R enau ltova izv a jan ja nam lahko p r id e jo p rav tak o p r i u v a ja n ju po jm a ozirom a vede k raso slo v ja kot tu d i p r i v seb insk i p ro b lem atik i raz iskovaln ih nalog, ki so v zvezi s k rasom . A ndre j K ran jc M. G. Brandford, VV. A. Kent: Human Geography. T heories and th e ir app lications, Science in G eography, 5, O xford U n iversity P ress, 1979, str. 180. K lju b izb irčnosti, v k a te ro nas silijo š tev iln i p riro čn ik i s področja k v a n tita tiv n ih m etod v geografiji, ne m orem o m im o učben ika av to rjev M. G. B rad fo rd a Ln W. A. K enta , nam en jenega š tu d en to m prvega le tn ik a u n iv e rz ite tn eg a š tud ija . K n jig a je raz d e lje n a na t r i g lavne dele. P rv i del (lokacije in iz raba zem lje) ob rav n av a C h ris ta lle rjev m odel razp o red itv e c e n tra ln ih k ra jev , von T hünenov m odel k m e tijsk e izrabe ta l. W ebrov m odel lokacije in d u ­ strije , dopo ln itve te o rije c e n tra ln ih k ra je v te r n o tran jo s tru k tu ro m est. D rugi del ( tra n sp o r t in g iban je) v sebu je p rom etne po ti in p rom etno om režje, tra n sp o rtn e stroške , g rav itac ijsk i m odel in difuzijo . V zadn jem delu (ra s t in razv o j) pa p re d s ta v lja ta av to rja M althusov m odel g iban ja štev ila p reb iva ls tva , gospodarsko ra s t in p ro sto rsk i gospodarsk i razvoj. D elu je p riložen k ra jš i s tv a rn i indeks, m ed tem ko je l i te ra tu ra n a v e ­ dena n a koncu vsakega poglavja. O m enjeno delo je peto v n izu geografsk ih p riročn ikov , k i jih izdaja oxfo rdska un iverza . V p re jšn jih je bil p rik az an zn an stv en i p ris to p k geo­ g rafiji, zb iran je , ana liza in p red s ta v ite v podatkov . U čbenik je tak , k a k rš ­ nega si lahko le želim o: vseb insko bogat, nazoren, p reg leden . I lu s trac ije so p rav gotovo eden od pom em bnejših dosežkov učbenika. V sako pog lav je je ob ravnavano po eno tnem stan d ard u : od uvoda, glavnega cilja, načel, av to rjev eg a p rim era , sodobnih p rim erov , p reko problem ov in u p o rab n o sti do zak ljučka. M arijan K lem enčič