tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra i- INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Petar Stambolič v ZZA LJUBLJANA, '29. februarja — Na povabilo repub-V like je prišel danes na tridnevni obisk v Slovenijo predsednik Zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič, ki sta ga spremljala zvezni sekretar za promet in 'zveze Marin Cetinič in podsekretar Zveznega ' ' izvršnega sveta Vujiča Gajinovič. Predsednik ZIS Petar Stambolič med obiskom zavoda za avtomatizacijo v Ljubljani Visoke goste So na železniški postaji v Ljubljani pozdravili in se jim pridružili se naj višji predstavniki naše republike: predsednik izvršnega Sveta skupščine' SRS Viktor Avbelj, sekretar CK ZKS Miha Marinko, podpredsednik izvršnega sveta Janko Smole in predsednik republiške gospodarske zbornice Ri-ko Jerman. Namen obiska: seznaniti se pobliže z dejavnostjo nekaterih najpomembnejših tovarn in gospodarskih organizacij v ljubljanskem, 'mariborskem in celjskem okraju. Prvi obisk so namenili zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani. Pred vbodom v avlo nekdanjega trakta tobačne • tovarne, ki je dobila pred dnevi povsem drugačno podobo, sta goste pričakala gen. direktor Dušan Horjak in direktor ZZA France Dobnikar. Skupaj so si. nato ogledali posamezne laboratorije po panogah in celokupno razvoj-, no delo, tako, da so gostje dobili vpogled v razvojna déla od začetne idejne konstrukcije, prek načrtovanja in prototipa do izgotovljene tehniške proizvodne in servisne dokumentacije, pripravljene za serijsko proizvodnjo v tovarni. Predsedniku Petru Stamboliču so. pojasnjevali posamezne razvojne faze dela naši strokovnjaki in tudi odgovarjali na zastavljena vprašanja. Po ogledu tehniških prostorov so Se vsi navzoči zbrali v sejni sobi. Tamkaj so se jim pridružili še zbrani novinarji in radiotelevizija. Med prisotnimi se je nato razvila spontana debata o pomembnosti tehniških raziskav za razvoj avtomatizacije, o uvajanju' tehničnih dosežkov, v industrijo in gospodarstvo, pa tudi o bodočem razvoju našega podjetja in sedanjih težavah, ki tarejo ZZA in »Iskro« in zavirajo nagel Ob 8. marcu, dnevu žena Na dan 8. marca pred 54 feti, je bil na mednarodni konferenci žena v Kopen-hagnu, na predlog Klare Cet-kin, sprejet sklep, da se vsako leto 8. marec prpslavlja kot »MEDNARODNI DAN Borbene solidarnosti ŽENA«. Dan žena se d obes slavi skoraj v vseh krajih sveta, v mnogih državah so tene dobile enake politične pravice kot moški, kar so bile takrat le sanje. V Jugoslaviji ženske danes predstavljajo četrtino vseh zaposlenih, mnoge so in. pridobivajo najvišje naslove in položaje v društvenem in javnem življenju, iž leta v leto jih vedno več sodeluje v samoupravnih organih, ljud-. sitih odborih itd. čeprav mnogokrat ponavljamo ista vprašanja, pa so naša praktična prizadevanja c reševanju objektivnih okol-nosti, ki direktno alj indirektno vplivajo na uveljavljanje ženske v naši družbi in na njeno strokovno izobraževanje, premajhna in prepočasna. če omenimo le vprašanje razbremenitve v gospo: ' dinjštvu, ustvarjanje družbene materialne osnove za varstvo otrok, širjenje uslužncvst-ne dejavnosti itd, vidimo; da smo- Ostali na pol poti; Krajevne skupnosti in družbene organizacije, kot ženske same — kljub dobri volji ne bodo mogli hitreje reševati teh problemov, dokler ne bo hastal odločilen prelom v širšem razumevanju tega problema v komunalnih skupnostih kot celoti/ to Je v delavskih svetih, upravnih odborih, skratka pri vseh obča- med pogoji, v katerih živi in dela. Potrebno, bo, da se organizacije socialistične zveze — poleg žensk — še bolj zavzemajo za uveljavljanje naprednih pogledov proti ostankom stare miselnosti, za realno ocenjevanje Vloge žensk v vzpon _ ter rast elektronike, zlasti avtomatizacije, Generalni direktor Dušan Horjak je predočil navzočim sedanje nezdravo tekmovanje; posameznih elektronskih tovarn v državi, ki po nepotrebnem -trošijo ogromna .denarna sredstva in zaposlujejo tehnične strokovnjake za iste razvojne haloge. Slej ko prej bo treba uskladiti delo razvojnih laboratorijev in institutov in ne cepiti strokovnih sik za neke Iokalistične težnje. Lep primer harmoničnega medsebojnega usklajevanja je dogovor, po katerem bo ZZA v bodoče razvijal vse tehnične naloge za banjalu-ško podjetje/»Rudi čajavec«; Potekajo pa tudi razgovori z »Radioindustrijo« in »Nikolo Teslo« — obe iz Zagreba. Direktor ZZA Franc Dobnikar je navedel nato nekaj drastičnih primerov takega nesmiselnega ■. tekmovanja, med drugim semaforizacijo: križišč, kjer imamo v državi kar:: tri proizvajalce naprav za avtomatično reguliranje cestnega prometa. Predsednik Peter Stambolič je z vidnim 'zanimanjem • sledil posameznim razlagam, s ta vi j al dodatna vprašanja, da bi dobil čim popolnejšo sliko o delu Zavoda in Iskre. Ob koncu je. bil predsednik naprošeo, naj poda nekaj svojih vtisov, ki jih. je dobil ob ogledu naših laboratori-; jev. Predsednik Petar Stambolič je izjavil, da1 je bil zelo impresioniran nad uspehi,, naših razvojnih laboratorijev, ki so nedvomno izredno po/ membni pri razvoju industrije in gospodarstva. Vidno presenečen pa -je bil tudi nad izredno široko dejavnostjo našega podjetja. Predstavnike zavoda in podjetja je ob, zaključku naprosil, tla j po-: sredujejo kolektivoma njegove pozdrave in želje .za čim uspešnejše nadaljnje delo. Marjan Kralj Naš Roman Seljak - državni prvak v smuških tekih nih in družbi kot celoti. Reševanje tega problema ne more biti v krilatici »ženska naj se vrne v gospodinjstvo«, temveč v hitrejšem reševanju nasprotij med njeno aktivnostjo v proizvodnji in proizvodnji in v upravljanju, pa tudi za to, da kandidiranje žensk v delavskem in družbenem samoupravljanju ne bi obravnavali zgolj s formalne, temveč tudi z vsebinske strani. ... I |š Kdor goji le malo zanimanje': za zimske športe, ’ga pozna. Miren, in skromen, vesten, pri delu v servisu v, Rožni dolini ,in zagrizen na snežnih rebreh. Da, I tak je naš Roman Seljak,'ki se že nekaj let lepo uveljavlja - na* domačih' in tujih snežiščih, čeprav mu za rešen trening nikoli ne ostaja dovolj prostega časa. ii Letos se je -ta priljubljeni član delovnega kolektiva: ISKRE udeležil tudi IX. olimpijskih iger. V družbi hudih konkurentov iz mnogih držav, se' je družno z našimi reprezentanti, kar dobro odrezal, čeprav bi mu od vsega srca želeli, da bi se uvrstil še bliže vrhu. Po vrnitvi iz Innsbrucka se je Roman marljivo lotil treninga. Na tihem si je želel in upal, da si bo glede na svojo formo letos lahko »pritekel« naslov državnega prvaka. Njegova prizadevanja niso bila Zaman. S ponosom lahko zapišemo, da je postal državni prvak za i. 1964 kar dvakrat in. sicer v teku na 15 in na 30 km. Petnajstkilometrsko progo je »absoivlral« v 49 minutah in 19 sekundah, medtem, ko je za 30 km po-terbovaj uro, 19 minut in 5 sekund. Roman Seljak pa je odlično . tekel tudi v štafeti 4 xl0km in se je tako štafeta kranjskega Triglava z minuto in 25 sekundami slabšim časom uvrstila za zmagovalno štafeto Enotnosti. Na tekmovanjih za državno prvenstvo je tokrat Roman Sejjak dokazal, da mu najbolj leži hitra in trda proga. Z velikim upanjem smo mu želeli . srečno pot in dober uspeh, ko je odhajal v Mor-bier v Franciji, kjer naj bi (Dalje na 3. stranil J Iščemo nove sodelavce ZA REDNA DELOVNA RAZMERJA: Uprava pod j etj a Kranj — REFERENTA ZA SPLOŠNE ZADEVE V SEKRETARIATU ki zajema delo upravnega značaja. Za zasedbo delovnega mesta se zahteva strokovnost pravilnika. — PRAVNIKA z dokončano pravno fakulteto in poznavanjem gospodarske problematike. — INDUSTRIJSKEGA PSIHOLOGA ZA DELO V KADROVSKI SLUŽBI Delo je samostojno, zaradi tega je potrebna vsaj nekajletna praksa v industriji. — SOCIOLOGA V KADROVSKI SLUŽBI Delo je samostojno, zahteva se nekajletna praksa. Navedena delovna mesta so v Kranju. — POMOČNIKA DIREKTORJA PROIZVODNEGA SEKTORJA Za to delovno mesto se zahteva elektro ali strojna fakulteta z večletno prakso v.elektroindustriji. — ASISTENTA V PROIZVODNEM SEKTORJU Za to delovno mesto se zahteva elektro ali strojna fakulteta Z nekaj leti prakse. — TEHNOLOGA — PROJEKTANTA V INVESTICIJSKEM SEKTORJU z dokončano strojno fakulteto in nekaj' leti prakse s projektantskega področja. — VEC GRADBENIH PROJEKTANTOV gradbenih inženirjev z nekajletno prakso v projektiranju industrijskih objektov — POMOČNIKA DIREKTORJA PROGRAMSKEGA SEKTORJA s strojno, elektro ali ekonomsko fakulteto in dolgoletno prakso v programiranju, industrijske proizvodnje. Delovna mesta v proizvodnem, investicijskem in programskem sektorju so v Ljubljani. Prosimo, da pošljete ponudbe kadrovski službi Uprave podjetja, Kidričeva 40, Kranj. Zunanje trgovinska organizacija, Ljubljana V — UVOZNE IN IZVOZNE REFERENTE z dokončano tehniško fakulteto in znanjem vsaj enega tujega jezika. — VEC KORESPONDENTOV z dokončano ekonomsko šolo ali administrativno ■ šolo in znanjem vsaj enega tujega jezika. — VEC STENODAKTILOGRAFK z administrativno šolo in znanjem angleškega ali nemškega jezika. — ANALITIKA za področje analize poslovanja. Zahteva se ekonomska fakulteta z nekaj leti prakse. Prosimo, da pošljete ponudbe ISKRI — KRANJ, zunanjetrgovinska organizacija, Ljubljana, Miklošičeva 10/V. ' Tovarna elektrotehničnih in fino-mehaničnih izdelkov, Kranj — ŠEFA FUNKCIJSKE KONTROLE Za delovno mesto se zahteva elektrofakulteta in _ nekaj let prakse. Ponudbe sprejema kadrovski oddelek Tovarne' elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov — Kranj, Savska Loka št. 4; Tovarna električnih aparatov, Ljubljana — VEC ELEKTROINŽENIRJEV IN TEHNIKOV za delo na tehnološkem področju. Mogoča pridobitev stanovanja v letu 1964. — VEC STROJNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV ža delo na tehnološkem področju. Mogoča pridobitev stanovanja v letu 1964. — EKONOMISTA — ANALITIKA za vodjo plansko-analitskfega oddelka. Mogoča pridobitev 'stanovanja v letu 1964. — ELEKTRO ALI STROJNEGA TEHNIKA s prakso na področju planiranja; za glavnega planerja signalno-varnostnih naprav. Mogoča pridobitev stanovanja v letu 1964. — ELEKTROTEHNIKA s prakso za vodjo montaže relejev- S — VEC KV IN NK FINOMEHANlkoV Prosimo, da pošljete ponudbe, kadrovski službi Tovarne električnih aparatov, Ljubljana, Savska cesta 2. — VEC STROJNIH INŽENIRJEV IN STROJNIH TEHNIKOV z nekaj leti prakse; lahko tudi začetniki. Tovarna elementov za elektroniko, Ljubljana — VEC STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV s 5-letno prakso v tej stroki. — VEC ELEKTRIČARJEV S 5-letno prakso in po možnostiz VK kvalifik. — KORESPONDENTA z administrativno šolo, lahko začetnik Tovarna za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana — VEC VRATARJEV IN ČUVAJEV ZA VRATARSKO IN ČUVAJSKO SLUŽBO V poštev pridejo tisti, ki imajo pogoje o čuvajski službi (Uradni list SFRJ št. -5/65) Ponudbe pošljite ISKRI -— KRANJ, Tovarni za elektroniko in avtomatiko, Ljubljana-Pržan 24. Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto — ŠEFA TEHNIČNEGA SEKTORJA Pogoj: elektrofakulteta in 5 let prakse v elektroindustrij. Stanovanje zagotovljeno. Ponudbe pošljite ISKRI — KRANJ. Tovarna usmerniških naprav, Novo mesto-Bršlin. 0 mnenjih, kritikah in informacijah TOVARIŠ UREDNIK! V »Delu« sem zasledil pod naslovom »O JASNOSTI IN NEJASNOSTI«, ki govori o mnenju in kritiki — tudi tole: , »Območje naše ekonomike in praktičnega družbenega-življenja vse preveč, zavijamo v povsem neupravičen -plašč skrivnosti in nedojemljivosti. Že zaradi naše globoke demokratizacije in delavskega samoupravljanja bi morali naš gospodarski- jezik približevati preprostemu človeku, ki ga kljub temu, da je upravljalec, ne smemo idealizirati; ne pa', da se pri gospodarskih in družbenih pojavih skoraj trudimo, kako bi jih postavili pred ljudi v čimbolj zapleteni in nejasni obliki. Naša ekonomska znanost lahko načenja vse nejasnosti — 'in bilo bi prav, če bi to delala vse več — dejstvo. je tudi, da je naš ekonomski sistem razdeljevanja dohodkov in sredstev specifičen, toda vse to se da povedati tudi preprosto in jasno, če smo. si na jasnem tudi sami. Namesto da bi ljudje odločali o vsebini, se morajo zaradi formalnih nejasnosti često otepati z razumevanjem zunanje besede tehnologije. . Seveda pa ne gre zgolj za ekonomiko in terminologijo, gre za vse\šjroko vsakdanje konkretno družbeno dogajanje, ki bi moralo biti prav zaradi tega, ker živimo v socializmu, se pravi v poštenem notranjem in družbenem dogovoru, vsem čimbolj javno in jasno. Tisk ima že od nekdaj in v vseh sistemih značaj psihološkega ventila za javno obravnavanje in kolikor tolikšno jasnost 'stvari. V socializmu bi moral to vlogo razvijati še posebej, in vendar se pogosto ustavljamo pred vprašanjem: ali naj to zapišemo ali ne. Ce neka gospodarska veja ne uspeva, 'So vselej možni vsakovrstni ukrepi, toda treba je povedati, zakaj. Ni mogoče govoriti o dejanskem nagrajevanju po delu, če je naš dinar v različnih okoliščinah različno vreden, če plačujemo enkrat za dolar 700, enkrat 2000 dinarjev, če se vozimo enkrat za 10, enkrat za 20, enkrat za 30 ali 40 dinarjev. V ekonomiki so možni primanjkljaji in izgube zlasti ob današnji svetovni soodvisnosti proizvodnje, prometa in cen, nejasnosti pa ne. Če kje, potem moramo v socializmu vedeti, kaj in zakaj 'nekaj stane toliko in toliko. Vprašanje investiranja je stvar strokovnjakov pa tudi javne razprave. lec ni zrel trezno premisliti tudi večje investicije, če mu nimi sklepi o večjih investicijah povedalo in pojasnilo namero tudi proizvajalcem. Tudi o težavah naj se pove ljudem. Razumeli bodo, toda le takrat, če bodo kasneje videli, da je bila izrečena beseda resnice, ne pa, da se za tem skriva neodgovorno in malomarno delo. Sklep UO Elektromehanike, da naj se uvede disciplinski postopek proti ljudem, ki so zakrivili padec proizvodnje — se nam zdi pravilen. Le z jasnim konceptom in brez pristranosti bomo lahko uvedli delovno in poslovno disciplino, in z več- jim upanjem računali na začetek 42-umega tedna. Ž. A. Pripis uredništva: Menimo, da mi nimamo k Vašemu pismu kaj dodati Želja uredništva in vseh družbeno-poli-(Dalje na 16. strani) Tov. urednik! Kako pa pri nekdo stvar dobro in razum-nas? Se dovolj trudimo, za ljivo obrazloži? Nisem za zadovoljivo informiranje pro- razne ankete, ki se ponavadi izvajalcev? Ne skrivamo pre- izrodijo, ker je predpriva, več izredno važnih sklepov ki jo ponavadi vodi sindikat pod plašč poslovne skrivno- zelo, zelo pomanjkljiva — pač sti? Menite, da naš proizvaja- pa menim, da bi se; pred važ- Racionalizatorji v tovarni električnih aparatov : V našem listu o 'tem doslej še nismo spregovorili, a se v zadnjem času tudi v na-: ši tovarni električnih aparatov vse bolj in bolj uveljavljajo racionalizatorji. To pot 'smo obiskali tri med'njimi, vendar so nam na komisiji Naš Roman Seljak -r-državni prvak v smučarskih tekih (Nadaljevanje s l. strani") naši tekači sodelovali na [ Mednarodnih tekmovanjih za ‘pokal Kurikkala. Toda, smola! Romana je visoka temperatura pregnala S smučine in tako se je moral odreči tekmovanju posameznikov v soboto 29. februarja. Ker sta nato zbolela še dva naša tekmovalca, je Roman kljub bolezni, ki je še ni prebolel, tekel kot dru- gi tekač jugoslovanske repre-; zentance v štafeti 1 x 10 km. Cas, ki. ga je dosegel pri teku —. 43 minut in 55,9 sekund je vsekakor dokaz, da zaradi temperature ni mogei dati več od sebe. No, kljub smoli, ?e. ie naša reprezentanca uvrstila na 5. mesto/ . Vrlemu Romanu, ki s tovarišema Kobentarjem in Peternelom potuje iz Francije še na tekmovanja na Finskem, Iskreno želimo, da' bi okreval in tam čim bolje dokazal svoje letošnje zmogljivosti. Ja za izume in tehnične izboljr šave v' tovarni »zagrozili«, da bomo kmalu lahko obdelali tudi predloge vrste drugih, ki neumorno, snujejo in; iščejo izboljšave pri Svojem delu. Stane Malovrh je skupino-vodja v splošni skupini. Spoznal- je, da bi bilo škoda, če bi neizkoriščenih obležalo v škladišču sikoraj 3000 eloksi- . ranih napisnih, tablic za izdelke VKM. Le-te namreč; Spričo Vezaine sheme, - ki je bila natisnjena na * spodnji -strani, niso bile uporabne, zaradi različnih izvedb VKM. Po njegovem »receptu« so del z vezal no shemo odrezali in tako tablice 'lahko uporabili/ medtem ko so na vsak izdelek ' prilepili nalepko z . na-■ tisnjerio .ustrezno vezalno shemo. _ Nadalje je Stane Malovrh predlagal spremembo elementa v PZT (avtomatično pretikalo »zvezda-trikot«) kombi-načiji, ki Služi za časovno na-, . stavitev preklopa »zvezda-trikot«. Po njegovem predlogu je pri novih izdelkih CRh; odpadla osnovna plošča, s čimer je tako prihranjen material in izdelavni čas v letni vrednosti okrog 300.000 dinarjev. Za oba tehtna predlog/; je Stane Malovrh dobil. 56.50'' ..dinarjev nagrade in pa priznanje, ki ga bo še napre' vzpodbujalo k riizmišljaniu c. izboljšavah in racionalnejšem proizvajanju. Tudi Mile Grujakovič, vodja finomehanične delavnice, se je doslej odrezal z dveri: . umestnima predlogoma. Na/ prej je. pri časovnenu,rele/s 'CRm 10 izboljšal name.s.i/ tev gumba. Pri prejšnjih .izvedbah se je namreč vselej nojavilo nepotrebno, oziroma škodljivo premikanje gumba, po večkratnem delovanju. V ta namen je izdelal nov tip odbojne vzmeti, njen nosilec, nosilec gumba ter nastavitveno ploščico. Dosedanja slabost pri ■ tem tipu časovnih relejev je odpadla, pri leemer se je izboljšala njihova kakovost. Predlog mu je prinesel 5000 din nagrade, prav toliko 'kot tudi drugi, pri katerem je po lastni zamisli« izdelal prototip zobnika VII in s tem pri časovnem releju CR m 21 odpravil pomanjkljivost, ki je bila ugotovljena v tehniški f dokumentaciji tega izdelka. Vodja montažne skupine pomožnih relejev Ciril Habat je ugotovil, da pri dobavi materiala za montažo pomožnih relejev .PRsg 120 dobiva odvečni material, ki je zajet tudi na kosovnici v planskem oddelku. V ta namen.je pred1' lagal. Spremembo kosovnice, pri čemer tako odpade 5 nepotrebnih- sestavnih delov. Za njegov predlog so mu priznali ustrezno nagrado. Z leve ha desno: Stane Malovrh, Mrle Grujakovič in Ciril Habat Franja Kraupner iz tovarne električnih aparatov Že zgodaj po razsulu stare Jugoslavije je tedaj mlado dekle našlo svoje mesto v narodnoosvobodilnem gibanju. Kot terenka, delavka OF in zaupnica v revirju Zasav- čila v kolektiv, tovarne električnih aparatov. Medtem si je našla moža in si ustvarila; lastno ognjišče) skromen dom, vendar pa dom, poln zadovoljstva po prestanih vojnih tegobah. Dolga leta se, je z družino stiskala v tesni sobi in pozneje v majhnem stanovanju, dokler z možem nista sklenila, da .si bbsta ; s temeljitim varčevanjem in brez posojil postavila iastno hišo. Verjamemo ji, da to ni bila lahka odločitev, vOndar sta vztrajala in po desetih letih pri trgovanja in neumornega dela bo v kratkem zasluženi »likof«, ko se bo Franja s svojo družino vselila v svoj novi dom. Tiha in skromna, vestna pri delu, je nekaj let v naši tovarni delala na 1 stancah, nato je prišla v skladišče orodja, prav te dni pa so ji z razumevanjem omogočili, da je dobila delovno mesto v skladišču surovin. Prva leta po vojni je Franja aktivno delala tudi v raznih organizacijah na terenu, v zadnjem času pa le pri Rdečem križu. Razumljivo, da ji je ob zaposlitvi, skrbi za družino in nemajhnih nalogah pri gradnji lastnega doma, kaj bore malo ostalo prostega časa. Ob slovesu je vrla Franja dejala, da bo morda zdaj v novem okolju kaj več časa tudi za družbeno politično delo, sicer pa sodi, da je v kolektivu, ki šteje polovico žensk, vse premalo tovarišic, ki bi' aktivno sodelovale v organih delavskega samoupravljanja in v družbeno političnih organizacijah v tovarni. Ob v dnevu žena Franji Kraupner naše iskrene čestitke! je I; se hi ustrašila tudi najtežjih nalog. Bila je z vsem srcem predana velikemu gibanju . slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov. Precej dolgo je njeno aktivno delo ostalo skrito okupatorju in njegovim domačim pomagačem, toda slednjič, so ji tla le postala prevroča. Morala je 'v partizane. ” Osmega. avgusta 1944 se je vključila v enoto n'aše ljudske vojske in"'doslej aktivno ilegalno delo. zamenjala z neizprosnim bojem zoper okupatorja. Toda že 6. januarja 1945 so jo bili/Nemci pri Češnjici v Bohinjskem kotu zajeli. Sledilo jo novo trpljenje — tahbrišče Blizu Železne Kaple na Koroškem, kjer je poleg ponižujočih psovk, brc in klofut okusila vso: kulturo nacističnih mučiteljev. Tu je) pričakala konec vojne, ko se je z drugimi interniranci spet vrnila domov.; ' , Po osvoboditvi se je Franja zaposlita najprej, v ku ■ hinji doma LM, nato e i/ li let službovala v tovarni konzerv in .se slednjič vklju- »Težkag je bila pot...« Že peto leto dela Minka vendar se zdaj bolje počuti Kaplja v- obratp ža proizvod- na novem delovnem mestu, njo žarnic v tovarni elemen- Izvedeli smo za njeno zani-tov za elektroniko. Pred ča- mivo in težko pot med vojno, som je.- de a a v kontroli),. Organizirano se je vključi-! la v osvobodilno gibanje v ■ | ^aprilu 1942. Vse do začetka /|;j leta 1944 ji je ob raznih ne-l|i . varnih akcijah uspevalo, da .jih je skrila pred okupatorji. ;:/j Potem Pa se je nekega dne li/ zataknilo. Nemci so jo are-j|;|/- tirali. Preživela je vrsto tež-gpj kih .zasliševanj,'.na''katerih :/:j ‘ so hoteli iz nje iztisniti ime-/s! na -tistih, s katerimi je delal | „ ,j la." Toda kljub vsemu je Minka ostala močna in niče lili sar ni priznala. Posledica njenega molka je bila jasna i; /::v: /i'/:^ — odvlekli so jo v zloglasne taborišče v Spodnji Slezi ji. y • Tu je Minka preživela do-• ' / -- brih pet mesecev trdega ta- boriščnega življenja, ki pa se I je po prav čudežnem na-v ključju končalo prej, kot. bi fltaJle na 4. strani) Koliko delajo v Evropi? Zasluženo priznanje ga v vseh teh bilo treba prebarvati. Kaj velja tako da še ni O problemu dolžine delov- preživijo delavci v povprečju nega tedna na široko disku- 39,6 ur tedensko v tovarnah. ,, . . .. tirajo v raznih deželah sveta. Toda večina .evropskih-, držav * ISKRI tovarni za elek- nal z njim, v zadnjem času pa tudi po še ni v stanju uvesti delovni troniko in avtomatiko v Pr- letih tudi naših podjetjih. teden 40,4 ur,' ki je že v ve- žanu je že od leta 1956 zapo- Kako je s temi rečmi dru- JJavi v Združenih državah, ‘ v. god po svetu? Vendar pa 'so v večini ev- sIen ^ot s0^er avtobusa tov. vesjno, marljivo in požrtvo- Sodeč po raznih dejstvih, ropskih dežel letni dopusti Karel Šušteršič. Morda celo valno de]o veSgega šoferja pa Nemci ne zaslužijo ugled daljši kot v ZDA. V Italiji ... , cvoie - , § ’ »težkih delavcev«, ki so ga ZBaša sedaj letni dopust pov- J J£0t zase SKrD1 za sv J nam končno povedo se števil-uživali do nedavnih časov, prečno 36, a v Nemčiji 33 dni. vozilo LJ 61-06, s ‘katerim vo- ke Karl Šušteršič ie v teh Tako vsaj so pokazale pre- Čeprav imajo britanski delav- dela številne “ W iskave glede delovnih ur, let- ca najkrajši delovni teden, je 21 na a - m z aeIa stevime letih službovanja zelo varčno nih dopustov in praznikov, njihovih 18 dni letnega do- člane delovnega kolektiva. Na hranil »svoje kubike« in tako ki so jih izvedle neke Šved- pusta vsekakor najkrajši let- št nieeoveea avtobusa se . ' „ . ■3 ske organizacije in Medna- ni odmor v Evropi. njegovega avtoDusa se z raa0naino vozirjo prihranil rodna organizacija dela. Italijani se ne strinjajo z vsak dan številke pomaknejo Ba(j 2 tisoč litrov bencina, . Nemci delajo že sedaj za 15 osemurnim delovnim dnem, za lepo kopico kiiometrov in knr ni w odst. manj kot so delali po- kot je v praksi v Ameriki. . . kar tudi ni Kar ta-KO. prej, mnoge tovarne pa so že Niso zadovoljni z enournim tako je v teh skoraj osmih vsem tem pravzaprav podpisale pogodbe, da bodo odmorom za kosilo, temveč letih 7 niim n.rp,wwil nart . .„ - , „ . •do 1966. leta skrajšale dose- zahtevajo tradicionalno sie- 1 ni me čudnega, ce je na pred- danji delovni teden od 44,7 Sto opoldne, kf jo delavci 300.000 kilometrov. zadnjem zasedanju upravne • ur na komaj 40 ur. V vsej preživijo v svojih domovih. _ , _ . | . „ - , Evropi je. čutiti tendenco za Ko je. italijanska vlada po- Karl Šušteršič je •torej pre- ga odbora med drugim bil skrajšanjem delovnega tedna. Delavci v Švici, Franciji in Italiji delajo več časa kot- v Nemčiji. Francozi in Italijani delajo najdlje — povprečno od 45 do 48 ur tedensko. V Angliji so zmanjšali delovni teden od povprečnih 47,4 ur v 1960. letu ha sedanjih 42 ur. Najkrajši delovni teden v Evropi ima Norveška, kjer »Težka je bila pot.. . Podjetje ima pravico izkoriščati izume in tehnične izboljšave. Z uporabljanjem izuma ali tehnične izboljšave je mišljena njihova uporaba v proizvodnji in dajanje po izumu ali tehnični izboljšavi izdelanih proizvodov v promet ter vsaka druga uporaba izuma ali tehnične izboljšave v gospodarske namene.. - če podjetje uveljavlja pravico do izkoriščanja izuma, ima pravičo prijaviti izum v svojem imenu zaradi pridobitve patenta. Podjetje je dolžno izkoriščati izum oziroma novatorstyo s skrbnostjo 'dobrega gospodarji v optimalnem obsegu. 'nT 15. . B I Izumi Izumitelji imajo zlasti naslednje pravice: ij 1. pravico do odškodnine; 2. pravico, da so imenovani kot izumitelji Y patentni -prijavi;. 3. pravico do zaposlitve na takem delovnem mestu, ki je y neposredni zvezi z izumom in njegovim izkoriščanjem: ' :f 4. ob sicer enakih pogojih imajo prednost pri natečajih za štipendije za strokovno izpopolnjevanje ali specializacijo in pri drugih ugodnostih; . 5. pravico do sodelovanja pri predhodnih pri- pravah za izum' (do prijave patenta) in do sodelovanja pri izkoriščanju izuma v podjetju. 16. Novatorji imajo smiselno enake pravice kot izumitelji, razen tega pa imajo tudi pravico do-diplome. 17. Izumitelj je dolžan nemudoma obvestiti o izumu tovarno s pismeno prijavo najpozneje takrat, ko je mogoče sklepati, da je izum sposoben za prijavo zaradi patentiranja v SFRJ., 18. Prijava mora. obsegati vse bistvene podatke o izumitelju, izumu in drugih pomembnih okoliščinah. Zlasti mora vsebovati ime, kvalifika-. cijo in delovno mesto izumitelja, ali je prišlo do izuma po lastni iniciativi ali po nalogu, opis izuma in potrebne načrte. 19. O sprejemu prijave po čl. 17 izda oddelek oziroma referent potrdilo, v katerem navede ime predlagatelja, datum prijave in splošno označbo izuma. Avtor mora hkrati s prijavo podpisati tudi izjavo, s katero pod svojo častjo -zagotavlja, da je do tehnične rešitve prišel originalno in da prevzema za to vso moralno in materialno odgovornosti ’ | 20. Referent izroči prijavo z gradivom brez odlašanja oddelku ža izume in tehnične izboljšave, ta pa mora o tem obvestiti predsednika komisije. Komisija na prvi seji razpravlja o izumu in ga obravnava's tehničnih, gospodarskih in pravnih vidikov. : 21. Tajnik komisije mora povabiti na sejo tudi predlagatelja. Ta ima pravico podati pojasnila in svoje mnenje o vseh' vprašanjih, o katerih komisija razpravlja v zvezi z njegovim izumom. 22. Če komisija lahko takoj ugotovi vse gospodarske in tehnične kvalitete ter pravne, okoliščine v zveži Z izumom, sprejme tudi ustrezne sklepe, zlasti o naslednjih vprašanjih: 1 1. ali naj podjetje izum izkorišča v eni ali več tovarnah in v -tem primeru bodisi patentira izum v svojem imenu v SFRJ ali tudi v tujih državah,in v katerih, ali pa naj uveljavi izkoriščanje na temelju licence, in v kakšnem obsegu; 2. o tehničnih in gospodarskih prednostih -izuma; ' 3. o sredstvih in ukrepih, ki bi bili potrebni za uvedbo izkoriščanja izuma v podjetju; 4. o predlogu odškodnine, ki naj se izplača izumitelju ter 5 o vseh drugih okoliščinah, ki so pomembne v zvezi z izumom. 23. Če izumiteljev predlog ni bil dovolj izdelan, ga komisija vrne s.Svojimi pripombami predlagatelju v dopolnitev. ; 24. Komisija predloži svoje sklepe kot predlog upravnemu odboru podjetja. Predlog mora biti obrazložen- En izvod tega predloga dostavi predlagatelju, ki sme dati svoje pripombe k temu predlogu istemu organu. 25. O predlogih komisije odloča delavski svet podjetja., v>*, Izumitelj mora biti vabljen na sejo delavskega sveta oziroma upravnega odbora, kadar odločata o predlogih komisije, . Na seji sme izumitelj povedati svoje mnenje o predlogih komisije in dajati pripombe. ' 26. Delavski svet podjetja mora v dveh mesecih od dneva prijave sporočiti izumitelju, ali namerava podjetje uporabiti svoje pravice do izkoriščanja izuma in pridobitve patenta. če izumitelj ni obvestil podjetje o izumu, se šteje rok iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je podjetje zvedelo za izum- če. podjetje noče pridobiti patenta ali če izumitelj ne prejme sporočila o odločitvi v roku 3 mesecev, odkar je dal- svoj predlog, ima ta pravico pridobiti patent v lastnem imenu. Tako pravico ima izumitelj tudi takrat, če podjetje v 3 mesecih, od dneva, ko je izjavilo, da namerava uporabiti pravico do pridobitve patenta, ne vloži ustrezne prijave pri Upravi za patente. 27. Izumitelj in podjetje morata varovati izum v tajnosti do vložitve prijave za pridobitev patenta, na zahtevo enega ali drugega pa tudi vse do objave odločbe o ugoditvi zahtevka za izdajo patenta.' 28. Če podjetje prepusti izkoriščanje izuma še drugim organizacijam, mora varovati korist izumitelja po določbah tega pravilnika, zlasti glede odškodnine, v kolikor se izumitelj sâm ne sporazume z drugo organizacijo. 29. Če je podjetje prijavilo patent za izum, pa v enem letu po tem ne začne izkoriščati izuma ali ne pripravi vsega potrebnega za njegovo izkoriščanje, sme izumitelj zahtevati, da se pravica; iz prijave, patenta oziroma že podeljeni patent preneseta nanj na stroške podjetja. gjStl 30’ - , | Na predlog komisije sme delavski Svet podjetja odločiti'o tem, ali se izplača izumitelju akontacija odškodnine v višini, kot velja za tehničpe izboljšave, še preden dobi podjetje patentno zaščito oziroma še preden začne izkoriščati izum. Dokončno, izplačilo se uredi po določbah tega pravilnika o izplačevanju odškodnine. . 31. če ni drugačnega sklepa delavskega svetar ima izumitelj pravico prijaviti svoj izum tudi v tujini. Prav tako ima pravico do patentiranja^ tudi v tistiji državah, za katere si podjetje ni pridržalo pravice. Izumitelj ima pravico, da izum prijavi v lastnem imenu zaradi patentiranju tudi v tistih državah, za katere je podjetje sicer izja-v vilo, da bo izum samo prijavilo, vendar pa v devetih mesecih po prijavi -v SFRJ tega ni storilo. POSTOPEK PRI IDEJNI ZASNOVI IZUMA 32. Če je v okoliščinah iz 4. člena tega pravilnika prišlo samo do zamisli o izumu in izumiteljeva zamisel še ni dokončno izdelana, ima izumitelj pravico prijaviti izum le v njegovi temeljni zamisli. 33. Prijava zamisli mora obsegati smiselno enake podatke kot prijava že ustvarjenega izuma. Obsegati mora tudi predlog o tem, katera dela bi bilo treba še opraviti za dokončno dognanje izuma. Prijavitelj ima pravico zahtevati vso . pomoč pri oblikovanju prijave. O prijavi se izda izumitelju smiselno enako potrdilo kot pri prijavi izuma po 18. členu tega pravilnika. . 34. O predlogu zamisli razpravlja komisija. Na sejo komisije se mora povabiti tudi predlagatelj,, da pojasni tehnične in gospodarske prednosti svoje zamisli. Komisija mora v svojem poročilu oceniti tehnične in gospodarske prednosti zamisli in pomembne' pravne okoliščine v zvezi z njo, razen tega pa mora poročilo obsegati tudi predlog o potrebnih ukrepih za dognanje izuma. 35. O predlogu komisije odloča delavski svet podjetja. Če predvideni stroški za dognanje izuma ne presegajo dinarjev 1,000.000, odloča o tem upravni odbor podjetja. ‘ Zoper sklep upravnega odbora se -predlagatelj lahko pritoži delavskemu svetu podjetja v enem mesecu od prejema sklepa. Delavec mora biti obveščen o dokončnem stališču v enem mesecu po predaji predloga. 36. Če želi podjetje opustiti, varstvo izuma s s patentom, mora tri mesece pred dospelost jo plačila takse za naslednje leto o tem obvestiti izumitelja in mu na njegovo zahtevo prepustiti patent za nadaljnje razdobje. Stroški prenosa in nadaljnjega vzdrževanja gredo v breme 'izumitelja. TEHNIČNE IZBOLJŠAVE | 37. Za prijavo tehnične izboljšave, izdajo potrdila o prejemu •prijave, za strokovno oceno predloga in. ža prijavo zamisli tehnične izboljšave se smiselno uporabljajo iste določbe kot za izume. 38, Predlog za tehnično izboljšavo se lahko poda 'tudi ustno pri referentu,' ki jc dolžan o tem ■'sestaviti zapisnik. Avtor tehnične izboljšave je to dolžan prijaviti brez odlašanja, če avtor ne prijavi tehnične izboljšave, ki še že Uporablja, najkasneje v 6 mesecih, velja domneva, da 'se je odpovedal: pravici do odškodnine. Isto velja tudi, če avtor po 6 mesecih po prejemu diplome ne zahteva za tehnično izboljšavo 'odškodnine. 39. če je predlog tehnične ^izboljšave'sprejet,, se izda novatorju diploma. Z diplomo se nova* torju priznajo vse pravice, ki jih ima po zakonu in tem pravilniku. Diplomo izda delavski svet tovarne. Enotno obliko diplome in njeno vsebino predpiše delavski svet podjetja. IV. ODŠKODNINE IN NAGRADE 40. Višina odškodnine, ki jo izplača podjetje izumitelju, se izračuna na temelju naslednjih elementov: 1. gospodarske koristi, ki jo prinaša izum podjetju; • 2. prispevka podjetja oziroma njegovih tovarn; organizacijskih enot in zavodov Za dognanje izuma in uvedbo njegovega izkoriščanja; 3. korekturnega faktorja; 4. posebne pomembnosti izuma. Če ni mogoče Izračunati gospodarske koristi, se odškodnina določi po prosti oceni, upoštevajoč pomen izuma in druge okoliščine. 41. Izumitelj ima pravico do odškodnine za dobo šestih let od pričetka izkoriščanja izuma. a za v kranjski občini Gospodarski razvoj v komuni Kranj zahteva tudi popolnejši in . kvalitetnejši' pouk, da si zagotovimo sposobnejše kadre za vsa področja gospodarstva in družbenih služb. Brez ustreznih materialnih in kadrovskih pogojev pa sodobna šola svojih nalog in smotrov ne more docela uspešno izpolnjevati. ‘ Družba je sicer v povojnem obdobju vložila v inveT sticije za šolstvo velika sredstva, ■ vendar že nekaj časa ugotavljamo, da nas razvoj ter potrebe prehitevajo in je zatp nujno, da v čim krajšem času nadoknadimo zamujeno. V povojnem času je bilo v kranjski občini zgrajenih 6 osnovnih šol: Pševo, Duplje, Zalog, Trstenik, Lucijan Seljak in Stane Žagar in za to potrošenih 538,164.000 dinarjev, kar seveda pri današnjih gradbenih stroških znaša dokaj več. Spremembe so bile potrebne Razvoj šolstva v občini je doslej že terjal j nekaj sprememb v šolski mreži. V težnji,. da bi bilo učnovzgojno delo na nepopolnih in eno ter dvooddelčnih šolah povezano z učnovzgojoim delom na popolnih osnovnih šolah, je bila vzpostavljena mreža matičnih ih podružničnih šol. Osamosvojitev šol, samoupravljanje 'n samostojno gospodarjenje ter sistem dohodka, so terjali še tesnejše povezovanje nepopolnih in popolnih osnovnih šol, zato so v letu 1963 postale nekatere popolne šole centralne, nepopolne pa njihovi zunanji oddelki. Odkod slabi učni uspehi? Z organizacij sidrni spremembami pa še vedno nismo , dosegli zadovoljive ravni učnovzgojnega dela in uspehov, kar v veliki meri lahko . opravičimo s pogoji, v kakršnih naše šole delajo. Seveda to niso edini vzroki neuspehov. Pomemben vzrok so prav gotovo neustrezni učni načrti za posamezne predmete in neskladnost med obsegom snovi ter številom predpisanih ur, tako zlasti pri fiziki in tujem jeziku. Predmetniki in učni programi bodo . letos korigirani aa osnovi analiz, ki so jih izdelale pedagoške službe ih Zavod za napredek šolstva SRS, vendar bodo še vedno terjali boljše materialne pogoje za delo in boljšo strokovno zasedbo. Najvidnejši materialni vzroki slabših učnovzgojnih uspehov so:, 1. skoraj vse naše šole imajo še vedno slabe materialne pogoje, ki onemogočalo ali vsaj otežkočajo uvajanje sodobnejših oblik dela, • 2. šole nimajo kabinetskib učilnic, le redke imajo zadovoljivo opremljene delavnice za tehnični pouk, telovadnice ter prostore ža dodatne dejavnosti, 3. pomanjkljiva ali neustrezna je šolska oprema, 4. vse večje šole delajo v dveh izmenah, nekatere celo v treh, zato nimajo prostorov, kjer bi izvajale dodatno pomoč za slabše učence, organizirale dodatno izobraževanje boljših učencev ter uvedle dnevno varstvo šolarjev. Vsi navedeni vzroki slabših uspehov terjajo, da poiščemo načih, kako bi jih čim-prej odpravili. Osnovni pogoj za izboljšanje sedanjega stanja je, da preidemo takoj h gradnji novih šolskih poslopij na Zlatem polju, v Cerkljah in v Preddvoru in tako znatno povečamo šolski , prostor. Zakaj nova šola na Zlatem polju Otroci severnega dela mesta Kranja se šolajo v osnovnih šolah »France Prešeren« in »Simon Jenko«. Stavba je bila zgrajena 1938. leta za približno 700 otrok, to je 20 oddelkov, predvsem od 1. do 4,- razreda-— torej za razredni pouk. V njej je 20 učilnic in 2 sobi ža petje oziroma .risanje. Danes sta v stavbi 2 popolni osnovni šoli s 46 oddelki in 1967 učenci, ki imajo od prvega do petega razreda razredni pouk. od 6. do 8. razreda pa predmetni pouk z dokaj zahtevnimi učnimi programi. Za izvajanje predmetnega pouka bi bile potrebne kabinetske učilnice za fiziko, biologijo — kemijo, likovni pouk, glasbeni pouk, tehnično vzgojo in gospodinjski pouk. Šoli pa delata s prvimi in drugimi razredi v treh izmenah, predmetni pouk v višjih razredih izvajata brez potrebnih kabinet-škili učilnic, hkrati pa je v posameznih oddelkih tudi prek 40 učencev. Ker manjka prostora že za redni pouk, je nemogoče nuditi dodatna pomoč slabšim učencem in organizirati dodatne dejavnosti. Število prebivalcev se bo povečalo Po zazidalnem načrtu se bo v naslednjih letih povečalo število prebivalcev na Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu za okoli 5009 ih s tem število šolskih otrok za približno 700. Da jih ustrezno vključimo v obvezno osnovno šolanje, bi potrebovali za eno in pol izmenski pouk še nadaljnjih 15 učilnic s potrebnimi dodatnimi prostori. V eno in pol izmenski pouk pa moramo postopno preiti, če hočemo doseči ustrezno realizacijo predpisanih učnih načrtov in zagotoviti otrokom zaposlenih staršev dnevno varstvo v šoli. Navedena dejstva nam kažejo nujnost, da takoj zgradimo na Zlatem polju popolno osnovno šolo z vsaj 20 učilnicami in dodatnimi prostori. V stavbo na Zlatem polju bi se vselila osnovna šola »France Prešeren«, ki zajema otroke z Zlatega polja, Struževega, južnega dela Kokrice, v bodoče pa bi izšolala tudi učence višjih razredov iz osnovnih šol Duplje, Naklo in Podbrezje. Osnovna šola »Simon Jenko« pa bi prevzela sedanjo stavbo v celoti in v njej uredila tudi potrebne kabinetske učilnice. Šolala bi otroke iz naselja Vodovodni stolp, del Centr.a, Rupe, v višjih razredih pa tudi učence iz osnovne šole Primskovo. Enoinpol izmenski pouk V obeh Violah bi se lahko šolalo v eno in pol izmenskem pouku, do 2000 otrok. Predvidevamo pa, da bo po končani izgradnji Zlatega polja ter Vodovodnega stolpa in z vključitvijo višjih razredov s področja šol Duplje, Naklo, Podbrezje in Primskovo v širšem šolskem okolišu šol »France Prešeren« in »Simon Jenko« okoli 2500 otrok. Zato bo perspektivno -treba še zgraditi pri Vodovodnem stolpu štirirazredno osnovno šolo za okoli 500 otrok. S tem bo najhujša stiska za šolski prostor na področju mesta Kranj rešena in bo . ob nadaljnji gradnji novih naselij mogoče sproti tudi _ graditi potrebne nove šole. daljnjo rastjo naselja pa bo Tako bo v naselju Planina treba perspektivno do leta za nekaj let zadoščala Osnov- 1970^ zgraditi na tem področna šola »Stane Žagar«, z na- ju- še eno šolo. Dvajsetega marca bomo glasovali z »DA« V .nekaj letih bo treba rešiti vprašanje šolskega prostora v Stražišču. Šola Lucijana Seljaka je sicpr še nova, dograjena je bila 1959. leta, vendar ni bila grajena za potrebe reformirane šole niti po kapaciteti prostorov niti funkcionalno, šola bo šele letos dobila.- prepotrebno telovadnico. Že sedaj je pretesna in je nekaj učilnic v starem župnišču. Te so za sodoben pouk povsem neustrezne. Nadaljnja rast Stražišča in bližnje okolice bo perspektivna terjala\še eno šolo, morda vsaj štirirazredno v naselju Drulovka Staro šolsko poslopje v Cerkljah je dotrajano V nekaterih učilnicah je bivanje življenjsko nevarno šolsko poslopje v Cerkljah ■ Ker ne predvidevamo, da je bilo zgrajeno leta 1859, bi število učencev znatno na-prizidario pa 1898, ko se je v ras10» bi ustrezalo v Cerkljah •njem . šolalo 369 učencev poslopje z 12 uČiknca- osnovne šole. -V šolskem le- mi V1 potrebnimi dodatnimi -* 1 cu.1 it.» •_ „_„ - , proston (telovadmca, kabi- ‘u ^3/^nima osnovna sola neti< delavnice itd.). v njem Cerklje 542 učencev v 18 od- gj se golali v nižjih razredih delkih, od tega je 6 oddelkov učenci iz Cerkelj in bližnje s predmetnim poukom. V pr- okolice, morda, tudi iz Vele-votni šoli so bile le 3 učilni- sovega, v višjih pa še učenci ce, zato so preuredili v stav- iz Zaloga, Velesovega, pa tubi ves razpoložljiv prostor v *^i iz Senturske gore, če bo razrede in sta danes dve za- m<®*0, organizirati prevoz. V silni učilnici celo na pod- ¡Slpf^ WM , ? P°U-v. Q , .v , . sodoben, v eni in pol izmeni, stresju. stavba je še skrajno hkrati pa bi še lahko poskr- Moderna šola »Stane žagar« na Planini zgrajena leta 1960, bo kljub dokajšnim prostorom zastarela, za sodoben pouk beli za dnevno varstvo šolar- v nekaj letih premajhna. Z nadaljnjo rastjo naselja bo treba na tem področju do leti povsem neprimerna. Lokacija jev. p 1970 zgraditi še eno -šolo stavbe je neustrezna. Učilni- 3 ce so večinoma na. severni strani, brez vodovodne napeljave, tla nehigienska in dotrajana. V zelo slabem stanju so tudi okna in vrata ter večina pohištva,-- Povsem neustrezne . so sanitarije. Tri učilnice sp življenjsko nevarne — v eni je strop močno povešen, .učilnici na podstrešju pa imata vhod skozi ozek lesen hodnik jn bi bilo oh požaru zelo težko rešiti otroke. V teh dveh učilnicah stropi niso izolirani, zato sta poleti prevroči, pozimi pa premrzli. V večini učilnic’šolske table nimajo prave svetlobe, 'kar moti delo in povzroča okvare na očeh. Na ozkih hodnikih ni prostora za garderobo in imajo obešalnike kar v razredih. Zato je v razredih v deževnem vremenu slab zrak, prenasičen z vlago, ki izpareva iz mokrih plaščev. Šolsko poslopje v Cerkljah je bilo zgrajeno leta 1859, prizidano pa 1898. Za prek 540 učencev in za sodoben pouk je neprimerna in življenjsko nevarna zaradi slabih stro- pa bo potrebno tudi poskrbeti za učiteljska Stanovanja, pouk? šola nima telovadnice, Z dograditvijo novih šol v niti prostora, da bi jo vsaj Šenčurju, na Zlatem polju, ^ zasilno uredili. Cerkljah in Preddvoru ter te Potreben ie lovadnic5 v Stražišču bo da. i i J na možnost, da družbeni sodoben pouk sklad za šolstvo že leta 196« Gradnja nove šolske stav- usmeri svoja sredstva v po be; je; nujna. Zadoščalo bi 8 trebne adaptacije ostalih šol. učilnic š potrebnimi dodatni- skih poslopij, mi prostori. Tako bi šola lahko sprejela vse učence iz sedanjega | ožjega;; Šolskega okoliša, ki zajema Preddvor in bližnje vasi^ učence iz Mladinskega doma v Preddvoru in. v višje razrede še .učence , osnovnih šol iz Kokre ..ter delno iž Olševka. Šola bi tako lahko izvajala sodoben pouk v eni in pol ditev izmeni in organizirala dnev- oken no varstvo šolarjev. Ob šoli Najnujnejše adaptacije Velesovo — popravilo strehe, šenturška gora — pregraditev učilnice, ure garderobe, | popravil« pov. Gradnja nove šole je več kot potrebna Telovadnica v privatni sobi Osnovna šola v Preddvoru je premajhna mogoče računati.. Letos bo dograjena nova šola v Šenčurju, ki bo lahko sprejela v nižje razrede otroke iz Šenčurja in bližnjih va-si, v višje razrede pa še tičen- Položaj osnovne šole v učilnice v Mladinskem domu ce osnovna šole v Voklem in Preddvoru je zelo podoben so temne in tesne, ena od delno iz osnovne šole v Ol-šola nima stranskih pro- kot v Cerkljah, le da je šola njih je prehodna,. kar moti ševku. štorov za .kabinete in so uči- raztresena v raznih poslopjih. -- ^ - - - , la natrpana v omarah na oz- Stavba, v kateri se nahaja ...... kili hodnikih. Zbornica je MB del oddelkov osnovne Jgf \ «JU. ... gSI | majhna m morajo biti uči- dana pred m ^ Jza dvood. Jr teljske konference kar v ucu- de]čno šolo- Danes je v Pred- jjlv -»as- niči. šola nima kabinetskih dvoru 368 učencev v 13 od- ,;:r' .1 ji J j ' učilnic, niti delavnice za teh- delkih. Da sploh morejo iz- JJRiJK ¡Sl nični pouk in učilnice za go- vajati pouk, so uredili dve .... -r-. -5 spodinjski pouk. Mlečna ku- zasilni učilnici na podstrešju, ter ■''"’T“' ' • - ¿¡f- ' ’ e hinja je premajhna. V tesnih ‘ri učilnice pa imajo v do- J» gm ffl&W 0% učilnicah ni bilo mogoče iz- Poldanskem času na razpola- ' S vajati telesne vzgoje, zato so go v Mladinskem domu. šol- g|gj| t I 11 ... . , . , , ska stavba nima primerne lo- 'sL vTv ” J i'||,y6 .?■ najeli v pnvatm stavbi sobo kacije> stoji tik ob prometni - \ ^ ^ T M i v izmen 7 krat 8 m in jo za- cesti in je brez dvorišča. 2jp •• * i bbms silno uredili za' telovadbo. Funkcionalno je povsem ne- |<\ ? jtik-1» - S I' & , HR." Prostor je funkcionalno in ustrezna za sodoben pouk, t 1 I | |;t>. t jHS ' higiensko neustrezen. hkrati pa prenatrpana. V | - j | f I I..1 ! jnl Gradnja nove šolske stavbe stavbi ni^prostora za Rabine- , "* 'JfcjSBH LSi^zlasti““^ k^rWse «’f^vnice za gospodinjske asBISHR'' . : ' .. , v , ucikuce. Za mlečno kuhinjo razvija v podeželsko sre- so najeli privatno kuhinjo v disce, bližina letališča pa na- Mladinskem domu in od tam kazuje tudi razvoj turizma, prinašajo hrano v šolo. Tudi Duplje — popravilo strehe,: šanaci HHR . ja tal v zbornici in učilnici ker .na, privatne, sobe zaradi ureditev mlečne kuhinje, ure razvijajočega se turizma m ditev taI v spodnjem hodni Šolska stavba v Preddvoru je stara nad 100 let. Za prek 360 učencev je že davno premajhna. Gradnja nove šolske stavbe je nujna ku, ki služi za telovadnico, Primskovo — obnova peči in drvarnice, Besnica — izmenjava oken, popra vilo žlebov, oplesk šole, Mavčiče — ureditev tal v "Učilnici, »Stane Žagar«, Kranj — ureditev okolice šole, Trboje —- ureditev- fasade, popra vita oken in Vrat, zunanji oplesk šole, ureditev še ene učilnice z morebitno nadzidavo, Voklo — ureditev sanitarij, -po pravilo oken, oplesk stavbe Žahnica — pleskanje oken in fasade, izdelava ognjevarnega tlaka na podstrešju, ureditev gnoj nične jame, obnova drvarnice, napeljava vodovoda obnova tal v učilnicah, Jezersko — ureditev tal na hodnikit in stopniščih ter obnova vrat »France Prešeren« in »Simon Jenko«, Kranj — popravilo strehe. iDalie na 10. strani) Predlog občinske skupščine P5LST gg § | Predlog 'predvideva, da naj bi šolski sklad občine, 'gospodarske organizacije in občani s samoprispevkom do konca leta -1966 zbrali 1 milijardo 160 milijonov, ki bi jih postopoma uporabili za gradnjo šol na Zlatem polju, Cerkljah, v Preddvoru, za dograditev šole v Šenčurju ter telovadnice v Stražišču. ; Občani naj bi v ta sklad plačevali po pol odstotka od neto osebnega dohodka. Pri-v mer: od 20.000 din dohodka 100 dinarjev, od 50.000 dinarjev 250 dinarjev oziroma osebni dohodek pomnožen Z 0,5. čeprav je stopnja odstotka enaka, je delež na posameznika stopnjevan: činiveč-ji dohodek, temvečji doprinos. Prav tako naj bi kmetje prispevali 3 odstotke od katastrskega dohodka (lahko pa tudi v lesu!) obrtniki in osta: ■li 2 odstotka od osnov ža dohodnino, oziroma samoprispevek od zavezancev davka pa 2 odstotka' od prometa. Iz navedenih podatkov je razvidno, da šo obremenitve državljanov zmerne, upoštevajoč kritično situacijo pa nujne in zelo koristne za rešitev res žgočega problema naše občine. -J POTREBNO JE ZAUPANJE ALI IMA OBČINA DOVOLJ DENARJA? Ne! je kratek odgovor, čeprav ni malo takih, ki misli-jo prav nasprotno in menijo, da bi gradnjo šol občina lahko sama financirala. Denarja res ni malo, letne obveznosti pa so takale: elektrika in javna razsvetljava 235 milijonov, razširitev vodovodnega omrežja 220 milijonov, modernizacija 'in razširitev cestnega omrežja in mostov 432 milijonov,, vodnoreguihcijska dela 100 milijonov, kanalizacija 54 milijonov, vzdrževanje cest in komunalnih naprav 195 milijonov. Poleg tega bo občina začela letos z odplačevanjem.. anuitet (194 milijonov) za kredite, ki jih je najela predvsem za negospodarske investicije v zdravstvu in šolstvu. Ter- so realne številke, ki letno hromijo proračunske postavke kranjske občine, zato je razumljivo, da za hitro akcijo, ki bo’ koristila našim otrokom in nam samim občina nima in ne bo imela v doglednem času dovolj razpoložljivih sredstev, bodo domov brez knjig in zvezkov. Vse se bodo naučili v šoli. Starši bomo rešeni skrbi za učenje in popoldansko varstvo otrok. Skupne ure bodo potekale bolj sproščeno in veselo, brez živčnega naprezanja in skrbi. Za vse to pa je potreben naš »da«, ki bo 20. marca pomenil prelomnico-bodočnosti naših šol, nšših Otrok in lepšega prostega časa naših družin. če bomo »DA« prečrtali in se odločili Za »NE«, bomo zadržali napredek šolstva v kranjski občini za deset let!. Tudi šoli na Primskovem bo potrebna, pomoč iz družbe* nega sklada za šolstvo NA GLASOVNICI JE POTREBEN NAŠ »DA« Ko bomo 20. marca prejeli . \ . glasovnice, kjer'bomo prečr- Ob razmišljanju o samopri- tol, . i,. J __ . E , . . ... lati. »da« ali »ne« se spomni- spevku se je-marsikdo spom- m da :s svojim glasovanjem, ml na dopolnilni proračunski ,^agamo ^bl( Jvoiim 0Jtr0.. pnspevek ki ga prispevamo kom Bjn bod č’im iodovora. osebnih dohodkov im je Odpadle bodo tretje šolske iz- od namenjen le ža gradnjo’ šol, vendar; tega ni dovolj. ČE BI ČAKALI JMA SKLADE, BI MORALI ČAKATI NA ZGRADITEV NUJNIH OBJEKTOV 10 LET mene, skrčila druge, pouk se bo odvijal v pogojih, jp bo ; Široko zajel naloge reformirane šole. Vse'šole v kranjski .občini imajo pouk v dveh ali celo treh izmenah (pred nami je vzbujajoča skrb: bo potreb-V letu 1963 se je nabralo na tudi četrta!?),. Le redko-109 'milijonov dinarjev, letos kje lahko govorimo o možno-pa kaže na 130 ' milijonov, stih za res . sodoben pouk in Šolski sklad bo pri gradnjah dobrih pogojih. V načrtu, ki .letos in v prihodnjem letu ga bomo s svojim »da« na sodeloval z 200 milijoni, v le- glasovnici podprli, so možne itu 1966 ¡pa s 100 milijoni, za- šole, kjer bodo otroci pod radi nujnih popravil starih skrbnim varstvom in strokov- mo članom kolektiva proble-|ol. Iz proračunskih Sredstev nim vodstvom do poznega matiko šolstva, bi bilo zgre- Kdor se bo na glasovnici odločil za »DA«, bo prispeval lepo darilo našim dragim malčkom Nekaj mnenj o gradnji šol • s strani vodstva tovarne, predsednika DS in predstavnikov družbeno političnih organizacij PREDSEDNIK DS TOV. DANILO ALEŠ Ob prilbžiiosti, ko tolmači- pa; moramo čimprej najti ta pereč problem prepočasi najugodnejšo pot za rešitev reševal, bomo naenkrat po-problema. če izhajamo s stavljeni pred dejstvo, da šo-stališča, da je -komuna le ne bodo »delale« v tri iz-osnovna celica našega gospo- mene, ampak v štiri. Vsa--do- bo občinska skupščina' pri- popoldneva. KPsilo in malico šeno iskati vzroke zakaj Je darskega in kulturnega_ življe- kumentirana^dejstva^ je; obsevala junov.;; |M| I * j “ bodo prejeli v šoli. Vrnili se takšno stanje v šolstvu, pač' nave na zaseSanju DS. PREDSEDNIK SINDIKATA Ko smo na proslavah poslušali naše goste — pionirje iz Predoselj in Kranja, ki so nam TOV. VILI PLANINŠEK gtteleli še mnogo uspehov ob novem letu, se spomnimo ria našo obljubo, da bomo z Podatki in analize našega Jsem srcem skrbeli za napredek naših šolarjev. Preizkušnja le Dred nami: naš »DA« bo osnovnega šolstva ne kažejo Povezal obljubo z dejanji rožnate perspektive, če se bo nja, tudi nam proizvajalcem, činska skupščina" analizirala; ne sme biti vseeno, kako se po treznem premisleku ape-razvija ip raste. lira na zaposleno prebival- Predlog, ki ga je dala ob- stvo, da sodeluje s samopri-činska skupščina orisamopri- špevkom v višini 0,5% od spevku občanov, je po mo- neto osebnega dohodka, kar jem mnenju umesten, -kon- bi dalo v treh letih 180 mili-trola s strani predstavni- jonov din. kov delovnih kolektivov in Na skiipni seji tajništva in občanov pa naj skrbi, da se predsedstva sindikata naše bo ta denar porabil samo za tovarne smo razpravljali o sanacijo izredno težavnega tej komunalni akciji in spre-šolskega problema. . jeli sklep, dh akcijo, ki bo v Delovni kolektiv tovarne korist naših otrok in nas sa-»ISKRA« v Kranju je bil ved- mih, podpremo, posebno, ker no nosilec naprednih idej in imamo pred Očmi sklep ob-akcij, zato sem prepričan, da činske skupščine, da se vsa bodo člani DS zavzeli razum- ta sredstva, zbrana na podla-na stališča v primeru obrav- gi samoprispevka, zbirajo v posebni sklad in s posebnim organom upravljanja, zato ni bojazni,, da ta sredstva ne bi bila, uporabljena za gradnjo in opremo šolskih poslopij. Vplačilo samoprispevka bo mogoče na več načinov: (Dalje na lfl. strani) Nekaj mnenj o gradnji šol s strani vodstva tovarne predsednika DS in predstavnikov družbeno političnih organizacij (Nadaljevanje z 9. strani) — da vplačamo vsak mesec 0,5 % od neto osebnih dohodkov; — da vplačamo vsoto za vsa tri leta naenkrat; Referendum (glasovanje), ki bo 20. marca — bo pokazal politično .zrelost za reše- Najnujnejše adaptacije šolskih poslopij (Nadaljevanje z 8. strani) Tako bi postopno v nekaj letih vsem osnovnim šolam na področju kranjske občine zagotovili ustrezne prostore, hkrati pa bo potrebno posvečati vso skrb sodobni notranji opremi. Ce bomo hkrati zagotovili še ustrezne strokovne kadre, bodo imele v nekaj letih šole vse pogoje, da dvignejo raven učnovzgoj-nega dela in dosežejo boijše učnovzgojne uspdhe. Razumljivo je, da za izvedbo te akcije ni dovolj sredstev v družbenem skladu za šolstvo. Zato bi bilo potrebno organizirati akcijo za zbiranje sredstev v letih 1964, 1965 in 1966 iz sklada za šolstvo, gospodarskih organizacij in državljanov v obliki sa-moprispe' toa 7 Dopisujte v tednik »Iskra« vanje nujnih problemov. V Iskrinem časopisu bodo dovolj jasno napisani zadevni predlogi občinske skupščine, pred glasovanjem pa bodo po vseh ekonomskih enotah še sindikalni sestanki. DIREKTOR KRANJSKE TOVARNE TOV. INŽ. DANILO DOLGAN Problem pomanjkanja šolskih prostorov, o katerem občani Kranja že razpravljajo te dni in kateremu bodo posvetili še, večjo pozornost v prihodnjih dneh, je dobro znan vsem, posebno pa staršem, ki imajo šoloobvezne otroke. Ce ne bomo hitro ukrepali in kmalu začeli graditi nove, prepotrebne šole, bo grozila otrokom, poleg dosedanjih, še »nočna« izmena. Takšna rešitev bi bila seveda nesprejemljiva, zato gotovo ni nikogar, ki bi nasprotoval gradnji novih šol tam, kjer je stiska najhujša. Vprašanje je le, in to ne majhno, kje dobiti potrebna finančna sredstva. Občinska . skupščina je predvidela tri vire, ki naj bi skupno prispevali Vsak po svojih močehr šolski sklad občine, občani s samoprispevki in gospodarske organizacije s prispevki iz svojih skladov. Predvideno je, da bodo gospodarske organizacije prispevale v treh letih skupno 489 milijonov dinarjev. Približen izračun pokaže, da bi znašala obveznost tovarn po 11.300 din- letno na enega zaposlenega. Na kranjsko tovarno bi po gornjem ključu odpadlo letno 44,275 milijonov oz. v treh letih 132.825 milijonov din. Odločitev o tem prispevku je seveda docela v rokah delavskega sveta, ki bo o tem razpravljal in sklepal. Upam, da bodo člani delavskega sveta s svojimi volivci v tovarni temeljito premleli • predlog občinske skupščine, da bodo skrbno pretehtali 'dejstva, ki govore za ali proti takšnemu ■sklepu in da bo njihova končna pozitivna odločitev pripomogla k rešitvi problema, ki je, poleg pomanjkanja stanovanj,» eden izmed najbolj- perečih v. občimi. SEKRETAR KOMITEJA ZK TOV. TONE NEDOG Pred to odločitvijo naj se vsak delavec naše tovarne temeljito seznani s pomenom reševanja nezadostnih prostorskih kapacitet osemletk na področju naše občine. Zlasti moramo upoštevati, da je prav na področju naše občine veliko družin, kjer sta zaposlena oče in mati šoloobveznih otrok v dvo- oz. troizmenskem delu. Take razmere seveda velikokrat otež-kočajo staršem — posebno pa materam — da bi lahko nudili svojim otrokom pomoč pri učenju oz. njihovi izvenšolski vzgoji. . Poleg omenjenega pa ima obstoječe stanje (ki bi se v prihodnjih letih še poslabšalo) svoj odraz tudi v učnih uspehih in pridobljenem znanju, saj vedno znova slišimo, da je osnovno znanje, učencev, ki so končali osemletke za uspešno nadaljevanje šolanja na srednjih in visokih šolah zelo pomanjkljivo. K vzrokom moramo prišteti tudi pomanjkanje učil-ni(i laboratorijev, delavnic, telovadnic itd. Iz analize občinske skupščine je razvidno, da občima ,s svojimi namenskimi sredstvi iz skladov Obstoječega problema ne more pravočasno rešiti, zato je predlagana rešitev ob soudeležbi občanov in gospodarskih organizacij v našem skupnem interesu. Sola »Lucijan Seljak« v Stražišču je sicer še nova (1959), vendar ni bila grajena za potre; be reformiranje šole niti po kapaciteti prostorov -niti po funkcionalnosti. Sola bo še »OJbcl S VB ZB CfTBdniO HOVih ŠOl /(( tos dobila prepotrebno telovadnico , Q M“ 42. Odškodnina za vsako leto izkoriščanja se ugotovi tako, 'da se najprej ugotovi denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo izum prinaša podjetju (tovarni). Od te vrednosti se odšteje denarna vrednost amortizacijske stopnje tistih sredstev, ki jih je podjetje (tovarna) .vložilo za dognanje izuma in uvedbo njegovega izkoriščanja. Na temelju tako izračunane čiste gospodarske koristi se izračuna odškodnina. Dobljeni znesek se množi s korekturnim faktorjem. 43. Kot gospodarska korist po prvem odstavku prejšnjega člena je mišljena zlasti denarno izražena korist, ki je podjetju prinašala izum tako, da se je povečal obseg proizvodnje, da so se odpravila ozka grla v proizvodnji, da se je zmanjšala uporaba surovin, energije, delovne sile itd. na enoto proizvoda, da se je povečala življenjska doba sredstev, da so se zmanjšali stroški za njihovo; vzdrževanje, da se je izboljšala kakovost, proizvodov, da so se zaradi takih izboljšav ali uvedbe novih proizvodov odprli novi trgi, in se zato povečala realizacija v poslovnem letu, in druge koristi, ki jih prinaša izum, 44. Odškodnina na temelju čiste gospodarske koristi po 2. in 3. odstavku 42. člena tega pravilnika se izračuna .v odstotkih po naslednji lestvici: Višina odškodnine čista gospodarska korist din % din do 500.000 10,0 od 500.001 do 2,500.000 7,5 od 2,500.001 do 10,000.000 5,d od 10,000.001 do 50,000.000 3,0 od 50,000.001 do 100,000.000 2,0 nad 100,000.000 1,5 Celotna odškodnina na temelju čiste gospodarske koristi se izračuna tako, da: se celotna gospodarska korist razporedi v intervale po tej lestvici, in sicer od najnižjega do ustreznega najvišjega. Nato 'se za vsak 'nižji interval izračuna odškodnina in ti zneski seštejejo. Prišteje se še znesek, ki ustreza tistemu delu čiste gospodarske koristi, ki pade v najvišji interval. Obračun odškodnine se izvrši v bruto znesku, od katerega se avtorju odbije predpisani odstotek davka na avtorsko pravico. 45. Pri določanju odškodnine se upoštevajo tudi naslednji faktorji: A. Kvalifikacija izumitelja in položaj: korekturni faktor — priučeni delavec 1,2 — kvalificirani delavec 1,1 — vodstveni in srednje strokovni delavec 1,0 — vodilni delavec v enoti podjetja in visoko strokovni delavec 0,9 | — vodilni delavec podjetja } 0,8 Vodstveni delavci so vsi delavci od vodij skupin (preddelavcev) navzgor. Vodilni delavci pa- sc določeni v statutu podjetja in v pravilnikih o organizaciji in poslovanju proizvodnih enot. B. Področje uporabe izuma: / — temeljna dejavnost podjetja, 1,3 — pomožna dejavnost podjetja 1,1 C, Iniciativnost: ■— izum po lastni iniciativi 1,2 S Po nalogu z okvirnimi navodili 0,9 Korekturni faktor (KF se izračuna tako, da se seštejejo ustrezne vrednosti faktorjev A, B in C ter se nato seštevek deli s 3: A + B + C - KF= 3 ' 46. Za .posebno pomembne Izume se štejejo tisti, ki so posebnega pomena za vse narodno gospodarstvo, ki pomenijo odkritje novih panog proizvodnje ali novih proizvodov, ki omogočajo zamenjavo deficitnega z razpoložljivim materialom in z izkoriščanjem katerih se - db-. seže zmanjšanje uvoza ali povečanje izvoza. če grb za posebno pomembne izume, se odškodnina lahko poveča za največ 50% s tem, da se ta odškodnina določi za vsak primer posebej. 47., Odškodnina za četrto, peto in šesto leto se izračuna prav tako kot odškodnina v vsakem od prvih treh let, vendar se tako izračunana odškodnina zmanjša za 25 odstotkov. 'Uporabi pa se isti korekturni faktor kot prvo leto, 48. Odškodnina se izplačuje izumitelju za vsako leto izkoriščanja posebej. Podjetje (tovarna) je dolžno pripraviti obračun čiste gospodarske koristi vsaj en mesec in izplačati odškodnino jsaj dva meseca po poteku vsakega leta izkoriščanja. S posebnim dogovorom z izumiteljem se lahko določi, da se izplačevanje odškodnine, prilagodi poslovnemu letu. , 49. Podjetje (tovarna) in izumitelj še lahko dogovorita, da se bo odškodnina izplačala v enkratnem znesku že ob pričetku izkoriščanja izuma. Enkratni znesek odškodnine ustreza odškodnini za prva tri leta izkoriščanja. V takem primeru je podjetje (tovarna) dolžno s skrbno kalkulacijo čiste gospodarske koristi in z upoštevanjem korekturnega faktorja izračunati odškodnino tako, kot je določeno v členih 41. do 46. pravilnika. Tudi v primeru iz tega člena se višina odškodnine' predloži v 'odobritev- upravnemu odboru podjetja. 50. Izumitelj ima • pravico do odškodnine tudi v primerih iz 29. člena tega pravilnika. V takih primerih se izračuna odškodnina po 49. členu tega pravilnika, vendar za dobo enega leta. 51. Odškodnina za izkoriščanje tehnične izboljšave v Odškodnina ža izkoriščanje tehnične izboljšave pripada avtorju za dobo treh let, od pričetka izkoriščanja, če se je v tem času izboljšava dejansko izkoriščala, sicer pa za ustrezno manjšo dobo. 52. Za izračunavanje odškodnine in-~ njeno izplačevanje za tehnične izboljšave se smiselno uporabljajo določbe o izračunavanju in izplačevanju odškodnine za izume tako, da se izračunani znesek zmanjša1 za 40 odstotkov. 53. Kar izumitelj sprejme kot odškodnino za izum oz:kar sprejme novator kot odškodnino za tehnično izboljšavo y določenem obračunskem letu oziroma ob izplačilu enkratne odškodnine, velja za dokončno plačilo in se' pozneje podjetje (tovarna-) ali izumitelj ter novator ne morejo sklicevati na morebitne napake ali druge nepredvidene okoliščine y zvezi z izračunavanjem odškodnine ali izkoriščanjem izuma oziroma tehnične izboljšave. Prav isto velja tudi v primeru, če izumitelj ali novator sprejme akontacijo, pa se pozneje izkaže, da je presegla višino dejanske odškodnine za določeno obračunsko let«. 54. Ce podjetje razpiše natečaj za rešitev določenega tehničnega problema in d&loči nagrade za uspele rešitve, vštevši nagrade za odkuplje- ne rešitve, imajo udeleženci, katerih rešitve so bile nagrajene oziroma odkupljene, pravico tudi do odškodnine za izum in tehnično izboljšavo, če podjetje glede njih uveljavlja pravice v smislu tega pravilnika. , V. PREMIJE ZA KORISTNE PREDLOGE IN IDEJE ; 55. Razen izumiteljskih predlogov in predlogov za tehnične izboljšave lahko vsak član kolektiva predloži komisiji podjetja ali tovarne določen koristen predlog ali idejo za uspešnejšo rešitev nekega tehničnega ali organizacijskega problema. 56. Predloge ali ideje iz prejšnjega .člena sprejema referent za tehnične izboljšave, lahko pa se oddajo tudi v skrinjico za predloge in ideje, ki naj bodo postavljene na določenih mestih v tovarnah. Predlog ali ideja mora obsegati Opis problema in način njegove rešitve/ 57. Predloge in ideje iz čl. 55 tega pravilnika ocenjuje kot vse ostale predloge, komisija za tehnične, izboljšave, in sicer glede koristnosti prihranka in novosti za tovarno oziroma podjetje. Komisija lahko zahteva od predlagatelja, da dopolni in podrobneje obdela svoj predlog, če smatra, da je to potrebno ali pa da vsebuje predlog elemente -tehnične izboljšave. , ' 58. Tudi za izračunavanje odškodnine za koristne predloge in ideje se smiselno uporabljajo določbe o izračunavanju in izplačeVatljC odt’ škodnine za izume ta^o, da se izračunani znesek zmanjša za 70 odstotkov. če pa bi bilo takšno izračunavanje odškodnine nesmotrno, lahko komisija določi odškodnino po svobodni oceni v mejah od 1.000.— do 25.000.— din. Ne glede na to.ali je predlog uporabljiv ali koristen, se za vsak-umesten predlog predlagatelj nagradi z diri 1.000.—. VI. FINANČNA SREDSTVA 59. V gospodarskem planu podjetja je treba zagotoviti vsako leto določen znesek za odškodnine izumiteljem, v gospodarskih planih proizvodnih enot jfa sredstva za odškodnino avtorjem tehničnih izboljšav in koristnih pred-logov. 60. Istočasno je treba v navedenih planih predvideti sredstva ža strokovno izobraževanje, strokovne' ekskurzije in specializacije izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, za strokovna predavanja s področja industrijske lastnine, za pokritje stroškov v zvezi z izvedbo izumov' in tehničnih izboljšav, kakor tudi za druge svrhe v zvezi s to dejavnostjo. O uporabi sredstev v te namene odloča upravni odbor podjetja in upravni odbori pro-izvodnih enot, vsak v mej tih svojih pristojnosti, Ha predlog ustrezne komisije ter predstavnika Društva iznajditeljev in novatorjev. VII. ZAKLJUČNE DOLOČBE ■ M Ta pravilnik začne veljati s 1. marcem 1964, S< tem dnem prenehajo veljati Vsi predpisi v podjetju S tega področja. Vsi začeti in Še nerešeni postopki, se izvedejo po tem pravilniku. Ta pravilnik je sprejel delavski svet podjetja na svojem zasedanju dme 7. 2.1964. Odgovor na pripombe k STATUTU PODJETJA Komisija za izdelavo statuta je spreje^ na osnutek statuta 290 pripomb k 108 členom. Pripombe je poslalo 23 organizacijskih enot in organizacij pri podjetju ter 5 po-, sameznikov. Komisija ni prejela nobene pripombe od tovarn v Novi Gorici, Novem mestu, Trbovljah, Semiču in Železnikih. Komisija je 181 predlogov osvojila in jih vnesla v predlog statuta, 109 predlogov,psi je komisija samo proučila in jih ni mogla vključiti v predlog statuta. Za vsak nesprejeti predlog je komisija sestavila svojo utemeljitev, s katero bo .pirneno seznanjen vsak predlagatelj, istočasno pa bomo te odgovore objavili tudi v našem časopisu. Za tak postopek se je komisija odločila zato, da bi lahko vsi . predlagatelji, ki se s stališči komisije ne bodo strinjali, pripravili do zasedanja delavskega sveta, na katerem bomo sprejemali statut, svoje konkretne predloge za spremembo vsebine pos.ameznih členov.' Ker sta se zaradi sprejetih pripomb in nekaterih stilističnih popravkov spremenili več kot dve tretjini vseh . členov, je komisija sklenija, da bo v celoti objavila prečiščeno besedilo predloga statuta v cca 500—1000 izvodih. Predlog statuta bo predvidoma izšel 13. marca t. L, na delavskem 'svetu pa ga bomo obravnavali konec marca ali v začetku aprila. 1. Sindikalna podružnica Elektromehanike Kranj — Komisija za povezavo z borci NOB — Predlog o posebnem statusu (položaju) delavca, udeleženca NOB ni mogoče osvojiti, ker za to ni opore v zakonitih predpisih' niti v ustavi in v zakonu o delovnih razmerjih. V kolikor pa je zakonodajalec priznal udeležencem NOB posebne pra-vicejijim je priznal samo določene pravice, ne pa posebnega’ statusa (udeleženec NOB, nosilec spomenice). Priznanje takega statusa bi bilo tudi v nasprotju z načeli ustave, ki zagotavlja enakopravnost vseh državljanov ter odpravlja vsak privilegij in zagotavlja, da je delo edino merilo za družbeni položaj človeka. Statut pa ni pravni vir, ki bi mogel ta načela spremeniti. — Predlog glede posebnega nagrajevanja oziroma zajamčenih osebnih dohodkov določeni kategoriji udeležencev NOB, v predlagani obliki nasprotuje načelu delitve osebnih dohodkov, po delu iti rešuje problem parcialno, čeprav gre dejansko za problem vseh borcev in. ne samo tistih, ki so v delovnem razmerju s'podjetjem ISKRA. Ker pa je dolžnost podjetja, da pomaga pri reševanju tega družbenega problema. bomo vnesli v uvodna določila Statuta naslednjo dopolnitev: »V .skladu s/ svojimi ekonomskimi možnostmi prispevajo posamezne tovarne sredstva v občinske sklade, namenjene za dodelitev pomoči udeležencem NOB.« — Predlog glede- daljšega letnega dopusta za udeležence NOB ni sprejemljiv; ker ga zakon o delovnih razmerjih ne predvideva. Podjetjp pa po tem zakonu tudi ni pooblaščeno, da ga lahko samo s svojimi predpisi prizna. Sicer pa imajo udeleženci NOB, katerim je priznana dvojna delovna doba, že iz tega naslova ugodnejši položaj pred drugimi, kar zadeva dolžino dopusta. 2. Tov. I. K., Pržan — Odnosi in . povezava s komuno so obdelani v uvodnem določilu v VII. poglavju. Podrobnejša obdelava tudi ni primerna, ker bo to vprašanje podrobneje reguliral sta-; tut posamezne občine. — Glede pripombe, da v statutu ni obdelana perspektiva posameznih tovarn meni komisija, da perspektive ni mogoče predvideti s statutom podjetja, če priznavamo trditev, da je namen podjetja v zadovoljevanju družbenih potreb, katere .so podvržene stalnim spremembam zaradi razvoja tehnike, povečane kupne moči/ spremenjenega okusa potrošnikov itd. Pač pa statut obvezuje organe podjetja, da s svojimi perspektivnimi plani zagotavljajo v skladu z vsakodnevnimi družbenimi potrebami perspektivni razvoj posamezni proizvodni enoti. Vsako drugo rezoniranje bi bilo zato idealistično. — .Obravnava in podrobnejša razčlemba službe HTV spada v pravilnike' tovarn in njihove organizacijske, predpise, ker podjetje nima pravilnika o HTV. Pač pa vsebuje statut okvirna določila o HTV službi v členu 168. — Gledei obveznosti pomoči podjetja pri reševanju stanovanjskih problemov komisija smatra, da je v obstoječem besedilu bolj poudarjena obveznost podjetja za skrb pri reševanju stanovanjskega vprašanja, v okviru obstoječih možnosti iri da beseda »morajo delavcem pomagati« ni v duhu sedanjih diskusij o reševanju stanovanjske problematike. Isto velja tudi za rekreacijo. — Glede posebne zaščite žena in mladine, ugotavlja komisija, da je ta že predpisana z zakonom o delovnih razmerjih in zato ne bi kazalo ponavljati teh določil še v statutu. — Vloga družbenopolitičnih organizacij pri podjetju ali pri tovarnah je določena z njihovimi statutLin jo zato podjetje v svojem - statutu 'ne more predpisati. Pač pa bo v statut vnešeno določil» o zagotovitvi ..materialnih sredstev s strani podjetja ali tjo-vin» .........- • ■ «-, n)£u -u — Glede pripombe, da se prepogosto pooblašča za konkretne rešitve posamezne pravilnike je komisija mnenja, da tehnično ni mogoče: v samem statutu obravnavati vseh konkretnih vprašanj, zlasti še, ker kompleks omenjenih- vprašanj presega ob-, seg statuta pri tako velikem in po svoji problematiki zelo pestrem podjetju, kot je to ISKRA. — Problem rotacije nastopa samo pri voljenih organih in je to vprašanje rešeno v predpisih in v statutu. Glede reelekcije (ki jo ima najbrž v mislih avtorica pripomb) pa Zvezna skupščina še ni sprejela ustreznega zakona, ki je napovedan v ustavi ter zato ni možno predvideti konkret-nih določil v statutu, pač pa' bo statut za to pooblastil pravilnik o delovnih razmerjih podjetja. 3. EE Gospoclarsko-tehničnega sektorja Elektromehanike Kranj — Glede pripombe, da bi morale tudi tovarne imeti svoje statute, je treba opozoriti, da je po ustavi predviden statut samo za podjetje kot pravno osebo, ne pa tudi za njegove organizacijske enote,, kot so npr. tovarne. Tovarne pa bodo imele svoj pravilnik o organizaciji in poslovanju kot ja to določeno’ v členu 193: — Glede pripravniške dobe opozarja komisija 'na predpis zakona o javnih uslužbencih in zakona o delavnih razmerjih, iz katerih je razvidna utemeljenost tega postopka. Pripominjamo, da so v teku tudi priprave za sprejetje pravilnika o stažiranju v podjetju. — Na pripombo glede premeščanja delavcev (osebni motivi nadrejenih) opozarja •komisija na člen 152 in člen_ 153, ki določata, v kakšnih primerih je delavec! lahko premeščen. Medtem ko pa predhodni člen določa, kateri organi premeščajo. V teh členih je pravzaprav nakazan tudi odgovor na predlog. — Na pripombo, kdo je pristojen -za določanje osebne ocene, ugotavlja komisija, da bo to določil pravilnik o delitvi osebnih dohodkov. To pa je tudi razvidno iz prvega odstavka 175 člena. 4. Centralna nabavna organizacija podjetja Kranj — Glede dodatka k 103. čle- nu komisija meni, da ne spada po svoji vsebini v ta člen. Ta člen določa pristojnosti strokovnih služb proizvodnih enot, medtem ko prepušča določila o sami izvedbi nalog o dajanju soglasja ali po. dobno, konkretnim predpisom. Pač pa smo v statut vnesli določilo, p obveznosti spoštovanja nabavne politike ¿podjetja* ld±Ai'k v 5. Tovarna instrumentov Otoče — Pripomba, da je člen 9 pomanjkljivo formuliran je morda utemeljena, vendar komisija ne najde ustreznejšega besedila, M K členu 105 predlagana sprememba glede predhodnega soglasja za izvedbo referenduma v tovarni s strani delavskega sveta podjetja ni sprejemljiva in komisija meni, da to ni potrebno, oziroma, da je to urejeno že S tem, da DS podjetja potrdi pravilnik o organizaciji in poslovanju vsake proizvodne enote, kjer so tudi navedeni primeri, za katere se izvede v tovarni referendum. — Pri členu 171 naj bi točka e). pri enakih pogojih imela prednost. Rešitev tega vprašanja jC prepuščena pravilniku o dodeljevanju stanovanj v podjetju. 6. Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana — Glede pripombe, da podjetje nima pravice delegirati svoje predstavnike v ožgane upravljanja Zavoda oziroma delovne organizacije, za kate- re opravlja ustanoviteljske pravice smatra komisija, da je s formalnega stališča utei1 meljeva, ker je člen 31 ustavnega zakona o izvedbi ustave (Uradni list SFRJ, št. 14/63)' v celoti razveljavil Uredbo o financiranju samostojnih zavodov. V tej uredbi je bilo namreč med drugim določeno, da ustanovitelj delegira določeno število • predstavnikov v organe upravljanja Zavoda. Pri tej argumentaciji pa"je nelogično, da Zavod akceptira delegiranje njihovih članov v US podjetja, kar tudi ni v skladu z obstoječimi predpisi. Poudarjamo, da gre v teh oblikah zgolj za povezavo v deiu organov upravljanja obeh partnerjev in za obliko intenzivnega informiranja o poslovnem dogajanju ha obeh straneh. Do preglasovanja sploh ne more priti, ker je število udeležencev premajhno. Treba je poudariti, da bi podjetje delegiralo samo določeno število svojih predstavnikov v svet Zavoda, ne pa tudi v upravni odbor ali v DS Zavoda kot je to bilo doslej. (Dalje prihodnjič) Obvestilo Cenjene bralce obveščamo, da je zaradi priloge »PRAVILNIK O RACIONALIZACIJAH IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH« (velja .za celotni kolektiv podjetja »ISKRA«) In priloge »AKCUA ZA GRADNJO NOVIH ŠOL V KRANJU« — današnja številka izšla na 16 straneh’. Uredništvo Pravila o delu s sodelavci 1. Neizuaie tničeno, neprisiljeno in naravno govoriti, brez ošabnosti, domišljavosti in napuha. . 2. Govoriti vedno jasno in razločno. Nove stvari je treba potrpežljivo pojasnjevati. Da bomo sigurni, da nas je sodelavec prav razumel, moramo zahtevati, da nam naša izvajanja ponovi. 3. Ne biti pretirano tovariški, toda brez komolčarskih metod in diktatorskih prijemov! 4. Nastopati stalno mimo, prijazno in vljudno, toda trdno in prepričljivo. 5. Napake pravično presojati, ne jih spregledovati, niti jih ne .povečevati — ampak vedno z gotovim razumevanjem na splošne človeške slabosti. 6. Dobro delo pohvaliti, če pa je potrebna graja,, ie tre- ba ostati objektiven in stva ren. 7. Pritožbe je treba pravično raziskati, nejasnim' stvarem je treba priti do dna. Upravičeno opozorilo je tre ba zastopati tudi napram predpostavljenim ali strankam in ne prej mirovati, dokler napaka ni odpravljena. 8. Stalno imeti odprto uho za -predloge za izboljšave in jih objektivno presojati, če so predlogi uporabljivi, ne varčevati s pohvalo, če pa jih je treba odkloniti, je treba to ! strokovno in prepričljivo dokazati. 9. Zmožnosti sodelavca pravilno oceniti. Samo to omogoča pravilno organizacijo celotnega poteka dela. ID. Biti vzgled v stroko^ nem, kakor tudi v človečanskem smislu } Zaključni račun ZZA za leto 1963 Illlpli Plan celotnega dohodka je bil v letu 1963 izvršen s 111,2 odstotka, kar je za 3,1 odstotka več kot V letu 1962. t Na to je zlasti vplivala realizacija po izdanih računih v letu 1963, ki je bila za,10 od-' stoikov večja od . planirane, a za 2.3 odstotka manjša od one v letu 1962, zneselr neplačano realizacije iz leta 1962, ki je vplivala na povečanje celotnega dohodka v letu 1963 za 0,1 odstotka, ter količnik plačane realizacije, ki je bil:, v primerjavi s prejšnjim letom za 0,3 odstotka večji. V obliki realizacije po izdanih računih izražene razvojne s.to-'ritve predstavljajo 3,84 odstotka od dosežene eksterne. proizvodnje Iskre. Porast ’’ celotnega dohodka " je 'spremljala manj intenziv-ma rast1, stroškov, saj so se porabljena sredstva povečala v primerjavi s planom le za 6,1 odst., poslovni stroški pa samo za 4,8 odstotka. Iste skupine stroškov, primerjane z letom 1962, so še manj porasle, saj znaša indeks porabljenih Sredstev le 99,2, poslovnih stroškov pa 101,6. Iz prej navedenih dejstev o gibanju celotnega dohodka in. Stroškov lahko sklepamo na močnejše povečanje neto produkta in dohodka, kot se je » povečal.'celotni dohodek. Na. to namreč . vpliva.. -relativno manjše gibanje stroškov. Ne-, to produkt se je. povečal v primerjavi -s, planom za 14,1 odstptka, v primerjavi z letom 1962 pa za 5,4 'odstotka. " Podobno se je povečal dohodek za 16,9 odstotka, oziroma* za 4,4 odstotka. V okviru raz-delitve neto produkta se je .povečal tisti del, ki -odpade na družbo za 22 odstotkov, del za Zavod 5,7 odstotka, del za kolektiv pa le za 4,3 odstotka, t. j, izpod povprečja povečanja neto produkta. Analogno so se v okviru povečanega dohodka v primerjavi s planom povečala sredstva za osebne dohodke za 2 odstotka, v. primerjavi z le-' . tom 1962 pa le za 3,5 odstotka, nasprotno pa so se skladi povečali za 406,4 odstotka oziroma za 6,9 odstotka. To nam dokazuje pravilnost sistema delitve v Zavodu. Število zaposlenih je v primerjavi s prejšnjim letom poraslo za 6,4 odstotka, kar je še vedno za 2,4 odstotka manj kot je predvideval plan. To je v glavnem posledica prehoda nekaterih služb v Iskro. Tudi v letu 1963 smo zabeležili veliko flukhaacijo, saj je 29,9 odstotka delavcev sklenilo delovno razmerje v ZZA v letu 1963, 18 odstotkov pa pretrgalo. V letu 1963 se je zaradi povečanja števila zaposlenih povečal razpoložljivi delovni čas za 6,9 odstotka. Pri dejanski izrabi delovnega časa pa se je močneje povečal neproduktivni delovni čas v. glav- nem zaradi 1 praznika več, produktivni delovni čas pa za 7,9 odstotka, kamor je všteto tudi povečanje nadurnega dela za 39,1 odstotka. Nadurno delo se je močno povečalo tudi v povprečju t. j. na 1 zaposlenega in sicer za 31 odstotkov. Poslovna sredstva so sc v primerjavi s planom, ki je že tudi računal z močnim povečanjem teh sredstev zaradi vlaganj v poslovni sklad iz poslovnega rezultata v letu 1962 in zaradi potrebe po angažiranju dodatnih " kreditnih sredstev za obratna sredstva, povečalo za 2,5 odstotka, v primerjavi ž letom 1962 pa kar za 84,5 odstotka. To povečanje je deloma fiktivno zaradi, tega, ker v .letu 1962 znaten del sredstev ni računan v poslovnih sredstvih, ker so bila last Iskre. Zaradi novih nabav osnovnih sredstev se. je: povečal njih delež v' poslovnih sredstvih za 48,5 odstotkov, v . okvirit t.eh pa delovne priprave za 23,3 odstotka. To. je vplivalo tudi. na izboljšanje funkcionalne sposobnosti delovnih priprav kot celote, saj' se je njihova izrabljenost zmanjšala za 12 odstotkov. S tem so se močno izboljšali pogoji poslovanja, saj so poslovna sredstva na "1 zaposlenega porasla za za 72,6 odstotka, tehnična 'opremljenost dela pa za 92,1 odstotka. Tako. imenovana, učinkovitost sredstev, ki jo merimo z neto produktom in celotnim dohodkom ha enoto sredstev . se je močno zmanjšala, kar pa je predvsem posledica intenzivnega vlaganja v primerjavi s poprej skromnimi sredstvi: ter. začasni pojav, ker je potreben določen čas, da se odrazijo vsi efekti vlaganj.. Poleg tega pa bi moral takšen način merjenja učinkovitosti sredstev zajeti širše področje efektov, t. j. tudi tiste, ki se odražajo v. proizvodnji, kar pa nam zaenkrat še ni mogoče. Pri gospodarjenju z obratnimi sredstvi je bil dosežen manjši napredek, saj se je ciklus obračanja obratnih sredstev skrajšal za',6 dni ali za 3,5 odstotka. Obratna sredstva so se povečala za 9,5 odstotka, pri tem pa so se najbolj povečale tiste oblike, ki so vezane v materialni obliki (zaloge materiala in nedokončan razvoj). Zlasti je problematična skoraj podvojitev sredstev Vezanih v nedokončanem razvoju, ki močno zmanjšuje likvidnost. V virih obratnih sredstev so se močno povečali kratkoročni krediti in dobavitelji, na drugi strani pa zmanjšala avansiranja s strani kupcev. Zaradi slabe likvidnosti fungirajo začasno kot obratna sredstva tudi tista denarna sredstva, , ki . so sicer namenjena za investicije. Učinkovitost vloženega dela se je v primerjavi z letom 1962 znatno povečala. Tako še je celotni dohodek na 1 zaposlenega povečal za 16,3 odstotka, neto produkt, pa za 18,9 odstotka. Pri tem pa so se seveda povečali tudi osebni dohodki in sicer v strukturi skupnih stroškov za 1,4 odst-., v maši pa za-24,5 odstotka. če primerjamo samo tiste osebne dohodke, ki so vsebovani v realiziranem neto produktu, pptem znaša indeks ie 103,5 odstotka. Ekonomičnost, 'merjena, z deležem stroškov v celotnem dohodku, • se je povečala za 1,5 odstotka, merjena s porabljenimi 'sredstvi v celotnem dohodku za 3,7 odstotka, z neto produktom -v: celotnem dohodku pa za 2,2 odstotka. «- K uspešnejšemu poslovanju je pripomogla tudi ..bolj učinkovita'.nabavna in finančna operativa, saj se je obračanje zalog v primerjavi š porabo povečalo za 20 odstotkov, prav tako pa so se tudi terjatve ob koncu, leta močno znižale. Kot smo že Konstruirali za dinamiko deležev v neto produktu,- lahko tudi pri ’strukturi delitve néto produkta.^ugotovimo, da se je povečala udeležba družbe v delitvi neto produkta, Zmanjšali! pa se je. relativni delež kolektiva in to za 2,6 odstotka, ’ Delež čistega dohodka v neto produktu je za 1 odstotek manjši kot v letu 1962, čisti dohodek na 1 zaposlenega pa se je povečal za 17,7 odstotka. Pri takšnem rezultatu se je razdelil čisti dohodek na osebne dohodke in sklade tako, da še je delež osebnih dohodkov: v čistem dohodku zmanjšal od 84,7 na 84,1 ali za 0,7 odstotka, za enak delež pa povečala sredstva za sklade ali za 2 odstotka. V letu 1963 je bila izplačana za 24,5 odstotka večja masa sredstev za osebne dohodke, kar da, merjeno na 1 zaposlenega, za 16,2' odstotka večje, povprečne ošebne dohodke kot v letu 1962. Takšen - nivo. OD je v skladu s prikazanimi rezultati, zlasti še, ker ti kažejo tendenco zmanjševanja relativnega deleža OD v delitvi oziroma zaostajanje dinamike rasti mase sredstev za OD za dinamiko čistega dohodka. Gospodarska krepitev Zavoda, ki jo je omogočil poslovni rezultat vrietu 1962 je bila okrepljena še z dodatnim angažiranjem posojil. Prikazano povečanje osnovnih sredstev je bilo v dobri meri finansirano s povečanimi posojili, obratna sredstva pa, čeprav v manjši meri, z dodatnimi kratkoročnimi krediti. Sredstva znanstvenega sklada so bila izkoriščena za finansiranje raziskav,-¡za ušti- ii §111 mm. liillll ■■■ ■ilgs ■1 — V velikem številu industrijskih panog so ženske spretnejše od moških pendije ter za nakup obveznic pri SGB, ki smo jih koncem leta vnovčili, sredstva pa vložili v investicije za pilotske delavnice; Sredstva skupne porabe, ki so bila Zavodu na razpolago po ZR za leto 1962, so bila uporabljena' za stanovanjsko izgradnjo v znesku 22,5 milijona, 31,5 milijona pa za štipendije, obresti, odpise, dotacije in pd. Poleg tega je: Zavod nadaljeval črpanje v prejšnjem letu dodeljenih posojil, pridobil pa je 3 nova,1 ki koncem leta , še niso izčrpana. Tako so še 'sredstva skupne porabe brez vlaganj po ZR za leto. 1963. povečala za skoraj 'polovico. Če primerjamo stanje skladov Zavoda na začetku leta 1963 (z vlaganji po ZR 1962) Z njihovim stanjem na koncu leta (z vlaganji po ZR 1963), potem se je povečal poslovni sklad za 52,8 odstotka, znanstveni sklad za 11,T odstotka, sklad skupne pdrabe za 243 odstotkov. Skupni viri sredstev t. j, lastni in tuji, so se povečali za 37,7 odstotka, od teh pa samo posojila za 37,3 odstotka. Primerjava med lastnimi in tujimi sredstvi in viri nam pri vseh oblikah sredstev kaže pozitivno tendenco k povečevanju lastnih virov v strukturi sredstev. Če rezimiramo vse pozitivne in negativne ugotovitve o poslovanju v letu 1963 lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje v preteklem poslovnem letu gospodarsko sorazmerno uspešno. Da bi si- to zagotovili tudi vnaprej, je potrebno v letošnjem letu: 1. Definirati tekoči in perspektivni delovni program, da bodo vsak hip znane tekoče naloge in usmeritev; 2. še naprej izpopolnjevati organizacijo dela in poslovanja tako,' da bo ta čimbolj ustrezala značaju Zavodova dejavnosti in, da bo pospeševala izrabo intelektualnih kapacitet, 3. sistem dela v razvoju in drugih strokovnih službah dvigniti na višjo raven, ki bo ustrezala nazivu Zavoda; 4. pri dodatnem zaposlovanju se mora dati več poudarka na strokovnost, enako pa je potrebno pri že zaposlenih bolj sistematično skrbeti za njihovo nadaljnjo strokovno izpopolnjevanje; ' 5. izrabo .delovnega časa je potrebno izboljšati, kar je doseči z boljšo pripravo dela, boljšo organizacijo izvrševanja dela z večjo aktivnostjo vodstvenega kadra ter 's primernimi . stimulativnimi in kontrolnimi ukrepi; 6. vlaganja v letu 1964 usmeriti tako, da se realizi-, rajo kompleksni projekti (pi-j Iotske delavnice; laboratorij! za 'mikroelektroniko in pd.) ’ ter, da se pokrijejo najbolj občutne potrebe po osnovnih sredstvih, ki zavirajo uspešno delo; 7. sistem finansiranja razvoja dokončno urediti tako, da se prepreči komercializacija na relaciji ZZA — Iskra ter odpraviti hibe dosedanjega sistema internega merjenja uspehov, ki ni dovolj upošteval specifičnosti Zavodove dejavnosti; 8. pri gospodarjenju ja potrebno dati večjo pozornost nastajanju stroškov,- smotrnosti zaposlitve ter hitrejšemu finaliziranju nalog in obračanju sredstev; 9. v nabavni službi je odpraviti vse subjektivne razloge, ki povzročajo zastoje in zainude pri delu v razvoju; 10. v sistemu samoupravljanja se predlaga okrepitev dela uprave in sveta s tem, da se pogosteie sestajata in, da še eventualno poveča što vilo njunih članov. , . - Pisma bralcev KAJ JE Z MEDENINO? Tov. urednik! Oprostite, da pišem kar na ovojnem papirju. Nimam drugega pri roki, vendar imam prav zdajle toliko žolč-nosti v sebi, da moram ne-" Tudi v produkciji se žene dobro uveljavljajo komu izliti svoj srd, ki je lahko upravičen, lahko pa tudi ne. Kdo ve? Stvar pa je tale: Zaradi poltrde medenine 0,4 ne moremo dokončati relejev. Na-vijalni stroji : stojijo. Že v januarju smo štiri dni čakali; zdaj pa spet. Splošno se govori, da je GTS material prepozno naročil. Govorice so lahko tudi napačne.. S Tov. urednik! Kaj, če bi Vi podregaii tu in tam in dognali, ¿do nam dela tako zgago. Ne zamerite jezi in pisavi. Bodičar iz odd. relejev Kranj ročeni v trdoti F 38 (poltrdi), kasneje (po konstrukcijski spremembi v ZZA') pa so bili trakovi naročeni v trdem stanju in spremenjeni širini. ZZA: je zahteval, da morajo biti trakovi kvalitete MS 63 trdote F 45 in dimenzije 42 krat' 0,4 mm. O tem je bila /aljaonica ' bakra, SevOjmo : obveščena-. Valjaonica bakra, Sevojno — žal, svojih obvez napram : našemu podjetju, ni realizira-a, v količinah, 'ki so bile po-: ~odbeno naročene za 1963. le: to, marveč'je v precejšnjem zaostanku, tako da še do da: bes nismo prejeli vseh pogodbeno zaključenih količin za leto' 1963. Vzrok temu je izreden pritisk za čimvečji izvoz medeninastih in bakre-' nih izdelkov vseh vrst. Zaradi tega Sevojno hi realiziralo potreb domače industrije. K emu pripominjamo še to, da •vsaka sprememba trdote, kvalitete ali dimenzije povzroči motnje in nevšečnosti pri proizvajalcu, ker ima vsaka industrija tako naša, kot ostale — izdelane programe valjanj, zato so spremembe v : tein smislu izredno kočljive 'n imajo za posledico podaljšanje dobavnih rokov. Zgodi se celo, da sprememb kljub privoljenju ne upoštevajo in nride do tega, da materiala ne | sprejmemo. Razumemo upravičeno jezo Bodičarja iz oddelka relejev in verjemite, da tudi v nabavnem oddelku ne gre pri. kritičnih materialih brez jeze, saj referenti in 'tali dajo vše iz sebe, da bi' '.'■bave materialov bile čim bolj realne in brez večjih motenj. Jo pa je Skoraj nemogoče z ozirom na situacijo na tržišču, še posebno iz razloga, ker so. ravno- materiali, ki so največkrat kritični, predmet- forsiranega izvoza kar smo že poudarili. Na GTU v tem primeru ni no--bene krivde; material, je bil pravočasno naročen! V ilustracijo glede težav, ki so med vsemi podjetji najbolj problematične in akutne pa bi še pripomnili,' da je bila potrebna posebna intervencija našega generalnega direktorja pri generalnem direktorju Valjaonice bakra, da naše . količine za mesec februar in marec da- VSE VEČJI JE DELEŽ ŽENSK — čedalje več jih.je v proizvodnji, vendar pa jih premalo sodeluje pri upravljanju jo ponovno v plan proizvodnje, ker je tovarna v Sevoj-nu stornirala dobave, po dinamiki, ki je bila javljena z naše strani za vse medeninaste in bakrene proizvode za mesec februar in marec. Na osnovi omenjene intervencije z najvišjega nivoja podjetja »Iskra« in obiska naših vodilnih uslužbencev podjetja (Centralne nabavne organiza-. rije) smo uspeli, da so delno količino dali ponovno v plan za mesec februar in marec, ne, moremo pa še trditi, da je š tem vse rešeno, ker moramo počakati na rezultate, to je prispetja'kritičnih materialov, nakar bomo šele lahko verjeli, da je Valjaoni-ca bakra upoštevala našo problematiko, ki je iz dneva v dan akutnejša. Zadovoljni bomo, če bo oddelek za releje in Bodičar lahko razumel naše objektivne težave, v kolikor pa obstoja kakršenkoli dvom, bi prosili, da se zglasi v nabavnem oddelku pri odgovornih ljudeh, ki bodo radi dali natančnejšo- analizo glede materiala, ki ga omenja v svojem, članku pod rubriko »Pisma bralcev«. Med goriškimi strelci Erna Rutar dela v Propagan dni službi. Kot mnoge naše žene je preživela težka vojna leta. Osemnajst mesecev taborišča Ravenšbruck je zrah Ijalo njeno zdravje, ni pa ubilo njene odločnosti in do bre volje Strelska družina v tovarni avtoelektrike je, kot je videti resho prijela za delo, če-nrav še ni dolgo, -odkar so /o. bili ustanovili. Pretekle' dni So se naši strelci pomerili med seboj za zlato puščico. Udeležba je bila zelo bogata, najboljše mesto pa je s 176 od možnih 200 krogov dosegel Sergej čeme. V nedeljo 23. februarja je na okrajnem strelskem tekmovanju za zlato puščico^ me 14 ekipami: š 65 tekmovalci nastopila, tudi 9-članska ekipa »ISKRE« iz Šempetra. Našim strelcem močna konkurenca ni dovolila, da bi se bolje odrezali. Kljub temu pa so s svojim plasmajem lahko zadovoljni, saj so trenutno na 3. mestu v svoji sku- pini medokrajnega prvenstva in čeprav so v dosedanjih srečanjih' eno izmed njih izgubili, imajo največ točk. Med posamezniki iz strelske družine so se to pot najbolje odrezali Damjan škrt z 246 od 300 možnih krogov, sledi-, la pa Sta-mu Sergej Černe, Branko Čermelj in drugi. Vsekakor bi bili rezultati tudi v tem tekmovanju boljši, ko naši strelci ne bi nastopali prav v času, ko jih je slepilo sonce, ki je sijalo proti njim skozi okno. telovadnice v Šempetru. Pred ekipo strelcev iz tovarne avtoelektrike sta še. dve težki srečanji, vendar naši strelci marljivo vadijo in na tihem upajo... -K. B,- Vaša jeza nam kar prav pride. Laže pišemo stvarno. Vemo, da Vas ne bomo potolažili s tem, da imajo nekatere EE še - hujše težave. Upamo, da ste medenino medtem že dobili. Uredništvo ODGOVOR NABAVNE SLUŽBE Oddelek relejev. potrebuje medeninaste trakove MS 63 F 38 53 X 0,4, ki so bili prvotno v taki kvaliteti naročeni v Valjaonici bakra, Sevojno. Omenjeni trakovi sc bili naročeni in zaključeni pogodbeno 27. novembra 1962 za poslovno leto 1963. Kot je ^razvidno, so bili trakovi, na- Fantom pri vojakih V prejšnji številki »Iskre« smo objavili sestavek o delu jamarjev, katerih društvo v Sežani povečini sestavljajo člani delovnega kolektiva našega tamkajšnjega obrata. Ob tem se nam je žal primerilo, da smo prezrli naknadno prispelo vest. Ko so namreč imeli ■ sežanski jamarji svoj redni letni občni zbor, so §e ob koncu odločili, da ne bodo pozabili štirih svojih mladih in marljivih članov iz našega obrata, ki so na odslu-ženju vojaškega roka. Tovari-Metalurški tehnik Vesna Horni — v termično tehnološkem šem Petru in ‘ Pavlu Milavcu laboratoriju pii dilatometru ..... ■■ • ■ |iter Franku Ukmariu -in Miru Stoparju so s tega občnega' zbora, poslali' pozdrave, v skromno priznanje za njihova prizadevanja pri razvoju jamarske . dejavnosti v Sežani, pa so vsakomur poslali za »priboljšek« po dva tisoč dinarjev.' Predlog so na občnem zboru prisotni soglasno sprejeli in je tudi prav, da so se na ta način spomnili svojih »fantov« pri vojakih; ki pred odhodom v JLA res niso skoparili s svojimi prizadevanji ih napori, da bi se sežansko jamarsko društvo čim bolj uveljavilo. :...Kol . Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov Sklepi 18. seje UO tovarne za elektro-1 niko in avtomatiko (18.2.1964) • Ker prošnja obrata Sežana za najetje kratkoročnega kredita v višini 557.565 dinarjev še vedno ni dokončno rešena, čeprav je načelno že bila odobrena na 16. redni seji UO, UO ponovno zadolžuje splošni sektor, da le-ta to prošnjo z ustrezno obrazložitvijo čimprej pošlje v obravnavo UO podjetja. • Po sklepu 16, redne seje upravnega odbora je bila uprava tovarne skupno z vodstvom tehničnega sektorja zadolžena za povečanje dnevne proizvodnje v montaži gramofonov. V zvezi s tem so bili pod vzeti vsi možni ukrepi s polno odgovornostjo posameznih služb, žel jenih rezultatov pa nam kljub vsemu še ni bilo moč doseči in to največ zaradi pogostih materialnih problemov (frik-cijska kolesa, obloga itd.), kot tudi zaradi neutečenega tempa dela, kateremu so vzrok ravno vpogosti zastoji. Uprava tovarne naj tudi v bodoče redno zasleduje potek te proizvodnje in o kri-tičnejših problemih, v kolikor bi se pojavili, upravni odbor sproti obvešča. © Splošni sektor je po sklepu 17. redne seje upravnega odbora izvedel zaslišanje tistih članov kolektiva, pri katerih je inventurni popis ugotovil določeni primanjkljaj v orodju' ali drobnem inventarju. Približno dve tretjini. zadolžencev je že priznalo svojo krivdo, nekaj pa je še takšnih, ki trdijo, da so se manjkajoča orodja ali inventar našla, na žalost pa se njihove trditve doslej še niso izkazale kot resnične. Splošni sektor naj. poskrbi; da se najkasneje do I. marca 1964 razčistijo tudi preostali manj-ki, nakar naj se takoj prične z odplačevanjem bremenje-nih primanjkljajev. Prav tako naj splošni sektor čimprej zasliši tudi vse skladiščnike, kot je bilo to določeno po sklepu- 17. redne seje UO. 9 Po sklepu 17. redne seje UO/2694 je bil Investicijski. oddelek zadolžen za pregled sredstev skupne porabe, vendar, ker to delo ne sodi v njihov delokrog, so elani upravnega odbora sprejeli dodatni sklep, ki določa, da naj evidenco nad tem vodi splošni sektor. , Njegova naloga je, da vsaj enkrat letno ugotovi, če so vsi objekti redno vzdrževani oziroma -kako uporabniki z njimi ravnajo. Ker pa je vprašanje stanovanjskih blokov na Pržanu najkri tičnejše, naj splošni- oddelek pregled teh izvrši najkasneje db 15. Marca t t in z rezultati se-snani upravni odbor. © Zaradi pomanjkljivega ta jemanj a podatkov, ki jih izredvideva pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov po ekonomskih enotah, je upravni odbor mnenja, da se. vzame -kot osnova za obračun OD izvršitev plana tovarne, s po planu predvideno delovno silo. Kolikor je plan izvršen in da po planu delovna rila ni prekoračena, se za izplačilo upošteva lestvica, ki jo predvideva imenovani pravilnik. Ker je bil januarski plan izvršen s 128 odstotki, bi moralo po lestvici izračunano izplačilo znašati 14 odstotkov. Glede na to, da je. bil ta plan nekoliko nižji, So člani UO sklenili, da se izplača samo 7 odstotkov, dočim ostalih 7 ostane kot rezerva za mesece s slabo izpolnitvijo piana. 7-odstotno izplačilo se izplača na dosežene zaslužke v rednem delovnem času, oziroma delavcem, ki delajo po normi na zaslužene norma ure. Delavcem, ki niso bili v polnem delovnem razmerju, ti procenti -pripadajo samo za opravljeni čas dela. Pri izplačilu naj se upošteva tudi honorarno zaposlene, Vajencem, H so zaposleni v naši tovarni, naj se izplača po 500 din. Kriterij za izplačevanje pre seganja plana velja za cele leto, dočim še procenti določajo mesečno-. ffiš: © člani upravnega odbora so vzeli na znanje sklep delavskega sveta ter se z njihovim mnenjem,, da naj bi upravni odbor v bodoče sam odobraval povečanja delovne sile v kolikor bi jo bilo potrebno, ji popolnosti strinja © V zveri z gradnjo samskega doma v Šentvidu, ki ga bo stanovanjski sklad občina Ljubljana-šiška gradil za potrebe podjetij v občini, so člani upravnega odbora potrdili našo soudeležbo pri tej gradnji s tem, da zadolžujejo splošni sektor, ki naj s Skladom sklene ustrezno pogodbo za izgradnjo 5 enoposteljnih in 5 troposteljnih sob. Sredstva za kreditiranje te gradnje, naj splošni sektor zagotovi priek skladov podjetja, t. j. prek CUO Iskra- — Kranj'. I © člani upravnega odbora so razpravljali o predlogu gospodarskega sektorja za odpis materiala za GK6 v skupni vrednosti 8,599.102 dinarjev in na osnovi daljše diskusije sprejeli sklep, da naj tehnični sektor skuša najti možnosti uporabe tega materiala za. gramofonske kovčke GS-5, o čemer naj poroča UO na naslednji seji. Sklepi 52. seje UO Elektromehanika (2.3.1964) © Z ozirom na predvideno daljšo odsotnost direktorja tov. ing. Danila Dolgana žara, cfi službenega potovanja, je upravni odbor sprejel sklep, da ga v- tem času- nadomešča tov. Vlado Sedin, šef finančnega sektorja. . ..--..v, © Zaradi visokih stroškov obratne ambulante v letu 1963, je upravnj odbor sprejel naslednje sklepe: — Ambulanta naj - takoj prične voditi kartotečno evidenco za posamezne kategorije delavcev in to posebej za ‘ vsako posamezno enoto podjetja in sicer: Elektromehani-ko, upravo podjetja, ZZA in šolski eeater, ter naj tudi po sije Komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Kranju oziroma po sedeža» teh kategorij delavcev pristojnim zavodom ločene obračune. — Zdravstvene, laboratorijske, zobozdravndške in tehnične storitve drugim kategorijam oseb-, razen onim, ki so navedene v prejšnjem odstavku, niso več dopustne. — Vse opravljene usluge obratne ambulante v letu 1963 naj se razmejijo po nosilcih stroškov. Na osnovi te razmejitve naj finančni sektor bremeni posamezne enote, navedene v prvem odstavku. © Upravni odbor se ne strinja s predlogom EE vzdrževanja naprav za ukinitev vrtnarske službe, ker smatra, da je potrebna za vzdrževanje in ureditev tovarniškega dvorišča. Kolikor za to delo nista potrebna dva človeka, naj se ukine delovno mešto »pomožni delavec», • . - © V skladu s sklepom DS podjetja od 7. 2. 1964 predlaga . upravni . odbor DS, da sprejme", sklep, po. katerem se spremeni! 18. člen pravilnika ; o uporabi družbenih serdstev za osebne avtomobile, dosedanjih 40' din se nadomesti s 45 din za. I prevožen km; dodatek za sopotnika v višini 2 din pa s 5 din, © Na predlog centralne povedovanje delavnih razme- komisije za sklepanje in od-rij imenuje, upravni odbor za šefa Jizdrževalnih služb tov. Vinka GABRA, dipl. ing., dosedanjega šefa EE vzdrževanja strojev. © Za delovno mesto šefa sektorja - tehnične kontrole objavl ja upravni odbor še zunanji razpis; za izvedbo zadolžuje uprajmi odbor splošni sektor. © Upravni odbor potrjuje plan . proizvodnje za mesec maj 1964, v skupni vrednosti 1,236.353.000 din. © Upravni odbor je obravnaval spisek zaposlenih, ki se dopolnilno izobražujejo oziroma šolajo. Na osnovi analiz-in preglej gledav je ugotovljeno, da so za tovarno deficitarni naslednji poklici: strojni inženir, elektro inženir, ekonomist (fakulteta), strojni tehnik,! elektro „tehnik, absolventi, višje kadrovske šole, orodjar, strugar, strojni ključavničar, rezkalec, finomehanik elektromehanski, telefonski mehanik. Uparvni odbor je sprejel naslednje sklepe: 1. Vsem, ki se šolajo oziroma dopolnilno izobražujejo v navedenih poklicih se — plača šolnina in- izpitna taksa — odobri izredni plačani dopust po 99. členu pravilnika o delovnih razmerjih Pod pogoji: a) Da končajo šolanje, odnosno dopolnilno izobraževanje v normalnem roku, ki je za posamezne šole določen. b) Da ostanejo v delovnem razmerju s tovarno Iskra Kranj - Elektromehaniko pet let po končanem študiju. c) V primeru prekinitve šolanja ali'delovnega razmer* ja iz razlogov, ki jih tovarna ne, more smatrati kot opravičljive, morajo povrniti izplačano šolnino in stroške, ki so nastali. Stroški šolnine in izpitnih taks se povrnejo na zahteva in na podlagi predložene dokumentacije — računa, potrdila o dovršenem letniku, odnosno zaključnem izpitu. 2. Strošln šolanja, dopolnilnega izobraževanja na — ekonomskih srednjih šolah — strojepisnih in adtnini strativnih šolah — jezikovnih tečajih pa se plačujejo le tistim, ki že zasedajo delovno mesto, katero zahteva tako znanje, pa tega znanja nimajo. .j 3) Vsa gornja določila ne veljajo za člane kolektiva, ki imajo s tovarno kakršnokoli pogodbo o šolanju,-pač pa za v bodoče. © Na osnovi predlogov komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave -je upravni odbor sprejel naslednje sklepe: — Tov. Milanu Jeloveanu iz tovarne selenskih usmernikov za izboljšavo na 12 in 15 V galvanskih usmernikih, se izplača premija v višini 65.000 din. — Tov. Silvu Seražinu iz1 MTC za izboljšavo pri kontroliranju kaset dvojčkov z novo kontrolno naprava, se izplača premija v višini 88.600 din. — Predlog tov. Vilija Kriv-ca naj komisija obravnava pa določilih novega pravilnika o racionalizacijah in tehničnih izboljšavah. Če ža tak primer ni prave definicije,, naj zahteva pojasnilo oziroma tolmačenje od uprave podjetja. Pisma naših bralcev NAJ BO KONEC TAKIM ODNOSOM! Že dolga leta kot naročnik »Dela« , para® rad! prebiram rubriko »Pisma bralcev«. Mir mogrede mislima, da . bi ’ to rubriko, kazalo razširiti tudi v našem tedniku, vendar me. je k pisanju; nagnalo nekaj drugega.,-Namreč, v tej rubriki v »Betu«, vse prepogosto zasledim pritožbe kupcev naših izdelkov, ki se peita&ujs* jo bodisi, nad po-rr.an.j kiji, vostj©, .ali še- pogosteje, nad! malomarnim1 odnosom do popravila M reklamacij.. Pri velikih serijah izdelkov je kaj razumljivo, da ta ali oni - izdelek uide- budnemu očesu končne kontrole in- pride na trg š takšno ali takšno, napako. To končno- še ni na-j-hjpjše, če bi kupcu izdelek brž m soJiidno popravili. Še vedno bi lahko- imeli o nas dobro mnenje, toda- žali pogostokrat berem, da je napm-‘mer inekefo- pred doigimi meseci- prosil na j; bi mu zameri iali te »o ali ono--malenkost pri, nekem našem izdelku. Preden smo mu ustregli, je bilo treba nekaj urgenc, pa nazadhje' celo dopis v rubriki! »Pisma bralcev« in šele na to- morda, je kupec uspel dobiti tisto, za kar je moral taka dolgo moledovati. Kot kolikor toliko zavednega člana ISKRE me vsak tak primer v časopisu zaboli, ko pomislim.-kako zlahka nekateri' v. podjetju zapravljajo dabrp ime, k° s takim malomarnim: odnosom do kupcev povzročajo med njimi nezadovoljstvo in ogorčenje ter jih tako sami silijo, da. drugič kupujejo pri konkurenčnih podjetjih. Mislim, da ni prav, da na vrsto urgenc s strani prizadetih kupcev mesece in mesece ne odgovarjamo, ali. pa šele, ko smo ožigosani v rubriki »Pisma bralcev« objavimo kako slabokrvno opravičilo in šele nato.- prav lagodno opravimo svojo dolžnost do kup- Ne vem sicer, kdo je temu kriv, a kot člana kolektiva me ta stvar le boli. Tak odnos do kupcev nam pri vedno večji konkurenci prav gotovo dela medvedjo uslugo. In tega ne jemljimo več tako ravnodušno! -CRr ZAHVALA Prek šestnajst let sem delal v »Iskri« in čeprav sem prišel v Slovenijo iz Črne gore, lahko le dobro govorim er tovarištvu sodelavcev. Ob odhodu v pokoj so mi poklonili tako lepa darila in izrekli toliko lepih želja, da mi bo ostal ta dan nepozaben. Uporabljam priložnost in se vsem sodelavcem v kranjski tovarni iskreno zahvaljujem za izkazano naklonjenost in jim želim mnogo uspeha pr njihovem delu. Marko Martino vič Temelji tehnične in znanstvene moči SSSRin ZDA Dve največji industrijski in tehniški sili sveta SSSR in ZDA posvečata velikansko pozornost izobrazbi svojih strokovnih, tehniških in znanstvenih kadrov. V pogledu kvalitete in števila šolanih strokovnjakov vodita obe državi potuhnjeni boj ogromnega obsega, v katerem za sedaj prednjači SSSR. V SSSR se danes šola okrog 40 milijonov otrok in mladih ljudi med sedmimi in osemnajstimi leti; medtem ko obiskuje šole "v ZDA 37 milijonov prebivalcev. Vsako leto stavljajo sovjetske fakultete in univerze na voljo narodu 750.000 novih znanstvenikov ih strokovnjakov, a v ZDA 480.000. V dvanajstih mesecih dobi SSSR 120.000 novih inženirjev, ZDA pa samo 60.000. In končno, število študentov v SSSR znaša 5 milijonov, a v ZDA tri milijone in osem-stotisoč. Visoki znanstveni in strokovni kadri se formirajo v SSSR in ZDA na fakultetah, univerzah, znanstvenih institutih in visokih znanstvenih šolah. V SSSR je 40 univerz, .ki predstavljajo množične študentske metropole. Sovjetske oblasti zastopajo stališče. da je bolje koncentrirati študente v manjšem številu velikih znanstveno-peda-goških centrov z uglednimi predavateljskimi kadri, kot pa jih drobiti na sto manjših krajevnih fakultet ~in univerz, katerih kvaliteta pouka in materialne možnosti so skromnejše. Za razliko od SSSR pa imajo ZDA 2000 univerz in ustanov za višjo izobrazbo, od katerih daje 306 ustanov izobrazbo, ki je enaka evropski univerzitetni izo- O mnenjih, kritiki in informacijah (Nadaljevanje , z 2. strani) tičnih organizacij je Skoraj -ista. Najbrž nam manjka poguma ... Kdo ve? Želimo, da čim Več pišejo naši bralci. Nobenega pisma se ne ustrašimo pa čeprav so bodice še tako ostre. Le nekaj nas ner-vira: če kdo piše preveč osebno! Toda teh pisem je malo. Pri Vašem pismu smo opazili, da mnogo berete in da mislite v ddbro celotnega kolektiva Iskre. Svoje misli znate brez strahu prenesti tudi na papir. -To nam ugaja. Še se oglasite! Uredništvo ISKRA — glasilo delovnega koletiva Iskra • industrije za elektromehaniko, telekomunikacije - elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — Izhaja tedensko —Tisk in klišeji: ►CP Gorenjski tisk« Kranj brazibi. V 'SSSR se znanstveni in tehniški kadri izpopolnjujejo na 739 višjih inštitutih... Najmočnejši znanstveno-pe-dagoški center je Moskovska univerza, a v ZDA Tehniški institut v Masšachusetsu. Na j več j a’ univerza na svetu je v Moskvi. V njej pridobiva izobrazbo 270.000 študen-.tov, ki poslušajo predavanja 10.000 profesorjev v 80 tujih jezikih. Študentom sta na .voljo 102 instituta, ki predstavljata najmočnejšo znanstve-no-pedagoško koncentracijo na svetu. Samo na Leninovem hribu v Moskvi, na Lo-monosovi univerzi, je zbranih 22.000 študentov, ki obiskujejo 12 .fakultet.' Ta univerza je 15-krat večja od kolumbijske univerze v ZDA in pokriva površino 160 hektarjev, ima 460.000 kvadratnih metroy kamnite površine, 150 kilometrov hodnikov, 107 dvigal in knjižnice s 50 milijoni knjig. Vrh univerzitetnega stolpa je visok 206 metrov, na njem pa je rdeča zvezda iz. rubinov, ki bi lahko vzdržala težo celega avtobusa. Ce bi kdo želel preživeti v vsaki dvorani te sodobne znanstvene piramide. po en dan, bi moral prebiti na Lomonosovi Univerzi kar 60 let! V univerzitetni zgradbi je tisoče amfiteatrov, kabinetov, velikanskih diskotek, skladišč, kuhinj, gledaliških in filmskih dvoran, muzejev, astronavtičnih observatorijev itd. Moskovčani s ponosom ugotavljajo) da je Lomonosova univerza čebelnjak, v katerem se pripravlja 21. stoletje. Srce tehniške moči ZDA je pravni institut v Massachu-setsu. To je najmodernejše in v pogledu znanstvenih kadrov najimenitnejše središče sveta. V Massachusetsu se izobražuje 6.000 ameriških in tujih znanstvenikov iz 70 dežel. 'Uporabljajo najsodobnejše tehnične metode glede na atome, vesoljsko prehrano in kozmično medicino, pa tudi na drugih znanstvenih po-. dročjih. Institut ima najmodernejše znanstvenoraziskovalne laboratorije na zahodu. V raznih ekipah proučujejo tisoče programov, ki obravnavajo tako različna področja kot so arhitektura, humanistične in družbene vede. Daljnosežni programi predvidevajo, da bi dobil M. T. I. najmodernejši akcelator na svetu in da bo postal svetovni cehter za elektronske in nuklearne raziskave ter osnovna baza, iz katere se bodo ljudje napotili v veso (Po »Atum.es«) Tov. Franc Kopač, voznik avtokare se je poslovil in odšel v zasluženi pokoj. 25. decembra 1961 se je pri trčenju težje ponesrečil, in odhaja v pokoj kot invalid. Sodelavci so mu poklonili lepa darila. Za prijeten spomin mu bo mali sodček (napolnjen je bil z rebulo), na katerem so bile vžgane besede: »Vince bom pil, dokler bom živ!« Da bo lažje spravljal pokojnino so mu podarili tudi listnico, za preganjanje dolgčasa pa cedro (faj-fo), nekaj zavitkov tobaka in kup drugih dar il. Na vizitko pa so mu napisali: »še mnogo srečnih in zadovoljnih let!« Še enkrat: Zakaj tako ? V zvezi člankom »Zakaj tako?« pod rubriko »Pisma bralcev« v 7. številki letošnjega lista, nam je PSO poslal naslednjo obrazložitev. »Pregledali smo dokumentacijo in ugotovili, da je obrat Sežana dobil konden-zatorsko dekado iz skladišča PSO. V skladišču imamo poleg kondenzatorskih dekad tudi uporovne dekade, zato je prišlo do zamenjave garancijskega lista. Ne da se točno ugotoviti ali je prišlo do zamenjave že v tovarni Horjul ali pri. odpremi vi skladišču RSO. Po razgovoru, s Horjulom smo ugotovili, daje sičer prejela omenjene dopise, vendar ni sodila da je ona kompetentna rešiti reklamacijo v zvezi z garancijskim listom. : Pravilna pot obrata v Sežani v zadevnem primeru bi bila v. tem, da bi, se takoj obrnili na PSO, ki bi prek skladišča zamenjal neustrezen garancijski list za pravega. Mnenja smo, da je predmet kljub dejstvom, da- obrat v Sežani ni dobil odgovora — malce neprimeren za naš časopis in se čudimo, zakaj se niso obrnili iz obrata v Sežani na PSO, saj so od nas prejeli dekado in garancijski list.« - PSO Pripis uredništva: Naše mnenje" pa je drugačno. Če je že obrat v Sežani po vašem mnenju naredil napako vs tem, da je, dvakrat pisal direktno’ v tovarno, kjer te artikle proizvajajo, bi bilo prav, da bi jim tovarna v Horjulu vsaj odgovorila oziroma poslala omenjeno pismo na PSO. To vsekakor spada .k poslovni etika Ne moremo pa tudi razumeti, zakaj naj bi bil tak dopis za naš časopis neprimeren. Vprašanje in odgovor bosta morcja le nakazala pravo in hitro poslovanje v podobnih primerih. Uredništvo Tov. urednik! Kot štipendist ZZA sem začel : dobivati glasilo! »Iskra«, na. naslov, ki ni povsem točen in prosim, ida ga v naprej pošiljate na spodaj navedeni, naslov. Pohvalno se mi zdi, da podjetje »Iskra« misli tudi na nas, svoje bodoče sodelavce — zdaj štipendiste, in nas mi- mo drugih vezi — tudi prek časopisa, v katerem tudi štipendisti dobivajo svoj prostor — seznanja s svojim delom in aktualnimi problemi. Tovariški pozdrav! Janez Skubic, i Medvode Vaš naslov nam je poslala kadrovska služba. Kako je prišla do tega naslova, ne vemo. Na vašo željo boste' prejemali naslednje številke na vaš novi naslov. Vesela nas, da vam naš tednik koristi'pil povezavi z našim oziroma tudi Vašim podjetjem. Uredništvo Nekaj o obratni škodi Zasledovanje in urejanje, vprašanja obratne škode je za vsako tovarno, pomembna stvar. Glede na to, da doslej v našem podjetju še ni enotnega organizacijskega predpisa v zyeži z reševanjem vprašanj obratne škode, smo se namenili na kratko pogledati, kako je s . tem v po« samezrii naši tovarni ož, enoti .skupnih služb. V tovarni električnihaparatov na primer v tem pogledu ravnajo z vso resnostjo in po veljavnem tovarniškem predpisu, ne da bi. imeli v ta namen določeno stalno komisijo za obratno škodo. Po določilih teh predpisov lahko uslužbenca, ki je iz takega, ali takega ■ razloga povzročil tovarni - škodo v višini do 2000 dinarjev, kaznuje vodja ekonomske enote, za zneske do 10.000 dinarjev pa direktor tovarne. V primerih/ ko bi obratna škoda presegla deset tisočakov, obvezno odloča pristojno redno sodišče. > . Kadar ob ugotovitvi krivde za nastalo škodo pride do spora med1 prizadetim in vodstvom tovarne,, tedaj za vsak primer posebej upravni odbor določi komisijo, ki zadevo razišče /in. ustrezno ukrepa. Temu pomembnemu vprašanju posebno pozornost posvečajo zlasti v zadnjem času. Pri letni inventuri se je namreč pokazalo, da. -je bilo ponekod .< zaradi malomarnosti posameznikov pre* cej inventurnih manjkov. V ta, namen je bilo izdanih okrog 60 odločb, 'po katerih so povzročitelji obratne škode oz. manjkov, ki- jih je ugotovila inventura, - dolžni .povrniti tovarni .škodo, ki v celoti znaša'nekaj manj kot 100.000 dinarjev. j