovotne masti, bencina, strojnega olja, cevi, pločevine i.n dr.; do dne 27. marca za dobavo raznih strojnih delov /.a dravsko delavnico.
Odlog plačil je podaljšan Kinelski hranilnici in posbjilnici v Vidtmi-Dobrepoljah, r. z. 'z n. z od 3 na 6 let od 24. oktobra 1935, obrestna mera pa je s 1. januarjem 1037 znižana na 2%. Nadalje je dovoljen odlog plačil Hranilnici in posojilnici v Lu-kovici. r z. z n. z. za 6 let od 26. januarja 1037 dalje, za dolgove, nastale do 7. dccembra 1036; obrestna mera 2%.
Premije za oliisk zagrebškega volesejma. Zagrebški velesejeni je razpisni nagradno žrebanje za svoje obiskovalce. Najsrečnejši obiskovalec dobi osebni avtomobil, drugo, tretjo in čelrlo nagrado pa tvorijo brezplačna potovanja od Sušaka do Kotorja. Nadaljnje nagrade dovoljujejo bivanje v nekaterih naših letoviščih in zdraviliščih, med njimi v Rogaški Slatini in Cateških toplicah. To je propaganda za letošnji velesejeni. ki bo vseboval predvsem avtomobilsko razstavo.
Nova paroplovna družba na Reki. Na Reki je bila z glavnico 1 milij. lir ustanovljena Soc. Fiuma-na di Navigazionc.
Cerkveni glasbenik
V zadnji številki Cerkvenega glasbenika je odprl urednik msgr. Stanko Premrl anketo o sodobnih problemih cerkvene glasbe, kar je dokaz urednikove žive miselnosti, ki neutrudno sledi časovnemu razvoju ter objektivni resničnosti. Ta pojav je izrednega pomena, ker je omenjeni problem veled silnega naturalističnega vala, ki je v zadnjem času objel ve* svet, tembolj pereč in ker potreba prodiranja v duhovni svet postopoma narašča. Spričo materializacije in mehanizacije, ki preti ugonobiti v človeštvu edino odrešilne duhovne vrednote, je toliko večja naloga prav cerkvene kot sploh religiozne glasbe, da prodira čim globlje v duha in ga oživlja za novo življenje. Zato bo šlo seveda tudi reševanje omenjene problematike tem ožje vštric z reševanjem človeškega duhovnega problema sploh in posebej religioznega doživljanja, ki ga danes prav tako ogroža mehanizacija. S tega pogleda bo razmolrivanje v pričujočem listu lahko zelo plodno, kajti problem se najbolj jasni, če je osvetljen z različnih strani.
Pričujoča številka prinaša nadalje dr. Doli-narjev pregled zgodovine kat. cerkvene glasbe, poleg tega Ferjančičeve spomine iz prve dobe Ce-cilijinega društva. Nekaj tehtnih misli o koralni glasbi je priobčil Stanko Trobina; Stanko Premrl pa sestavlja seznam Foerslerjevih ceK skladb, ki so bile objavljene v prilogah Cerkvenega glas-benisa. Mikavni so po pismih posneti spomini na skladateljsko delo p. Hugolina Sattnerja, ki jih objavlja E. Hochreiter. Kot zvest kronist sestavlja S. Premrl seznani organistov, ki so absolvirali na ljubljanski orglanski šoli tekom 60 let njenega obstoja. Ob koncu si slede organisloveke zadeve, koncertna poročila, dopisi, oglasnik in razne vesti.
Gasbena priloga prinaša nadaljevanje Foer-sterjeve latinske maše, ki je pričela izhajati v prejšnji številki.
Spričo trajne aktualnoeti, ki jo skuša ohranjati Cerkveni glasbenik, zasluži ta glasbeni list vsestranske podpore!	V. V.
h
Modra ptica nas tudi v marčni številki spominja na Puškina in s-icer s pesmi|o Zdravica, ki jo je Puškin spesnil ob prazniku liceja, kjer sc je Šolal. Pesem je dobro in lepo prevedel Božo
Puhimartnov žaj
ubiažuje Originalni omot 125 g Din 35 — kaieljl Dobiva se vseh lekarnah.
Oц|. reg. br 1Ш 3<>.
Borza
Dne 23 marca 1937.
Denar
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizprenienlen na 237.20 238.80.
Avstrijeki šiling je v Ljubljani popustil nu 7.05- 8.05, v Zagrebu pa se je ivrstil na 7.95 8.05, kolikor je beležil tudi v Belgradu.
Grški boni so beležili v Zagrebu 80,00- 31.60, v Belgradu 81.50 blago.
Italijanske lire so nudili v Zagrebu po 2.28, dočim so v Belgradu beležilo 223.80—226 20.
Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 11.70 do 11.99, dočim so v Zagrebu nekoliko narasli nn 11.8450—12.0450. Nadalje so beležili zn konec aprila 11.8650—12.0650, za sredo maja 11.8750 do 12.0750, za konec maja pa 11.90—12.10. V Belgradu so beležili 11.80—12.—.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 3.948.503 din, v Belgradu 2.4-IO.OOO din. Efektni promet je bil v Zagrebu srednji pri slabi tendenci, v Belgradu pa je znašal 1.628.000 din.
L ju b I j a n a. — Tečaji s primo m.
Amsterdam 100 h. gold.....2395.16—2409.76
Berlin 100 mark...... 1759.08—1772.91
Bruselj 100 belg......736.94- 742.01
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.62
London 1 funt.......213.43— 215.49
Newyork 100 dolarjev .... 4344.76—4381.07
Pariz 100 frankov...... 200 92— 202.36
Praga 100 kron......152.54— 153.64
Trst 100 lir ....... 229.69- 232.77
Curih: Belgrad 10, Pariz 20.1625, London 21.445, Newyork 438.125, Bruselj 78.95, Milan 23.125, Amsterdam 240.25, Berlin 176.60. Dunaj 80.40 (81.80), Stockholm 110.55, Oslo 107.75, Kopenliagen 95.70, Praga 15.31. Varšava 83.10, Budimpešta 8i!.—, Atene 8.90, Carigrad 3.45. Bukarešta 8.25 Helsingfors 9.405, Buesnob-Aires 132.125.
Vrednostni napirii
Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 87—88 agrarji 52 -58. vojna škodi, promptna 406-400, begluške obveznice 7.6—77 4% sev. agrarji 51--53. 8% Blerovo posojilo 93—95, Blerovo posojilo 83—85. 7% posojilo DHB 97—09.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 87 50 den , vojna škoda promptna 405—406 (405). dalm. agrarji 71.75 den., 8% Blerovo posojilo 93 95. 7% Blerovo |4isojilo 82 85. Delnice: Priv. agrarna banka 195 -212 ( 203), Trboveljska 280—290 (280), Gutmann 40-50, Isis 16 deti., Osj. livarna 160—170 (165). Osj. sladk. tov. 195 den.. Danica 39—41.
Belgrad. Drž. papirji: Vo;na škoda promptna 403-401 (408. 403), 5. 400 den. (398), begluške obveznice 74—75 (75), dalm. agrarji 72—74.50. 8% Blerovo posojilo 97 bi., 7% Blerovo posojilo 84-Sli. 7% posojilo DHB 97—101, 7% stab. posojilo (87) Delnice: Priv agrarna banka 197 den.
Žitni trg
Soinhor. Pšenica: bč. okol. Sombor. Gornja bč., srem., slavon. in gor ban 162—16-1, ban. ljBO do 162, bč. ladja Begoj 170—172, bč. ban. potiska šlep 170—172. Koruza: bč., srem. garant, kval. 85—87. Moka: bč. og. ogg 250- 265, '230—245, 210 do 280, 190—200. 160—180, 105-110. Vse ostalo neizpreinenjeno. Tendenca čvrsta. Prometa 40 vag.
Novi Sad: Pšenica: bč. potiska 170—172. sluv.. srem., bč. 162—164, ban 160—164. - Oves: bč., sretn., slav. 104 — 1(16. — Koruza: bč.. srem nova 86, ban. nova 84- 85. — Fižol: hač. srem. beli — brez vreče — 235—240. Vse oslalo nespremenjeno Tendenca čvrsta. Promet velik.
Živina
Mariborski živinski sejem, 23. marca 11137.
Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 2 konja, 5 bikov, 110 volov, 373 krav. 6 telel. skupaj 496 komadov. Povprečne cene za kg žive teže: debeli voli 4—4.50 din, poldebeli 3.50 -4 din. plemenski 3.25—3.75 din, biki za klanje 8.20—8.60, klavne krave debele 3.25—4.50 din. plemenske krave 3—3.75 din, krave zn klobasarje 1.50 2.50 din, molzne krave 3.50— 3.75 din, breje krave 2.50 do 3 din. mlada živina 3.50—4 din, teleta 4.50—6 dinarjev. Prodanih ie bilo 276 komadov.
Vodušek. Peter Donat je oskrbel prevod govora, ki ga je F. M. Dostojevski imel ob priliki odkritja Puškinovega spomenika v Moskvi leta 1880 in v njem začrtal človeško misel Puškinovega književnega dela ter njegov pomen za ruski narod, na koncu pa povdaril veliko eposnbnost vživljanja v duha drugih narodov, ki jo |e Puškin izpričal. Bogomir Magajna je objavil prvi del vsoje nove novele Jerinova Lida. Anton Podbevšek je prispeval odlomek iz svoje še neobjavljene knjige z naslovom Neznani Jakopič. Nov sotirudmk Modre ptice pa je Janko Lavrin, profesor za ruski jezik in literaturo na vseučilišču v Nottinghamu, ki je napisal nekaj misli o tvornem skepticizmu.
Češke literarne nagrade. Nagrade praške založbe Melantrich so letos dosegli Ivan Olbracht, čigar roman Nikolaj Suhaj je preveden ludi na slovenski jezik. Nagradili so mu zbirko novel »Golet v dolini«. Jožef Kopta jc uspel z romanom »Zlati vulkan«, ki predstavlja drugi del obsežne trilogije. postavljene v Korejo, Vladimirju Netlu, 28-letnemu pisatelju, pa so nagradili roman Dva pri mizi«.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Srrrta, >t. marca; U Odlomki Wntrnorjcvlh oper (ploščo) - Ш5 Vrctne, poročilu _ 13 Са». uporni oli-vrstil» - 13.1.1 Orlusova ura (liiuliJuki orkester) - H Vreme, bnr/.a — 16 Mladinska ura: Velikonočni ohlfnji v Dalmaciji I«, prof. Mirko Avnenak) - 14.20 Kako si napravim lcrnrlj, II. del (B. Miroslav Zor) - 1S.-W koncentracija Konpodamtva (k. MIlan Valant) jft (■'lis, vreme, poročila, nporrd, obvestila - l!Un Vue. ura: Prosvetno delo Amlrljo .Tovanovičn (Oavrn Milo Scvlč) - 19..V) Snhovskl količek - -JO Rezervirano za prenos - 11.80 Oporni svoki (Radijski erkestorl -??. ,vre'"c- poročila, spored _ 22.1» Oporni /vnki (Radijski orkenter).
Drugi programit
Srrdn, tt. »inrra: ttrlgrad: 19..VI Vokalni kvartet •ЈП.:И1 11 u mor - 21.80 Arije - 7.agrrli: 2П.Ж1 I.JnhlJnnn — Dunaj. 19 311 Koncert po željah - 20.2Л litru - 22.20 Dunajske melodije - Trst MIlan: 17.13 Komorna irlas-lin - 21 Iffrn — 22 Orkestralni koncert - Rlm-tlart: 21 Opera - l'iagn: I9.J0 lla.lljnki film - 21 OrkMlral nI koncert - Variora.- 20.15 Arije - 21.li Chopinov koncert _ 21.45 Tlnrlinva knntaln - Hnmhurg. 21.IS Stari inoJMrl _ Kiitn: 20.4.1 Ženske v Pnoclnllevlh opcrnli - Frankfurl. J0.4S (ilnubenl kalmrrt - Stuttgart: 20.1,i niodnliftki orkc-lcr — ncromiin*tet: 19 13 ktnečks (rodim - 20.10 \nrodn* pesmi - 21.OJ N'eznnnn Mnffmnnnnv* delu — Stranhnino: 21.IA Opern.
V varstvo holandsko plovbe je odšlo na špansko obal nokaj podmornic, katere vidimo na sliki.
99
Se danes moram umreti!"
Resnična zgodba s filipinskega misijona
Nemški misijonar Stukenberg SVD poroča iz evojega misijona na enem iz Filipinskih otokov o zanimivem, pa obenem žalostnem dogodku, ki ga je doživel jeseni preteklega leta. Takole piše: Nekega jutra je na vse zgodaj potrkalo na vrata moje sobe; najprej boječe, potem bolj pogumno. Pol v spanju sem vprašal, kaj je in kdo trka tako zgodaj. »Oče, jaz sem«, je odgovoril prišlec in z boječim glasom povedal svoje ime. Bil je eden izmed učencev, ki so hodili v mojo šolo, star okrog 15 let. »Počakaj malo,« sem mu rekel, »takoj bom odprl.« Napravil sem se in odprl vrata. Pred menoj je stal učenec zbeganega in bledega obraza, z zaspanimi očmi in razkuštranimi lasmi. »Pa kako si vendar mogel tako zgodaj priti,« sem ga vprašal, »ko eo vendar še vsa vrata zaprta?« — »Oče, obzidje sem preplezal.« To rekši, me je proseče in milo pogledal. »Vstopi torej,« sem ga povabil, »sedi in mi povej, kaj želiš tako zgodaj.« Nič dobrega nisem pričakoval. Deček je bil namreč eden izmed tistih, ki so bili šele nedavno krščeni in je bil edini katoličan v družini.
Deček je moje povabilo odklonil: »Ne, oče, ne morem 6e muditi. Prodno vzide solnce, moram umreti, in prihajam le zato, da se spovem.« Hodil je že prej nekaj časa k pouku za prvo sv. spoved in sv. obhajilo. »Kdo ti je pa rekel, da boš že danes umrl?« sem ga začudeno vprašal. — »Oče, to vem Čisto gotovo! Ko bo ura šest, boš zvedel, da so me našli mrtvega. Hitro me torej spovej, da bom mogel v nebesa.« — Mirno sem mu odgovoril: »Predragi, prav rad te bom spovedal, samo povej mi, odkod veš, da boš danes umrl.« Vprašujoče in proseče me je pogledal, potem pa hitro segel v žep in izvlekel iz njega ostro bodalo. Nehote sem se ustrašil, ga prijel za roko in mu bodalo vzel. »Kaj hočeš z bodalom?« sem ga vprašal ves razburjen. Fant pa je pri tem začel jokati: »Oče, s tem bodalom se bom danes zjutraj umoril, še preden vzide solnce.«
Položil sem bodalo na slran in ga prosil, naj
mi pove v9e, kako je prišel do tega sklepa. A precej časa je minilo, preden je spet spravil besedo iz sebe; in solze so mu dniga za drugo drsele po licih. »Oče,« je začel nato, »že tri dni nisem bil doma. Ni mogoče več prenašati. Starši me vedno le zmerjajo in tepejo, ker sem katoličan. Več dni ni-jem doma dobil nobene jedi in sem si jo mora! izprositi pri 6vojih prijateljih; beračenja pa me je tako sram. Tri noči sem že spal zunaj pod drevjem, ker sem se bal iti domov. Zdaj sem še zbolel. Ne moreni več vzdržati, zato sem trdno sklenil, da svoje žalostno življenje končam. Prosim, daj mi bodalo nazaj in me spovej. Potem moram iti.«
Skočil je pokonci, da bi vzel bodalo. Zadržal sem ga in ga prepričeval o zlobnosti njegovega namena, kako hudo bi s tem Boga razžalil, kako bi sebe spravil v večno nesrečo in da ga sploh ne morem spovedati, dokler ima tak naklep. Dolgo sem fantu govoril in ga tako polagoma pomiril. Ko je bila ura šest in jo solnce vzhajalo, веш mu smehljaje rekel: »Poglej, prijatelj, zdaj solnce vzhaja, in ti vendarle še živiš, in upam, da kmalu tudi v tvoji duši vzide solnce. Prosiva Boga za odpuščanje zaradi slabega namena, ki si ga imel... in prihodnjo soboto boš z drugimi učenci vred prejel prvo 6veto obhajilo.« Obraz so mu je sčasoma razjasnil in ginjen se mi je začel zahvaljevati. Dal sem mu potem še dobrih nasvetov glede staršev in sorodnikov in mu obljubil, da se bom eain pogovoril s starši in vse uredil. Potem sem ga vzel s seboj v kuhinjo in mu dal dober zajtrk, kar je dokončno pomirilo prej za samomor odločenega mladeniča. Medtem pa sem dal skrivaj poklicati njegove starše, ki so bili nemalo presenečeni in jih je bilo sram, ko sem jim pripovedoval o dogodku. Tako sem dosegel spravo. Starši so mi obljubili, da ne bodo nikakršnih težav več delali sinu zaradi njegove katoliške vere, in to so do zdaj tudi zvesto izpoljnjevali. Veliko pa je otrok v tukajšnjih družinah, ki bi radi prišli v katoliško Cerkev, če bi jih zaslepljeni starši toliko ne ovirali.
Nesreče radi snega m dežja
Zaradi dolgotrajnega deževja se je zadnje dni pri Sperone blizu Rive ob Gardskem jezeru udrla zemlja, ki je zgrmela na zahodno stran ceste, ki vodi ob jezeru. Naenkrat je bilo na cesti kakih 5000 kubičnih metrov zemlje in grušča. Vee promet po tej cesti med Rivo in Salo je prekinjen za več dni.
Tudi sicer je elabo vreme zadnjih dni na Tirolskem povzročilo več nesreč. V vasi San Giorgio pri Ri vi je med nalivom treščilo v vaški zvonik, nakar je poškodovala strela več bližnjih hiš. Nastali požar so pravočasno pogasili.
Blizu St. Moritza v Švici je snežni plaz na re-tijski železniški progi povzročil veliko železniško nesrečo. Tik, preden je privozil po progi osebni vlak, ee je na progo vsul velikanski plaz. Ko je nato z vso hitrostjo pridrvela lokomotiva, se je vsa zarila v plaz ter nalo zdrsnila po nasipu v spodaj grmeči potok. Pri tej priliki je bil ubit strojevodja. Progovni mojster pa. ki je takrat stal na lokomotivi, je bil hudo ranjen. Ker se je lokomotiva s tako silo zaletela v snežni plaz, 6e je odtrgala od drugega vlaka, kar je bila še velika sreča, ker so zato vsi vagoni osebnega vlaka ostali na tiru. Zato tudi noben izmed popotnikov ni bil ranjen.
Na avstrijski progi v takozvanem Gesiiuse pa
Meč islama. Takle meč islama v obrambo islamske vere je Mussolini dobil v dar od tripolitanskih inu-elimanov. Izročil mu ga je v tripolitanski puščavi ob posebni slovesnosti berberški кпта Jusuf rekoč: »V imenu islama tebi, zmagoslavni duce, izročam mfii islamske vere, da boš branil preroka'«
je priletela na železniško progo velikanska skala, katera se je utrgala visoko gori na železnico zaradi prevelikega deževja. Med tem je privozil na kraj nezgode osebni vlak, ki je zadel v skalo. Zaradi sunka se je lokomotiva prevrnila in 4 osebni vagoni so skočili s tira. Ranjeni so bili pri tej priliki strojevodja, vlakovodja, kurjač ter 7 popotnikov. Ker je sedaj proga zasuta, je promel na njej ustavljen.
Žalovanje pri Kanahih
Na različne načine izražajo razni narodi svojo žalost tudi na zunaj Nekateri bolj izrazito, drugi manj. Na posebno pretresljiv način [Ni to store Kanaki, pleme na Novi Gvineji. Kadar Kanaku umre kak sorodnik ali kak drug človek, ki mu je bil zelo drag, si v znamenje globoke žalosti odreže kak prst na roki ali na nogi ali pa se kako drugače pohabi. Tako zahteva star običaj pri teh divjih plemenih in zato so taki slučaji zelo pogosti. Dobiti je mnogo mladih in sicer zdravih mož, ki jim manjkajo posamezni prsti na rokah ali na nogah, ker so jih porezali iz žalosti zaradi smrti kakega človeka, ki so ga posebno ljubili. Če pa se zdi Kanaku izguba dragega umrlega tako velika, da je ne bo mogel prenesti in da ne bo nikdar več mogel biti vesel, si pa v znak hude žalosti vzame življenje. Tudi taki slučaji niso redki. Tako se je celo ob smrti nekega misijonarja, ki so ga Kanaki zelo ljubili, nekdo iz same žalosti eam usmrtil, še preden so mu mogli to zabraniti.
Utnljivo je, da se misijonarji zelo trudijo, da bi ljudstvo prepričali o nenaravni pretiranosti takega žalovanja, a se jim to ne posreči vselej, kakor dokazuje omenjeni primer. Tako globoko je ta zabloda poganstva ukoreninjena v njihovi miselnosti.
Psi pognali 600 ovac v reko
Blizu kraja Trubenhausen pri Kaseelu na Nemškem je nekdo prignal velik trop ovac, katere je po potu prodajal. Vseh ovac je bilo 6-15. Ko so po noči ovce v vasi pod milim nebom počivale in prenočevale, so 6e jih lotili tamkajšnji psi. Ovca pa je silno plašna živalica, ki beži pred vsako stvarjo. Tako so preplašene ovce kar sredi noči druga za drugo bežale, psi pa so veselo lajali za njimi. Ker je prva ovca zavila naravnost v reko Gelster, ki tamkaj teče, so vse ovce po ovčji nnvadi udarile za njo. V vodi so se tako stisnile skupaj, da so zajezile vodo, katera je začela teči čez nje. Pri tem je poginilo 196 ovac. Sedem ovac pa je bilo tako poškodovanih, da so jih morali takoj zaklati. Tudi več drugih ovac je bilo toliko poškodovanih, da so jih morali zaklati. Tako so psi lastniku ovac povzročili veliko škodo.
širite katoliško časopisje!
Znanstveno sredstvo odkrije zločin
V Ameriki se je vršila zanimiva kriminalna preiskava. Glavna oseba je bil neki Henry Den-hardt, namestnik predsednika v državi Kentucky. Ta je prebival v mali vili pri La Grange. Neko noč je z vso skrbjo poklical po telefonu policijsko postajo; in ko je uradnik prihitel na njegov dom, mu je zelo spretno hlinil svojo žalost in mu pripovedoval dramatično zgodim, kako se je njegova žena, gospa Verna Tavlpr, po nesreči ustrelila, ko je neprevidno prijemala in obračala v rokah revolver.
Roka nesrečnice je krčevito stiskala orožje, iz katerega je prišel usodni slrpl; vendar pa so že po prvih preiskavah uradniki sumili, da pripovedovanje moža ne odgovarja resnici. Tedaj so uporabili najnovejšo metodo »foroskopije«.
Vprašali so ga še prej: »Ste morda uporabljali kakšno orožje v zadnjih petih letih?«
»Ne!«
»Prosili bi torej, da bi nam dovolili izvršiti kratek kemičen poskus.«
Najprej so kemično izčistili količino parafina: potem ga pa dali v posodo. Ko se je ta tvarina pri 50 stopinjah Celzija utekočinila, so jo izlili na desno roko Denhardta, tako da je prekrila vso njegovo dcsnico.
Ko se je parafin strdil, so ga počasi odvzeli in na njem je ostal natančen odtis roke. Medtem je drugi pripravljal v mali posodici mešanico žveple-ne kisline in drugih kemičnih elementov. Parafin, katerega so sneli z roke, je bil popolnoma bel, brez vsakega najmanjšega madeža. Potopili so ga v žvepleno kislino, in... Na parafinu so tedaj opazili prav majhne vijoličaste pikice. Policijskj uradniki so lahko takoj spoznali resnico: da je mož lagal in da je v zadnjem času vsaj enkrat izstrelil iz revolverja.
Iz česa so to sklepali? Iz onih vijoličastih pikic na parafinu. Kajti pri strelu se krogla razgreje in vzame dušik, ki je v zraku v neposredni bližini. To povzroči, da se tvorijo razne molekule nitrata, katere se potem ustavijo na prstih in na zgornjem delu roke, ki revolver izproži. Te molekule, ki se ne vidijo s prostim očesom, so zelo številne. Pronicajo v luknjice na koži in ostanejo tu do pet dni. Ko se razgreti parafin polaga na kožo, ee vse luk-
njice razširijo pod vplivom visoke toplote. Tist« molekule nitrata potem vsrka parafin. Te so šo nevidne, a v žveplani kislini postanejo vidne.
Isti poskus eo ponovili na roki ubite gospe, kjer pa je parafin ostal brez najmanjše vijoličasto pikice. Sklep je bil jasen in obenem za moža usoden: gospa Verna Taylor ni sama sprožila revolverja. Orožje ji je bilo dano v roko že potem, ko je izdihnila.
Moža so koj zaprli.
i d
Ženske klobuke iz oblancev so začeli delati v Ameriki.
Priprave za angleško kraljevo kronanje
Ženske kraljevske šole za ročna dela v Londonu t ko dragoccno oblačilo, katero bo angleška kraljica
noeila ob kronanju.
Ker bo pri kronanju angleške kraljeve dvojice v Londonu velik naval, da no bodo mogli vsi videti slovesnosti, so v Londonu in drugod postavili aparate, s katerimi bo od daleč mogoče gledati vse slavnosti. Take daljnovide so iznašli pred nekaj loti ter so jih sedaj že toliko izpopolnili, da prizore lahko snemajo kakor za film 1er sliko istočasno potem gledajo v drugih krajih.
Na mesta tO božjih zapovedi
odslej Hitlerjeve zapovedi!
V uradnem glasilu nemškega mladinskega vodstva je bilo priobčeno določilo, kako naj se v prihodnje 10 let stari otroci priključijo v državno mladinsko zvezo. Tam je v tem oziru izdano to-le uradno navodilo:
»Ko bodo dne 20. aprila, na rojstni dan vodje, najmlajši poklicani v narodno-socialielične vrste, bo to prvi uradni dan narodno-nacionalistične države v življenju mladine, ko bodo slovesno odkrite nove table življenjskih zapovedi ter ee bo mladina postavila pod narodno socialistično zapoved. Tisočere življenske zapovedi preživelih ustanov in zastarelega mišljenja smo vrgli ob tla in jih razbili. V mladini ee dviga nova postava življenja z novimi temelji...«
Tako poganstvo razširja narodni socializem 1er misli, da bo s takimi frazami zadušil Cerkev!
55 ljudi žrtev plina
Iz Kapstadta v Južni Afriki poročajo, da je v zlatem rudniku Germisson strupeni plin zahteval več človeških žrtev. Strupeni plin, ki ве je začel razvijati v zlatem rudniku, je udaril na dan ter zastrupil 487 ljudi. To se je zgodilo pretekli petek. Od petka zvečer je v tamkajšnji bolnišnici zaradi zastrupljenja umrlo že 29 ljudi, drugih 26 ljudi pa je v ponedeljek Se umiralo. Tako jo plin zahteval 55 človeških žrtev.
Nesreča je nastala tako, da ee je pod zemljo vnel ogenj, ki se je tam razvijal tako dolgo, dokler ni zažgal lesenih opažov v jaških. Pri tem je požar začet povzročati strupeno pline, ki so človeškemu življenju tako nevarni.
I ,1111114
шшш^шшш^^шшш.

Slovenska pesem v srcu Šumadije
Kragujevac, 20. marca.
Iz Belgrada smo se v soboto opoldne podali proti jugu. Pozdravljala na« je hribovita Sumadlja, odeta v pomladansko zelenje in cvetje. Ob 2 smo prišli v Kragujevac. Iznenadeni smo bili, ko smo ob prihodu viaka v postajo začuli zvoke pozdravne koračnice, katero je zasvirala vojaška godba. Na postaji je bila velikanska množica občinstva z županom g. Kamenkom Božičem na čelu. Poleg njega smo opazili zastopnike vseli vojaških oblasti v mestu. kar je zborovce zelo navdušilo, ko so videli, da imajo vse oblasti razumevanje za njihovo pot. Seveda pri pozdravu ni manjkalo šol in učlteljstva. Prisostvoval je tu tudi tov. predsednik okrajnega društva JUU g. Mihajlovič Dragiša, priznan pedagog. Zupan je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad našim prihodom, ker s pesmijo utrjujemo bratstvo. Zeli, da se v Kragujevcu razlega slovenska pesem, saj je v pesmi izražena narodova duša. Otroški zbor narodne šole je pod vodstvom tovarišic zapel himno »Hej Slovénie in »Po jezeru«. Zborovci so bili ginjeni in so navdušeni ploskali malim pevcem, videč, da se goji tu tudi naša slovenska pesem.
Po zahvalnem govoru predsednika UPZ se je* razvil v četrt ure oddaljeno mesto sprevod. Na Čelu je godba neumorno igrala koračnice. Nato smo se razvrstili mi, za nami ves oficirski zbor z županom, za njimi pa šole. Ob cestah pa nas je pozdravljala množica ljudi. Ni bil to pozdrav samo nam kot osebam, bil je to pozdrav slovenski pesmi. Tu živeči Slovenci so bili ginjeni, da bodo lahko daleč od rodne zemlje začuli domačo pesem.
Sprevod je krenil skozi mesto k spomeniku zmage in padlim Šumadinfcem. Tu je spregovoril g. Mihajlovič Dragiša, predsednik JUU za Kragujevac. Rekel je, da čuti, kakor da se Triglav in Sar planina strinjata v eno telo in z njima vred oba bratska naroda v en dih. Učitelji smo posredniki za ulrditev bratstva in bratske ljubezni. Gostoljub-
ni meščani, kakor znajo biti samo Srbi, so člane povedli na svoje domove, kjer so jih prav razkošno pogostili. Zvečer je priredila mestna občina v hotelu »Jadran« svečano večerjo, katere se je udeležil g. župan z drugimi funkcionarji. Vse jo potekalo v prisrčnem prijateljskem razmerju, saj nas lako sprejemajo, kot more to le brat brata. Zabavala nas je kapela pevačic, katera je svirala odlične koncertne komade.
Po večerji je bil v isti dvorani koncert. Bila je napolnjena do zadnjega kotička. Napolnili so jo Slovenci, ki jih je tu prav mnogo, saj je tudi lastnik imenovanega hotela Slovenec, še v večji meri pa domačini. Udeležil se ga je župan, general Krča-lifi in drugi odličniki. Koncertni program je bil izveden prav dobro. Občinstvo so navdušile zlasti narodne pesmi in pa Adamičev »Potrkan ples«, katerega smo morali ponavljati. Kritika je ugodna in nam je pot odprta, kar se čuti pri vsej naši poti.
Vsi navdušeni od lepote naše pesmi, so se med nas pomešali domačini in smo pokramijali tja do polnoči, ko je naš potni maršal dal povelje za spat. Seveda smo ga disciplinirano ubogali.
Kragujevac, 21. marca.
V današnjih belgrajskih časopisih je objavljena kritika našega koncerta od najuglednejšega kritika dr. M. Milojeviča. Med drugim pravi, da se je zbor najlepše oddolžil spominu svojega patrona. Posebno je pohvalil base, za njimi pa nikakor ne zaostaja celota. Glasovno je odličen in homogen. Manjka, pravi, nam živahnosti. Res, da je slovenska pesem živahna, toda nekatere zahtevajo počasen in otožen izraz in jo more občutiti samo slovenska duša. S tem smo priporočeni vsej javnosti.
Poslovili smo se od dobrih in gostoljubnih Kra-gujevčanov ter se odpeljali do Lapova, kjer smo prestopili na progo proti Južni Srbiji. Naslednja postaja je Niš.	še.
V delavnici govora
Predavanje, hi bi moralo slehernega zanimali
Ljubljana, 23. marca.
Pod okriljem Pedagoškega društva je predaval snoči ravnatelj gluhonemnice Fran Grm o per-cepciji in notranjem grajenju govora ter neniotah. Govor, najvišja dobrina človeka, ki se ji imamo zahvaliti za vse, kar premoremo in ki pomeni tisto krono stvarstva, s katero se tako radi in opravičeno ponašamo, Je v svojem snovanju še danes zagrnjen v mnoge tajne. Uporabljamo ga po mili volji kakor prožno igračo, pa morda prav zato ne čutimo potrebe, da bi se kaj dosti izpra-ševali, odkod je in kako se snuje. Le redki so med nami tisti, ki neutrudno prodirajo v to veliko skrivnost in nam luščijo iz nje novih spoznanj. Med temi je Fran Grm, ki je posvetil vse svoje življenje baš temu velikemu iskanju, saj ga je do tega gnalo že njegovo poklicno delo v gluhonem-nici, kjer je treba govor šele iz temeljev ustvarjati. čiovek bi po pravici pričakoval, da bo njegovo predavanje našlo polno dvorano, zlasti lep odziv pa med učiteljstvom, ki mu je bilo v prvi vrsti namenjeno. Saj je naposled govor temelj vsega pouka in vzgoje, šola ga mora šele prav oblikovati in mu dali resnično veljavo. Na žalost pa nismo mogli med poslušalci našteti niti tucat pedagogov, ako izvzamemo učiteljstvo gluhonemnice in pomožne šole, ki je bilo častno zastopano. Predavatelj jc očrtal najprej razna možganska središča, ki so važna za sprejemanje in oddajanje ž.ive besede, nato pa delovanje teh središč potom živcev. Za govor so posebno važni čelni možgani, ki so center apercepcije. Apercepcija je zmožnost, od mnogih predstav, ki jih imamo, na eno pozornost obrniti, jo z vso jasnostjo prikazali. Asocijacijski center v zadnjih temenskih možganih omogoča predvsem logično mišljenje. Besedni pojini so shranjeni v možganski skorji, tako zvanem pojmišču. Od tu izhajajo pobude za govor preko motoričnega centra v govorne organe. Govorno dogajanje se deli v tri "stadije: priprava govora v duši in čustvu, dikcija ali sestava notranjih besed in naposled artikulacija, to je tvorilev zunanjih besed. Sluh in vid sta čutilni okenci, koder sprejemamo govor. Sluh je za govor važnejši od vida. Vendar se je mogoče tudi samo potoni vida naučiti govora, kar dokazuje pouk v gluhonemnici. Pri tem pouku je še vse polno problemov, ki čakajo rešitve. Ob koncu svojega izvajanja, ki 1»i zaslužilo, da se ga objavi v celoti, se je predavatelj dotaknil še različnih nemosti, zlasti sluhoneniosti, katere
Lepi novi modeli
velika izbira v salonu
hl0lHJt*0V_M. Jalm
1 £T à Stoina ulica 2
za Veliko noč
Solidne cene!
КГ1
vzroki še niso povsem pojasnjeni. Do neke dobe je prav za prav vsak otrok sluhonem, to se pravi, da sliši, pa vendar ne govori. Zato je težko določiti mejo, kjer se začno sluhonemost kot bolezenski pojav.
Zelo zanimiva Je bila nato demonstracija z malimi gluhonemci, ki jo je pokazal njihov razrednik. strokovni učitelj g. Karol Puhar. Opisal nam је, kakšni so bili ti siromački, ko jih je dobil v roke ter nam nazorno pokazal, kako jih je začel pripravljati za govor z različnimi dihalnimi vajami, koliko govora so potem pridobili v prvem in drugem razredu in kako se že spretno izražajo sedaj v tretjem šolskem letu. Opozoril je na mnoge težkoče v artikulaciji, ki izvirajo iz optičnih zamenjav poedinih glasov. Sele kombinacija in primerno razvita inteligenca pomaga gluhonemcu preko teh težkoč. Otroci so že zelo spretni v branju od ust in govore prav razumljivo. Prisrčno se je zdelo zlasti, da so svojega učitelja tikali.
Tako sta potekli dobri dve uri, ki ostaneta peščici poslušalcev gotovo v hvaležnem spominu. Zanesli sta ju v svet, ki nam je sicer blizu, pa vendar tako daleč, v skrivnostno delavnico žive človeške besede.
1
jputi
Prireditev v Pianici odpovedana
Nepovoljno vreme, menjaje sneg, dež in veter, tudi na novi termin od 22. do 20. marca ne dopušča izvedbe prireditve v Planici. U. S. Planica je sklenilo preložiti prireditev na poznejši čas, ko nastopi popoln preobrat sedanjega vremena in takrat izvesti prireditev v skrčenem obsegu. Snega je v Planici še preko pol metra ter je verjetno, da se bo vreme vsaj v aprilu obrnilo na bolje. 1'ri sedanjem vremenu pa ni mogoče organizirati prireditve, ker je riziko deževja ali vetra prevelik.
Uradna vremenska poročila
Zre*" za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujaliu-prumetn« zveze v Mariboru, Jugusiov. llmakuiyurtne Zveze, Slovenskega planinskega društvu in Metmro-luikega instituta tjublianske Univene
110 Htauju 7. line 28. muren 19:17 ob 7. urt zjutraj.
Hatete-Plauica: ."(, dežuje, 20 južnega snega.
l'Iunlca-Slatiiu: U, sueit, 7 južuega snega nn 411 podlago, mala skukatniea uporabna.
1'lanica-Tamar: —2, sneži. Južen sneg nn lilo osro-njenega suiga.	. , „
l'cć, l'cteUuicks —2, snožl, 15 Južnega «noga nu 110 podloge.
Triglavska Јег.: —fl, jasno, sever »KI suhega snegu.
Staniče va kača: —t. Jasno, severozapadiiik.
Histrii7i, Boh. јсг.: 7, oblačno, vetrovno.
lin/re: 1, enožt un 811 podlage.
Krvavec: —2, sneži, 10 novega «neg« n« 1.41 podlage, severozapadnik.
Po stanju r. dno 22. mnrac 19:ii.
GorJuSe: 30 južnega snogn.
Planinske kote. oskrbovane za Velikonočne praznike.
V planinah leži nd a do 5 metrov snega loko. dn so kolniiie visoko zalite 1er imn planinec aiiiutar najugodnejšo priliko za planinsko sniučiinjc. Od no tola Sr Janez oh lloli jezeru, kjer si vsakdo Inliko privošči primeren oddih pred vzponom, vodi pot do SkaluHkega <lnma na I oglu ki leži na krasni točki » pogledom nn celokupno Triglavsko pogorje Srnii-čnrja vodi pot preko Oovnjačn v Pom na Konu -pet ur. Komna .ie raj za smučarje. ki najdejo zave tišiV v novem planinskem domu in v krni pnil Hogn t i nom. Preko planine ltazor vodij i zimske n-nrkiie_l.ii' du l.oče pl i Triiilnrskih Jezerih, ki le sedaj redno
povišanje cen!
Radi novega obdavčenja konfekcijsko izdelanih oblek se bodo podražile pri nas izdelane TŽVAR obleke od 1. aprila dalje.
Do tesa roka nam !e še mosoče prodajati po nizkih cenah.
Vsled tega si pravočasno zasiguraite ?n nabavite čimpreie naše cenene in
prvovrstno izdelane obleke.
»
TIVAR OBLEKE
v
тнтопшкша

oskrbovana. Preko Hribaric pripoljojo «muči na Triglavski ktlenik do Stanlčeve koči. ki loži ob robu naJlopSlh visokogorskih smuških terenov. Spust odtod skozi Zgiir Krmo v Mojstrano. Izletnikom iz Krnuj.-kc gore nudi Vršič lzborue sniuèke terene ter Erjavčeva koča piimerno zavetišče. Roblekov dam na Uegunj-ščlei bo od velikonočne sobote dalje rudno oskrbovan vsako nedeljo, Koča ua Ljubnikii bo pritegnila marsikaterega turista na razgledno točko pred Btegaàem. Tudi v Kamniških planinah je smuka izborna ter Je v višinah povsod nad 100 cm snega. Krvavoc ima visoko zalito pobočje ter nudi idealno smuko proti Križ-ki Planini. Velika Planina nudi prostrana pobočja, katera pokriva preko 101. eni suhega snega. Kamniško Bistrico bodo posedli Številni izletniki, ki si želijo sonca in krasnega pogiida nn zasneženo Kamniške I planine. Г)от n« KoroSiel ie že oskrbovan. Planinci, Izrabiti' prosti čas ob praznikih ter pohitite v naravo.
L7.SP (Slulbeno). Drevi ob 18.30 v damski sobi kavarne Emona soja tehn. in upravnega odbora. Važno — vsi In točno.
Zveza slovenskih lahkoatlelsklh klubov. (Službeno). v srodo, 24. t. m. se vrši seja tehn. odbora ob IS v klubsiii sobi kavarne Union, vbod iz Frančiškanske uilee, iatotnm ob 19 seja upravnega odborn.
Slalom kitih 31. Opozarjamo vse članstvo — zlasti tekmovalce - da bomo izvedli 28. in Î9. miliva interne klubske tekme v alpski kombinaciji na Pokljuki. Zato bo v sredo, 21. marca kratek sestan-jk tekmovalcev v kjuhovein lokalu ob 17. Zn vse ostalo članstvo pa naj bo ta torinin namenjen družabnemu svidenju nn naših snežnih pobočjih na llorjuš.ili.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Iz «oje U. c. in .1. seje t. o. 5. marca 1W7.) liazpis cross-country tekmovanja SK Ilirije 21. t. m. sc vzorno na znanje in odobri preložitev terminu od 19. na 21. t. m. Verifikacije: čitajo se z pravico nastopil takoj za: ASK Primorje: llerčič Jože, Jcrnojc Frane, SK Ze lezničar: Zimlč Dušan (1919), Stalekar Karel (Urj(l), Košir .lože (19201, I.eilltiek Stanko (1920), Storn Ivan (1919). Kardlnnr Josip (19191. SSK Maraton: Zorak En geibert, preji' ASK Primorje, ki se opozarja na čl. 2. t. p. p. S pravico takojšnjega nastopa s pridržkom, dn bodo prijavnice poslane JI AS u tedaj, ko klubi predloži lo rojstne liste: ASK Primorje- Sustar Anton (19191. SSK Maraton : Kovačič Karel (19120). Sodee Karel (1920) SK Železničar: Orel Stanko (1920). Opozarjajo «e tem potom vsi klubi, dn morajo pri prilo-žitvi junlorskih prljovnlo priložiti glasom sklopa ohč nega zbora .ll.AZ e, z dne 51. decembra njihov? rojstne listo. - Vzamejo s" rin znanje zapiski e. e. moetinga SK Mure lil c. C. prv. LJubljane (Sl\ Ilirija) od 7. t. m. — Poziva se zbor lahko atletskih sodnikov v Maribora, dn skliče likvidacijsko skupščino Istotako Povorjenlštvo ,Tt,AZ e in n slednji odvesti Zvezo. — Poziva se posleitlljlr v Izogih piinlodleam izvlrajočlm iz kazn prav Jt.AZe SK Kranj, dn ro.SIJe sezname atletov, ki -o nastopili v lotu 19H-,. dalje atlelov. ki tih želi Imeti verificirane ludi v bodoče, in seznam terminov prireditev, vse v 2 izvodih.
Izdelovalnica likeriev. desertnih vin, sirupov in žganiarna
muw рпшшс
Maribor - Gosposha ulica štev. 9
Te;elon 25-80
Na drobno Na deliclo
Rum, honfah, liherii.
ssivovha, brinjevec, drolcnlta, ftlekovaca
$РШЈ/ШША: Greniah in «ermui
Razpis
' Občina Podvelka. okraj Maribor desni breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovune prošnje, opremljene z zahtevnimi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti v roku enega meseca po objavi tega razpisa pri jiodpisani občini.
tiprava občine Podvelka, dno 22. marca 1037.
Itazpis
Občina Naklo, okraj kranjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4. razr. srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina Г>000 Din.
Pravilno kolkovane jirošnje, opremljene z listinami po čl 7 in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti tekom enega meseca po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Naklo, dne 23. marca 1937.
Objava
Jadransko-podunavske banke v Beogradu.
Jadransko-podunavska banka v Beogradu av-Ija s tem, da izplačuje od I. januarja 1937 dalje na osnovi tretjega šestmesečnega razporeda v smislu čl 20 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov pri blagajni svoje centralo v Beogradu iu pri blagajni svoje podružnice v Kotoru :
1	stare vloge, tako one na knjižicah, kakor
tudi one na tekočih računih, ki dne 31. decembra 1935 niso presegale vsoto 2000 Din v celoti v gotovini;
2	na vse ostale stare vloge na vložnih ktiji-žicah in tekočih računih izplačajo se obresti za drugo polletje 1930 po odbitku akontacij, izplačanih do 31. decembra 1930.
V kolikor upniki ne dvignejo zneskov, ki so izplačujejo po tretjem šestmesečnem razporedu, prenesejo se ti na račun novih zavodovih obveznosti. za katere ne velja odlaganje plačil ter so obrestujejo in so vsak čas na razpolago zavodovim upnikom.
Jadransko-podunavska banka v Beogradn.
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je po kratki bolezni včeraj dopoldne umrl naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
Anton Šramel
finančni uradnik v pokoju
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 25. marca 1937 ob 3 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 24. marca 1937.
Edviga Šramel roj. Kukanja, soproga; inž. Anton, inž. Vladimir, dent. Maks, Bogo, sinovi - in ostalo sorodstvo.
Za veliko noč
dobite najboljše ш najmodernejše
klobuke O
po znatno znižanih cenah pri ^јрг
Vinko Bogataju
klobučar, Radovljica
Sprejemajo se popravila Solidna postrežba
MAtI OGLASI
V malih oglasih velja »aaka beseda Din 1*—} ienltovanjskl oglasi Din 2 —ч Najmanjši znesek ia mali oglas Din 10'—. Mali oglasi s« plačujejo takoj pri aaročUu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska S mm petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba prlloiill znamko.
И
Kupimo
Staro zlato, zlato zobovje
in srebrne Krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFEŽ
urar
linbliana, Miklošičeva 14
Vinski kamen
ln sušene drože kupuje A. Resman K. D., Zagreb, IUca 223.	(k)
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupimo. Ponudbe upravi »S1.« pod »šivalni stroji« 4628. (k)
Vino kupi
hotelska družba.
Le pristna, boljša namizna dolenjska rdeča ln bela ter štajerska bu-ketna vina (večji kvan-tum). - Ponudbe z vzorci ln ceno na :
A. Breznik
Ljubljana Aleksandrova 7
КШ'Л	Ш	
S UNION		
Danes p o s 1e đ n11 6 ; Veliko filmsko delo po romanu plsatelta Štefana Zwelga
V vrtincu eneao večera
T glavni vlogi uaby Morisy, СћаПев Vanei Retlja: V. Tour|anasy
TEl. C " 27-30 21 .	LI	D	GA
Danes p o s 1 e dn) 1 čl Dunaiski veletllm
Morita BašhirCeva
v glavni vlogi LUI Oi-rvaB, bans Jarai, Szouc Szakail.
T61.-21-24
Danes p o s ie d nI 16 ! Veliki Spljonažni tilm iz Junaških bolev za času rusko-laponsse voine
PORT ARTUR
Adoit Wohlbruck — Kene Ueltgen Danes predstava samo od 16. uri. obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta.

- &и>хШалл. 06 16.,19." « 21," -uti
«Жтеи FURLAN FRANC
TEL. 37-33 LJUBLJANA
Z*nrx CESTA 29. OKTOPR A 5T. 6
lUn SOLIDNO, POCENI
Angleško in češko sukno
ter raznovrstno modno in manuja-kturno btaqo za spomlad in poletje. kunite po ugodnih cenah on
FRAN/O MA/ER, Maribor
Glavni trg 9 Prepriča/te se pred nakupom!
llužbodobe
Vinski potnik
kl Ima zveze z veletrgov-cl z vinom ln žganjem na Hrvaškem ln Sloveniji — naj pošlje pismeno ponudbo z referencami na Pu-bltcitas d. d., Zagreb, 111-ea 9, pod št. 45690. (b)
Varuhinjo
s primerno šol. izobrazbo sprejmem za čez dan k 2 letni punčki. Predstaviti se na Tyršcvl cesti 12, Papiroteka.	(b)
Pletilnega mojstra
(mehanika), z večletno prakso, Izurjenega, sprejme takoj v stalno službo tovarna pletenin. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4589.	(b)
Trgovsko sposobne osebe
se Iščejo v vseh znatnejših krajih države — za rentabilen in donosen posel. — Reflektantl naj stavijo svoje ponudbe na Publlcitas Zagreb pod 45691.
Brivskega pomočnika(-co)
za pomaganje v petek ln soboto — Išče Stojs A., Sevnica.	(b)
Krojaškega pomočnika
ln pomočnico ter vajenca sprejmem takoj. - Pleško Jože, Cankarjevo nabrežje 3 (trimostjo).	(b)
Tovarniško podjetje
Išče samostojnega uradnika, perfektnega v slovenskem, srbohrvaškem in nemškem dopisovanju, ter vorzir.anega v knjigovodstvu. Uradniki s tovarniško prakso Imajo prednost. Podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov nasloviti podružnici »S1.« v Celju pod »April« št. 4619.	(b)
iluibeiicejo
Sodeloval bi
s šoferjem tovornega avtomobila osebno ln z gotovino do 20.000 Din. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Takoj« 4620
ûlasba
Tetya ne «more nlhCei
lamenlavamo stare pioace, gramofone, i radio aparate гапо-I ve proti primernemu doplačilu.
II
Obrt
Gumbe, plise, entel, ažur
pred tisk ln monograme hitro Izvrši Matek & M1-keg, Ljubljana, poleg hotela Štrukelj.	(t)
Posestva
Posrftvo delo ti tkrbll
Ogla* tvo) kup eu bri dobi A 6t v ikrbth il ca denor ho* ftllo kupil ootpodar!
Stavbne parcele
v lepi legi v Ljubljani, blizu Celovške ceste In gorenjskega kolodvora — naprodaj. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4629. (p)
V Brežicah
ln okolici so naprodaj hiše, krasna stavblšča. vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri tnž. Mlklau Otmar, Brežice.	(p>
Ai. Planinšek, Ljubljana
Beethovnova 14/1, telefon 35-10, vnovčl vloge vseh denarnih zavodov liajkulantneje takoj v gotovini ln daje Informacije brezplačno.	(d)
Posojila dajemo
državnim ln privatnim nameščencem v Ljubljani v gotovini ln blagovnih bonih Hermes. Informacijo : Tavčarjeva 2.	(d)
Velikonočne šunke
Klefiševe ln Wtigerer-jeve, kakor tudi namočeno polenovko — dobite pri : I. Buzzollnl, Lingar-jeva ulica.	(1)
Vrtnice, nizke, holandske
novejših vrst In barv, 10 komadov 60 Din (10 na-goljevih sadik zastonj). -Visoke dveletne komad 15, plezalke vseh barv 6. po-lyante 6, clematls 30, vrtno hortenzije 5, mahonlje 3, mesečne jagode 60 sadik 20 Din Itd. — razpošilja vrtnarstvo Ivan J e m e c , Maribor. (r)
Damske štofe
velika Izbira - najeenojše Oorlčar, Sv. Petra c. 29.
2 951
Trechcoate
vetrne suknjiče, novosti za Športne obleke • nudi ceneno Presker, Sv. Petra cesta 14	(1)
sveže oajiinejše norveSkc
ribje olje
iz lekarne dr. G. Piccolija v Liubljani ie priporoča bledim io slabotnim osebam
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje In ročna dela po znižanih conah pri tvrdki Kari Prelog, LJubljana Židovska ul. tn Start trg
Deset nizkih vrtnii
v različnih novih prekrasnih barvah, trajno cvetoče sorte z zavojnlno ln poštnino vred 60 Din. Le na prostem odgojene sadiko, kl cvetijo že od majnlka naprej do pozne Jeseni. Ravno toliko stane 20 slabejšlh sadik. — Sadjarstvo Dollnšek, Kamilica, p. Maribor. (1)
Deset vrtnic plezalk
v krasnih novih, deloma trajno cvetočih sortah z zavojnlno ln poštnino vred 60 Din. — Sadjarstvo Dollnšek, Kamnlca, pošta Maribor.	(1)
Za postne dneve
ribe, sir, kvargelni
ln dellkatose pri
L. Uhler
Glavni trg — Rotovž Maribor.
Moško perilo za pomlad
v ogromni Izbiri po najnižjih tovarniških cenah se dobi pri »Kreko«, Tavčarjeva ulica 3.	(1)
VINA
za vse prilike naročite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
Modroce
otomane, dlvane Itd., naročite najcencje pri Ivanu H a b 1 č u , tapetniku. Poljanska c. 17, LJubljana.
Meteor pade z neba
65.
Čudovita najdba na dnu reke.

Dečki so odveslali proti bregu, da se malo oddahnejo po pre-stanem strahu in naporu. Na bregu so zakurili ogenj, da si je Debeluhar lahko posušil mokro obleko.
Nenadoma je Profesorja obšla huda skrb. »Poslušaj, Tinček!« je rekel. ^.Recimo, da s teleskopom doženemo, kje leži meteor; toda kdo bo šel ponj?«
»Jaz, kdo pa?!< je samozavestno odgovoril Tinček.
È^SSQ^ i
Ko so se dečki odpočili, so spet skočili na splav in odveslali na sredo reke. Tinček je z novo vnemo začel kukati skozi teleskop. Cez nekaj časa je dvignil glavo, se skrivnostno nasmehnil in hitro vrgel obleko raz sebe.
»Ali si ga našel?« ga je z napeto pozornostjo vprašal Profesor. »Boste že videli!« je rekel Tinček in skočil v vodo.
PO DOLGOTRAJNI IN MUČNI BOLEZNI JE UMRL GOSPOD
RUDOLF ČIK
VIŠJI REVIDENT DRŽAVNIH ŽELEZNIC V P.
POGREB BO V SREDO, DNE 24. MARCA 1937 OB POL TREH POPOLDNE IZ HIŠE ŽALOSTI 2ABJAK 12 NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
V LJUBLJANI, DNE 22. MARCA 1937.
TEREZIJA
SESTRA.
TUDI ZA POMLAD KUPITE PRI PAULIN-u, Ljubljana, Kongresni trg 5,
ker boste za manjši denar Imeli lepši model, elegant-nejši kroj in boljšo izdelavo.
Rudolf Timmermans:	5
Junaki iz Alcâzarja
Nerad izgublja dosti besed. Le na kratko, a prav iz srca spregovori: »Zahvaljeni!« Potem seže vsakemu v roko pogleda slehernemu v oči, ko da jih iznova zapriseže — na Alcâzar — na Španijo!
Municije, municije!
V ponedeljek dopoldne dobi ravnatelj tvornice za orožje povelje iz Madrida, da naj dâ vso municijo naložiti na tovorne avtomobile in jih nemudoma poslati v Madrid. Polkovnik Soto sporoči to po telefonu polkovniku Moscardôju.
»Prav! Potrebne tovorne avtomobile bom zasegel in poslal doli k vam. Da vse skrbno izvedemo, naj nalagajo municijo oni častniki, ki so tu na tečaju.«
>Kdaj bodo mogli bili avtomobili tu?«
»Popoldne krog četrte ure.«
Danes kar nič ne miruje telefon pri Moscardôju. Spet zarožlja zvonec.
sTukaj major Diaz Gomez.«
»Tukaj Moscardô. Kaj je?«
»Moji ljudje so prijeli dva stražnika, ki sta se z motornim kolesom pripeljala iz Madrida.«
»Ste ju že zaslišali?«
»Ze. Poslali so ju, da poizvesta, kako je pri nas. V Illescasu čaka troje tovornih avtov oboroženih miličnikov iz Madrida in čakajo vesti onih dveh.«
»Vaši guardiji so napravili dober lov. gospod major. Oba seveda obdržite v zaporu. Hvalal«
Polkovnik Moscardô preudarja: Prvi miličniki so
torej že 35 kilometrov pred Toledom! Ali Madrid kaj sumniči? Videti je že! Do jutri bomo imeli še mir. Miličniki bodo nekaj časa čakali obeh vohunov in ker jih ni dosti, se ne bodo upali brez ojačenja priti semkaj.	,
»Zveži me z vojašnico guardie civil, podpolkovnik Romero.«
»... «
»Tukaj Moscardô. Ali ste kaj slišali o Illescasu?«
»... «
»Madrid bo kmalu vse jasno videl. Dobro bi bilo, da zberete takoj vso guardio civil iz vse pokrajine tu v Toledu. Koliko časa bo treba za to?«
»... «
»Izvrstno! Zdaj je dve. Ob petih naj bodo vse čete tukaj! Prosim, ukrenite takoj vse potrebno!«
Zdaj pa zaseči tovorne avtomobile za municijo v/.a v Madrid« in se pripraviti na napad rdečih miličnikov! Nekemu častniku kar takoj sporočijo potrebna navodila. Dvanajst težkih strojnih pušk je tu in osem lažjih. Te je treba spretno razdeliti: razpostavijo jih na različnih straneh Alcâzarja, potem na obeh plo-ščadah, ki se vzhodno držijo glavnega poslopja in je ena za dvajset metrov više ko druga in zlasti še na vojaškem poveljstvu, ki stoji pred nižje ležečo ploščadjo. Predvsem je treba ceste dobro zavarovati. Zakaj v neki ulici, ki vodi s strani mimo vojaškega poveljstva k železnim vratom in skozi vrata na spodnjo ploščad, bi mogli poveljstvu priti za hrbet. Na nekaterih meslih v notranjosti trdnjave so zidovi...
Telefon.
»Moscardô.«
»Tu vojno ministrstvo Madrid! Kako je z municijo, ki bi jo bili morali že zdavnaj poslati?«
»Sem že zasegel sedemnajst tovornih avtov in
pravkar bodo zaceli nalagati municijo!«
*
V	svetovno znani toledski tvornici za orožje opravlja delo osemnajst častnikov pod nadzorstvom nekega majorja. Prinašajo zaboje municije in vse poslednje zaloge. Spočetka so rdeči delavci nezaupljivi. A ko jim šoferji tovornih avtov povedo, da je muni-cija namenjena za Madrid, so zadovoljni.
Častniki temeljito opravljajo svojo nalogo in ne pozabijo niti na eno patrono! Dokler ni vse naloženo na tovornih avtih, se začne že temniti. Krog 900.000 nabojev za puške v 600 zabojih, sleherni zaboj tehta 52 kilogramov! Trudapolno delo! Naloženi avti naj se po povelju Moscardôja odpeljejo šele drugo jutro v Madrid.
Častniki prebijejo noč v orožarnici, ravnatelj, polkovnik Soto, se jim zdi sumljiv. Vražja reč bi bila to, če bi se Solu preveč mudilo z odpravo municije in bi tovorne avte izročil rdečim miličnikom!
Težko obloženi tovorni avtomobili, ki so na dvorišču tvornice. morajo biti seveda zastraženi!
Tega večera se polkovnik Moscardô še nekaj raz-govarja s kadeti in z nekaterimi mlajšimi častniki. Vsi gredo smehljaje se iz njegove pisarne.
Odklej pa zna resni Moscardô zbijati šale? Pa še v teh Časih?
Vojno stanje in »uporni« kadeti.
V	torek. 21. julija, že prav zarana — nad Toledom in slolpovi Alcâzarja plamlijo še zvezde mile, izginjajoče, poletne noči — iz nenada zbudijo vojake bojnega polka, ki so dodeljeni Alcâzarju.
J J
N '
'j
e.H.S * QÛÛ O
o 2 ° si
c a a -V
» k » 3
X и tn
S u « *
BBB< 0)
a
jt
M C
s «1
.5 .S
10 •» C i
Jo w
e» ►
Cj » ■
V) r, « U « »
j
,е?в| g s«
a o — >u B
O
"S o o o
o, !; J-
« E Љ
JNS
6) O
Za Juqoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeŽ
izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčit