OredniStvo in upravniStvo v Ljubljani. Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, ====^: Učiteljska tiskarna. ===—=====
Reklamacije za 'list so p o S t n i n e proste
Izhaja razen nedelj in ; rMJkov vsak - ■	dan opoldne. —————
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in foslano
vrstica po 00 v: večkratni objavi po do- _	_	.	a	„
• govoru primeren popust -----1	Giasižo jugosiov. socialno demokratične stranke,
Št 68.
Naročnina po posti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36'—, za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9’—, za mesec K 3'—. Za Nemčijo celo leto K 40‘—, za ostalo tujino rin ■ Ameriko K 48: ——-==
bhsj Possmeina Številka M vin.
V Ljubljani, sobota dne 23. marca 1918.
Leto II.
Slovenski socialisti
proti oportunizmu nemškiii sodrugov.
Tak je naslov notice, katero so si privoščili »Natrosim Lis>ty« v l^ragi, ki 'sJove: »Organ slovenskih saciaidfeanokratotv »Naprej« o protidr-žavriospravnem stališču, katerega smo poro-čalit, se je po zadnjih dogodkih na Dunaju nekoliko ižtreznkl. Ai'i bo to strašno, tega -danes ne moremo prediviidevaiti-. Za sedaj Piše protii polt-tiki •memSilce SGcfetae deirnicfcracije', katera podpira vlado, ki 'je podpisala mllir z Ukrajino, po«2-pira prusfe tesperiaSisite, 'da Ibi .masziectsiali trca-bnaantoeaio rusko državo titn. Si® Rušijo podpisati sramoten tmSr. J utiri pa bodo socialni •demo«, krati bržkone zepett podpiraCii vso nemško pedi-USkio na Skoda drugih narodov«. Ta notica organa češke dtžavnopravins damoiklracije docela odgovarja taktiki naše jugoslovanske deimio-krartske stranke. Ne daSerm velekibi na to pisav vo! Nekaj pa moramo pribiti:	Neprevidno je
od poipjrrcefznlih sdoveniškfsh socialnih demokratov, da se dado Odvajati po vplivih meščanskega časopisja odi dosledne svoje poti iuvfee.rn«:-donainega, ravohiainriamega in razrednega baja. Sodirug Petetian, katerega vsi spcStu-jeimo koit deliavnieiga in dcistedn&ga b-ojevnSka za so-ciaidiEimlckratične ideje, dali se je Zavesti1, da je ped vtisom gilasovamiia nemške sociaMetmlckra-tične državnozborske frakcije za začasna proračun napisal precej ostro Obsodbo ter dal čutiti omahovanje v smeri, kakor bi socialna demokracija izgubila zaupanje v internacionalo, da po dosedanji taktiki ne bomo mogli iz-voje-vati svojemu narodu pravice. V članlku sodr. Petcjana ni jasein ni picimien revolucije, ni razrednega ibicfev, uit stališča scciailme 'demokracije prati meščanšlkii diržavii. Alko socialna demokracija priznava taktiko 'im aisipteii ruske revolucije, se je s teim res izrekla za aktivno revaBuv cicnarno stranko in taka »nora socialna demokracija tudi ostati Le pozabiti ni, da revolucija ni princip in da revolucionarna taktika ni saima sebi cilj, mairveč mora biti isooiailna demokracija le organizirana, 'da s svojo močjo (izvede revolue 1 onamo gibanje ob praveim. času, gotova uspeha. Taka je ibila arganizaoija ruske socialdemokraitičnc stranke, porabila je ■svetfa idtctoo in svojo moč, da je razrušila rusko razredno državo. S tcnn pa ni rečeno, da miore socialna demokracija celega sveta slediti vtsav ka v svoji državi in takoj zgleda ruske socialne demtotlcnacitpe. Vprašanje za vsakicu 'posebej na-s,tain<e:	aili	sio dani pr€d;>o«iG.n za sioolailistiono
revoiuciiio v pcsaan-eziKiti diržavali ali no. Za Avstrijo 'iruoraimo 'odioi&i!« odKiOvoriti:	mlso,
bila bi prava nesreča za maše delavstvo; ako bi
brez pcmiitskkov sled® zjdedu ruske revduv clje. Ruska revciiteiša bila je ižgCtdovJni^ka nuj-nbist.
Tudi razredni bo« mi prjncšp, je taktška so-ciaine deunckracilje, da druži v svoje bojevne vrste proiletairijait v prepričanju, da je cdino^le prciletarijat pckJiican, da se upre bnržuaznemn soaia:!tne>miu redu in baiiržuaMiii državi, odklanjale ysa!ko zvezo z meščanskimii narodniimd stramkarra. Z razredno taktika je liizrečeno, da liuidistvo in narodii pridejo do svojo svobode le potom razreidneiKa internaoicflialnesra beja. Ako je danes še tako razdrta sloga internacionalnega proietarijaita, tnoira slovenska socžalna demokracija biti ipreprščaina, da ne to začasen pojav, vsled psiihciorae in vpliva nauicdnili mas v ! stremljenju po pohitični svobodli. Enaka itaten-j zivna psahotlioigija unas pokaže se nam povscdii, ko gre za veJiiko čustveno gibanje Ijiildstva. Ideja prošine ljudske maise, potisne v ozadje vsa druga stremljenja, četudi večja po ciljih. Ne smeiiTiO 'pozabiti, da je naloga voditeljev sov ciailden;okratične stranke, da se ne dados voditi i3o zakctnu psiihologlčne ožine idej, marveč morajo viztrajati pri stavljenem pnoigraimiu in izbrani iiaetiTiii taktika. Naj bodo še taki pobreški Jn zinete na levo in desno v sorodnih social-demokraiičnLh strankah, ne smemo omahniti! Naša taktika mora ostati mertiaelonaJna, revo-ittetenarna in razredna. Prva internacionala je šla narazen ravno raaid \^rašanii!em revoktolo-iiame taktike in obnašanja prcleitarijata prati razredni držatvi. Bakunin ‘.je bil za dosledno m neobzirno revolucionarno akcijo, bila mu je edlini cilj, zato je njegova stranka zašla, je anarhizem. Marx se je ločil od te anarlii-stičnio-revolncioinarne taktike in zahteval parlamentarni aktivni boi proletariata, da se polasti države. S to takitilko' ml bila izključena re-vialuaicnarna 'Oirganlizacija pnoiettariijata, delavstvo rmoiralio se je vzgajati še nadatje re-voiliU -cionarno, a istočasno 'ie bilo pioteliieano1 na aktivno delo v nacionalnih državah po diamiih močeh in danem .polložaiin. To pa ni oiportuniKem, ni opuščanje, ni internaiaicnalnega in ni razrednega boki. Tod je danes mnogo> nejasnost,\ med socialnimi demokrati!, negotovo oibnašanie socialne detmickiraaije proti državi in sodelior-vamije v obstcieči državni organizaciji', po občinah, javnih korporacijah, deželnih in 'državnih zborih. Tod treba bo še diskusije, članek sodri iga Petejama kaže to mijno poitrebo.
Dr. H. Tuma.
Na trditve sodr. dra. Tunr.e moram izjaviti, da nisem omenijenega članka napisal pod vplivom meščanskega časopisja katero' ni bilo
zame še nikdar merodajno. Napisal sem članek po lastnem prepričanju, ker smatram, da je bilo glasovanje nemških sodir. taktičen pogrešek, ki je na ves prdlertariijat — in na sjlovensikti p'ose-bej slabo vpiival. Po 'juojem skromnem pre-pričanm, ni bio povoda glasovati za proračun vladi, ki žvižga na vse delavske zahteve, vladi, ki sklepa, separatne aneksionistične mire in vladi, 'ki noče in ne anisli' rešiti notrametga narodnega vipTOŠanja, dajsi je to necbhcidno po-! trebno in za pncieitariiiat ravno tako vaižnio. kot | za vse druge staje. Taka vlada ni vredna, da jo I socialisti drže na površju, tudi če sti‘aši, da parlament razpusti. To 'ie moje mnenje, in ravno tako mislijo tendi nemški sodnuigii na Ceškenn, kar so pokazaiM v svojem časopisju.. Da nimam prav, me gotovo ne prepričajo argumenti sodi: Tume. Navsezadnje pa res ne vem, čemu s« lazbimjati: smatram; da imam jaz orav tisto rravico, da povem svoje mnenje, 'kaikor sodr. T uma.	 J.	P.
Kje že imajo žensko volilno pravico.
Največje gibanje za skupno politično življenje in s tem za ženski pokret se je izvršilo v Rusiji. Ženam so različne revolucionarne vlade priznale popolno politično enakopravnost. Tudi na vodilnih mestih se sedaj žene ; udeležujejo političnega življenja. Grofica Panin opravlja i službo ministra; madamo Breško-Breškovsky pa je Kerjenski pozval, naj prevzame predsedstvo v pripravljalnem parlamentu. Dr. Šiškina-Ja\vein je bila izvoljena v komisijo, ki naj pripravi novo ustavo; neka gospa je bila med odposlanci pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litcfvskem.
Na Finskem imajo žene politično volilno pravico od leta 1907. Za enkrat sedi 24 poslank v parlamentu. Dosedaj je bilo delovanje finskega deželnega zbora in s tem tudi delovanje ženskih poslank zelo ovirano vsled caristične ruske nadvlade. Ker je sedaj mnogo upanja, da dobi Finska samostojnost, zato se odslej pričakuje tudi večji vpliv žen v c^želnem zboru.
Na Norveškem volijo žene od leta 1913 dalje in od 1915 so si priborile pravico, da jih smejo poklicati tudi v državna ministrstva.
Danska in Islandija sta dali svojim ženam 1915 popolno politično enakopravnost; zaradi vojne ondi še ni bilo podobnih volitev v parlament.
Na Švedskem se morajo žene trdovratno in dose-daj brezuspešno boriti za svoje ideale, vendar se sedaj razmere nekoliko boljšajo, ker so dosedanjo konservativno vlado nadomestili s kabinetom iz liberalcev ter socialistov in sta ti dve stranki nanklonjeni ženski volilni pravici.
Pri zadnji volilni reformi na Angleškem, kjer postavljajo volilno pravico v splošnem na širšo podlago,
LISTEK.
EJVLLLE ZOLA:
Usoda starega konja
Misliti si ne imoiram ničesar žaliostniejšoga kakor pogled na starega konja sredi puste 'Okolice ob deževju.
Ko je biio1 pozimi nebo oblačno in tudi jaz
slabe volje, steni jo mahnil po dolgočasnem
kraju v Moxtronge. Ako ile kak zemeljski ko-
v£wLnosi P‘ei^ait siircimaščine, odbijajoče pri-
ii^i- tedaj smerno imieniovati to brezimej-
x,r’PCiie, ki se razprostira pred
™ mrm^kakor podmožnica pred kraljico mesit.	s.
Tutataint zijaifo ^ podobna odprtim ra-tajiii so to zapuščeni}	kameraolamii.
Nobeno drevo, nobeno .KtSvje ne oživilia te »usoobe, le veliki krog« koles jn«. veter se po-vtoajo pred sinjim nebom. Čositoik^,,. vjjoča, stoono brezkončna pota se vlijejo n^do^i^dno ^»ositnio in prd vsakem ovinku zadeneš na iraiz-
° »idiovje in kap kamenja.
_ Ta boleiliiava pokrajina, polna zijočih 'ran, z vidnimi Sledovi prepada hi opustošenja, kaže povsod, ,da je provzriočiilia čiaveška roka ta opustošenja.
Ko sem tako premišljevaje korakal dalje, srečam naenkrat na nekem ovinku ob poti starega koma Privezan je bil na kol, stal je s po--veseno glavo itn opletal z rei>om po mrzlih tleh. Siv tn suhljat, kakor je bili, se je komaj pripognil pred teminim nebom. Droben dež, ki je oravkar padali, je zadeval obeinti in od neprestanega padanja je trepetala in se stresla tubo*, ga žival.
Kake prispodobe med tam svmčenobar-vastim zimskim- nebonii, to dolgočasno okolico in med teim bednim stvorom! V resnioi, taka revščina spada v obupni kraj! Velja za oboae: za to s človeško reko opnstošenio okolico in za to od ljudi zatirano žival, taka upravičena srec pretresajoča tožba, da se me je lotilo najglobo-kejše sočutje. Ko seim se približal, privzdignil .te konj glavo: gledal me je s svojimi kalnimi očmii, potem pa zopet povesil glavo. Potrl me je izraz skelečega očitka, ki se je zrcalil v teim pogledu. §e preden san se zavedel, zdelo se mi .je, da sem razločno cul besede:
»Jutri bom umiri, tako miorem olajšati še svoje srce. Dvornimi, da bodo meje besede izboljšale usodo mojih bratov, toda ne bom poginili, ne da bi izrekel resnico, ki je s trudom pridobljeni sod vsega življenja, življenja mislečega konja. Ta resnica se glasi: Delo osrečuje, obogati človeka; žival pa delo tira v klavnico!
V tem tiči kričeča krivica! Hočem misliti, ker pravite, da je narava dala človeku več pameti, kakor nam; je 11 vam je podelila ta razum, da trpinčite svode stvarnice?
Zamislim: se; Tvoji bratje so zlorabili moje moči: čim bolj som jim služil, tem trše so ravnali z menoj, in danes kliče moje izdelano truplo po maščevanju! Zakon pravice naj bi ukazoval, da bi biisl delavec plačan po vrednosti svojega dela. Zahtevamo po tem zakonu, da se tako ravna z naimti, za naša delovna leta pa veljali pravica, da na starost počivamo. Ne recite, da smo le živali pripravne, da udrihajo po nas, ustvarjene le v večno ndobinost, v ^a-baivo in v pomoč ljudem. Bodite -prizanesljivi! Saj vas vendar ubogamo 'in služimo vam vsa svoje življenje, zaraditega nam privoščite lahko san rt! Aka su, samotni popotnik, trdovratnega
so upoštevane tudi žene, stare čez trideset let. Okrog šest milijonov žen dobi po tej reformi politično volilno pravico. Višja zbornica je sprejela s 134 proti 69 glasovom del predloge za volilno pravico. Listi so poročali, da je cela vrsta angleških plemkinj vložila na lorde jako genljivo vlogo v dosego ženske volilne pravice.
«• Na Francoskem, v Avstriji in na Nemškem se do-sedaj ni dosegel noben vidni napredek za žensko volilno pravico.
Na Holandskem nova ustava podeljuje ženam sicer pasivno, ne pa aktivno volilno pravico. Torej napredek je storjen.
V šviei so nekateri uspehi doseženi v posameznih kantonih, kakor pri cerkvenih volitvah, volitvah v obrtna razsodišča, pri ubožnih svetih itd. V splošnem pa so tla za propagando ženske volilne pravice neugodna.
Na Laškem se je med vojno izvršil viden preobrat glede ženske volilne pravice. Vlada je predložila za-Konsko predlogo, po kateri dobe žene občinsko volilno pravico.
Na Ogrskem ravnokar razpravljajo o ženski volilni pravici. Predloga • smatra žene za politično zrele. Po njej se prizna ženam volilno pravo, ako so 24 let stare, ogrske državljanke, ako znajo pisati in brati in so obiskovale štiri razrede meščanske šole ali morejo sicer dokazati enako stopinjo izobrazbe, ali ako je njih mož padel tekom vojne ali radi naporov ali dobljenih ran iimrl, pa iz tega zakona izvira otrok, končno vse žene, ki so že dve leti članice znanstvenih, literaričnih in umetnostnih društev.
Na Pruskem vprašujejo trgovske zbornice za mnenje, je li se naj aktivna volilna pravica, ki je dosedaj veljala za moške, razširi tudi na žene. Več trgovskih zbornic se je povoljno izreklo za reformo.
Prve ženske mestne svetovalke v poljskem okupiranem ozemlju so bile izvoljene v Grodnu na podlagi Poljakom pripoznane samouprave.
Gibanje za žensko volilno pravico v Zedinjenih državah je v toliko napredovalo, da so izvolili v splošni reprezentacijski hiši državne zveze poseben odbor za vprašanja o volilnem pravu. Zagovornice ženskega volilnega prava upajo, da bo zakon o ženski volilni pravici za posamezne-države prodrl.
Politični pregled.
=-= Gosposka zbornica. Na četrtkovi seji sta dvorni svetnik Lammasch in baron Ruber odložila svoje mandate v justični komisiji. — Knez Thun-Salm in vojvoda Beanfortski predlagata predlogo novega obskrbovalnega zakona za vračajoče sc rezerviste in vojne ujetnike, pri čemer naj bi se oziralo tudi na denarne podpore in socialne ukrepe za prehod v mirovno gospodarstvo. — Vitez pl. Vukovič in tovariši so vprašali ministrskega prodsednika z ozirom na varnost v nevtralnih pristaniščih sc nahajajočih avstro-ogrskih trgovskih ladij. Opozarjalo se je na zadnje dogodke v pomorski politiki naših sovražnikov. — Na dnevni red prihaja predloga, ♦ičoča se ustanovitve ministrstva za ljudsko zdravje, l a predloga se odkaže združeni ustavni in sanitetni komisiji. - Baron Trnka je poročal potem v imenu Specialne komisije za pomorsko plovbo o predlogu viteza pl. Vu-kotiča in sodrugov, ki zahteva uzpostavitev trgovske mornarice. Predlog je bil sprejet, nakar je bila seja zaključena.	.	.
— Nagj prijatelji. »Anbeltar Zitg.« pambčuae m>d fcKomjiin naslovom članek, ki čudno jasno očrtava naše in nemško poslami&tvo v sedan;n dobi. V objektivni določitvi vilo« 'in nazmenj
srca tedaj ponavijai svojim bratom moie besede Ne bodo te sicer poslušalo, pa vsaj me bom nosil s seboj resnice, ki sem jo pridobil z žalostno izkušnjo vsega svojega življenja. Oh, kako siromašna sitvanioa sem jaz, in kako boren je prostorček zemlje, kjer bom pogrnil«.
Stari konj je molčal - ali pa »e hotel le sanjati? Droben dež še vedno pada, « še. zadnjič po dolgočasni okodiol, toer je stalo to revno bitje, in se vrnem v 1 ariz, 'Ki' ^ i pravkar tako radostno zablestel v stotisocenn lučicah, kakor da 'Ondfi mi nikakršnega gorja, nikakršnega mraza, nikakršne bede!
Bil sem v svotii notranjosti raizikaičen nad človeško brezbrižnostjo, nad sv^tio samozavestjo in sem sklenil, da 'izpolnim zadnjo prošnjo borne stvarnice, ki meni', da je vsakatera resnica vredna, da se izreče. _	,
Mode sočutje ne veltia ravnini montrougesKii. ki utegne biti jutri — sad stopamo z nezman-skim brziim korakom naorei — že dkrašena s krasnimi palačarri in velikanskimi vrtovi. Maio edino sočutje velja usodi sttaregia kemija, in jaz zahtevam drugo, boljšo usodo za zatirane žn-
Vall!»Kaikio? Mar celo kako preskrbovaMco?«
»Zakaii vendar ne?«
obeli držav naznača vso smer njihove politike. Tako pravi: »Sploh je značilno, katere strankb na svetu so naši priiialtelji. Na Finskem, so naši prijatelji »bela«, švedski gospodski razred, proti »rdečim«, finskim kmetom in delavcem prodirajo naši nemški zavezniki. Na Švedskem so šitnoigo konservativni, visoko aristokratski aktivisti; liberalci in socialisti, meščanstvo hi dclavci nimajo baš preveč sirupa® do 'osrednjih držav. V Kuronslkli, LiVlamdiidi in Estonski so naši zavezniki baltiški banani. Latski in estonski kmetje goje do nas bolj malo pniijaitelj~ ske masJi. Na Poljskem iščejo magnati, ki se itresejo /,a svojo zemtljo, našega varstva proti »boljševizem«; da smo pa varuhi veleposestniške lastnine, nas pri kmetih ne bo baš priljubilo. Celo v Španiji so baš najbolj črni med črnimi germanofili; liberalne in demokratične, ljudske plasti nagibajo k ententi. Rummnija potrjuje toreu 'le splošno pravilo: ni slučaji, da so tudi tam baš (konservativci naši najboljši iprijatelfu. Vsepovsod smo zavezniki sil iz preteklosti; in baš za- to so povsod vstajajoče ljudske mase naši nasprotniki. Ni baš razumno, a naša usoda je ta, da se družimo povsotd s preteklostjo proti bodočnosti.
— Hrvatski sabor. Hrvatski sabor je na seji dne 20. t. m. uredil na novo dijete za poslance ter potem v tretjem čitanju odobril zakonsko osnovo glede ustanovitve državne šole za umetnost in umetno obrt v Zagrebu.
— Borba za reformo volilne pravice na Ogrskem.
Notranjepolitične razmere na Ogrskem potekajo v smeri, kakor je bilo pričakovati. Pomisleki proti razpustu zbornice v sedanjem vojnem stanju se pojavljajo ne lc pri Tiszini stranki, priznava jih tudi vladna stranka. Saj bi se nove volitve morale dvakrat vršiti — prvič na podlagi sedanjega volilnega reda in potem, ko bi bila sprejeta reforma volilne pravice, na podlagi novega volilnega reda. Problem volilne pravice pa se ne premakne na nobeno stran; stranke si stoje če tudi ne sovražno, pa vendar neomajno nasproti. Govori se, da se bodo , velikonočne parlamentarne počitnice porabile za to, da se poskusi doseči kompromis med strankami, kakor je to tudi cesarjeva želja. Ni pa verjetno, da bi tak poskus imel kaj uspeha. Le kak nepričakovan vnanji vpliv bi mogel dovesti do kake izpremembe na parlamentarnem bojišču. Karolyjeva stranka pa deluje za razpust zbornice, ker upa, da ima večino volilcev na svoji strani.
— Donava do Suline očiščena min. Korespondenčni urad razglaša, da je spodnja Donava do Suline očiščena min in da je torej vodna pot med Ukrajino in Avstro-Ogrsko za plovbo odprta. To je delo donavske flotilje, ki je v razmeroma kratkem času pripravila vodno zvezo med centralno Evropo in ukrajinsko republiko.
— Bodočnost Litve. Glasom poročil iz Berlina je v kratkem pričakovati odločitve glede usode Litve. Li-tavsko odposlanstvo je nemškemu državnemu kanclerju izjavilo, da želi prebivalstvo, ki sestoji do 80 odstotkov iz katoličanov, katoliškega nemškega kneza. V prvi vrsti, pravi poročilo, pride v poštev nek nemški vojvoda. Odposlanstvo je nadalje izjavilo, da želi trajne tesne zveze z Nemčijo ter tesno gospodarsko, vojaško, carinsko in železniško skupnost z nemško državo. Do končnoveljavne ustanovitve litavske države naj bi nemško-litavska uprava vodila vladne posle. Tej nameri pa se upira židovska stranka, ki želi tudi v bodote tesne zveze z Rusijo; poljski elementi pa streme za spojitev s kraljevino Poljsko. »Tagliche Rundschau« javlja, da se je med vrhovnim armadnim vodstvom, državnim vodstvom in litavskimi zastopniki dosegel sporazum, ki bo v najkrajšem času zadobil javen pravni značaj.
— Pred odločilno borbo na zapadu. Odločilna borba na zapadu se je pričela. Artiljeriiska bitka izredne ljuto^ti se vrši na raznih odsekih angieško-fran-coske fronte. V tej artiljerijski bitki sodelujejo tudi av-stro-ogrske težke baterije. O smeri pričete ofenzive vojno vodstvo iz umljivih razlogov doslej še ni ničesar omenilo. Kako dolgo bo trajala artiljenjska priprava, seveda tudi ni znano. Kakor vse kaže, gre za veliko odločitev, ki bo tudi za Avstro-Ogrsko usodnega pomena. — Pariška Agence Havas poroča: Francoske priprave za končni boj so Izvršene. Zavezniški vojni atašeji so odišli na fronto. 2000 ameriških letal se bori v vrstah
aliirancev.	~
= Salandra za volilno reformo, v'	-
riere delta Sera« se zavzema Antonto ■balan | za vodilno reformo v Italiji, po katero volilno pravico vsak Italijan brez ra^ ‘ " rosti, ki je služil v vojni vsaj šest 'mesecev. Starosit za izvolitev poslancem nad se oiojoci s
  Razpoloženje na Holandskem. Amsterdamski zastopnik Wolffovega urada je Lz parlamentarnih krogov izvedel, da po izjavi ministra Loudona vlada soglasje v tem, da v holandskih pristaniščih se nahajajoča holandska tonaža po ultimatu entente ni prizadeta, marveč tonaža ki se nahaja v Inozemstvu. Dopisniku lista »Al-gomeen Handelsblad« podana izjava državnega tajnika
von dem Busche glede stališča Nemčije napram vprašanju holandske tonaže in eventualnih možnostih preskrbe Holandske s posredovanjem teh ladij je napravila pomirljiv utis. Doslej v Haag še ni dospel odgovor entente na Loudonovo ponudbo. Tudi ni nikakih poročil o zaseženiu holandskih ladij.
— Amerika in Holandska. Reuterjev urad poroča iz VVashingtona: Z zasego holandskih ladij v ameriških vodah se počaka, dokler ne prispe poročilo iz Londona. Uradno se razglaša, da se z zaseženjem holandskih ladij nc prične, dokler ne pride odgovor holandske vlade v VVashington. Vse priprave so že končane in predsednik Wilson je že podpisal odredbo, ki razglaša zasego. Odredba se je v sredo razglasila.
Margtiilomanov svet za pogajanja. Sedaj je prišlo na dan, da je nasvetoval Marghiloman rumunskl Bra-tianu-Take Jonescujevi vladi v posebni spomenici, nai začne pogajanja s centralnima državama že za časa brestovskih mirovnih pogajanj. Vlada pa se temu ni hotela odzvati, ker je še vedno upala na ugodnejši razvoj dogodkov. Danes je vse javno mnenje rumun-skega prebivalstva na strani Marghilomanovi, ker je uvidelo, da vlada ni porabila ugodnega trenutka, da bi bila stopila v mirovna pogajanja z osrednjima vladama.
«— V angleški zbornici je minister vnanjih zadev Balfour naznanil, da se holandske ladje v angleških pristaniščih vsled kraljevega ukaza zaplenijo dne 22. marca.
Dnevne beležke.
— V včerajšnjem uvodnem članku »Izstop socialistov iz kola poljskega« je bil pomotoma izpuščen v korekturi podpis s. dr. M. Tume.
— Kdaj bo temu konec? Snoči ob enajstih, ko sem se vračal domov so bile pred mesnicami že cele trume ravnih žensk iii otrok, ki so čakali, da dobe ob 6. zjutraj 10 dek mesa. Ali ni to zločin nad revnim ljudstvom?
— Uradne ure pri ljubljanskih sodnijah. Od 1. aprila 1918 dalje so se pri ljubljanskih sodnijah za uradno občevanje s strankami ob delavnikih določile ure od 8. do 12. dopoldne in od , 3. do 6. popoldne. Vložišče bo odprto ob delavnikih od 8. do 11. ure dopoldne in od
3.	do 5. ure popoldne, ob nedeljah od 9. do 12. ure dopoldne in ob praznikih od 8. do 12. dopoldne.
— »Slovenski Narod«, ki je že večkrat izjavil, da Z »Naprejem« ne bo polemiziral, pa 5e vedno polemizira. Včeraj je postal duhovit in trdi, da se je sodr. Petejaii zmotil, ko je trdil, da je v zagorski občini 7000 prebivalcev, med tem, ko jih ni niti 4000. »Narod« je seveda pozabil, da so zagorski rudarji tudi tisti, ki stanujejo v okolici zagorske občine, pri katerih so agitirali za podpise, in ta okolica s skupno zagorsko občino ima daleč nad 7000 prebivalcev. Na druge oslarije mu bo odgovoril, naš zagorski dopisnik — in sicer tako, da bo zopet zacvilil.
— Državna organizacija hišnih posestnikov. V odbor državne organizacije hišnih posestnikov (ki Je seveda internacionalna) Je bil izvoljen s Kranjskega načelnik prvega ljubljanskega društva hišnih posestnikov dežel-noračunski svetnik K. Ivan Frelih.
— Minister dr. Ivan vitez Zolger je dobil naslov izrednega vseučiliičnega profesorja. Doslej je bil docent na dunajskem vseučilišču.
— Južna železnica in uslužbenci. Upravni svet južne železnice je imel predvčerajšnjim na Dunaju sejo, v kateri je generalni ravnatelj dr. Weeber poročal o raznih notranjih zadevah, med drugim o položaju uslužbencev, o raznih administrativnih vprašanjih kakor tud o zvišnju vojaških'tarifov. Predložen je bil tudi nasvet glede zvišanja pokojnin, s katerimi se bavil v to svrho
izvoljeni pododsek.
— Enkratna draglnjska doklada državnim uradnikom. Z Dunaja poročajo: vsem državnim uradnikom, nameščencem, železničarjem in državnim delavcem sc izplača 1 aprila enkratna draginjska dokldda v isti višini, kakor pri akcili v novembru 1917. Troški znašajo 160
milijonov kron.
_ Normalnih vojnih čevljev ne bo. Kakor je znano se je bavila vlada pri vprašanju o ureditvi prometa s čevlji tudi z mislijo, uvesti pri nas enotne vojne čevlje. Kakor poroča zadnje zborovanje društva avstrijskih tovarnarjev za čevlje, je vlada opustila ta nameravani projekt. Društvo avstrijskih tovarnarjev za čevlje Je namreč izjavilo, da je kaj takega nemogoče in to Je privedlo vlado do tega, da je opustila misel.
— O obsodbah radi oderuštva Je treba obvestiti policijske oblasti. Justični minister ie zapovedal so nitn dvorom prve inštance, da	*sodbo
radi oregreška ali prestopka vsled oderuštva takoj, ko se ima ta obsodba izvršiti, političnim okrajnim oblastem.
•	_„x sodišče najbližje. Ce pa se nahaja ‘am
deželnoknežja policilska oblast, je treba obvestiti to po 6 47 ces naredbe s tozadevnim dopisom- w §	"	poglavje	o beguncih * eno najzalosrt-
metrših pojavov izza časa ne. C ujmo, kako gintoivo i>^e kletoe laškemu soetolno-demokratičnemu poslancu; Častivredni gospod! S tem flMgg v svojem obupu obrabam do Vas,
revnega ljudstva. S pcw/djgti|jeninia rokama Vas prosim, da storite, kar mogoče, da nas bodo poslali v dOmovdno nazaj. Smo ubogi begunci iz Pulja že 'tri dota. Naš oče tie umrl v vojni, od enega brata nimamo nikaikega -poročila že dve leti, ena sestra je umrla v Piuilju, zaposlena v munioiiskem skladišču, tudi pred dvema letoma. Naša mati je tu v W. umrla. Sedaj sem ostala sama s tremi otročiči. Naiista-.sejša sem, stara petnajst let. Revnli »mio. Dobi vanuo sicer begunsko podporo, ki pa nam ne zadošča, k«r je vse tako drago: kilogram fižola 10 K, kilogram koruzne- moke 4 K iin vse, vse ... Ne sinem na to -misliti, bratje pa ne vedo, da se radii vojne me debi ničesar, oni zahtevajo. Eden je star dvanajst, dr-ugi devet in ■tretji tri leta. Za vse mtoiram skrbeti jaz, jih oblačiti, jim dajati brano, plačati najemnino in potem spati na tleh. Postelje niiimamio nobene, kakor jo imajo drugi; nikogar niimamo več, k;l dela v Pulju, kakor druge družine. Aili se sploh ne bodo vrnili v domovino oni, ikatenih startšd ime delajo v Pulju ? AH jih je tako irnnogo, ki ni-inajo .nikogar več na svetu, kakor jaz? Prosim Vas tedai, usmilite se miojih bratov, da se iznebim vsaii teli. Ce bom v Pulju, bom morda rešila moje ljube brate; ako pa bomo ostali v tej deželi, bomo tu pomrli. Uverjetna seinp da bodo te vrstice :i/n prošnje *od Vas uslišane, priporočam se Vam, oče ubogih«. Res dobra dokliica, -M je tako skrbna ter pogumna itn ima tako zla-'bo srce!
— Samomor. V Dolenjem Logatcu se je ustrelilo neko devetnajstletno dekle v spodnji del života. Pripeljali so jo v deželno bolnico. Drugi dan je dekle umrlo.
Ustrelil — svojo ženo. Gozdarski paznik Jankovič v Kotu pi i 1 ostojni je v prepiru sprožil revolver na svojo ženo in jo zadel v prsi. Bila je takoj mrtva.
— Dva dopisa glede aprovizačnlh razmer ljubljanskih. Prvi pravi: Več prizadetih oseb. ki imajo izkaznice s črko 13, se vljudno obrača s prošnjo do slavne aprovizacije, da bi sc nam dajalo živil tako pogosto, kakor na izkaznice C ali pa A. Zakaj od tega, kar dobimo na Izkaznice B, ne moremo niti ob največjem stradanju živeti. Meso smo dobili v 2. mesecih enkrat. Osebe s črko A In C pridejo večkrat na vrsto in • s črko C imajo mnogi še druge ugodnosti. Tako na primer v mesnici prj Sv. Jakobu. Dobro vemo, da se nam ne
• more prodajati po tej ceni, kakor dosedaj, ker so nam znano cene živine in drugih živil. Denarja tudi ni, da W se nas podpiralo, kar tudi zahtevati ne moremo, toda radovoljno, čeprav težko, plačamo take cene, kakor osebe s črko C. Samo da vsaj nekaj več dobimo. — Drugi dopis iz krogov ljubljanskih žena se bridko pritožuje o uredbi aprovizacije. Navaja, da se blago ne delt enakomerno, ne po okrajih, ne po prebivalstvu. Deželni odbor preskrbuje svoje ljudi, vlada svoje, mesto zopet le del prebivalstva. Blago se oddaja večkrat že pokvarjeno in po neenakih cenah. Nekateri ljudje so razmeroma dobro preskrbljeni, drugi pa nič. Blago se je oddajalo pod roko, čeprav ne v večjem obsegu, vendar je bilo tudi’ to preveč, ker ga primanjkuje. »Naprej« je že kritiziral neenakomerno delitev speha in krompirja po množini in ceni, kar je imel popolnoma prav, zakaj če bi se blago oddajalo po določenem načrtu, če bi bila aprovizacija urejena v velikem slogu, kakor jo Ljubljana potrebuje, bi bile tudi apro-vizačne razmere mnogo boljše. Te razmere se morajo
• odpraviti in popraviti. Aprovizacija se mora postaviti na enoten sistematičen načrt, dati se it mora tako široka podlaga, da bo res ustrezala potrebam ljuljanske-ga prebivalstva. Te razmere morajo prenehati, otroci in starčki, delavske družine in družine trgovskih so-trudnikov, zasebnih uradnikov stradajo prav mnogo po krivdi neracionelne, ozkosrčne uredbe aprovizacijskih aparatov.
— Članek, naslovljen »Par besed« v »Napreju« št. 66., 21. t. m., mora pozdraviti vsak sodrug in razredno zaveden delavec, in iz delavskih krogov bodi v teh vrsticah javno povedano, da je delavstvo sito na-rodnjakarskih fraz ter da se ne bo dalo motiti po nobenih širokoustnežih klečeplazcih kapitalistične bur-žoazije. Hočemo se namreč otresti izkoriščevalcev in korakati po poti internacionale, začeti resen razreden boj proti kapitalizmu. Poznati ne maramo nikake omla-dine in nikakega šovinističnega narodnega hujskanja, ^ z našimi možmi, sodrugi, ki že leta in leta de-žeJezo*3 našo SOC- c*crn' s'tra"ko, in so stali trdno kot mo pa nezateu na naielil1 sv(>iega programa. Obžaluj-verno proti Preprit^la<lino“’ ki se P°stavl>a tako kla-
delo. ki ga delavstvomvsodraEom’ in	copiti	na5e
.... vseh ozirih priznava. Hodimo
dalje za c.lji po začrtani ^	^	orwnizac	kj
so bile nam vedno naše najbollžc orožje ^ sčevalcem in »veienarodni« buržoazna ter proč s kapitalizmom bodi tudi vbodoče naše geslo.	{	.
Proč s šolskimi nalogami! Skrbeča in preudarna «iati piše: Te dni sem brala z največjo slastjo zanimiv "stek gospe Klare Mauthnerjeve:	»Demokratizacija
otrok«, ki opisuje križev pot srednješolca na najverjetnejši način. Ker sem mati gimnazijca, znam zapeti tudi jaz pesmico o mučeništvu takega dečka, ki izgloda bled in votloličen ne samo od skromne vojne hrane, temveč tudi od študij Cicerona in Virgila. Gimnazijski učenci se ne uvajajo v duh in lepoto klasičnega staro-veštva, tako da bi bile latinske učne ure v zgradbo in razvedrilo, ampak razkosava se de! na kosce in se uvaja učence k slovničnim vajam in morečim šolskim vajam. Veliko število otrok, ki kljub vztrajni pridnosti in potrebni inteligenci niso zmožni, da bi »zadeli« šolsko nalogo, od katere čestokrat zavisi, ali je sposoben za višji razred. Na Nemškem, ki nam vendar prednjači na mnogih poljih v šolstvu, so spoznali šolske naloge kot živce razburjajoče, pa so jih odpravili. Zakaj se jih pač potrebuje? Učitelj, ki poučuje učenca tekom leta, bo tudi brez mučilnega instrumenta, šolske naloge, presodil zmožnosti učenčeve. Na drugi strani pa slabo podkovan učenec s šolsko nalogo ne bo pametneji, dobro je pa itak ne potrebuje. Toraj proč s šolskimi nalogami!
Petar Preradovič.
K stoletnici njegovega rojstva.)
Sto let je artmulo — dne 19. marca 1918
, odkar se je rodil veliki 'pesnik Petar Prera-dovič v (labrovioi v bjelovarski županiji na lirvatsfcem. Oče Mjesjov je bil vojak, ki se je udeleževal bojev tekom francoske vojne. Leta 1830. je prišel v vojno akademijo v Dunajsko Novo .mesto, kjer 'je skoro do-cela pozabil svoj anatemi jezik jn se dobro naučil nemščine in češčine, ki je 'bila ona tem' zavodu obvezen predmet. Dovrši vsi akademijo je bil uvrščen \ Gyulayev polk v Milan na Laško. Ondi se jo bavil z nelmško literaturo. Pa je začel zlagati v nemškem jeziku 'pesmice. Šole ieta 1840. ga je začel tovariš Ilirec Ivan Kukeljevič, častnik •ogrske garde iin brvaitsiki pisatelj, zanimati zopet za rodmi jezik in hrvatsko književnost. Kmalu na to je začel 'prevajati Petar Praraido-vič Gunduličevega »Osmana« na nemški jezik tar pati nemške pesmi z jugoslovansko vsebino. Ko se je v Benetkah seznanil s lirvatskimi častniki, se spfdateljil z ognjevitim Koitoranom Šr/rnoim Dimitrovičam, ki ga je silil, naj začne pesmltii tudi v srbo-brvatsketn jeziku. Letta 1S43. je bil prestavljen v Zadar, kjer ic sourejc-val ilist »Zora Dalmatinska« in za nje prvo šte vilko (1844.) je PreiradioiVič zložil ;udi pri nas na Slovenskem dobro znano pesem:	»Zora
puca, bit če dana!« (Zarja vstaja, dan prihaja ...) Dve leti pozneje je že izdal Praraido vič prvo zbirko nesmii: »Prvenci«. Preradovič Kliče v teth -p-esimiih svoje rojake k složnem:, kulturnemu delu, ik bratstvu In edinosti.
V letih 1847. do 184-9. se je Preradovič bojeval v Italiji, na kar so -ga prestavili vojnemu odseku banskega sveta v Zagrebu, kjer je postal leta 1851. Jelačičev podočnik. Takrat je izdali tudi »Nove pjesme«. Preraidoviča so na to pošiljali po raznih krajih na Laškem iin -Ogrskem, dokler ni leta 1857. prišel k generalnemu štabu -nia Dunaj. Kot polkovnik se je leta 1059. udeležil italijanske vojne. Po tej vojni je služboval tri leta v Temešvaru, leta 1S65. v Veroni, 1866. v Aradu, a nazadnje do svoje smrti na Dunaju. Umrl je dne 18. avgusta leta 1872. Leta 1879. pa so ga prepeljali v Zagreb, kjei počiva sodni na Minogoju.
V dobi politične teme 'in -absolutizma, ki je prinesla Ju-goslovamotm za vse požrtvovalne dokaze brezmejne zvestobe najgrenkejšie 'razočaranje za nagrado, je prepeval Preradovič rosmi, polne srditosti, obsojanja, pa tudi moškega o>dpo,ra proti nasilstvu. V tej dobi je napisal dramatično pesem »Kraljevič Manico«, \ k&ftci i ope-v^ svobodo.
* * *
Jugoslovanski socialni d-emidkratje se ob tej priliki tudi klanjamo -mogočnim mamam nesmrtnega duha hiv-atskega naiivečieea pesniška in p norčka l e tara Preiradoviča. Slava kulturnemu delavcu-v-ellkanu!
Baron dr. pl. Trnka
tehničnih nadzornik industrijskih vojnih obratov.
Vojni minister je imenoval prejšnjega ministra, čr-novojniškega generalnega inženerja dr. Otokarja pL Trnko, tehničnim nadzornikom vseh vojnemu zakonu podrejenih industrijskih zasebnih obratov. Deluje kot pomožni organ vojnega ministrstva za časa vojne. Pooblaščen je nadzorovati vse vojnemu zakonu podrejene privatne obrate, ki delajo za armadna vodstva, iz-vzemši rudokope. Nadzorovanje vodi s pomočjo organov dotičnih strokovnih oddelkov vojnega ministrstva. Določiti mora naslednje okolnosti:
1. Produkcijske pogoje, tehnične naprave in delavske ter osobne razmere obratov.
2. Možnost povzdige produkcije.
3. Možnost dvigniti gospodarski značaj produkcije.
4. Se-li ravnajo industrijska podjetja po zahtevah, ki jih določa vojni zakon.
Tehnični nadzornik sestavi na podlagi splošnih navodil vojnega ministrstva program o nadzorovanju za prihodnji mesec; program mora predložiti vojnemu ministrstvu v odobritev. Upravičen je, da zahteva pri svojih nadzorovanjih od vojaških voditeljev in kontrolnih organov armadnega upraviteljstva vse dotične potrebne podatke. Sicer pa sme zahtevati vsa navodila, ki se mu zde potrebna od strokovnih oddelkov vojnega ministrstva. Nima pa pravice, dajati vojaškim voditeljem, kontrolnim organom ali obratom kake ukaze ali navodila. O zaznavah, ki jih je dobil ob svojih nadzorovanjih in o predlogih, ki jih eventualno želi, mora poročati vsakokrat vojnemu ministrstvu.
Vojna.
Krvava velika noč.
Volna poročila nedvomno naznaniajo pričetek velike -ofenzive na zahodu. Na obeh straneh so se »temeljito« pripravili. Javno mnenje in časo-ptisTre sporazuma obravnava vsa-k dan to vprašanje. Priprave ž nemške strani so se izvedle intenzivno po sklepu mirovnih pogajanj z Rusijo. Čete, ki so bile prej postavljene proti rosici -milijonska vojski na vzhodu, so bile deJo-. rriia poslan-e na zahodno bojno črto. Voditelji sporazuma so se prizadevali vso zimo, da iz • popoilnijo svoje -positoj-ainke in nakupičijo kolikor le mogoče rezerv. Tudi Ameriko so spodbujali, da naj podviza s svojo vojaško pomočjo. Dežele sporazuma so dale -razumeti, da'imajo nilMrainct na zahodu ogromno število čet in vojnega materiala. Tako \fe pisalo več angleških iin francoskih časopisov, -da ima sporazum na zahodu 160 do 170 divizij In okjolo 80 div-izlj rezerve. PfcaiLi so tudi mnogo o rezervni operacijski vojski. Če jemiljetmiO', da iima.jp Nemci prav toliiko svojih moči zbranih, potem se bo. bojevalo na tem bojišču 350 do 400 divizij. Računajmo-. da šteje divizija okolo 10.000 rrtotž. potemtakem se bo bojevalo tukaj tri in pbl do štiri -rniilijoine mož. Z napetostjo pričakale ves svet poleg te največje biitke svetovne vojne, najbolj krvave velike noči v zgodovini .
Prve angleške črte osvojene.
D u n a j, 22. marca. (Kor. urad.) U radno se razglaša:	Nobenih posebnih dogodkov. —
Sef generalnega štaba.
Beri i n, 22. marca. W-od-ffo-v urad poroča iz glavnega stana: Armadna skupina kraljevič R-uprecht in nemški cesarjevič. O st en d e je sovražnik z morja obstreljeval. Na Flanderskean traja limit topniški ogenj dalije. Izv-idne čete so na mnogih mestih vdrte v sovražne jarke. Od Ar-rasa tje do La Fere smo naskočili angleške pozicije. Po močni artilieriiskl pripravi je naša infanterija v širokih odsekih nastopila k naskoku ter povsod sovražniku iztrgala prve črto. Med La Fere in Solssomsom, na obeh straneh Relitmsa in v Chainpagni -naraščajoč topovski ogenj. Naskakovalne čete so dovedle znatno število ujetnikov. Armadna Skupina Gallvritz in vojvoda Ruprecht. Naša a/rtn/ljerija je nadaljevala svoij uničujoči ogenj -na sovražne infante-rijske pozicije in baterije pred Verdunom. Tudi! na lorenski frobtJi živahno ar-tlljeriijsko delovanje. Z ostalih bojišč -nič novega. — Lu-dendbrtf.
Berlin, 22. marca zvečer. (vVolfiov ur.) Uspehe včerajšnjega dneva v bojih -med Arra-somi in La Fere smo danes z novimi napadi znatno razširili. Ujeli smo doslej 16.000 Angležev in uplenili čez 200 topov. Pred Verdunom .ie topniški boj naraste! do Skrajne ljutosti. Z ostalih bojišč nič -novega.
Zadnje vesti.
Podaljšanje premirja z Romunijo.
Dunaj, 21. marca. Vojni stan poroča, da je bilo podaljšano premirje med četverozvezno in rumhnsko armado za nadaljnih 72 ur.
Ministrstvo Marghiloman.
Bukarešt, 21. marca. Ministrski predsednik je sestavil svoj kabinet naslednje: Marghiloman, ministr. predsednik in notranje zadeve, ad interim domene; Konštantln Arison, zunaje zadeve; general Herjeu, vojna; Meissner, trgovina; Lobrescu, juštica; Generalnim tajnikom so imenovani: Garoflid v domenskem ministrstvu, Corteanic v finančnem ministrstvu in Mite-
Stran 4.
NAP R E J.
lenes v notranjem ministrstvu. Larbatescu je imenovan ravnateljem varnostne policije. Začasni se’dc/. vlade je Jassy. Novi možje pripadajo koservativni stranki.
B u k a r e š t, 22. marca. Ministrski predsednik Marghiloman se je izrekel v nekem listu o nekaterih aktualnih vprašanjih: Z ozirom na razgovore, ki se širijo v Jassyju, ali je podpisal general Averescu le premirje ali pleminirani mir, je izjavil Marghiloman: O teni ni nobenega dvoma. Podpisan je bil preliminiran mir. Nekatere njegove določbe smo že izvedli, druge pa se bodo še izvršile. Kar sc tiče notranjih zadev je izjavi! Marghiloman, da novega agrarnega in volilnega zakona, ki so ga votirale Jassyjske zbornice, ne pozna še dobro. — V kolikor pa ta zakon pozna, ima mnogo nedostatkov, tako da sploh ni . izvedljiv. Marghiloman je prijatelj reform in je že sestavil načrt, ki odgovarja vsem zahtevam in ki bo votiran in tudi izveden. Kar se tiče povratka rumunskih ujetnikov iz Moldave v zasedena rumunska ozemlja, pripominja min. predsednik: Kakor hitro zapuste centralne čete bojišče in ko bodo uzpostavljene železniške zveze, se prične izpraznitev Moldave. Priprave bodo pač trajale nekaj časa, izpraznitev Moldave pa bo izvedena prej ko mogoče.
Volitev portugalskega predsednika.
Bern, 21. marca. Pariški listi javljajo iz Lisabo-rte: Predsedniške in zborniške volitve so določene za 7. april .Vse republikanske čete so sklenile, da postavijo proti Pacsu do sedaj še neznanega protikandidata.
Holandske ladje zaplenjene.
L o n d o n, 22. marca. Reuterjev urad poroča:	V
poslanski zbornici je minister za blokado lord Cecil naznanil, da so allirane vlade sklenile, zapleniti vse holandske ladje, ki se nahajajo v pristaniščih zaveznikov.
N e \v y o r k, 22. marca. Vojna mornarica je na ukaz predsednika Wilsona včeraj prevzela 38 holandskih ladij. Holandski kapitani, ki so ta korak ameriške vlade pričakovali, niso ugovarjali.
Ruiminija in entenfa.
Bern, 22. marca. Glasom poročil pariških listov je lord Ceciil v spodnji zbornici naznanil, da SO' diplomat&čn stiki med eobento in novo numiCTiSko vlado pirekinivem. — Rumun&kii par-, lament bo. v kratkem raztraščeh ki razmsane bodo nove volitve.
Jugoslovanska država.
L u g a n o, 22. marca. Srbskii poslanik v Parizu, Vesrnč, ki se ie bil podali na propasramv disttčroo ipoitovanie v Aimeriiiko; se je vrinil v Pa-riiz. Wilson in vse javno iimonje Združenih držav poroča Ve&niLč — je preipničano, idla mora voifna prinesti Jugoslovanom lastno samo-sitiofnio 'državo, katere nafoga bo, ustvariti (trden odpor germanskemu prodiranju.
Mir z Rusijo.
B e r H n, 22. marca. Ro nar ’	' ’ 'ya
kosniteairja za vnande zadeve je sjospad Petrov, pretdsednsik odbora za vnanje zadiave v sovjetu, izročil v vnanjem uradu ofiicijelno’ obvestilo, da je bila mirovna pogodba, sklenjena v Breistti Litovskem, dne 18. 'marca na izredni vseruski skupščini zastopniki delavskih, vojaških, kmetskih in koizaiških sovjetov v Moskvi ratificirana.,
Moskva, 22. marca. Člani sovjeta 4jud-sikih komisarjev, ki pripadejo socialno revoilu-cionami ‘levici, so odstopili. Tudi gospa Kolen-ta/i in Slapnikov 'iz delavskega ministrstva sta demiSiicnirala. V zvezi s temi demfisijami pripravlja vlada izjavo narodu, v kat eni bo rtaz-praviljaila o vzrokih rekonstrukcije vlade. Pc> narecibi.‘Sovijeta ljudskih kcanisarjev patroisra-ške občine prevzame Joffe vodstvo vnanjih zadev.
Aprovizacija.
Jajca za I okraj. Stranke I, okraja prejmejo jajca v torek, 26. t. m. v cerkvi sv. Jožefa na izkaznice za mast (vhod skozi glavna
vrata). Določen je tale red : od 8 do 9 štev. 1 do 200, od 9 do 10 štev. 201 do 400, od 10 do 11 štev. 401 do 600, popoldne od 2 do 3 štev. 601 do 800, od 3 do 4 štev. 801 do 1000, od 4 do 5 štev. 1001 do konca. Vsaka oseba' dobi 3 jajca. Jajce stane 70 vin.
Jajca za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo jajca v sredo, dne 27. t. m. v cerkvi sv. Jožefa na izkaznice za mast (uhod skozi glavna vrata), in sicer od 8 do 9 štev, 1 do 270 od 9 do 10 štev. 271 do 540, od 10 do 11 štev! 541 do 810, popoldne od 2 do 3 štev. 811 do 1080, od 3 do 4 štev. 1080 do 1350, od 4 do 5 štev. 1350 po konca. Vsaka oseba dobi 3 jajca. Jajce stane 70 vin.
Prodaja mohe za stranke. Moka za stranke se bode prodajala od torka 26. t. m. do vštete sobote 30. t. m. Na vsako izkaznico se dobi četrt kg moke za pecivo, in četrt kg koruznega zdroba. Kilogram moke stane 1 K 18 vin. in 1 kg koruznega zdroba 88 vin.
Nakazilo sladkorja trgovcem. Trgovci se vabijo, da se zanesljivo zglašo v torek dne 26. t. m. v sladkorni centrali pri g. ravnatelju 1 rf ? V radi nakazila sladkorja.
Dezemo mesto za dobavo ’ klavne živine je odstopilo mestni aprovizaciji nekaj izdelkov iz svoje prekajevalnic e. Ti izdelki se bodo razdelili n s bele izkaznice za nakup mesa, ki jih imajo one stranke, ki niso pri nobeni u b o ž n i akciji, že v rokah. Meso se bo delilo v torek, dne 26. t. m. v vojni prodajalni v Gosposki ulici in sicer: ‘št.
1 do 60 od 8. do 10. ure št. 60 do 120 od 10. do 12. ure, št. 120 do 160 od 3. do pol 5. ure, št. 160 do 200 od pol 5. do 6. ure. Za vsako osebo se dobi en četrt kg mesa, cena se poizve v trgovini. NadaJjne izkaznice pridejo na vrsto po razpoložljevim blagu.
Oddaja Inozemskega mesa pri mestni aprovizaciji. Mestni aprovizaciji se je posrečilo dobiti izven kontingenta nekaj inozemske živine, od katere bo začela prodajati sveže meso v nedeljo od 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Meso bo stalo 1 kg nekako trikrat več kakor stane meso domače živine. Mestna aprovizacija hoče z oddajo tega mesa odpomoči velikemu poman-kanju tega živila v Ljubljani. Oddajalo se bo meso le na mesne karte vsled česar se bo na ta način razbremenil mesni trg domače živine. Pravico do nakupa inozemskega mesa ima vsakdo, kdor se izkaže z mesno karto. Po njem bodo zlasti lahko segali premožnejši ljudje, ki bi sicer drugod sploh ne dobili mesa ali pa le z veliko težavo. Tudi gostilničarjem, ki prehran-jujejo tujce in nekaterim zavodom bo to meso na razpolago da se bo tako vsaj nekoliko olajšalo pomanjkanje, ki je nastalo pri domačem prebivalstvu radi majhne količine mesa. Ako se bo prva oddaja inozemskega mesa obnesla, bo mestna aprovizacija stalno uvažala inozemsko blago.
KINO CENTRAL
S ter. 88.
Razno.
feSki ikteVCvS5a Prefr,g»nost narednika, , ‘ll®t .»Venkov prinaša vest o nezaslišanih goljufijah mfanterista Chladeka, pobeglega kaznjenca iz Theres.enstadta, ki jih je izvršil v Pragi m Brnu. Oktobra 1915 je pr/šel v Prago m se predstavil nadprofosu praškega garnizijske^ zapora Vaclavu Senftu kot narednik OsvM Stein. Povedal mu je obenem, da je prestavljen kot zapirač v Prago. V dokaz je predložil nofe^ drugih dokumentov tudi dopis garnizijskega so^ dišča iz Theresienstadta, ki potrjuje, da je prestavljen Stein na povelje vojaškega zspovetinik® v Prago. Dne 1. novembra 1915 sta dospeli v Prago dve odredbi vojnega ministrstva, podpisani od ge{jeia]negaav(jjtQrja Kilisna, na podlegi katerih je Stein imenovan narednikom in postavljen za namestnika štabnega profosfl. Vsi oicumenti so bili seveda ponarejeni. Cbladek-btem je opravljal svojo službo kar najbolj vestno, tako da si je pridobil največje zaupanje svojih predstojnikov. Zaupali so mu najodgovornejše naloge, med drugimi je bil pooblaščen, spremiti na Dunaj češkega soc. dem., državnega poslanca dr. Soukupa in uredtiika „Cftsa“ Dušeka kot politične kaznjence. Navsezadnje pa so postala Chladeku v Pragi tla prevroča — odkrili so	neko	njegovo goljufijo	—
m je izginil iz mesta	decembra	1915, Potem	se
je komandiral kot častniški namestnik pod ime-n?m dr- Kafl Berg v brnsko kadetnico, kjer ie
*°P- n®jvečje zaupanje med svojimi to-
J,m- *>.rez1.vsakcga gmotnega dobička ponarejal vojaške listine. Končno se je izdata! za častnega dOKtorja dunajskega vseučilišča in za elana akademicnega senata dunajske filozofske laKultete. Sele sedaj je postal sumljiv. Zbežal je iz kadetnice ter bival	zdaj	ua	Dunaju zdaj	v
Pr3gi, dokler ga niso marca meseca 1916 prijeli. Čudno je pri vsem	tem	to,	da Chladek	ni
goljufal nikdar v materialno korist in da je često ponarejal razne listine za neznane ljudi, ne da bi ti kaj vedeli za to. Baje so v veljavi pri praškem garnizijskem zaporu še razne reforme, katere je uvedel Chladek.
Konj dražji kot hiša. »Nova Doba“ piše: Na zadnji živinjski semenj vPlznju je bilo pripeljano tudi 713 konj, To število je mnogo manjše kot v letih miru, a je umljivo. Vendar se ne upamo trditi, da bi zahtevane cene ne bile pretirane. Za konje h kočijam so plačevali pov-prečuo 8000 K, za gospodarske konje 6 — 8000 K, za tri letna žrebeta 5000 K, za dvoletna 4000 K. Za te cene si lahko pred vojsko kupil lepo hišo.
izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e i e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani,
IIS1
NaJocSSičnelši igraiec Mesnci!® fiisnu.
Petek 22., Sobota 23. ob .4., pol 6., 7 in pol 9. zvečer. Nedelja 24., Ponedeljek 25. (na praznik) ob pol 11., 3., pol 5., 6., pol 8., in 9. zvečer.
Wegenerjev film!
Kmetič v deveti deželi.
Velika čarobna pravljična igra v verzih.
V glavnih vlogah:
Pavel Wegener -- Lidia Salmanova.
Prve predstave vsak dan pristopne tudi mladini.
Torek 26., Sreda 27. marca ob pol 5., pol 7., pol 9. 7,vei©r. Ove nrl trajaj o »M Kijujnl Npoi-cd.
Avenarijevo maščevanje
Pretresljiva drama v 4. dej. V glav. vlogi lotte Neumann.
— Pepček na straži —-
Veseta filmska zgodba v 3. dejanjih. P E P I I, U D 1.
Med Brento in Piavo.
Krasni naravni posnetki.
5Ti mladino. — 10 rinarjev jtoviAUn cen.
ReservrJ f o b «3 S okrogSo K H,5G®.=©00.
— £>®2ntSka gfiavnSca — K 10,000.009.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju.
v Ljubljani
Pošlovmea c, kr. avstr, razredne loterije.
P od rožni te v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici (t. f. v Ljubljani) in Celja
Kupuje in prodaja vse v r 3 t e vrednostnih paniriflv- financir”. nraiične dobave i" dovo]iule aprovizacijske hromite