ASO (LETO) XXIX (23) Mo. (štev.) 51-52
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIR»
24. decembra 1970
Vsako leto, ko znova zaživi v adventnem času v nas tiho pričakovanje, se skupno z njim pojavi tudi neko komaj dojemljivo upanje. Težko ga je o-pisati, še težje razložiti, željo, hrepenenje po doživetju tiste prve betlehemske svete noči, ko so pastirci pokleknili pred učlovečeno Dete, in žuli iz angelskih ust nebeško voščilo: „iSlava Bogu na višavah, in mir ljudem na zemlji, ki so blage volje."
Leta so potekla in apostoli so razpršili po svetu, oznanjat blagovest odrešenja. Iz roda v rod se je angelski glas ponavljal v vseh jezikih; slava Najvišjemu in mir bratom je bilo vodilo, ki je gnalo ne le tiste, ki so se posvečali evangeljski dejavnosti, temveč je bilo smisel vsega življenja poklicanih. Skrivnost prve noči krščanstva je živela v srcih in iz njih žarela in osvajala svet.
Potem so se časi spreminjali. Morda oddaljenost, morda človeška slabost sta bili krivi, da se je naročilo pozabljalo. In tako pridemo v današnjo dobo, ko le prevečkrat iščemo in nočemo najti; hrepenimo, pa hrepenenja nočemo utešiti. Kristusovi namestniki na zemlji venomer opozarjajo na oni dve božični postavki. A človeška srca so le še razvalina nekdanje slave, in mir, osebni in družbeni, prazna iluzija.
Svetonočno
vosëilo
TER SREČNO NOVO LETO 1971 ieli vsem
NAROČNIKOM, BRALCEM, OGLAŠEVALCEM IN PRIJATELJEM V SVETU IN DOMA
SVOBODNA SLOVENIJA
UPORI N A POLJSKEM
GOMULKA
Dejansko stanje je res porazno in tira v obup. Kako svet daje danes slavo Bogu. Razvratnost, sovraštvo, iskanje le tvarnih dobrin, koristolovstvo, pehanje za uspehi, zavisti; povsod le hrup, tako malokje tista, zbrana tišina, ki ji pravimo molitev. Razdejane vrednote, opustošen duhovni red; človek hoče s telesom in z umom doseči neskončnost, pa se pogreza vedno bolj in bolj v tvar, predmet, materijo, v lastno pogubo.
In mir na zemlji? Razvoj človeštva, sedanja civilizacija terjata nove definicije. Pavel VI. sam je opisal mir kot Istoveten enakopravnemu razvoju vseh narodov in vseh ljudi. Pa se znajdemo pred vesoljno sliko lakote in vojske. Očitno lakote, za katero umirajo miliio-ni in se zanje nihče ne zmeni, medfem ko so drugod uničujejo neznanske količine živil le zaradi dohičkarstva. Nepismenost. bolezni, revščina, zapuščenost, golota, krivice vseh vrst. ki vpijejo do neba. a v človeštva najdejo prevečkrat le gluha ušesa. Vojna, z orožjem n Ti brez njega, se danes bije povsod. Pan-'?, nrosj in roM za mir, in trepeta nred vizijo katastrofe, ki se vodno bolj bliža.
Izgloda, da rešitve ni. In vendar je rešitev tako enostavna. Enostavna za velikanske probleme človeštva, enostavna za naše osebne, vsakdanje težave. Pot nam jo poka~al On ram. 'Njegovo veliko dejanje učlovečenja jo kažipot, ki nas porcijo iz zablode. Iz ljubezni je ■po~t'd človek, in ljubezen nam more pripel Jati k njemu. A kot so ja odrešilno delo, pričeto v Badehemu dopolnilo na Golgoti, tako mora n"ša ljubezen prestali preizkušnje trpljenja, da bo postala odrešilna za nas in za soljudi.
Ob beltehemskem Detetu sta so srečala nebo in zemlja. Bog in človek je je legel v jasli; spočet od Svetega Duha in rojen iz Marije. Angeli so ga slavili in pastirji so mu prinesli svoje darove. Skrivnost božične noči, ki smo jo nekoč v otroški veri in preprostosti mogli le slutiti, nas 'je vse prepojila, moramo danes umsko dognati in z voljo re ji pridružiti. Izpolniti v nas in. kolikor je v naših močeh, v naših bratih poslanstva božičnega nebeškega voščila. Slava Bogu in mir bratom naj bosta ob tem novem Rojstvu naše hrepenenje in naš življenjski program.
Da bi se mali Jezušček ob svojem ponovnem učlovečenju naselil v naša srca, in vodil naše korake po poti našega zveličanja, in zveličanja vseh ljudi.
Kako v ZSSR sami, tako so tudi v vseh njenih evropskih satelitih marksistični „gospodarski strokovnjaki“ zaoe-Ijali njihova gospodarstva v slepo ulico. Ker se fanatično oklepajo Marxovih „gospodarskih načel“ iz 19. stoletja, Leninovih napotkov izpred prve svetovne vojne, Liebermanove gospodarske predloge pa s sumničenjem zavračajo kot „kapitalistično pobarvane“, je go-" spodarstvo v sovjetskem taboru v splošni zmešnjavi. Znašlo se je v krizi, za katero so komunisti vedno trdili, da ie samo kapitalistična bolezen. Inflacija, razvrednotenje valut, dvig cen, itd. so za komuniste bolezni le kapitalističnega gospodarskega sistema. V komunističnih državah, so trdili, je kaj takega nemogoče, „ker smo vsi lastniki vsega. Sami sebi ne bomo dvigali con, ne slabili valute“.
Toda Marxova in Leninova teorija je za propagandno uporabo. Komunistični veljaki, ki uživajo oblast, na Marxa in Lenina malo ali nič ne dajo. Marx in Lenin sta jim služila le za prigrabitev oblasti.
Vsaka stvar ima svoje meje, tudi v komunističnih deželah. Gospodarstvo Ima svoje zakone, ki se za Marxa in Lenina tudi nič ne zmenijo. Zastoi v proizvodnji, brezposelnost, množično emigriranje na kapitalistični Zahod, ne-zadržljiva inflacija, propadanje vrednost! valut, vse to je iznenada prisililo komunistične „gospodarske strokovnjake“, da so „svetovali“ svojim vladam,
ODSTOPIL
da je treba cene z dekreti, uradno zvišati, sicer se bo vse ustavilo.
V	ZSSR so ljudje zvišanje cen pro nesli le z godrnjanjem, ker pač povprc čen sovjetski državljan — in teh je večina — potrpežljivo prenaša svojo „zgodovino“. Na Poljskem pa se je zadev; iztekla drugače, popolnoma nepričako vano za moskovskega satrapa Gomulk in njegov komunistični sistem. Uradn dvig cen za dvajset odstotkov je bi povod za sprožitev hudih izgredov, najprej v baltskem tromestju Gdansk Gdynja in Sopot, nato pa še po drugi! mestih in krajih države. Ljudje, n: sploh nezadovoljni s komunističnim režimom, ki jim je hotel še z gospodarskimi ukrepi posobej pokvariti božien= in novoletne praznike, so zakričali svoj: „Ne!“ Pravilno so navalili najprej na urade komunistične partije, nato na po-’ /hjska in vojaška poslopja, zatem št na druge državne ustanove. Petindvajset let dopovedovanja varšavske komu nistične vlade, da je „vse ljudska last nina“, ni prepričalo Poljakov, da bi bile to res. Komunistična partija, z vserr svojim policijskim in vojaškim aparatom, ostaja tuja poljskim patriotom, ki vedo, kaj je poljsko in kaj je od zunaj vsiljeno.
V	stilu komunističnega terorja je poljska komunistična vlada takoj poslala proti delavcem, „avantgardi komunizma", tanke in je vojska dobila ukaz, naj strelja na izgrednike. Uporniki so bili seveda takoj označeni kot
Necesidad urgente
Casi sobre la finalización de este año 1970 una noticia alarmante ha conmovido la opinión pública. La Comisión de Energía Atómica del Reino Unido ha elaborado un informe, en el cual denuncia un gran aumentó de radiación y precipitación radioactiva en todo el mundo. Este aumento supera el orden deJ 20%. Además primera vez es la radioactividad mayor en el hemisferio sur que en el norte.
Este aumento de contaminación se debe principalmente a los ensayos de Chine y Francia, que han detonado sendas bombas de hidrógeno la primera, y atómica la segunda, ambas en la atmosfera. Pero también se debe a que los dispositivos de seguridad en las pruebas subterráneas no siempre son suficientes, para impedir el escape de la radiación. Todo esto sucede mientras la Comisión de Desarme que trata acerca de las experiencias nucleares, sigue diluyendo una definición concreta en interminables y estériles debates.
Es imprescindible que en 1971, que Dios mediante comenzaremos en pocos, días, se tomen medidas concretas, que aseguren la tranquilidad de la humanidad.
Nujna potreba
Skoraj na koncu tega leta 1970 je javno mnenje pretresla novica, ki izhaja iz poročila Britanske komisije za atomsko energijo. Poročilo trdi, da so radiacija in radioaktvne padavine narasle po vsem svetu. Ta porastek dosega višino 20 odstotkov. Prvič se je tudi zgodilo, da je radiacija večja na južni, kot pa na severni polobli.
Zvišanje atomske kontaminacije je plod zlasti kitajskih in francoskih eksplozij vodikovih in jedrnih bomb, ki sta jih obe državi poizkusili v ozračju. Krivda je pa tudi v nezadostnih varnostnih napravah, ki ne preprečijo popolnoma jedrnega okužen ja ozračja ob podzemskih poizkusih. To se dogaja medtem ko razorožitvena komisija, ki razpravlja o atomskih poizkušnjah, prestavlja končna določila in se izgublja v neskončnih in brezplodnih debatah.
Nujno je, da se v letu 1971, ki ga bomo, če Bog da, čez malo dni pričeli podvzamejo konkretni ukrepi, ki naj zagotovijo človeštvu prepotrebno mirnost.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
OB KONCU LETA
Leto 1970 je bilo za Argentino doba važnih dogodkov. Bili so odsev notranjih teženj in sil, ki včasih odkrito, včasih podtalno delujejo za dosego postavljenih ciljev. Treba je priznati, da te sile večkrat niso demokratično usmerjene; razni gverilski pojavi, poboji in ropi so globoko pretresli javno mnenje.
Če naredimo kratek pregled Vsaj najvažnejših pojavov, imamo najprej na političnem polju zamenjavo v vladi. Trije vrhovni poveljniki vojaških rodov so odvzeli oblast generalu Onganiju in na mesto predsednika postavili generala Levingstona. Bilo je tedaj govora o skorajšnjem političnem izhodu, a v zadnjih vladnih govorih je bilo jasno razvidno, da bo do volitev prišlo po ustalitvi ekonomskega položaja.
Gverilci, ki so se pojavili kmalu po maju lanskega leta, so letos z vso predrznostjo izvedli več akcij velikega obsega. Med te spada napad na kraj Ca-lera v Cčrdobi (ki se je delno ponesrečil, da so varnostni organi odkrili zarotniško mrežo), na kraj Garin, in na-
zadnje prejšnji teden v Escobarju, kjer so tudi ubili policijskega podčastnika. Poleg tega so ugrabili in ubili bivšega predsednika gen. Aramburuja in sindikalnega voditelja Alonsa.
Sindikati so sredi leta prisl; v odkrito opozicijo proti vladi, zaradi njene ekonomsko socialne politike. Zahtevali so zlasti krepko zvišanje plač. Več stavk je podprlo to zahtevo, ki pa ni obrodila sadu. Sedaj se delavsko vodstvo zopet mirno pogaja z vlado in bodo rezultati to pot verjetno boljši.
Zadnji teden je bil poln napetosti zaradi napada gverilcev v Escobarju, ter zato, ker je sodišče izreklo kazni v zadevi Aramburujeve ugrabitve. Te kazni so bile pravzaprav mile. Največio je prejel fotograf Maguid (16 let). Duhovnik Carbone pa je prejel dve leti pogojnega zapora.
7n T-'onec leta bo predsednik Leving-ston 29. t. m. govoril vsemu narodu. V nagovoru bo obrazložil tudi razvojni na-i črt za bodoča leta. Zanimanje zanj je j veliko, saj od njega odvisi bodočnost j argentinske ekonomije in obenem socialnega in političnega miru.
IZ TEDNA
Venus 7, sovjetska raketa, ki je meseca avgusta odletela proti Veneri, se je pretekli teden s padalom spustila
proti površju tega planeta. Samo 35 minut spuščanja je oddajala brezžična poročila na Zemljo, nato pa utihnila. Strokovnjaki sklepajo, da sta zračni pritisk, ki je 100 krat večji od našega, in vročina, ki dosega 400 stopinj Celzija, pokvarila aparate še pred pristankom.
..prolidržavni elementi“, „avanturistični ’lufgani, ki nimajo nič opraviti z delavskim razredom“, itd.
Kljub nastopu vojske in policije in kljub strelom v množice, ki so prevračale partijske avtomobile, zažigale partijska poslopja in druge javne stavbe, ropale po trgovinah, izgredi niso prenehali, temveč so se nadaljevali ves minuli teden, dokler ni v soboto udarilo ■ot z jasnega: sovjetski oddelki so sc ačeli premikati v severni češkoslovaški proti poljski meji. Moskva ima na '’oljskem v stalni pripravljenosti ok. TO.OOO mož ter jih sedaj po mnenju opazovalcev namerava okrepiti z novimi enotami iz češkoslovaške, ki jo je v zadnjih dveh letih spet pokorila.
V takem položaju je poljska KP končno odločila, da je dosedanji šef Gomul-ka moral podati ostavko, z njim pa že nekateri drugi člani poljskega politbiroja. Gomulkov predsedniški položaj je zašedel šef katoviške krajevne partijske organizacije, 57 letaj Edward Gierek.
V TEDEN
Dva italijanska misijonarja, ki pripadata redu Sužnjev Matere božie, s sedežem v Rimu, sta dobila kitajski vizum za potovanje v Kanton v južni Kitajski. Kanton sta obiskala na poti iz Vzhodnega Pakistana v Hong Kong, od koder sta nadaljevala pot na laponsko in nato nazaj v Italijo. Toda kitajski komunisti so jima dovolili maševati samo v njuni hotelski sobi v Kantonu.
Edward Heath, britanski predsednik, je bil dva dni na obisku v Beli hiši. Z Nixonom sta imela razgovore o „koordinaciji politike med obema državama, po enem desetletju medsebojnih nesporazumov in sumničenj“. Razgovarjala sta se o problemih odnosov med Vzhodom in Zahodom do položaja v Vietnamu. Zlast; Heath je bil z obiskom zadovoljen.
Pričujoča povečana številka 51-52 je zadnja številka v letošnjem letu. Prva številka prihodnjega letnika bo izšla z datumom 7. januar-1 la 1971. Vsem bralcem, ki so nas teh dvanajst mesecev spremljali, se najlepše zahvaljujemo, s prošnjo, naj nam ostanejo zvesti tudi v bodočo. Uredniški odbor bo s svoje strani storil vse, da bo list vedno
bolj pester, sodoben in zanimiv.
■
Uredništvo
POLITIČNI PREMIKI OB AVSTRIJSKO-JUGOSE© VANSKT MEJI
Koroški Slovenci na pragu v novo leto
Vsem Slovencem v svetu in v domo- pred 10 oktobrom, a tudi pred avstrij- bistvenih pogojev za dobre sosedske vini je še prav posebej pri srcu Uooda ; skim državnim praznikom 26. oktobra odnose“, je opozoril Beograd, celovško koroških Slovencev. Kljub temu, da „e so bili krajevni napisi v raznih krajih in dunajsko vlado trdi „Mednarodni od-marsikaj tudi v življenju in razvoju južne Koroške opremljeni dcda.no k bor skupnosti študentov“ v Ljubljam. slovenske manjšine na Koroškem raz- , nemškim označbam še s slovenskimi Tudi komisija skupščine SR Slovenije Veseljivo kot npr. Slovenska gimna- imeni krajev. Znano je, da predpisuje za mednarodne odnose je zahtevala, naj zija v Celovcu -— pa je treba vendar slovenskim in mešanim prebivalstvom se slovenska vlada podrobneje in odloč-videti, da močno pada od ljudskega1 člen 7 državne pogodbe za okraje s neje zavzema za vrsto rešitev in kon-štetja do ljudskega štetja število Slo- j slovenskim in mešanim prebivalstvom kretnih ukrepov glede slovenske manj-Vencev v Avstriji. Vzrokov za tako ne- j izrecno dvojezične topografske napise, šine v Avstriii, a tudi v Italiji. Mitja naravno padanje je več ter smo nanje | Ta določba doslej sploh nikjer ni bila Vošnjak, jugoslovanski veleposlanik na opozorili predvsem v razpravi „Boj slo-! izvedena.	: Dunaju in Karmelo Budihna, jugoslo-
venske manjšine v krški škofiji za ver-j y p0sebnih letakih so utemeljili ini- vanski generalni konzul v Celovcu, pa ski pouk otrok v slovenščini“, ki jo je c;atorji slovenskih napisov svojo akci- sta izrazila pri zvezni vladi na Dunaju
jo s sledečim proglasom: „Nocoj smo oziroma deželni vladi v Celovcu za-krajevnim napisom tega kraja dodali skrbljenost nad šovinističnimi izgredi, slovenski napis. S to akcijo hočemo o- do katerih je prišlo v zvezi z 10. ok-To razpravo omenja znani avstrijski pozoriti na zatiranje slovenske narod- tobrskimi proslavami na Koroškem. Strokovnjak za manjšinsko-pravna vpra- ne s]CUpnostj na Koroškem. To zatira-| Na vsak način je položaj v zvezi z Sanja dr. Theodor Veiter tudi v svojem nje nj iirvavo. Zatiranje je skrito pod manjšinskim vprašanjem v Avstriji najnovejšem delu „Das Recht der Volks- j debelim plaščem navidezno demokra- skrajno napet ter je pričakovati v bliž-
tičnih ukrepov oblasti. Oblast sama si ni; bodočnosti določene ukrepe dunaj-svojih prstov seveda ne umaže, ker iz- ske vlade v zvezi š členom 7 avstrij-vaja svoja zatiralna stremljenja s po- ske državne pogodbe, močjo javnega mnenja.	| Tako Ljubljana kot Beograd sta gle-
če slovenski občinski odbornik ali dc položaja koroških Slovencev predragi zastopnici koroških Slovencev dolgo molčala. Tako v Ljubljani kot v zahtevajo dvojezične napise, jih ožigo- Beogradu niso ukrenili konkretno niče-sa javno mnenje za krši'elje mira. Manj- sar> 3® socialistični deželni glavar šinske pravice žrtvujejo navideznemu Wedenig ukinil leta 1958 na protiusta-‘mirnemu sožitju' in ‘dobrososedskim ven^način obvezno ^ dvojezično^ šolstvo odnosom’ med državama."
„V očeh, teh mirno vprašujočih... je bila tista premoč duha, pameti in dobro'.e, ki z enim samim pogledom razgali ošabno ničevost ter jo zaluča v zasluženo sramoto."
Ivan Cankar, Ledfc
Iz pisem
Pogled Slovencev na položaj v Čilu
pripravil dr. Anton Podstenar in je bila objavljena v preteklih letih z nadaljevanji v „Zborniku Svobodne Slovenije-'.
gruppen und Sprachminderheiten in Österreich“ („Pravo narodnostnih skupin in jezikovnih manjšin v Avstriji"). Delo je izdala založniška in knjigotržna družba Wilhelm Braumüller na Dunaju. Z razpravo „Boj slovenske manjšine v krški škofiji" nismo opozorili v „Zborniku ¡Svobodne Slovenije" svetovne javnosti le na nerešena manjšinska vprašanja na cerkvenem področju, temveč v javnem življenju sploh. Ve-seli nas, da je to gledanje bilo upošte- | vano tudi v standardnem delu mednarodno priznanega strokovnjaka za narodnostna vprašanja, univ. prof. dr. iheodorja Veiterja.
Dr. Veiter je obdeloval v svoji — skoraj 900 strani obsegajoči knjigi — manjšinsko problematiko v Avstriji predvsem s pravnega vidika. Dr. Veiter upravičeno trdi, da Avstrija dejansko ni izpolnila obveznosti iz člena 7 državne pogodbe. Celo tozadevni izvedbeni zakoni so — v kolikor zadevajo koroške Slovence —v resnici le torzo. Na Gradiščanskem pa Avstrija sploh niti še ni pristopila do kakršnegakoli reševanja. Zelo jasno utemeljuje dr. Veiter, da so upravičeni v imenu manjšine govoriti le tisti, ki želijo in si prizadevajo za obstoj in razvoj narodnostne skupnosti, ne pa ljudje, ki so sicer pripadniki manjšine (takozvani „vindi-šarji") pa se borijo proti uresničitvi manjšinskih zaščitnih določil.
, Veiterjeva knjiga je dvignila v nemški javnosti precej prahu, to tudi zaradi tega, ker odklanja v njej dr. Veiter „ugotavljanje manjšine" kot neuporabno sredstvo za reševanje manjšinskih vprašanj. Na dejstvo, da manjšinsko vprašanje v Avstriji še ni rešeno, pa niso opozorili javnost le predstavniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ki so sodelovali pred kratkim pri za manjšino zelo pomembni diskusiji o Veiterjevi knjigi na Dunaju, temveč tudi slovenski študentje. Že
„Isti način zatiranja zasledimo," je nato v proglasu rečeno, „pri vprašanju dvojezičnega pouka. Starši naj izbirajo: če otroka ne prijavijo, je s tem povezano priznanje sovražnega okolja; če ga pa prijavijo k dvojezičnemu pouku, se izpostavijo nenaklonjenosti delodajalca, predstojnika ali soseda.
Medtem se je položaj na šolskem področju za manišino precej poslabšal. Na 25 šolah dvojezičnega ozemlja niti en otrok ni več prijavljen k dvojezičnemu pouku, kljub temu, da gre pri tem za kraje, kjer govorijo po Vaseh tudi še slovensko.
Zelo pozno se je zdramila Ljubljana tudi glede prepovedi koroškega „Hei-
V Čilu, kjer je nedavno zavladal marksistični socialLt AUende, živi poleg domačinov tudi veliko tujcev različnih narodnosti. Nekateri so se po volilnem rezultatu, ki je nakazal Allende-jevo zmago, odločili emigrirati ter so se ali preselili v Argentino ali Pa odšli še dalje, na sever ali čez morje nazaj v Evropo. Dragi so se odločili, da še ostanejo, dokler bodo razmere znosne.
Doslej je poštni promet iz čila ostal neokrnjen. Zato še prihajajo od tam „na Zahod" številna pisma ljudi, ki popisujejo trenutne razmere V državi in ugibanja za bodočnost.
Iž takih pisem, ki so prišla uredništvu v roke, posnemamo našim bralcem naslednje zanimivosti:
„Pri nas do danes (pismo je pisano 27. novembra t. 1., op. ur.) je še vse mirno; ni nobenega znaka za kake hitre spremembe. Vlada ima toliko drugih problemov, da ni še čas, da bi in-stavrirala novi družabni red. Verjetno ne bodo mogli še vpeljati svojega raja pod to vlado; je pet strank skupaj in vsak vleče v svojo korist. Da se pa stvar hitro organizira, pa ni nobenega dvoma..."
lenobe številnih volilcev, zlasti iz višjih slojev. Tako beremo med drugim v enem izmed pisem, ki ga je uredništvo nedavno dobilo in ki razpravlja o tem problemu:
„Skoraj bi izbruhnila državljanska vojska. Slučaj generala Schneiderja j« znan. Alessandristi so bili tako prepričani svoje zmage, da sploh niso mislili na možnost izgube. Skoraj pet sto tisoč bogatašev sploh ni šlo na volitve, ampak na sprehod, ker so bili gotovi, da bo Alessandri zmagal z absolutno večino... Tu sedaj ni mesta za kako revolucijo, ker so že na vladi in sedaj morajo pokazati uspeh svojih idej. Vsi sektorji prebivalstva in industrije so mi obljubili in ponudili svoje sodelovanje... Seveda, težav bo veliko; revščine in nereda ni mogoče odpraviti čez noč a sveta."
Pravilno je ocenil položaj znotraj Allendejfeve vlade pisec pisma, ki ugo-
matdiensta". šele sedaj zahteva odloc __________
Samo akcija, ki podre okvir tega, neje nl-eg0V0 prepoved, kljub temu, da ■ tavlja: kar dovoljuje javno mnenje, more po-, <e prav ta	kriva vse go-	-	... .	. ....
k„„M, d, « pod k,.„k. navidezno d,- J*	***** «,	** J0 » * nifh‘v p“ J “
- eznega dvojezičnega šolstva.	>črtan in premišljen za delo v opoziciji.
r0D1	■ . če ^ta sedaj Mm Ljubljana kot , Zmaga j|h jfe iznenadila in sedaj mo
*	v	# Beograd vecie zanimanje za koroško
Upamo, da bo naša akcija dala mi- manjšinsko vprašanje, potem zaradi te-sliti oblastnikom.	^	^ ¿ra, ker se zavedata, da bi bilo za Ju-
Upamo, da bodo v kratkem tudi ostali g0Siavjj0 skrajno mučno, če bi prišlo krajevni napisi na južnem Koroškem jrjede reajjzaciie člena 7 do intervenci-
mokratičnih fraz skriva najbolj uspe- obveznega dvojezičnega šolstva, šna duhovna kolonizacija v srednji Ev-
rajo hiteti, da organizirajo vlado, letni proračun, ureditev plač, itd....”
Kako Allendejev marksistični režim trenutno še hoče ohranjati videz demo-
dvojezicm. Sicer se bo naš konstruk- je Sovjetske zveze. To se pravi, da si kratičnosti’ so dokaz naslednje vrstice tivm odnos do oblasti občutno spreme- jUg0slavila politično ne more dovoliti ¡z enega od pisem iz čila:
nil.‘
-	.	.	. . , v	, teSa> da bi *>. Moskva z intervencijo v i >jDo sedaj naravnost iščejo stika s
Proglas je podpisal Komite za od- zvez. s šlo^hskb manjšino lia Koro- Cerkvijo, tako da se zaenkrat sploh ne kri vanj e skritih konfliktov.	škem prehitela. Do take in4ervenciie
Znanj dunajski dnevnik „Die Presse" pa bi na Dunaju lahko prišlo spričo je posvetil nerešenemu manjšinskemu nastopov komunistično usmerjene slo-vprašanju v zvezi z Veiterjevo knjigo venske visokošolske skunine. ki izdaja in diskusijo na Dunaju uvodnik, v ka- glasilo „Kladivo" in ostro kritizira tu-terem poziva predsednika avstrijske di Ljubljano ter ii prinisuie politične vlade dr. Kreijskega, naj takoj skliče stike s komunistično partno Avstrije, posvetovanje s predstavniki koroških preko nle ni politične stike s silami. Slovencev, to pa zaradi term. ker bi "a ki imaio imlik inferes na spremembi v drugem slučaju lahko prehitel Beo- razmer v .Tnu-opHtiri v .smislu takozva-grad s intervencijo, s katero je treba ne „Brežnieve doktrine.“ v teh dneh računati.	j V korošvo nplitivo prihaja element,
Na deistvo, „da je reševanje odm-- s katerim Mm Dunaj kot Ljubljana tih manjšinskih vprašanj eden izmed doslej nista računala.
pozna sprememba v vodstvu dežele. Vse
Z E II A I
N M J EN
Anka Kralj
Dobrota ni sirota
SVET
svoje delo more Cerkev vršiti kot prejšnja leta; ohranja misijone med Indijanci, po državnih šolah verouk in pripravo otrok na prvo sv. obhajilo, itd...“
Kakor je bilo slehernemu opazovalcu položaja v Čilu očitno, je bil negativen rezultat volitev za svobodoljubne sile v
Daši se višji sloji v Latinski Ameriki opirajo za ohranitev sVojih zgodovinskih privilegijev v mnogih slučajih na Cerkev, pa na dragi strani s Cerkvijo malo živijo. Nič drugače ni ▼ Čilu. Iz pisma nekega duhovnika, M popisuje zadeven položaj v Čilu (nf „tretjesvetnik"), posnemamo tele žalostne ugotovitve:
„Zadnja leta sploh nisem mogel ne nobeno veleposestvo, da bi mi pomagali s kako malenkostjo za vzdrževanje ambulante in drugih farnih ustanov. Bilo je vse zaman. Le reveži so mi pomagali, da sem mogel naprej. Tudi v cerkev ne pridejo nikoli — hvala Bogu! Sedaj tarnajo in ne vedo, kako naprej..."
Ves Svet je spremljal sv. očeta na potovanju po Daljnem Vzhodu. Tudi čilsko prebivalstvo. V pismu, V katerem se je pisec mimogrede ustavil tudi prj teh» dogodku, stoji:
„Te dni spremljamo po radiu potovanje sv. očeta po Aziji in Avstraliji. Do te ure je doživel že tri poskuse atentata. Kako silno se je pokvarilo človeštvo! Vero v Kristusa in ljubezen, ki jo Gn uči in zahteva od svojih, je zamenjalo za sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s Kristusom. Tudi v Cerkvi sami, vsaj pri nas, gre razkroj svojo pot naprej. Mar smo res že v zadnji dobi pred
državi posledica politične nezrelosti in , koncem sveta? Veliko stvari sovpada * prave državljanske neodgovornosti in I Kristusovimi napovedmi v evangeliju.. .*
Titov predlog pred skupščino
Ustavna sprememba o kolektivni vladi
Jugoslovanski diktator Josip Broz
Božič! V naših srcih vsakoletni spomin na največjo skrivnost božje dobrote do človeštva. In prav občutek božje dobrote do človeka daje temu prazniku posebno luč in vliva v naša srca občutek miline, miru in skrivnostne sreče.
Božje dete v skromnih jaslih, ob Njem vdana mu mati Marija, tihi in skromni varuh sv. Jožef, okoli njih pa živali, pastirjj in kralji.
Vse je prisotno ob učlovečenem Bogu, vse se mu preda, vse ga ljubi.
Božja dobrota, zavita v skrajno uboštvo, skrajno skromnost — iz nje pa taka čudovita moč!
Rojstvo Kristusa, našega Odrešenika ni bilo namenjeno mogočnikom tiste dobe, bilo je namenjeno vsemu človeštvu in rojstvo v hlevcu je prav doka: božje dobrote do najskromnejših in potrebnih ljubezni. Prav to so morda, čutili prvi njegovi častilci: preprosto ljudstvo pastirjev, hlapcev, popotnikov, otrok in žena in njihovih živali.
Za njiriii so prišli kralji z dragocenimi darovi, a prav tako na kolenih priznali Kristusovo veličino in skrivnost Njegove dobrote do človeštva.
človeška dobrota se z božjo ne more primerjati, vendar čista dobrota človeškega srca vso okolico oplemeniti, ji daje posebno luč in skrivnostno globino.
Ko so ponesrečenci ležali v bolnišnici in se borili s smrtjo, so se procesije prijateljev vrstile po hodnikih, nre ' ^o vz^raia v svojem načrtu, reor-in ure so zasledovali stanje bolnikov, ganiziranja državne vlade na tak način, Zlasti pred sobo Branka (zadnja ( da bo Sa potem, ko bi on zapustil o-žrtev) je bila že od prvega dne pred | Mast, nasledilo kolegialno predsedni-njegovo sobo živa straža noč in dan. štvo. Načrt, o katerem smo že pisali, času je za potrošniškega človeka sko- Prijatelji so se vsako noč izmenjavali predvideva da bodo v tem kolegialnem raj že nerazumljiva, ali vsaj čudna in na ure jn bedeli, molili in upali. Za vodstvu zastopane vse jugoslovanske nevsakdanja.	zdravnike, bolničarke in vse osebje v republike, pa tudi važnejše organizaci-
Dobrega človeka navadni današnji bolnišnici, je bil pogled nanje nenava- 3e kot Zveza komunistov (KP) in So-zemljan gleda na pol pomilovalno, Češ. den. Sprva so mislili, da ima bolnik revše, nima dostj pameti! Tudi slišimo tako številno sorodstvo. Slednjič so pa
cialistična zveza delovnega ljudstva. Predlog je bil že odobren s strani
večkrat kot važno pravilo: „Dobrota je začeli izpraševati, od kod tolika stal- Centralnega komiteja partije. Sedaj ga
A beseda „dobrota" v današnjem
sirota," ali še krepkejšo sodbo: „Kdor na straža. Kdo je vendar bolnik, ki ima je predober, je norcu podoben."	toliko sorodnikov ? Ko so dognali, da
Seveda to se godi, ker današnja po- so to njegovi prijatelji in znanci, so se trošniška družba občuduje „pametne čudili: „Kaj pa je ta človek, da ga ljudi", ki v kratkem času znajo doseči imate tako radi?
materialne podvige, blesteče naslove, Dolgo ni bilo odgovora. Slednjič je ugled in prednjačenje vseh vrst.	moški glas odgovoril: To je dober člo-
Zato so danes božje besede: če te veb-kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drago," skoro smešne; naravnost ne razumljive pa one... „Kdor te prosi,
mu daj; in kdor si hoče od tebe kaj izposoditi, se ne obračaj od njega."
+
In vendar ne smemo še obupati in tudi ne trditi, da je človeštvo pozabilo na dobroto in tudi ne, da je dobrota med našimi ljudmi izginila.
Prav te žalostne dni, ko nas je ljubi Bog obiskal s hudim trpljenjem, je iztrgal iz naše srede nekaj dobrih, plemenitih in nam še zelo potrebnih ljudi.
še vedno se naši pogovori sučejo okoli onih, kj so nas tako nenadno zapustili. Bolj mimo danes presojamo veliko nesrečo, ki je v požara zahtevala toliko žrtev.
je Tito poslal v obravnavo zvezni skupščini. Da dobi načrt moč zakonodaje, je potrebna nova ustavna sprememba. Opazovalci menijo, da bo skupščina
predlog odobrila brez večje debate, nakar bodo začeli sestavljati dokončno besedilo, kot bo vnešeno v ustavo. To bo že sedma ustavna sprememba, odkar Vlada v Jugoslaviji komunistični režim. Napoveduje se tudi, da bo nova ustava pripisala Titu posebiio hierarhijo in seveda nove časti.
Četnik pred sodiščem
Težka pot do vizuma
Te kratke besede so zdaj že pokoj-~ nega Branka poveličale.
Ko so ga množice prijateljev prihajale kropit, in cule ob njem vso noč, sta se med njimi besedici „dober človek" večkrat ponavljali. Nekdo je celo rekel: „Kdor ga je poznal, je bil njegov dolžnik, ker mu je gotovo kaj dobrega storil, tudi če ga ni prosil."
In človek je čutil, kakor bi okoli mrtvega Branka postali vsi boljši, ali vsaj želeli boljši postati. In nič čudnega ne bi bilo, če bi se kdo ob njegovem zgledu oplemenitil in ubral pot po njegovem zgledu.
Bog daj, da bi dragemu Branku veljale besede:
„Upaj v Gospoda in delaj dobro, pa boš prebival v deželi in užival varnost!" (Psalm 36)
V Sovjetiji ni nikoli bilo lahko priti do vizumov, pred vojno pa menda sploh ni bilo mogoče povprečnemu državljanu potovat} v inozemstvo. Pred nekaj leti so nekoliko omilili težave pri izdaji vizumov in taksa je znašala 40 rubljev. Zdaj so spet otežili pot do vizumov. Državljan, ki bo hotel potovati v kako zahodno državo, bo moral za vizum plačati 400 rubljev. To je najmanj štirimesečna plača, kajti po sovjetskih uradnih podatkih je mesečna povprečna plača 100 rabljev. Za potovanja v „socialistične" države je ostala stara cena za vizum. Toda z visoko ceno problem vizuma še ni rešen: Preden dobi sovjetski državljan vizum, mota predložiti priporočilo partijskega sekretarja podjetja, kjer dela, priporočilo sindikalnega sekretarja ih priporočilo direktorja, če eno od teh manjka, vizuma ni...
V Leskovcu v Srbiji so zaprli nekdanjega Četnika Radovana Mirkoviča, ki se je vrnil iz Kanade na obisk domačega kraja. Razprava se je začela 18. novembra pred okrožnim sodiščem. V obtožnici obtožujejo Mirkoviča, da je kot četnik Koste Pečanca sodeloval pri usmrtitvi sedmih partizanov, kj so jih četniki leta 1942 ujeli pri vasi Ma-gašu. Mirkovič je pred sodiščem izjavil, da je bil res četnik, da se pa ne spominja, če so sploh ustrelili partizane v Magašu. Ko je sodnik zahteval pojasnil, kaj je delal med okupacijo, ja Mirkovič izjavil: „Več sem dal tej državi kot tisti, ki nosijo spomenice."
“TRGOVSKA SOLIDNOST”
Po podatkih tržne inšpekcije, s* jugoslovanski podjetniki že zelo „napredovali" v prodajanju nekakovostnih tekstilnih izdelkov za kakovostne. Objavili so opročilo inšpekcije, v katerem je zapisano, da so do konca letošnjega oktobra prepovedali prodajo 63.644 metrov blaga, 73.100 kosov pletenin, 123.990 parov nogavic, 7.830 odej, 138.918 rut in dr., ker njihova sestava ali kakovost nista utrezali označeni.
Legenda
Karel Mauser:
Zima je prišla na svet, zravnala kotline, pobelila polja in pota ter k streham prižgala ledene sveče. Noči so bile mesečne in mrzle in jasne kakor gorska voda.
V taki noči je Jezuščku postalo dolgčas po ljudeh, ki so samevali po zametenih vaseh. Tedaj še ni bilo kakor danes. Gozdovi so se širili na vse kraje, vasice so bile stisnjene v ozke doline in raztresene, da je bilo dan hoda od ene do druge.
Marija je videla, da je sinu dolgčas. Mehko ga poboža po licih.
„Kaj je sinko moj? Po ljudeh se ti toži, ki hodijo po zametenih vasicah.“
Prikima Sin in nasmehne se Marija. Nič ne reče, čez rame vrže svoj modri plašč, še sinku ga odene in že gresta proti nebeškim vratom. Globoko se prikloni nebeški ključar, oblak že čaka onkraj praga.
Angelci mahajo v slovo, zvezde trepetajo kakor bi se hotele odpeti od svoje večne poti in pohiteti k zemlji. Oblak se spušča navzdol, postaja oblaček, lučka.
Zamrmra nebeški ključar, poma-ne roke, zakaj mrzlo je in spet zaklene nebeška vrata.
Čudno tiho je postalo v nebesih. Svetniki se sprehajajo sem in tja, a nič ni pravega.
Marije ni in Jezuščka ni.
Oblak je prispel na zemljo, mehko zadel ob sneg in počakal, da sta božja potnika izstopila. Potlej se je dvignil in izginil.
„Kam greva, Sin?“ je vprašala Marija. „Dolgo ne smeva stati, zakaj mrzel je sneg in mrzel je veter.“
„Onkraj gozda je vasica. Tja greva. Bogati so ljudje, poglejva kako živijo.“
NA POLNOČI GREDE
Na polnoči grede, potihnejo črede, okrog Betlehema je petje lepo: pastirji ne spijo, srčno hrepenijo; O pridi Zveličar, odpri nam nebo!
Kak zvezde migljajo, prijazno igrajo in sevajo milost na grešno zemljo; pastirjem srčneje se petje ogreje: O pridi, o pridi, odpri nam nebo!
Obda jih svetloba, nebeška bliščoba, in angel strmečim prijazno veli:
Na božje povelje oznanim veselje: Zveličar je rojen, tam v jaslih leži.
In polnim veselja zbudi se jim želja, tja k jaslicam urno pastirji teko. Tam vsi na kolenih v molitvah
ognjenih
Zveličarju slavo in hvalo dado.
Trd je sneg, da drži sren. V gozdu je tiho, brez petja, drevesa kakor zmrzla strme v nebo.
„Kako morajo zmrzovati moje živali“, postane žalosten Jezušček. „Brez trave blodijo med drevjem in iščejo usmiljenja pri ljudeh.“
Križ napravi bcžji Sin in pri priči nastane v snegu zelena jasa.
Nasmehne se Mati božja, nasmehne se Jezušček in gresta dalje. Skozi zamet Jezušček ne more. V naročje ga mora vzeti Mati, tesno ga zavije v plašč, zakaj burja je huda in ostra kakor da'je iz šivank.
Šele pred vasjo stopi božji Sinko spet v sneg. Pot je že tu in saninec je lep. Sveti se kakor srebro.
Kar na prva vrata potrka Mati božja. Neprijazen je glas za durmi, trd in hrapav.
„Kaj bi rada?“
„Pogrela bi se rada pri peči in kaj toplega pojedla. Mrzel je veter in zameti so hudi, a sinek moj je truden.“
Mehak je glas Marijin, kakor zvonček poje v veliki sobi.
Trd je gospodarjev, kakor kladivo odgovarja.
„Če vidiš kakšno je vreme, kaj laziš okoli? Doma bi ostala ti in tvoj otrok.“
Za roko prime Mater Sinka in oba se obrneta skozi vrata.
„Čez tri leta bo ta gospodar berač in pijan bo zmrznil dva dni pred Božičem.“
Solzne so Sinkove oči, na glas za-veka Mati božja.
„V predzadnji hišici se morava še ustaviti. Tam je človek, ki bo še nocoj z mojim križem prišel pred nebeška vrata.“
Tako reče Jezušček in tako je bilo. Hišica je bajta, okna s slamo zapažena. Gospodar je na smrt bolan, najstarejši sin sedi pri njegovem zglavju.
Lepo pozdravi Jezušček, lepo odgovori družina.
Po bajti zadiši kakor po rožmarinovem vinu in po rezedah.
„V miru pojdi duša pred svojega Boga ki te čaka.“
Križ napravi božji Sinek, nasmehne se bolnik in stegne roke. Nasmehne se Jezušček, prime Mater za roko in počasi odideta. In duša mrtvega gre z njima skoz vrata naravnost v nebo.
„Čez tri leta bo ta sin vzel hčerko prvega gospodarja.“
„Vse veš, Sinko, ti veš kakor je prav“, se milo nasmehne Marija in pogladi Sinka po laseh.
„Zdaj greva v drugo vasico. Na
Otroški kotiček
MIRKO KUNČIČ:
Sveta noč ima svojo moč
Triglavska
1.
Kamnjekov Martin se je šele skozi dvajseto leto svojega življenja pretolkel, pa je bil že daleč naokoli znan kot nepoboljšljiv burkež. Takšne vam je včasih razdiral, da bi bili kmalu vsi popokali od smeha.
Pa ni bil Kamnjekov Martin samo burkež, bil je tudi čez mero pogumen fant, da ne rečem že kar predrzen. V vsak niš ir: je moral vtakniti svoj nos, drugače ni bil prav zdrav. Če je videl krtino, je vanjo pobezal s palico, če mu je prikobacal nasproti debelušen žužek, ga je s slamico požgečkal, če je dohitel berača, se je kot podrepna muha začel sitno motoviliti okoli njega. Izpraševal ga je — nekolikanj za šalo, nekolikanj zares — kod je hodil, kod je bil, kje je čeveljčke rosil, kakor poje tista prelepa narodna.
Kamnjekova mati je sina večkrat za božjo voljo prosila: „Nadloga nadležna, nikar!“ Pa so bili vsi opomini bob ob steno.
Kamnjekov Martin je ostal K&m-njekov Martin — vse do tiste svete noči, l:o jo je bil v Ledinah pri Savskem mostu pošteno skupil.
2.
Svet okoli Savskega mostu je jeseni
pripovedka
ves močvirnat, pozimi pa pokrit z ledeno skorjo. Od tod ime Ledine. Prejšnje čase so se tam spreletavale jate divjih rac. Tako je vedel povedati neustrašeni lovec Bržotnov Fronc, kj je marsikateri izmed njih upihnil luč življenja. Pa še nekaj je močvara skrivala pod svojim plaščem, stkanim iz sive megle: zvodljive vešče. Gorje mu, komur so se prikazale in mu prekrižale pot! Zvabile so ga za seboj v vrtoglave višine in peklenske nižine. Marsikdo je po neznanih krajih taval vso noč; šele proti jutru je za čuda postaran prikolovratil domov.
Kamnjekov Martin se ni bal ne biriča ne hudiča. Norčeval se je iz gorskega moža, zelenega škrata, škopnika, kva-trnice, torklje — in kar je še drugih podobnih hudobnih duhov po dovških goščah in votlinah strašilo. Skrablejev oča so vedeli toliko tega povedati, kadar so po hišah sirlc luščili, da so hvaležnim poslušalcem kar zobje šklepetali. Le neverni Kamnjekov Martin se jim je v brke režal:
„Oča, ne vežite otrobov! To so same babje čenče."
Skrabljev oče so ga samo osato pogledali; za moško besedo se jim je zdel še preneumen in premlad.	!
Tista sveta noč je bila čudno tiha
jesen so postavili cerkvico na gričku in tam bova ostala. Dobri so ljudje, čeprav trpijo in lačni so božje besede bolj kakor kruha.“
Tako govori Jezus in prav je Mariji. Po grapi gre pot in večer že sedi na bregu.
„Danes ne bova prišla do vasice“, se boji Mati božja. „Skoraj bodo an-geici prižgali zvezde.“
„Razpadla koča stoji ob gozdu. Tam bova nočila. Toplo se bova stisnila in lepo nama bo.“
Veruje Marija Sinku svojemu in noč se že driča v grapo.
Do razpadle koče prideta, streha je rebrasta, okna žalostno visijo na stran. Vrata so strohnela.
S težavo najdeta suh prostorček z ovseno slamo, ki že diši po trohnobi.
„Nič več ti nimam dati, Sinko moj, kakor sem ti dala ob rojstvu. Tudi takrat je bil mraz in noč je bila in na slamo sem morala položiti tvoje drobno telo.“
Skoraj vekala je Marija, toda Sinko se je smehljal, se tesno prislonil k Materi in pri priči zaspal.
Zvezde so se spustile prav nad razpadlo kočo in meščev srp je kakor obstal na svoji nebeški poti.
Še pred zarjo sta božja popotnika vstala, Jezušček je blagoslovil kočo in romarja sta zavila v breg.
Težka je bila hoja, globok je bil sneg, Jezuščku drobnemu skoraj do pasu.
Popoldne šele sta zagledala vasico. Hišice kakor piščeta, za hišicami gozd, za gozdom visoke gore, bele in mogočne, da se je samo sonce čudilo in se iskrilo na zmrzlih grebenih.
„Lepo je tukaj“, je vzdihnila Marija. „Skoraj kakor v raju.“
„Lepo, ker so dobri ljudje, ki še živijo po moji besedi. Berač jim je brat in živali hodijo prosit pred hišna vrata. Tu ni hudobije, zakaj daleč od tod so zlobni ljudje, ki so se zvezali s hudičem zoper mene. En sam Judež je bil v tej vasici in tega je lansko leto zasul plaz. In še tega sem se usmilil na zadnjo uro, ker je tebe klical na pomoč.“
Nasmehljala se je Marija in šla sta naprej. Tiho je bilo v vasici, tiho kot v sami hiši božji, ki je stala na gričku. Nizek je bil stolp s skodlami prekrit, majhna so bila okna.
Božični večer
Topla poletna noč je zagrnila velemesto. Tisoč luči razsvetljuje ceste, goreče rakete švigajo proti nebu, kakoi ognjeni zmaji. Po vseh hišah se sliši veselo vzklikanje in praznovanje. V šumnem veseljačenju, ob pokanju raket in šumenju šampanca, ob napitnicah, sc zdi, da so ljudje pozabili, kaj praznu • jejo.
Rojstvo Gospodovo, praznik ljubezni in miru. In vendar se zdi, bi se moral tudi danes roditi v hlevcu, ker Zate m prostora pri ljudeh.
Nekje daleč v duši se oglašajo spomini. Naš slovenski božič. Zasnežen sveti večer in duh po kadilu. Pojoča melodija božičnih pesmi; jaslice v kotu. okrašene s svežim zelenjem smrekovih vejic. Marija se ljubeče sklanja k Detetu in sveti Jožef očetovsko skrbno bdi nr.d njima. Zaspano radovedni pastirji hite k hlevcu, bele ovce se pasejo na zelenem mahu. V ozadju trdnjava mesta Betlehema... Praznično razpolože-
„Tu bova ostala, da mo bodo ljudje imeli v svoji samoti med seboj. V naročje me boš vzela in blagoslavljala bova vse, ki bodo k nama prišli. Bogate in revne, zdrave in bolne,“
Zadovoljna je bila Marija in v svoji ljubezni je vzela Sinka v naročje. In pri tisti priči je začel kopneti sneg pod njenimi nogami. In oglasil se je zvonček na gričku in zavriskal skoz line, da je zašumela vasica. Odprla so se vrata hiš in v procesijo so se nabirali ljudje. Starci in starke, možje in fantje, žene in otroci. Po gladki poti gre Marija z Jezusom in za njima procesija. Naravnost na grič, kjer že čaka sveti duhovnik. Na kolena pade sveti starec, na kolena poklekne procesija do zadnjega otroka.
Obrne se božji Sin in prekriža ljudstvo. Nasmehne se in pomahne z ročico, cdpro se na stežaj cerkvena vrata in naravnost v tron se nameri Marija.
Polna je cerkev, zvonček vriska in božji Sinek sedi Mariji v naročju.
Sonce sije skoz okna na odkrite glave, na vas in na srca, ki so lačna božje besede.
Nebeški ključar gleda s stene tiho veselie in prijazno kima Martinu, ki se sklanja s konja ter ponuja beraču polovico plašča. Florjan je nastavi! golido in Lucija z oslepelimi očmi gleda v čudež.
Zvonček pa vriska, vriska kakor od sreče pijan.
(Iz zbirke Mauserjevih črtic, Na ozarah, ki jih je za letošnji božič izdala SKA.)
nje. Zvonovi pritrkavajo in vabijo k polnočnici. ..
Na prehodu podzemske železnice sedi breznogi berač. Steguje roki in s tožečim glasom prosi miloščine. Ljudje hite mimo, malokdo se ozre na berača, vsem se mudi, da bi čimprej sedli k pogrnjenim mizam. In zanj ni mesta med ljudmi, breznogi berač ne bo praznoval.
Hromi starček na postelji številka 55 nima obiskov. Popolnoma sam je, ker nima bližnjih sorodnikov. Dežurna bolničarka mu je prinesla majhno božično drevesce. Redovna sestra mu z mehkim smehljajem na ustnicah pripoveduje, da je danes sveti večer. Odsotno ji je prikimal. Voščila bi mu srečno božično noč, pa ni vedela, če jo razume. Zanj so vse noči enake, dolge, predolge za starca, ki je priklenjen na posteljo, ki ne more spati, ki živi v preteklosti, ker je sedanjost pretrda.
Ledeno mrzel veter vleče okrog voglov in v bajnem plesu zanaša snežinke. Kristalne zvezdice zasipavajo ulice in strehe hiš. Jetniške kleti sc. mrzle in priporniki trepetajo od mraza. Za upornike ni div. Zanje ni pomilostitve, ne premirja. Pred kratkim so jih polovili po ulicah ob demonstracijah in zdaj čakajo na, sodbo. Samotni, mladi dolgolasi študent se je spomnil, da je danes/ to noč sveti večer in mrmraje prepeva staro božično pesem. Celo paznik ga posluša in mu ne ukaže, naj molči, čeprav je petje v zapora strogo prepovedano.
Sveta noč, blažena noč...
Nežno, božajoče zveni pesem, kot bi uspavala novorojeno Dete.
Danes to noč se nam je rodil Bog; Bog ljubezni.
Za lačne in žejne, bolne in osamljene, za preganjane, za tiste, ki krvave v strelskih jarkih, za tiste, k; ga ne poznajo ali ga odklanjajo.
Sestram in bratom po vsem svetu želim božičnega miru in ljubezni, da bi božje Dete ta božič našlo odprta vrata naših src.
M.
GLEJ, ZVEZDICE BOŽJE
Glej, zvezdice božje migljajo lepo, odprto široko je sveto nebo, duhovi nebeški se z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite.
Obljuba predavna postala je res, Zveličar je rojen ljudem iz nebes; pri ubogih pastircih na slamci leži, si revščino izvoli, ponižnost uči.
Oj srečne dušice, ki njega dobe, z nebeško tolažbo jim polni srce; le k njemu hitimo, saj rad nas ima, zaupno odkrijmo mu rane srca!

in temačna. Sive megle so se prihuljeno plazile po dolini. Dovških faranov pa to ni motilo; v njihovih hišah je kljub temu vladalo praznično svetonoč-no razpoloženje.
Kamnjekov Martin si je proti večeru nataknil zakmašno obleko in se odpravljal od doma.
„Za božjo voljo, kam greš?“ so mater obšle hude slutnje. In ni se motila.
„Na Hrušicj v gostilni Pri sodčku imamo ples,“ se je odrezal Martin.
„Nocoj, na samo sveto noč boš plesal?“ se je zgrozila mati. „Martin, Martin, ali se ne bojiš Boga?“
„Ah, kaj, zmenili smo se,“ je Martin malomarno zamahnil z roko.
Mati ga je prosila, rotila, naj ostane doma, da bo šel k polnočnici; vse je bilo zaman. Martin je odšel.
3.
Pozno — malo pred polnočjo — se je Kamnjekov Martin vračal s ponočevanja domov. Pot s Hrušice na Dovje je poznal bolje kot notranjščino domače cerkve, kamor se je le poredko prikazal. Zato ga prav nič ni morila skrb, da bi zašel. Celo vriskal je spotoma, nekoliko okajeni vetmjaški fant, in si žvižgal poskočne koračnice.
Ko se je prizibal do močvare, se je spomnil grozljivih štorij o veščah, ki jih je bil ondan žužnjal Skrablejev ded. Na vse grlo se je zakrohotal:
„Da le more biti tako otročji! V osmi križ leze, pa še kar babjim čenčam verjame.“
Da bj vsemu svetu dokazal, kako so te štorije o veščah neumne in iz trte izvite, je izzivalno zapičil oči v meglo nad močvaro in prešerno zaklical:
„Veša se v glavi meša“!
A kako se je zgrozil, o sveta božja pomagalka, ko se je iz megle kar na lepem izmotala bela roka, vidna samo do komolcev, z gorečo svečo med prsti! Naravnost proti njemu je letela, kakor da bi imela nevidne perutnice.
Kamnjekov Martin je imel še toliko poguma, da je krepko zamahnil s palico, hoteč veščo prepoditi. A palica ni zadela vešče; zadela je štor, ki je trohnel ob njegovih nogah. Resk! je reklo — palica se je preklala na dvoje. Tako je bil Martin ob edino orožje, ki ga je imel pri sebi. Spreletela ga je takšna zona, da je kar belo pogledal in jo hotel ročno odkuriti.
Ne boš, Jaka! si je mislila vešča in pomigala s kazalcem nekam v meglo. In glej — preden bi utegnil šteti do deset, je iz megle prifrfotala jata mladih orličev in ga obkolila. Grozeče so se zaganjali vanj in ga z ostrimi kljuni nemilo kavsljali.
„Pomagajte! Pomagajte! Razmesarili me bodo do kosti!“ je kot oklan volk zatulil Kamnjekov Martin.
Tako nazarensko se je drl, da je odmevalo na sredo dovške vasi. Dovžani so odpirali okna, strigli z ušesi in ugibali, odkod se trgajo pretresljivi glasovi. Nekateri so bili prepričani, da rjove sam gorski mož Robavs pod Borovljami. Vsi pa so bilj enega duha in enega srca, da jim prav nič ne kaže kolovratiti po megli in iskat; zapoznelega kričača.
„Sveta noč ima svojo moč,“ so modro zinili Golobov oča in previdno zlezli nazaj pod toplo pernico. Bili so že zelo stari, betežni, nadušljivi, zato so jim domači odsvetovali, da bi po drčljivem zamrzlem snegu racali k polnočnici.
Ubogi Martin je poskakoval kot nor
in vekal tako obupno, da bi še bil moral samemu zlodeju zasmiliti. A priklicati ni mogel žive duše. Pošastni Spremljevalci goloroke vešče so ga oblegali od vseh strani. S kremplji so mu cefrali obleko, s kljuni ga zbadali do krvi.
Debele pol ure je trajal ta ples sredi mutaste noči. Šele ob času, ko je v farnem zvoniku ura odbila polnoč in so se v cerkvj začele razlegati ubrane sveto-nočne pesmi, so krvoločni orliči svojo žrtev izpustili. Skrivnostno so cdfrfotali v megleno močvaro nazaj.
Kamnjekov Martin je kot preganjan gams zdirjal domov. Kar zviška se je vrgel na plevnico in si potegnil odejo čez obraz. Obležal je kot klada in se ni upal ganiti do zore. Po jutmji maši pa je domačinom za čuda resen .in spremenjen opisal svoj nočni pripetljaj.
„Sveta noč ima svojo moč,“ so modro ponovili Golobov oča, ko je tudi njim ta reč prišla na uho.
+
Kamnjekovega Martina odsihdob niti s suhim zlatom nihče ne bi mogel premakniti, da bi šel še kdaj ponočevat in duhove na korajžo klicat. Rajši je doma za pečjo posedal in jagode rožnega venca prebiral. Tudi Skrablejevemu dedu se poslej ni več smejal in jih z babjimi čenčami nagnal, kadar so spet kakšno storijo o zloveščih duhovih iz rokava stresli. Molčal je kot mutasti birič in se ob spominu na svetonočne dogodivščine nekajkrat naskrivaj pokriža). S hudobnimi duhovi ni hotel imeti nobenega opravka več.
Najbolj je bila te Martinove spremembe kakopak vesela njegova mati. Saj je vedela, da njen Martin poslej ne bo zamudil nobene svetonočne polnočnice več.
Za komemoracijo!
Govor pisatelja Karla Mauserja na komemoraciji za škofom dr. Gregorijem Kožmanom in dr. Miho Krekom v Clevelandu.
Velika je skrivnost smrti, skrivnost prehoda iz časa v večnost, človek živi dela, ustvarja, nato odide in za njim ostane dediščina duha. Tako lepo je povedano v starozavezni knjigi modrega Siraha: Kakor zeleni listi na listnatem drevesu: eni odpadajo, dragi rastejo. Tako je tudi z rodom inesa iit krvi: eden umrje, drugi se rodi.
Ob vsaki smrti, vselej, ko stojimo ob krstah mrtvih, imamo vsi jasen občutek, da je od človeka z zaprtimi očmi in sklenjenimi rokami ostalo nekaj, kar živi naprej. Na poseben način se srečavamo z duhom pokojnih. Ta sre-čavanja, dragi prijatelji, ki so v naši skupnosti bolj in bolj pogosta, so ključ do mnogih spoznanj in trdno sem prepričan, da naj imajo vsi komemora-eijski dnevi taisti namen: srečanje, ponovno srečanje še živih z duhom mrtvih., tih pogovor v globinah, kjer se čas sreča z večnostjo.
Na današnje popoldne se ponovno srečajmo z duhom dveh, ki sta toliko let bila v središču slovenskega življa-lja. Telo prvega smo pokropili pred enajstimi leti — bil je škof ljubljanski — dr. Gregorij Rožman. Telo drugega smo vrnili zemlji pred enim letom — bil je dr. Miha Krek, velik javni in politični delavec.
Združili smo oba v enem spominu, zakaj v srcih sta imela iste želje, isto upanje in isto vdanost. Zavoljo tega naj na začetek teh mojih besedi postavim pismo, ki ga je prevzvišeni škof dr. Gregorij pisal dr. Kreku iz Celovca na dan 12. decembra leta 1946.
Dragi gospod minister:
Za svete božične praznike bi Vam naj voščil. Pa mi je kar težko najti pravih besed, ko pogled v sedanjost in bodočnost nam beguncem prav nič dobrega ne obeta. Naj bo moja želja torej vsebinsko ista kot moja vsak dan mnogokrat ponavljana molitev: Gospod Jezus, ohrani nas vse v svoji milosti in ne pusti nas pasti v roke naših sovražnikov. Izravnaj nam varno pot v svobodno domovino, da se bomo brez strahu mogli. vrniti v urejeno, mirno’ in varno domovino, kjer bo Tvoja Cerkev uživala varno in blagonosno pro stost, da bomo tako vsi spoznali, da nas je samo Tvoje usmiljenje rešilo in Ti bomo javno zahvalo izkazovali. Če pa to ne. bi bila Tvoja volja, potem nas pravočasno spravi v deželo, kjer Ti bomo mogli-.v živi veri in zvesti ljubezni služiti. To naj bo tudi Vam in vsem izgnanim Slovencem moje letošnje božično voščiloi Vam osebno in pa Vaši družili! želim mirne in zdrave milosti polne praznike. V novem letu pa naj Vam Bog da gledati že sadove Vašega mnogoletnega truda in nesebičnega dela! Pozdrav in blagoslov! Gregorij.
Dva človeka, dve duši, ki sta hodili vsaka po svoji poti in vendar sta obe poti vodili k istemu cilju. Oba sta želela duhovni in telesni blagor svojemu narodu, škof dr. Gregorij Rožman je bil kot pastir duš za to še posebno posvečen, dr. Krek pa je kot politik in kristjan za tem iskreno hrepenel m po svojih močeh vse poskusil.
Če bi spet pogledali v staro zavezo, bi za to razliko med njima našli lepe besede: Vsi ljudje so iz prsti, saj je bil Adam iz zemlje ustvarjen. V polnosti modrosti jih je Gospod razločil in njihove poti naredil različne. Nekatere je blagoslovil in povišal, nekatere je posvetil in sebi približal.
Da, nekatere je blagoslovil in povišal, nekatere pa posvetil in sebi približal. Leta teko. Za nas vse bi bilo hudo napak, ko bj od pokojnih želeli ohraniti pred seboj le njih obraze, njih besede, njih obnašanje. Vse bi že umr-
lo.	Za vsakim, naj bo še tako velik, ostane dvoje: duh in perišče prsti. Prst hrani zemlja v svojem naročju. Prst škofa Gregorija hrani lemontska zemlja, prst dr. Kreka zemlja na pokopališču Vernih duš. Duh obeh pa je prost, duh obeh pa je z nami. Brez zemskih tegob, brez napak, z videnjem,' ki je globlje kakor kdajkoli prej, ko sta bila v telesu med nami.
In kaj govorita iz večnosti?
Bodite edini v duhu, zakaj le ta edinost vas lahko veže s celine na celino. Brez te edinosti boste šibko drevo, veliko prešibko za poslanstvo, ki je še pred vami. Midva sva svoje dokončala na zemlji, izročila sva ga vam. Ne zamenjujte ga, z osebnimi željami, te bodo z vami umrle.
Spoštujte drug drugega zavoljo duha, ki je v vas. V otroku in v beraču je, v vsakem človeku je, v vsakem slovenskem človeku. Spoštovanje drug do drugega bo krotilo domišljavost in dalo rasti preprostosti. Za doseganje ciljev, za skupno delo ni večje vrednote kakor preprostost.
Pozabljajte krivice in trde besede. Velikokrat jih govori samo telo, ki ga nimamo v oblasti. V dušah tudi trd'h ljudi je marsikdaj še neposajena brazda, v kateri bo ob svojem času lepa in mirna beseda obrodila svoj sad. Pričakujte ga s potrpljenjem.
Zaupajte! Tudi za najbolj črnimi oblaki je sonce, tudi največjo žalost lahko veselje prekrije, tudi 7a smrtjo je življenje. Midva veva, vedo vsi ti, ki so prišli za nama. Toliko jih je že.
Nekoč bo lahko vsak izmed vas po ■ novil besede psalmista, v njih je tista sladkost, ki'zdaj nas vse polni:
Jaz pa bom po Tvoji pravičnosti gledal Tvoje obličje in se nasičeval, ko se zbudim, s Tvojo ; podobo.
To je bil naš, naj bo tudi vaš cilj.
Janko Hafner
Slovenski izseljenci in Cerkev
iDne 29. novembra 1970 je bila v Slovenski hiši v Buenos Airesu veličastna proslava Kristusa Kralja, Slavnostni govor je tedaj imel : g. Milan Magister. Iz govora danes povzamemo misli, ki analizirajo cerkveno organizacijo naše izseljenske skupnosti:
22.	avgusta 1969 je Kongregacija za škofe izdala pastirska navodila za izseljence, ki so stopili v veljavo 1. okto bra 1970. škofije, ki sprejemajo naseljence, imajo dolžnost dopustiti pri bogoslužju lasten jezik izseljencev; u-stanavljati župnije z narodnimi skupnostmi in ustanoviti središča za naseljence, kjer se naj le-ti vzgajajo. Vse to smo si mi sami zgradili, ker smo te te osnovne pravice vsakega naroda o-sebno čutili, a važno je, da so nam te pravice uradno od Cerkve potrjene in niso le odvisne od dobre volje posameznih cerkvenih oblasti. Naročila govore tudi o vernikih. Poklicani so k delu za evangelizacijo izseljencev. Mišljeni so verniki dežele, ki naseljence sprejme. Kako naj se tej nalogi potem izognejo verniki, ki, so sami naseljenci in so bliž je sorojakom kot kdorkoli ? Slovenski duhovniki in verniki imamo torej dolžnost, ne le dar dobre volje, zgraditi svojo versko skupnost.
„Slovenci v Argentini niste samo skupnost, temveč kongregacija,“ mi je izjavil argentinski domačin, ki nas nekoliko pozna. S tem nam je dal oznako, kj se je moramo mi sami zavesti, da bomo dobro gradili svojo posebno Versko .skupnost, delno Cerkev, „ki ima lastna izročila“ (Konst. o Cerkvi), kar niti - malo . ne škoduje edinosti, temveč ji služi. .,,,Lastna izročila“, ki nas kot versko skupnost označujejo, bi bila:
Izgnanstvo je naš skupni izvor, zato imamo skupne cilje in se nam ponujajo skupne naloge. Najmočnejša vez je skupno trpljenje, ki smo ga skupno prestajali, katerega so deležni tudi naši otroci. Naše izgnanstvo je posledica boja proti komunizmu, zato je tudi skupnost sestavljena iz ljudi, ki so svojo vero zavestno živeli in javno izpovedovali. Zato bi bilo podčastno, da bi vero opuščali pred mnogo manjšimi nevarnostmi kot smo jih zanjo že morali prestati. Ob uri izgnanstva so odpadli tudi vsi obeski malenkostne človeške nečimemosti, ki se s časom naberejo v najboljših cerkvah. Vera ljudi, ki so v stiskah jokali k Bogu in od Boga prejeli neizmerne milosti je drugače čutena kot vera v ugodju vzrejenega krščanstva.
Na to izročilo mislimo, ko bomo razvijali slovensko cerkveno skupnost po tej zemlji. Ne moti nas, da smo manjšina; ta beseda straši le tiste, kateremu je potrebno vnaprej verovati poraz, da se izognejo delu in dolžnostim, kajti pravijo: pustimo iluzije, saj smo samo manjšina. Ko bi slovenski narod tako govoril, ga danes ne bi bilo. Svet živi in dela zaradi majhnega števila tistih, ki jim dolžnost ne nalagajo visoke številke, temveč vest. Bog tudi ne rešuje ljudi) ne skupnosti, ne naroda, ako nočejo biti rešeni, tudi ne bo reševal kraljestva- tam, kjer ga ne maTa-
Dirka na Luno se je začela znova
V kratkem bo zatonilo leto 1970 v zgodovini, kjer bo zapisano z dokaj manj blestečimi črkami kot njegov predhodnik — leto 1969. Lani so zemljani prvič in drugič stopili na lunina tla, letos pa je imela Apolo 13 srečo v nesreči, trije astronavti so se mogli zdravi vrniti nazaj na Zemljo. Ta nepričakovana nezgoda je zavrla ameriške polete do Lune. V silno dragih, tehnično vrhunskih in neverjetno zapletenih napravah je bilo treba marsikaj spremeniti in izboljšati.
kamenja v shrambo. Nato je zgornji del Lune 16 odle.el z Lune, pod brezžičnim vodstvom krenil na pot do Zemlje in srečno pristal 24. septembra na padalih v Kazakstanu, azijskem delu Sovjetske zveze.
Čeprav Rusi nič ne povedo, se <14 nosilnosti njihove najbolj močne rak izračunati, da Lunohod ne more tati več kot 1500—2000 kg. Verje je še lažji.
Lunohodov kapitan je na Zemlji
Ameriški rekord iz 1. 1966 je padel
Medtem ko so bili Američani prisiljeni da odlože visoko leteče načrte na leto 1971, so Ruši nadaljevali svoj dolgoročni in tajni načrt osvojitve Lune in sosednjih planetov. To je bilo zanje letos še laže, ker so Američani pri svoji dolgoletni dirki do Lune, da bi postavili prvega zemljana na Luno — zanemarili vse druge pomembne programe. Zato so letos padali rekordi v v žepe ruskih znanstvenikov.
Tako je letel Sojuz 9 od 1. junija do 19. junija opoldne nekaj nad 200 km’ visoko okrog Zemlje. Kozmonavta, poveljnik polkovnik .Adrijan Nikolajev (40 let) in inženir Vitalij Sebastijanov (30 let) sta presegla ameriški rekord, ki ga je dosegla že decembra 1965 kabina Gemini 7. Tedaj sta astronavta James Lovell (isti je bil poveljnik Gemini 12 v novembru 1966 in se je letos srečno vrnil z Apollo 13) in Frank Borman (je za Božič 1968 v Apollo 8 letal okrog Lune) vozila okrog Zemlje 13 dni, 18 ur in 35 minut. Naloga ruskega poleta je bila, ugotoviti, koliko časa zdrži človeško telo brez škode breztežnost, fotografiranje zemeljske površine in druge meritve. Srečno sta pristala v Sovjetski Zvezi 120 km zahodno od Karagande, potem ko sta krožila okrog Zemlje 17 dni, 16 ur in 59 minut.
Prvič, odkar je človek segel v vse-mir, se je posrečilo, da je avtomat pristal na drugem nebesnem telesu, tam nabral nekaj kamenja, odletel nazaj proti Zemlji ter srečno pristal. Brez dvoma je tak polet prvih izvidnic — avtomatov — nujno potreben predpogoj, če hoče človek priti čez nekaj časa sam za njimi. Avtomatsko raziskava-nje bo vedno in povsod utiralo pot človeku, nikdar pa ne bo moglo nadomestiti njegove navzočnosti. Do vseh planetov bodo najprej leteli avtomati.
Rusom, ki morajo varčevati, ni o-stalo nič drugega, kot zadovoljiti se z avtomati, saj nimajo niti dovolj močne nosilne rakete, ki bi zmogla pognati kabino s posadko na Luno. So pa dosegli lep in edinstven rekord, ki dokazuje, da so se izenačili v avtomatiki in telemetrijskem vodstvu z Američani.
Ruski lunomobil na Luni
Prva vrnitev avtomata z Lune
Več kot izboljšanje rekorda pa je prinesla jesen, ko so Rusi 12. septembra pognali proti Luni avtomat Luna 16. Brezžično so ga vodili z Zemlje do Lune, pravtako so dosegli, da je začel krožiti krog Lune. Več dni je krožil, medtem ko so znanstveniki s telemetrijskimi napravami podrobno ugotavljali njegovo krožnico. Tako so se zadostno pripravili, da so lahko poskusili avtomatični pristanek na Luni. Ta se je posrečil, ko je Luna 16 pristal v „Morju -plodovitosti“ 20. septembra. Avtomat Luna 16 je bil pravtako dvodelen kot ameriški „pajek“ LM, s katerim Američani pristajajo na Luni. To je nujno, saj mora spodnji del zavirati z raketnim motorjem padec na Luno in omogočiti mehak pristanek vse naprave. Zgornji del, opremljen s posebnim raketnim motorjem za odlet z Lune in povratek do Zemlje, je nosil •— mesto kabine za astronavta kakor pri ameriškem LM — le nekaj instrumentov in majhnih strojev, seveda tudi radio, radar itd.
Najbolj težavna tehnična naloga je bila izdelava takih naprav, ki bi na brezžični ukaz navrtale lunina tla in navrtano kamenje spravile v posebno, hermetično zaprto shrambo za pot na Zemljo. Luna 16 je res s posebnim svedrom na električni pogon navrtal tla 35 cm globoko in spravil tudi nekaj
jo; tudi v nas ne, če bomo matematično zračunati, da nas mora biti konec. Kraljestvo božje je srečanje človeštva z Bogom po 1+1+1... kar pomeni, ako se vsak posameznik hoče rešiti, se reši skupnost. Govoriti nam je torej o graditvi slovenskega dela Cerkve v Argentini samo takrat, če pristanemo na to možnost vsak izmed nas posamično, duhovniki in-verniki. Vsak zase mora pokazati, da nam je lastna cerkvena skupnost potrebna, da je vrednota in da bo njen obstoj imel učinke za nas same, za argentinsko Cerkev, za slovensko Cerkev v domovini in za misijonske Cerkve širom sveta. Dokaz za to nosi preteklost 25 let. Dokazali smo tudi, da samostojnost življenja naše skupnosti ni pomenilo osamljevanja in neplodovitosti, temveč je bila vprav samostojnost pogoj za sovplivanje in plodna vpraševanja. Brez samostojne cerkvene organizacije ne bomo nikdar doprinesli svetovni Cerkvi kaj prida velikega zneska. •	•
Rus) so 24. oktobra pognali proti Luni avtomat Zond 8, ki je nato za čel krožiti okrog Lune in fotografirati njeno površino. Fotografije prenaša na-Zemljo in gotovo bo še krožil nekaj časa. Dela torej isto, kar so v letih 1965, 1966 in 1967 že opravili ameriški Orbitri.
V razdobju 56 dni so Rusi poslali
10.	novembra že tretji avtomat, Luna 17 proti Luni. Najprej je obkrožil Luno v višini 85 km in sicer v eni uri m 56 minutah. Nato je mehko pristal ns Luni v takoimenovanem „Morju dežja“ Luna 17 je podobno kot Luna 16 dvodelen avtomat. Spodnji del je enak kot pri Luna 16 — naprava z raketnim motorjem za avtomatično mehko pristajanje na Luni. Zgornji del pa ni nosil več raketnega motorja za odlet z Lune in povratek do Zemlje, ampak navaden tovor, ki ga je spodnji del le pripeljal na Luno.
Ta tovor je bil Lunohod I, prvo. vozilo, prepeljano na Luno. Najprej je spodnji del avtomata spustil do tal nekak poševen most, nato je vozilo pod brezžičnim vodstvom zapeljalo s hrbta spodnjega dela po poševnem mostiču na lunina tla. Jasno je, da bosta tako Lunohod kakor tudi spodnji del Lune 17 17 za vedno ostala na Luni, ker ni naprave za odlet z Lune in za povratek na Zemljo.
V kontrolni centrali na Zemlji dva strokovnjaka vsak pred svojim levizorjem, kjer gledata, kaj vidita nohodovi televizijski kameri na (V resnici gleda več parov stro! njakov). Prvi strokovnjak izbira razgledu z „mačkovega repa“ pot, naj lunamobil zapelje, drugi pa trolira preko TV kamere na trebuhu, se posamezna kolesa ne bi za vej zataknila. Z brezžičnimi ukazi daje pitan povelja, sedeč v naslonjaču pi televizorjem, in Lunohod ga uboga.
Posebnih dirk si seveda ne sme pi voščiti, saj traja prenos TV slike Lune 1 in 1/3 sekunde, povelje do Li pa traja prav toliko, časovna razli 2 in 2/3 sekund zahteva presneto p: vidno vožnjo. To se pravi; če je kaj tan prezrl zapreko, na katero bi lahko zataknilo kolo, jo bo gotovo oj zil opazovalec, ki gleda preko TV mere na trebuhu, kaki zapreki se bi žajo med vožnjo sprednja kolesa. „„ bo znak, naj se /Lunohod takoj ustavi; Če bj Lunohod vozil na primer le hitrostjo enega metra na sekundo še bolj počasi kot hodi pešec — bi p: vozil od takrat, ko je bil na mestu, ga je videl opazovalec v TV, še dva ii dve tretjini metra, preden bo začel* delovat] zavora.
Kako je vozil Lunohod
Lunomobil in njegovi Dodatki
Lunohod je vozilo z osmimi kolesi, kri nosijo nekakšno škatlo, v kateri so vse naprave, potrebne, da more dobro opraviti svoje pohode. Dalje ima fotografski aparat, s katerim lahko fotografira bližnjo in daljno okolico, majhen kemični laboratorij za ugotavljanje kemičnih sestavin luninega prahu in nekaj instrumentov za meritve sevanja. Vsa škatla je na vrhu pokrita s takoimenovanimi sončnimi celicami. Kadar sije na te celice sonce, proizvajajo te majhen električen tok, s katerim se polnijo električni akumulatorji v škatli. Napolnjeni akumulatorji pa za-morejo gnati majhne električne motorje, ki so montirani v vsakem kolesu. Tako ima vsako kolo pogon zase, če je to potrebno. Pogonsko silo daje torej sončna svetloba!
Mislimo si, da je Lunokhod podoben osmonogemu mačku brez glave. Na trebuhu ima televizijsko kamero (morda celo več), ki gleda mačku pod noge — kolesa. Avtomatski „maček“ ima visoko dvignjen rep, na vrhu repa pa drugo televizijsko kamero, ki gleda z viška naprej v smer, kamor naj avtomat zapelje. Seveda se vsaka televizijska kamera na brezžični ukaz lahko poljubno obrača sem in tja, tako da ima tisto zorno polje, ki ga hoče videt; kontrolna centrala na Zemlji.
Vozilo z osmimi kolesi se zdi še ne-nekaj bolj nesmiselnega kot peto kolo pri vozu. Za avtomat na . luninih tleh pa to ne drži. Kljub vsej pazljivosti in počasni vožji bi se lahko zgodilo — saj ni cest — da bi se eno kolo tako zataknilo, da bi vozilo obtičalo za vedno. Vožnje bi bilo konec! Lunohod pa je zgrajen tako, da se da na brezžični ukaz vsako kolo — odstreliti, če b; se slučajno za vedno zataknilo. Lunohod si lahko odstreli vsaj dve od osmih koles, pa bo še vedno lahko vozil naprej. ' "	‘	’
Tud) s potrpežljivsotjo se daleč pri de, to je lepo dokazal Lunohod. Vi teden po pristanku na Luni je prevoz vsega skupaj 800 metrov, medtem en krat 82 metrov v 4 urah in 25 minuta^ torej manj kot 20 metrov na uro! Seveda bi lahko vozil bolj hitro, a počas na vožnja je bila tudi pomembna vaj» za kontrolno centralo na Zemlji.
25.	nov. je zašlo na pokrajino, kji je bil lunomobil, sonce, in nastopila j 14 dni trajajoča noč. še pred tem si ga s povelji z Zemlje zapeljali v majhno kotlino, meteoritsko žrelo, ter gl pripravili, da bi dobro prebil 14 dnevi mraz okrog 150 stopinj pod ničlo. Spa je okrog 600 m oddaljen od Luna 17.
11.	decembra je vzšlo vnovič sonce. Kar 24 ur so morali čakati, da se j» hudo premraženi lunomobil na sonc« segrel toliko, da so lahko preizkusili če je prestal strašni mraz brez škode.
V	letih 1966 in 1967 so Američani pošiljali na Luno Surveyorje, ki so mehki tam pristajali, tam zdržali 14 dnevno noč in vnovič delovali. Jasno je, da ji lunomobil tudi dobro prespal.
Sedaj je začel voziti z večjo hitrostjo (pri avtomobilu bi rekli z „drugo“). Dnevno je vozil po 4 ure in povpreči prevozil okrog 250 m, torej na uro 80 ra.
V	primeri s prvo hitrostjo vozi sedi štirikrat hitreje. 19. dec. je bil že na en kilometer oddaljen od Luna 17. Ni hrbtu nosi reflektor za laser-žarke, V so ga dali Rusom Francozi, ki bodo merili iz zvezdame na Pirenejih natan-čno razdaljo od Zemlje do Lune. Ta reflektor sta postavila na Luni ž» astronavta iz Apollo 11.
Čim več noči bo Lunohod sreč» prespal, tem večji bo njegov uspeh, bo preiskal vedno večjo površino okolice, časopis) bodo še in še pisali njem, vendar takega avtomata ne sme mo precenjevati. Vedno bo avtomat li izvidnik. Seveda je pa avtomatično iz-vidništvo mnogo cenejše in ne postavlja človeka v nevarnost. Tehnično gledano pa je igrača v primeri s pristankom človeka. Saj avtomat ne potrebuj» ne zraka za dihanje, ne vode in hrani ne posebnega prebivališča — kabine.
Stvarna primerjava pokaže, da j* Luna 16, ki se je avtomatično vrnil M Zemljo, tehnično in znanstveno mnogo pomembnejše veledelo kot Lunohod L
-J
Pravi pomen Lunohoda je v tem, ds se je Rusom posrečilo izdelati stroj, ki ga žene elektrika in čigar napravo prav tako vse delujejo z električnim tokom, ki ga pridobivajo sončne celice. Za bodočnost obeta ta način cenejšo raziskavanje Lune za izbiro najprimernejšega mesta, kjer naj kasneje pristane človek.
Seveda se je s tem spet obnovil*' dirka na Luno in Američani bodo morali seči v žep, da jih tekmeci ne p: hite. Začetek februarja bosta pristal* z Apollo 14 dva Američana na Luni i* tedaj bomo videli, da človek z lahkol prehod; na Luni toliko, kot je dozd: prevozil 'Lunohod I.
srečno eh, kel i svoji Dišali o
i-
:
Prešernova sestra Lenka je napisala v svojih spominih: „Brat France je bil pri Ribičevih na Vrbi 3. dec. 1800 ob treh popoldan rojen, krščen je bil na Rodinah na ime sv. Frančiška Ksaverija, ki ga praznujemo ta
dan.	Vseh bratov in sestra nas je bilo pri Ribičevih osem. Trije fantje, pet deklet. Vsi so bili rojeni tle v kamri, ki se hiše drži... “ Pesniku pa je še pripomnila materin vzdih: „Frence, tako fleten otrok si bil!“
Tako in v taki družini se je pred 170 leti rodil otrok, ki jc potem postal nesrečen človek, - toda naj večji slovenski pesnik, potrjevavec slovenskega genija in centralna postava slovenstva sploh. Tista kamra, kjer je zagledal luč sveta, je danes narodni muzej, in v njej je še danes zibelka, resnično prav tista, v katero ga je položila-mati pred 170. leti. In vsa njegova rojstna hiša — Ribičevina — je danes narodna last. Tik pred drugo svetovno vojno jo je odkupila šolska mladina od družine najstarejše sestre — vsi trije bratje so namreč študirali: pesnik je postal advokat, brat duhovnik in eden je umrl kot študent — Ribičevino, katere ^dini vnuk — zadnji moški potomec v tej hiši — poleg mnogih vnukinj, ni bil nihče drug kakor — pesnikov pranečak nadškof Anton Vovk.
Ribičevina je danes muzej. Rod na njej se je ustavil, kajti dal je pač največ, kar je tak zdrav kmečki rod dati mogel: pesnika Franceta Prešerna, največjega slovenskega in' tudi velikega svetovnega pesnika.
FRANCE PREŠEREN
OB STOSEDEMDESETLETNICI ROJSTVA 1800 - 1970
So ljudje med nami, ki so šli v izgnanstvo samo z dvema slovenskima knjigama: s Svetim Pismom v ročni obliki in s Prešernovimi Poezijami v še manjši. Z božjo besede še s pesnikovo slovensko besedo. In to z besedo enega najbolj živih slovenskih ljudi, najglobljih doživljavcev skrivnosti življenja, ki je borba in sreča, ljubezen in bol, z besedo, ki tudi najbolj individualno bol spreminja po čudežu umetnosti v Lepoto množicam.
Vzameš v roke Prešernove Poezije in si doma, doživljaš ljubezen, nje sladkost, omamnesi, hrepenenje; pa bol in strast ter obup; odpoved, vdanost v usodo, pa tudi v Boga in življenje onstran groba, kakor se je izrazil v Krstu. To je človek, ki je nosil v srcu pekel in nebo, zato tudi mi ob njem podoživljamo svojo človečnost, borbo z življenjem. Ker je bil velik človek, je bila močna njegova izraznost in življenjskost, so bila močna čustva, ki žive odslej tudi v nas in nam dvigajo zavest, da je slednji predvsem — Človek. In to je v današnjem tehniziranem času veliko, mnogo, da, najvišje.
Ob Prešernu doživljamo tudi njegovo povezanost z domovino, katero je on tako mojstrsko, umetniško pol-
Ena izmed dveh lani odkritih Prešernovih podob, o katerih so strokovnjaki mnenja, da sta še iz življenja pesnikovega. Toda o obeh se razvija še velika debata o pristnosti. Vse doslej namreč nimamo avtentične zunanje podobe pesnikove. Vse so namreč delane od 1. 1850 naprej po — spominu ali fantaziji.
no povezal ob svojo srčno ljubezen, da komaj ločimo, kaj je bilo v njem močneje: ljubezen do žene ali ljubezen do naroda. Sonetni venec je spomenik obema, morda tak, kot ga ni-nima drug narod. Prešeren z vsemi koreninami pije sok iz naše zemlje in zato je tudi prepojen z mlekom domovinske ljubezni, najbolj slovenskega slovenstva. To je pokazal ob ilirizmu v odgovoru Vrazu, ko je razodel skrivnost, da na obstoj naroda in na njega jezik gleda naravnost metafizično. „To Pan“ je nas postavil v slovensko usodo, in njemu bomo dajali za zvestobo njej tudi odgovor.
In je bil Prešeren umetnik. V preprostem jeziku, kmečkem, ne bombastičnem in, izumetničenem, je po-: vedal najgloblje čustvo za vselej. Tako lepo, da vidimo njegov obup v i prizmi iz solz izbrušenega kristala. Ecce, glej: Umetnik. Pesnik!
’ Prešeren je naš pesnik. Pesnik domotožja in življenjskega viharja v tujini.
O Vrba, srečna, draga vas domača... je v življenjskem obupu vzdihnil in si predstavil, kako mirno bi mu lahko tekla idila v rojstni vasi, da je ni zapustil in šel za znanjem v tujino, ki zastruplja srce in dušo.
Taka Vrba je zdaj nam vsem srčna draga domača Slovenija, ki živi v nas v luči Prešernove idilike, medtem ko smo viharjev tujih igrača. Tudi če si naletel v tujini na srečo-milijonarko, denar ti ne more uničiti spomina na srečno mladost.,. Zato je Prešeren naš Pesnik — izseljenski — prav s tem sonetom, s katerim pozdravlja in blagoslavlja svoj rodni dom.
Da se ob njegovi 170-letnici rojstva spomnimo prav tega domotožnega vzdiha po rojstni vasi, ki nam predstavlja Mater in Domovino, smo se namenili — mi v tujini —, predstaviti ta sonet v tujih prevodih, kar nam jih je ta hip pri roki.
Poleg slovenskega originala so prevodi v hrvaščino, ruščino, italijanščino, nemščino, francoščino, angleščino, španščino in latinščino. Pri vsakem prevodu je označen tudi prevajalec, razen pri španskem, za katerega se ne ve.
Te prevode objavljamo zato, da pokažemo našega Pesnika našim sedanjim sodržavljanom kjer koli, in da se zavemo, da je Prešerna prav njegova privezanost na dom napravila za svetovnega pesnika. Prešeren gre za nami v svet; in svet mu z nami vred priznava ceno velikega Pesnika; v najrazličnejših jezikih blagruje Vrbo, srečno drago vas domačo, ki nam je dala pred 170. leti pesnika Franceta Prešerna.
td
PREŠERNOV SONET VRBA V RAZLIČNIH PREVODIH
w
LATINSKO
O tu Verba, paterne page felix, cara tecta ubi sunt mei parentis; ne me ex te vagus ille litterarum seduxisset amor, dolosus anguis!
Nescirem, ut fièrent venena cuncta, quae cor cumque sibi cupit beata; non adempta mei fides foret mi atque in me iocus haud forem furorum.
Cor fidele, manus laboriosae, cum nupta mihi dos nova fuissent, cuam ditissima non habet puella.
El lembus placide meus nataret, vicinus tegeres domos ab igné et messem a grandinibus, beate Marce.
Silvester Kopriva
O Vrba, srečna draga vas domača,
* ■ kjer hiša mojega stoji očeta;	jj
da b’ uka žeja me iz tvojga svita	jj
m
speljala ne bila, goljfiva kača,
■
n
■
■
■
ne vedel bi, kako se v strup preobrača
»
vse, kar srce si sladkega obeta, mi ne bila bi vera v sebe vzeta, ne bil viharjev notranjih b’ igrača!
■
■
' ■
S
Zvesto srce in delavno ročico za doto, ki je nima miljonarka, bi bil dobil z izvoljeno devico;
mi mimo plavala bi moja barka, pred ognjem dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed všroval — svet Marka.
RUSKO
O Verba, kde ja otčij dom ostavil,
0	rodina blažennaja moja!
Kogda b menja, kak hitraja zmeja, nauki svet v putj daljnij na napravil!
Vo vsem, za čto ja mir zarane slavil, mne ne predstala b gorečj bytija, v sebe somnenja ne uznal by ja
1	serdce by svoe ot burj izbavil.
Ljubovj po grob s priležnoju rukoj vzamen bogatogo pri brake dara, mne prinesla by izbrannaja mnoj,
menja ščadila b roka zlogo kara, hranil by moj sosed, sam Mark svjatoj, ot grada hleb, a dom moj ot požara.
Fjodor Jevgenjevič Kori
HRVAŠKO	,
Domače selo, Vrba, srečna, mila, gdje kuča mojih roditelja biva; da me žedj znanja, zmija prevrtljiva, nije odvukla iz tvojega krila,
meni bi sada nepoznata bila taština svega o čemu se sniva, vjera o sebe bila bi mi živa, ne bih bio lutka unutrašnjih sila!
Vjerno bi srce i mike od rada — miraz kog nema ni milionarka — donijcla mi izbranica mlada,
i mirno moja plovila bi barka, dom bi mi vatre, a pšenicu grada, čuvao susjed — hram svetoga Marka.
Milan Rakočevič
SPANSKO
Verba, feliz aldea, caro rincón nativo que guardas la dulzura de la casa paterna ¿por qué mi afán de sabor me arrebató a la tierna suavidad de tu dulce vivir contemplativo?
Ignoraría cómo los más puros fervores del alma, en cruel veneno se tornan; guardaría la fé en mi mismo intacta, y hoy yo no sería juguete de las graves borrascas interiores.
Una virgen sin tacha, cuya dote no fuera sino sus manos diestras y un corazón amante sería, como rico caudal, mi compañera.
Así en paz bogaría mi nave hacia adelante y del fuego en el atrio, del granizo en la era San Marcos cuidaría, risueño y vigilante.
ITALIJANSKO
Verba! Felice mió borgo natale, dove sorge la casa di mió padre!
Se brama di saper, serpe fatale, sottratto non mi avesse aile leggiadre
tue zolle, non saprei como létale velen diventan le premesse ladre, ne ludibrio sarei del temporale, serbata in me la fede di mia madre.
Un euor fedele e una manina lesta — milionaria non ha sí ricco careo! mi avrebbe offerta la fanciulla onesta.
Tranquillo salperebbe il mió imbarco, dal fuoco il tetto, il gran délia tempesta difenderebbe il mio vicin — San Marco,
Umberto Urbani
FRANCOSKO
O Vrba, mon village, douceur et joie, tu abrites mon vieux toit paternel Sans la soif d’apprendre cette vipère, je serais heureux dans ma maison.
Je n’aurais pas su que la vie change en poison les gouttes de bonheur qu’elle nous verse, je n’aurais pas perdu la foi en moi-même, et je ne serais pas le jouet des passions.
Ma bien — aimée m’aurait apporté un coeur fidèle et des mains laborieuses, bien que n’ont pas d’autre plus riches.
Et ma barque aurait doucement navigué,
mon toit eût été gardé du feu, mon blé de la grête
par mon voisin -— Ie clocher de Saint-Marc.
NEMSKO
O Vrba, Dorf im heimatlichen Frieden, du Ort, im meines Vaters Haus gebreitet!
O hätte nie mich Wissensgier verleitet,
die falsche Schlange, dass ich dich gemieden!
Ich wüsste nicht, wie Gift sich uns hinieden aus dem erhofften Süssen stets bereitet; der Glaube an mich selbst, der mich begleitet, er wäre nicht im innem Sturm geschieden!
Ihr Herz zusamt der Hand, der arbeitsamen, die reichste Mitgift, hätte ich bekommen.
Verband ich meinem der Erwählten Namen
*nd ruhig wäre so mein Schiff geschwommen, vor Brand und Hagel hätte Haus und Samen Sankt Markus nachbarlich in Schutz genommen.
Lili Novy
ANGLESKO
To thee, sweet, happy Verba, all my praise!
Dear corner of my father's home and land,
Why did the thirst for knowledge e’er demand My going hence into life’s tortuous ways!
I should not, then, have found how joy that sways The mind becomes but poison in man’s hand;
Faith in myself all gone, I would not staftd
Here tossed by inner storms through night and days.
A helpmate and a love for me alone —
A dowry, priceless far above all mark —
I should have won with her my heart had known,
Then might have floated smoothly my life’s bark, My house, my fertile fields, and all my own Protected by our patron, good St. Mark.
Matthews
Miodrag Ibrovac	^ § *	*
VOJKO ARKO
ODMEVI Z GORSKIH VRHOV
Paberki iz čilskih Osrednjih And
| raaoslovjj tragikomičnega rimskega I Imperija dvajsetega stoletja v modemi Italiji že skrbno izbrisano.
®ane3 so se čilski planinski klubi razrastli in jih štejejo na ducate, če-Zadnji dan mojega čilskega bivanja,' prav samo dva ali trije združujejo res ko je Santiago hrumel v predvolilni neko pomembno članstvo, čilski smu-
_ '	.	.	, .	.	...	. ,	. Xl, 'mrzlici in so trezni ljudje moreče slu-, čarski trg je štirikrat večji od argen-
U velikega okna prostorne planin- , vsi v pokoju, in njihovi buenosaireŠKl- da feo či]ska demokracija za. I tinskega in poleg nekaterih manjših
«ke koče mi hiti pogled za tonečim son- nasledniki, so preplezal j in prehodili ba-cem, ki sipa rdečkasto luč po ledeni- riloške gore ih najpomembnejše zmage kih Palome. Globoko v dolini legajo pro - so odnesli v Južnih Andih. Mendoški sojne teme nad motnim mrčem Santia- 1 Slovenci niso šteli planincev v svojih ga in bledo svetlikanje nočne razsvet- j vrstah, komaj kakega smučarja. Ko sem Ijave se komaj prebija skozi dimnato v Santiagu po tridesetih letih segel v
nesla v naročje skrajne levice, me je ' smučarskih letovišč na jugu čilske I Biôn peljal do nemške koče Lo Valdes države se nasproti bariloškemu Ca*e-pod strminami vulkana San José. Tam dralu postavljata vsaj dve dobro orga-jse je začelo domače? čilsko planinski gi- J nizirani smučarski središči: Portillo i:i banje, ki se je ob porajanju stoletja Farrellones. Kljub temu so trenutno ba-
kopreno.
roke Marijanu Likoviču, s katerim sva
Nylonski „psi“, ki sem jih razobe- se svoje dnj srečavala v sokolski telovadnici, mi je možakar zaupal, da hodi
sil blizu kamina, so se že posušili in smučke stojijo vzravnane med zakrivljenimi lesenimi kljukami za plohasti
omejevalo izključno na nemške klube v Valpairasu in Santiagu, a je pozneje zajelo tudi peščico čilskih mladincev, ki
smučat’v Farrellones in Portillo. Da je ,niso,bili nemškega, avstrijskega ali švi-
no vrtlrrtrr«	Twïa« o wo rr Irt	tr
torej ohranil nekdanje športno nagnje-
mi durmi koče. Samevajo, kajti smu- nJe> a da se gorništvu ni posebej po-čarji iz Santiaga se prikažejo v gorsko ! svetil. In ko sem drsel pod žičnicami vasico Farellones za konec tedna in ta- \ smučarskih naselij Cerra Colorada in krat se smučarsko stojalo natrpa z1 Parve in užival v jasnih dneh prostra-raznobarvnimi „dilcami“. A zdaj, v po- nost spomladanskega snega, sem se za-nedeljek zvečer, gospodarim sam v pro- vedal, da izmikam bogastvu Centralne stomem zavetišču. Kurim kamin in si Kordiljere prav tiste drobce lepote, ki kuham večerjo na plinskem štedilniku.1obira santiaški smučar na svojih
Ves dan sem hodil. S smučkami in nedelJih sprehodih, brez njih. 'Napravil sem lep izlet in dosegel najvišjo točko v svojem življenju:
3970 metrov visoki vrh Parva de Farrellones, odkoder sem občudoval ledenike in grebene Nevada Flomo in pa neštete druge gore Osrednje Kordiljere.
Seveda sl zaradi tega čisto zasebnega „rekorda“ ne smem nič domišljati,
Znani čilskj andinist, Bión González, s katerim sva se spoprijateljila, ko svn hodila po bariloških gorah, in njegova žena sta me spremljala na smučanje v Portillo. čilskj planinci pravijo, da nimajo denarja za smuko v USA in sa izogibajo slikovitega hotela v mogočni Na "vrh~ Parve prijahaTpoTetrnaTuU S°rski krnim ob ^k_°^^nL._R®s in petsto metrov nižji Tronador v Bari-ločah je za planince čisto drugačen oreh kot pa takle razgledni hrib v Centralnih Andih, kjer je višina štirih tisočakov nekaj vsakdanjega. Saj prečijo poleti, ko sneg ne pokriva ceste, avtomobili čilsko-argentinsko mejo pod Kristom Rešenikom skoraj na isti višini.
Ko sem s Parve blodil z očmi po gorskih grebenih — razmeroma blizu so se dvigale grne skale Reicherta m Solarija, v daljavi se je vzpenjal čez sosede stožec Tupungata in proti jugu so se grmadile s snegom pobeljene Kordiljere nad dolino Maipú, sem dojel čisto posebni barvni slog teh gorá: sive so in rjave, v številnih odtenkih obeh barv.
Zdelo se mi je, da bi brez snega in ledenikov izgledale nekam enolične, puščavske. Poleti, ko dolgotrajna suša porjavi zelene lise v dolinah, tak videz še bolj prevladuje, razen na skrajnih višinah, kjer ledeniki zrcalijo sonce in nebo, ter prispevajo nujno potrebno nasprotje k barvni slikovitosti vrhov.
Ko je dan vse bolj izginjal nekje v daljavi v Pacifiku, sem se zamislil ob bežnem dojmu, da sem šele ob srečanju z Abrahamom prvič pokukal v kraljestvo Osrednjih And.
Slovenski andinizem se je z malimi izjemami posvetil • potagonskemu jugu.
Bariloški „bratje", zdaj že praktično
slišati povsod dosti angleščine in hotel je v rokah severnoameriške družbe. Toda dnevni listek za žičnice je komaj kaj dražji kot catedralski in izbira je pravzaprav večja. Morda si tud; človek, ki je že dvajset zim drsal vedno ista pobočja, zaželi spremembe. V Farrellones mi je prijala razsežnost, v Portillu sem užival nebotično silovitost in drzno grebensko zgradbo kamenitih trdnjav, ki obkrožajo krnico. Prav kot spi nad Nahuel Huapijem kamniti Indijanc na gori Millaqueo, tako se na 4000 meterski gori na vzhodni strani portillske globeli izoblikuje v vršnjih grebenih obris ležeče Inkove glave.	; Pl 'T^
Najceneje se nasmučaš v Portillo, če odrineš zgodaj iz Santiaga In se že dopoldne poslužiš vseh mogočih žičnic Takrat hotelskih gostov še ni na spregled. Opoldne pozabiš na vsakodnevno razvado, ki se ji pravi kosilo in se pridno uriš po strminah ob jasnem sončnem vremenu, ki je v teh predelih tako vztrajno, da postane smuki kar nevarno: namreč takrat, ko ne pade vso zimo sneg. Čilenci pomnijo tako leto 1968. No, popoldne, ko se po izdatnem kosilu usuje letoviška truma iz hotela, pa si noge že dovolj razmigal in svoje telo že dovojikrat raztegnil po snežnih višinah in lahko snameš smuči, pomalicaš v svojem avtu ter se vrneš še pred nočjo spet nazaj v Santiago.
carskega porekla. Imena mož, ki so v dvajsetih in tridesetih letih iz zasekov doline Maipu osvajali deviške vrhove Osrednjih And (Kriickel, Sattler, Pfen-niger) jasno pričajo, da je čilski andinizem srednje-evropskega izvora. Srednjeevropske oblike pa očitujejo tudi številne gore v zaledju Santiaga: Mo-rade, San Francisco, Meson Alto, Aro de Leones etc., kar pomeni veselo presenečenje za evropskega alpinista, ki so mu rojile po glavi Aconcagua in „kravje gore“. Različne evropske in japonske odprave so v preteklosti odkrivale čudesa Osrednjih And in v spomin na ita-Pjanske planince v Mussolinijevih časih sameva vrh Littoria, zdaj ko je vse iz-
riloški smučarski tekmovalci gospodarji južnoameriških smučarskih prog. Čilska demokracija je porodila neko posebno razredno razčlenitev čilske družbe in smučanje je šnort skoraj izkliučno privilegiranih slojev. Ta vladajoči razred na očitno nima zadostnega zagona, da bi v športnih panogah (in morda tudi v javnem življenju) res nekaj pomenil. Dodal bi še, da sta alkoholizem in pornografija v tihomorski deželi še dosti bolj razširjena kot na tej strani And in da srednjega sloja, ki je v Argentini dokaj močan, v Čilu skoraj ne poznajo, zlasti na deželi ne. In tako doživljamo nenavaden pojav, da so trenutno razmeroma komodnl Argentinci, ki živijo po večini daleč od Kordiljere, v raznih nanogah gorskega športa naprednejši kot na prebivalci najbolj razvite od petih izrazito kordiljerskih držav.
Romanje v Puente del Inca
Že drugič sem občudoval gorski kotel ob čilsko-argentinski meji. Hotel Portillo je ostal pod nami, a štiritiso-čaki so se še vedno peli visoko nad obzorjem.
Pozimi je cesta čez Krista Rešenika (3820 m) zasnežena in ves promet se giblje skozi železniški predor. Ta 3 km dolgi tunel je pomenil ob gradnji v začetku stoletja čudo takratne tehnike,
imenitnejšo stran, v led oklenjeno južno steno, v kateri so se borili in zmagali Francozi, Argentinci in Japonci. Aconcagua je nosila proslulo megleno kapo, ki ji daje videz vulkana in ki pomeni za planince vihar v višinah, kateremu moraš čimpreje uiti v nižje predele.
Še predno smo prekoračili naravni most, kj daje kraju ime, sem zagledal porušeni hotel, iz katerega so krenile
Zdaj je malce zastarel in za današnji na pot skoraj vse zgodovinske odprave promet je nedvomno preozek. Ure dolgo 1 na Aconcaguo. Plazovi so ga pred nekaj
Knjižni dar Mohorjeve družbe
Knjižni dar Mohorjeve družbe v Celovcu za leto 1971 obsega Koledar dru-tbe, knjigo Še so srečni zakoni, povest Petrinka in Kristjanov dan.
Koledar je letos še posebej bogat in pester. Poglavje za poglavjem je zanimivejše. Koledarskim in vremenskim podatkom sledj kalendarij, nato uvod in odlomek iz pridige Janeza Svetokriške-ga „Na Noviga lejta dan.“
V poglavju „Cerkev se prenavlja“ obdeluje probleme, napore in težnje pokoncilske Cerkve. Omenja škofovsko sinodo v Rimu, različne poglede na spremembe v Cerkvi, glavne grehe današnjega sveta. Nad vse zanimivo je poglavje „Slovenija danes“. Položaj v Sloveniji, razmišljanja dr. Ljuba Sirca o Jugoslovanski politiki. Proslava 50 letnice slovenske univerze. Pretresljiva ugotovitev, da bomo zaradi majhnega prirastka čez 6 let začeli kot narod umirati. Tragičen primer dvanajstletne deklice, ki je umrla zaradi splava; gospodarski problemi. Anketa o slovenski sinodi. Proslava 50 letnice teološke fakultete v Ljubljani. V naslednjih člankih je Opisan položaj Cerkve v Sloveniji, njeni napori in uspehi pri ohranjevanju in širjenje vere. Optimistično je, da so verni ne le starejši, marveč tudi delavska, dijaška in akademska mladina, ki se zbira v krožkih in organizira predavanja o verskih problemih, članki iz „Družine“ nazorno pokažejo problematiko verske, svobode v Sloveniji. Slovenija v zamejstvu je naslov naslednjemu poglavju, ki opisuje življenje Slovencev na Koroškem, Gorici, Primorskem in y Beneški Sloveniji. Zani-Ina predvsem razprava „Vetrinja Mo-
horjeva ni smela dobiti". Naši po svetu. Čez vse kontinente se je razlil slovenski val. Kako žive našj politični in gospodarski izseljenci v evropskih državah, Severni Ameriki, Argentini, Avstraliji.
Sledi nekaj strani iz knjige: „Kako je mogoče?“ v kateri pisatelj Jože Javoršek išče vzrokov, zakaj je njegov dvajsetletni sin naredil samomor.
„Siti in lačni Slovenci“ je naslov knjigi, kjer so slovenski pisatelji in publicisti objavili svoje vtise ob obisku Haloz, Kozjanskega, Bele in Suhe Krajine. Sledj zadnje poglavje angleške pravljice „Živalska farma“, kjer pisatelj George Orwell ožigosa z žgočim humorjem komunistične sisteme. Pohvalno se izreka o monumentalni luksuzni izdaji pesnitve José Hemândeza „Martin Fierro“. Koledar krasi poleg številnih slik slovenskih mest in vasi, fotografije slovenskih izseljenskih skupin, še čudovit posnetek slovenske žene, ko moli pred Križanim.
„še so srečni zakoni", prevod iz nemščine, je neke vrste anketa, kjer zakonci, možje in žene izpovedujejo, kako so dosegli srečo v zakonu. V vseh odgovorih jasno zaznamo, da si srečo ustvarjata zakonca samo, če sloni na medsebojnem spoštovanju, ljubezni in odpovedi samemu sebi.
„Petrinka" je povest slovenske žene, matere trinajstih otrok, gospodinje na majhni kmetiji, kjer podpira tri vogle. Ona je podoba „močne žene". Trdo delo in trpljenje, borba za obstanek družine ji ne vzameta srčne dobrote, celo ne humorja. Kmetija ’ je majhna. Trije starejši otroci odidejo za za-
leti uničili prav tako kot večje železničarsko naselje v obmejni vasici Cue-vas. Na avtobusni postaji je vstopil podčastnik, s katerim sva se brž zapletla v pogovor o planinskih problemih, saj sva se vsaj po imenu poznala in naju je družilo skupno zanimanje. Kljub razgovoru pa sem vendar zagledal tostran hiš v gorski pampi majhen griček z belimi križi In spoznal planinsko pokopališče, na katerem spijo večno spanje tisti, ki so v borbi z najvišjo goro Amerike omagali in za vekomaj obnemeli.
smo na obmejni čilski postaji občudovali razgled, ko so v predoru nekaj popravljali.
No, slednjič smo se le premaknili, potopili smo se v podzemski mrak in Čile so ostale za menoj. Mandlji in kaktusi v dolini Maipu, zgodnja pomlad na obali Pacifika, mehko božanje sonca v obalnem parku v Vina del Mar, vrvenje predvolilnega Santiaga in blešč kordiljerskih smučišč — vse to je prešlo, pred mano se je odpiral drugi predel Osrednjih And, kjer vlada Aconcagua in kjer se razprostira Mendoza, dežela sonca in dobrega vina.
S ceste je mogoče videti kraljico And samo enkrat. Nekako sredi pota, med obmejno postajo Cuevas in Puente del Inča.. Tam smo ugledali njeno naj-
služkom v Ameriko, materin blagoslov jih spremlja. Otroci odraščajo, treba jim je preskrbeti dela in kruha. Hči se poroči, dva sinova padeta v vojski. Petrinka je tudi v prizkušnjah močna.
Življenje teče naprej. Po petnajstih letih se vrne starejši sin iz Amerike.
Pretrese njegovo pripovedovanje: „Petnajst let, sprva se je vleklo, vsaka ura je bila muka, dnevi brez konca, tedni, meseci večnost. Po trebuhu bi se plazil do rodnega kraja, pregazil bi morja...
Vse rojake mori edina večna misel na dom, žgoče kopmenje po rojstnem kraju, ki ga ni moči pogaziti. Leta minejo, a ta strašna žeja nikoli ne mine...
Petrina sta se postarala. Malo kmetijo sta izročila sinu in snahi. Otroci imajo svoj delež.
Petrinka je še vedno marljiva. Ona , bliža svojemu cilju, ravna ogenj, peče kruh in ga reže dru- j čeprav se nahaja gorsko pokopališče žini. Petrinova mati — živo ognjišče v majhnem naselju, moraš koračiti sko-Petrinove hiše, živa ljubezen.	) raj pol ure po stepni dolini, da prideš
Ko je koncil končal svoje delo, se do njega. Simbolično sem občutil pri-je začelo naše delo. S koncilskimi mi- slovične daljave Osrednjih And, kjer slimi je treba prešiniti naše življenje, potrebuje planinec sodelavca, ki ga v Tako piše v posvetilu pater Miha Žu- Alpah nismo poznali; trdoživo, z malim žek D.J., avtor knjige Kristjanov dan. zadovoljno, a dostikrat svojeglavo mulo. Knjiga je duhovno branje, pripomoček Samo z njeno pomočjo je mogoče preža premišljevanje in posvetitev vsakega j meriti brezkončne doline z opremo in dne. V njej nas pisatelj vodi k Bogu, živežem za dneve in tedne.
čez dva dni sem se znova vračal. Ogrel sem se v mendoškem soncu In obiskal tamkajšnje kmetije, kjer sem našel spomladansko delo v polnem teku, Z grebena Paramilla sem ob zori spet uzrl Aconcaguo. Zdaj mi je kazala vzhodna pobočja, doline in ledenike Relincho, koder so 1. 1934 nastopali Poljaki in dosegli vrh istega dne (8.3.) in samo nekaj ur pozneje kot člani italijanske odprave, ki je ubirala običajno pot mimo potoka Horcones in preko Plaza de Mulaa. Za argentinsko planinsko zgodovino je pomembno, da je * Italijani pristopil na vrh prvi Argentinec, takrat poročnik in zdaj general Nicolás Flantamura.
V Puente del Inca sem najprej obiskal vojaško edinico, ki po potrebi vrši gorsko reševalno službo v Kordiljeri, bolje rečeno na Aconcagui, saj druge gore komaj kdaj zvabijo kakega andinista v svoje območje.
Po pozdravih z vojaki, sem se napotil v smeri skalnatega griča z belimi križi. Počutil sem se kot romar, ki se
Izpustil sem nekaj grobov, ko na vzhodni strani zagledal znani vi*ol4 spomenik Jožka Ksatelica. Malce n», mimo sem se mu približal in poč«% prebral besedilo, ki ga že dolgo po, znam. Bog Ti daj večni mir, rojak, 14 si obnemogel v viharju na ledenih p*, bočjih in nisi uspel v svoji vzvišeni n«, meri, da poneseš železni križ na streh« Amerike! Naj Ti bo lahka kordiljersk« zemlja! Skoro trideset let je poteki^ predno je za Teboj prvi Slovenec uspe^ kjer Tebi ni bilo dano, in se udeležil mašne daritve na najvišjem vrhu And, Zdaj, ko je Peter opravil vzpon in do-vršil nalogo, ki si jo moral Ti pustiti nedokončano, lahko slovenski gorniki v Argentini trdimo, da smo izpolnili t«-stament, ki si nam ga zapustil!
Severna stran malega griča krij« grobove najbolj poznanih žrtev Acon-cague. Tam počivajo Hans Stepanek, ] kapetan Marden, Amerikanec Newell Bent in vsi mrliči iz leta 1944: profeso» Walter Schiller, Albert Kneidel, Ham Jörg Link in Adriana Bance.
Fotografiram nagrobne plošče in obnavljam sam v sebi planinske zgodb« povezane z burno dramo, ki se je odigrala na vesinah Aconcague. Sporni-njam se, kako je Ostrowski, član poljske odprave iz 1. 1934 srečal Linka dv» leti pozneje v Varšavi in kako je zvedel o njegovi smrti po angleškem ra. diu, ko je nemška artiljerija tolkla bunkerje zavezniške Vojske v južni Ita liji, kjer se je boril Ostrowski v vrstah Andersove armade. Spominjam se, kak» so arg. vojaki našli Linka in Adriano v zadnjem žlebu pod vrhom in od krili v knjigi na vrhu podpise Link% Adriane in Kneidla z datumom 18. 2 1944. Poznejša natančna preiskava j» pokazala, da je ležala Adriana z zlomljeno nogo, kar pojasnjuje tragedijo: pri sestopu v viharju je andinistka spodrsnila in se ponesrečila. Link je ostal pri nii, dokler ni umrla in ko se je odpravil, da bi sestopil, ni imel več moči in se je zgrudil v viharju. Kneidel, ki j« hodil od tod navzdol sam, se je pa izgubil v neurju.
Onstran Linka najdem napis, ki nu je presenetil. Berem: M. F. Ryan. Ti mož se ni ponesrečil na gori, umrl naravne smrti, ne vem prav kje. Sevi pa je njegovo ime tesno povezan zgodovino gorništva na Aconcagui. je leta 1925 pri svojem drugem pošto skupno s Cochranom in Mac Donaldon osvojil zaželjeni vrh, je zabeležil šel» četrti pristop na streho Amerike. Prv» dva vzpona pripadata Fitz-Geraldov odpravi (14. 1. 1897 Matthias Zürbri ggen, 13. 2. 1897 Stuart Vines in Nicola Lanti), tretji je uspel Švicarji Robertu Helblingu.
Ryan in Link pomenita dva nasprotna pola andinistične činitve. Prvi je bi sistematik, drugi romantik. Trikrat j prišel Anglež, zmagal samo enkrat, vselej je organiziral in pretehtal pogoje vzpona do zadnje podrobnost Kot za večino njegovih rojakov, je zračil tudi za njega gorski šport sam* šport, ne smisel življenja. Tvegal je pameti, vse točno premislil, vse natas-čno pripravil.
Nasprotno pa je Link nastopal 1 postopal kot drzen sanjač. Zadnja čisto nelogična zmaga med viharjem Iß samo zapečatila njegovo romantično Ijo-’ bežen do peščene kraljice And. če list»-
Vse je dar njegove roke. V vsem odseva božja ljubezen, vse nas spominja nanj. Zemlja in stroji, cvetlice in najmodernejše elektronske naprave, lepota na rave in tehnika. Ves dan naj bi bil posvečen Bogu. Naše delo je molitev. Knjiga je preprost, nov, svež, optimističen pogled na življenje na dogajanje v svetu, lepo, bogato duhovno branje.
Bogat knjižni zaklad, kj nam ga Mohorjeva družba poklanja, za leto 1971, naj bi našel pot v vsako slovensko hiš?.
M.
Prehodil sem ravnino, se izognil lužam snežnice in dospel do ograje sredi pampe. Pokopališče je na moč skromno in enostavno, kot je za mrtve planince najbolj primemo. V tem oziru me je spominjalo na malo bariloško planinsko groblje pod Lčpezovo steno.
Odpahnil sem železna vrata in krenil proti jugozahodni strani. Prvi napisi, ki sem jih prebral, so mj pravili, da so tam pokopani vojaki in vaščani gorskih naselij Puente del Inča, Cuevas in Punta de Vacas.
mo planinsko literaturo, ki opisuje lične plati njegove osebnosti, bomo šli dovolj gradiva, ki potrjuje zgor sodbo in kljub raznim človeškim nedo-statkom bomo morda našli dopadesj nad možem, ki je sanjaril o hotelu n1 Plaza de Mulas in o poklicu vodnika rt Aconcagui ki je načeloval 1. 1940 popolnoma nesmiselni skupini petdeseti ljudi (šest jih je doseglo vrh) in postavljal zgornja taborišča v višinal kjer je aklimatizacija nemogoča in kj* dolgotrajno zadrževanje samo izčrpa* organizem.
Argentinski vojaki so po 1. 1944 n* črtno opremili Aconcaguo z zavetih in drugimi koristnimi napravami. N* pravili so goro dostopnejšo in varnejS Pa vendar po vseh planinskih klub' zabavljamo čeznje, govoričimo o a* vrednih podvigih z mulami, ki so d« segle vrhnji žleb in naše misli se td mudijo pri Linku in Kastelicu, dv* zanesenjakih, ki sta nam draga in bi® in katerima sem se v prvi vrsti ho* pokloniti, ko sem poromal na kameid' groblje na pragu Aconcague.
Opomba: Kasteličev spomenik j sčasoma potreboval nekaj popra* Morda bi se mendoški Slovenci po* nimali, da se ti popravki izvršijo?
BATUJE — Pred tremi leti so v tej vasi blizu nekdanje cerkve sv. Jurija našli 50 staroslovenskih grobov, ki pričajo o slovenski naseljenosti Vipavske doline v zgodnjem srednjem veku. Letos so ponovno začeli raziskovati najdišče arheologi Goriškega muzeja, o izidih pa ni še nič znanega. Po koncu de! bo arheološka ekipa izdala podrobnosti raziskovanja v posebni publikaciji, ki jo bodo denarno podprle razne delovne organizacije.
LJUBLJANA — Na Kmetijskem institutu Slovenije so 26. novembra razpravljali med drugim tudi o kmetijskem šolstvu. Večina predstavnikov sedanjih kmetijskih šol je bila zaskrbljena zaradi nenehnega upadanja vpisa v kmetijske šole. Glavni vzrok za tak 3 stanje smatrajo kmetijski strokovnjaki položaj kmetijstva kot gospodarske panoge pa tudi slabe plače v slovenski1-' kmetijskih organizacijah. Ugotovili pa so „z žalostjo“, da se v nekaterih koroških gospodinjskih šolah v Av^tri'! šola tudi do 50% slovenskih deklet. Rekli so, da starši vpisujejo v te šo’e svoje hčere zaradi ugodnih finančnih pogojev ter verskih vplivov, ker je verska vzgoja tudi sestavni del šolskega pouka. (Op. ur.: Očividno" gre za slovenski "o spodinjski šoli v .št. Jakobu in št. Rupertu, ki ju vodijo slovenske šolske sestre, kar seveda v Ljubi'oni previdno zamolče.) Uo-o^o-uh’ n tudi. do v fPn-veniji gospodinjskih šol za kmečko ženo pravzaprav že nj več in torei kn^o" koncev ni tako čudno, če slovenska dekleta hodijo v Avstrijo v šolo.
KRANJ — Na Goreniskem je sam'-Se 10.1% kmečkega življa. Najhitreje Je v zadnjih letih padalo šfevilo kmečkega prebivalstva v kranjski ohčiri saj se je v leMh 1960—1960 zmanišaie od 21 6 na 10 0%. Na j mani kmečke"" prebivalstva imajo .Te-enice 2.5%. Trž:* 2.8%, Radovljica 10.8% in Škofja Loka 21.0%.
JESENICE — V jeseniški železarni postaja poleg problema oskrbe s surovinami še nov problem — pomanjkanje delavcev. Pred poldrugim letom so v Okviru sanacijskih ukrepov omejili za-posljevanje novih delavcev, sedaj pa Jih vabijo od vsepovsod. V devetih mesecih je iz podjetja odšlo 940 delavcev, nanovo pa se jih je zaposlilo le 700. V železarni dela sedaj 5.700 delavcev; za normalno delo v obratih bi jih rabili vsaj še 700. 'Poglavitni vzrok, da de-
lavci zapuščajo tovarno, so razmeroma nizke plače. Povprečje znaša 1281 dinarjev, toda nekvalificirani delavci imajo 689 din, polkvalificirani 979, kvalificirani pa 1177 dinarjev. Plače na vodilnih mestih pa morajo biti precej visoke, da govorijo o povprečju 1281 din, kj ga niti kvalificiran delavc ne dosežejo.
NOVA GORICA — Ne samo v tem mestu, ampak tudi že v sami Ljubljani grade zasebniki hiše z — uvoženo opeko. Graditelji prav radj odštejejo denar za carino in prevoz, pa je opeka kljub temu cenejša, kot domača. Nihče ne more trditi, da je v Avstriji in Italiji, kjer opeko kupujejo, življenjski standard delavcev nižji in da so plače slabše, čeprav so cene nižje. A ni samo opeka cenejša, ampak tudi cement, betonsko železo in nekateri lesni izdelki Ker so se podražili tudi stroški v zvezi z zidavo — občinske takse, cene zemljišč in obrtniških storitev, ni čudno, da ljudje iščejo na vse načine, kako poceniti gradnjo.
UMRLI SO od 21. do 27. novembra:
LJUBLJANA: Mara Jurkovič r. Pintar, Štefan Babnik miz. m. v p., Tere-rezija Štok r. Jankovič (88), Jože Drolc živinozdravnik v p., Katarina Šket (98), vdova odvetnika, Pedor Gregorič dipl. inž., dr. 'Nikolaj Preobraženski univ. prof., Sergej Sazonov inž. kem., Franc Čemernjak, Dragotin Rotter up., Vida Bojc r. Ravtar vzgojiteljica, Rudolf Likar žel. ur. v p., Ivan Rebolj up. Slov. nar. gl,, Julijana Jager r. Škrbine, Mihaela Ferk r. Bitenc, Marija Šešelj up., Ivo Bezjak admin. tajnik.
MARIBOR: Ana šranc (78) up., Maks Petek (62), Marjeta Zgonc (23).
RAZNI KRAJI: Franc Javornik biv. mesar in pos., Grosuplje; Anica r*.os uoL. v p., Čatež pri Brežicah; Franci Urbančič učit. v p., Klanj; Jože Ce^at up. (81)j, Velenje; Kuža polič, Grosuplje; Anton Amorož zel. up., Zalog; Malija Remškar, Log pri Brezovici, Ivan Jošt (81), Lipovec; Pepca Nahtigal, Zuzemberg; Frančiška iriiler r. Jerman, Stara Loka; Cene Praprotnik, Prebold; Frančiška Udovič (81), Novo mesto; Jakob Marovt kmet, Parizlje; Terezija šolar, Bled; Zofija Žmitek r. Dekleva (84), Landol; Ivanka Puntar r. Lovše, rmur.no pri Litiji; Hermina Koželj r. Gojšek, Celje; Ana Valenčič up. Dolenji Loga.ec; Andrej Babšek, Babna gorica; Anton Križman, Ig; Marija Debeljak r. Simončič, Radeče; inž. Gabrijel Miroslav up. ppolk., Trebnje; Nikolaj Zobavnik, Žiče; Minka Popit r. Benedik, Vrhnika; Marija Breznik (Dolenčeva mama), Rafolče; Slavko Obreza up., Tržič; Anton Roglič kopač, Trbovlje; Roman Dobnik up. (94); čižat; Marija Trdan r. Juvančič, Polje.
Zaključek slovenskih šol
France Ižance: Odprti grobovi
III. zvezek
Franc Ižance je plodovit pisatelj. Pravkar je podaril slovenski javnosti novo dragoceno knjigo — nov zvezek zbirke „Odprti grobovi“. Ni dolgo, ko j »mo dobili v roke drugi zvezek, ki popisuje komunistične strahote v Beli krajini. Sedaj pa imamo v rokah že tretji zvezek, ki popisuje zločine, ki so jih komunisti zagrešili po vsej slovenski zemlji: na Notranjskem, Dolenjskem, Gorenjskem in nekaj tudi na štajerskem. Temu zvezku je dal avtor podnaslov „Dolga leta nedolžna kri napaja slovensko zemljo.“
Trdimo, da je to dragocena knjiga. Dragocena zato, ker vsebuje pričevanja očividcev, če bi jih Ižanec ne zbral, bi odšla ta pričevanja v grob skupaj s pričevalci. Nekateri sicer nimajo smisla za to delo in se avtorju celo posmehujejo, ker se bavi s preteklostjo, ki naj bi j0 bilo treba pozabiti. Toda zdrava večina slovenske emigracije je Ižancu globoko hvaležna, da je zapisal ta važni del slovenske zgodovine.
Ižanec ne komentira in ne razlaga izjav svojih pričevalcev; napisal jih je tako, kakor so privrele iz njihovih src. To so namreč osebna doživetja ljudi, ki so večino tega, kar popisujejo, sami doživeli ali vsaj iz bližine opazovali. •Niso to učene študije, ampak preproste, pa zato toliko več vredne izpovedi.
Pa tudi zato je ta knjiga dragocena, ker nam v zmešnjavi teh časov posveti v bistvo komunizma, ki ni nič drugega kot zločinstvo. Z zločinci pa nj mocroča nobena snrava. ne sodelovanie, ne koeksistenca, ne dialog.
Tretji zvezek je obširna knjiga, ki ima 264 strani velikega formata. Za uvodnimi besedami avtorja I? »Nekaj koristnih opomb“ dr. Filipa Žaklja, ki pomaga Ižancu pri izdaji „Odprtih grobov“. Dr. Žakelj se Ižancu zahvaljuje za to njegovo delo in prosi rojake, da naj
podprejo Ižanca, ki že nad deset let opravlja res zelo težko delo z zbiranjem pričevanj. Knjiga vsebuje poleg pričevanj tudi precej slik dokumentarne vrednosti, in črtežev krajev, kjer so so dogajali komunističnj zločini.
Potrebno je s pohvalo omeniti, da je mnogo pričevanj podpisanih s polnim imenom pričevalca, kar daje pričevanju | še posebno vrednost. Nekatera pričeva- j nja pa so iz razumljivih razlogov (da ! ne bi svojci v domovini trpeli preganjanje) podpisana samo z začetnicami imena pričevalca. Nekatera pričevanja so zelo obsežna, druga pa kratka. Tako npr. obsega „Podroben opis komuni-nističnih in laških grozodejstev v Polhovem gradcu in okolici“1, ki ga je napisal Pavel Božnar, kar 30 strani. Obširen je tudi popis „Dogodki na Zapo-toku in na Turjaku po razsulu itali-' janske vojske — ustanovitev domobran- ! stva“, ki ga je napisal Ernest Hirsche- I gger. Obsežen je tudi popis dogodkov I na Gorenjskem v letih 1941/45. Iz te-ga popisa zvemo mnogo podrobnosti, ki! niso bile znane in tudi ne še zapisane.
Knjiga vsebuje ne samo dragoceno ampak naravnost nepogrešljivo gradivo za vsakega objektivnega zgodovinarja, ’ ki bo opisoval komunistično revolucijo | na Slovenskem. Z zbiranjem tega gradiva opravlja Ižanec ogromno zaslugo slovenski stvari. Knjiga naj bi bila pobuda za vse, ki kaj vedo iz tiste dobe, da bi to zapisali. Dr. Žakelj pravi v uvodu: „Kako krasno delo bi opravili še drugi možje, če bi s pomočjo drugih podrobno opisali dogodke med revolucijo v domačem kraju in okolici. Tako bi zbrali podrobno gradivo za celotno zgodovino.“
Knjiga je za ceno 1500 starih pesov na prodaj v Dušnopaštirski pisarni v Buenos Airesu.
Rudolf Smersu
Bliža se konec leta, in po naših slovenskih šolah se je že zaključil pouk. V tej številki objavljamo poročilo o sklepnih prireditvah po naših domovih.
Bariloče
Slovenska šola Jakoba Aljaža iz Ba-riloč je imela svoj sklep dne 28. nov. Tečaj v katerem poučujejo ga. Zora dr. Gerzetičeva, Milena Arko in Volji-ca Habjan, je letos obiskovalo 18 otrou, razdeljenih v tri oddelke.
6.	decembra pa je prišel Miklavž in obdaroval otroke, po stari slovenski navadi. Prireditvi sta se vršili v Planinskem stanu, kjer je bil tudi ob sobotah šolski pouk.
Capital
Šolsko leto v Jegličevi šoli se je steklo na Miklavža,, 5. decembra s posebno prireditvijo v Slovenski hiši.
Družine otrok, ki obiskujejo Jegličevo šolo, so prisostvovale najprej zaključni maši, ki jo je daroval nekdanji katehet g. župnik Gregor Mali. Sledila je v veliki dvorani ob navzočnosti narodne zastave in petju slovenske himne akademija. Nastopilo je vseh 30 otrok pod vodstvom svojega rednega in telovadnega učiteljstva. Po razdelitvi spričeval se je katehet č. Jure Kode v priložnostnih besedah poslovil od odhajajočih treh učenk in jim izročil knjižni spomin. Voditeljica šole se je zahvalita staršem za sodelovanje in jim priporočila čim prisrčnejšo povezanost z otroki v času počitnic, pa prizadevanje za čim plodnejše bogatenje vseh ob slovenski knjigi.
Niso izostali izrazi hvaležnosti otrok in staršev v besedi predsednika šolskega odbora g. Naceta Groharja in darilih vsemu učiteljstvu.
Gostoljubna pogostitev je izpolnila odmor do prihoda sv. Miklavža. Njegov obisk je s spremstvom v dostojanstvu in nadzemskem sijaju presegel vsa pričakovanja majhnih in velikih.
Carapachay
Sklep slovenske šole Josipa Jurčiča v Carapachayu je bil v nedeljo, 6. decembra. Vodja šole, g. Aleksander Pirc je pozdravil vse navzoče, nakar se je izvajalo drugo dejanje čarobne pravljice Pec-erčkove poslednje sanje, z vlož-Kom prizora Palčkov, kar so vse izvajali izKijučno le učenci in učenke šole pod vodstvom g. Marijana Trtnika. Lepa igra in nastop mladina je navdušd vse navzoče.
'Nato se je g. Pirc zahvalil staršem in učiteljskemu zboru za sodelovanje s šolo in jih pozval, naj obdrže svoja mesta Tudi v bodočem šolskem letu in z ljubeznijo spet nadaljujejo delo na tem polju. Starše pa je še posebej pozval k še tesnejšem sodelovanju.
Sledila jé deklamacija učenke Mojce Komarjeve. Nato pa so učenke drugega oddelka izvajale telovadno uro pod vodstvom gdč. Lučke Pirc. Po deklamaciji, ki jo je podala učenka Kores Anica, sta sestri Pezdir Janika in Monika igrali in peli s spremljevanjem kitar.
Ritmične vaje s spremljevanjem glasbe so podale učenke tretjega oddelka pod vodstvom gdč. Lučke Pirc.
Sledili so najmlajši, katere je za ljubki nastop pripravila ga. Pezdirc, izvajali so simbolično vajo s petjem „Moj klobuk ima tri luknje.“
Po kratki pavzi pa so v sprevodu prikorakali na oder vsi učenci in u-čenke šole, se razpostavili po oddelkih nakar jih je nagovoril g. Pirc, ter jih navdušil za učenje v prihodnjem letu. Nato so bila razdeljena izpričevala. Prav tako je nagovoril posebni oddelek zbranih osmih učencev in učenk, ki s tem letom zapuščajo ta tečaj ter jim podal smernice za njih bodoče delo v slovenski skupnosti. Ob tej priliki jim je izročil v dar vsakemu lepo slovensko knjigo kot spomin na leta, preživeta v tej šoli.
Pred oder je stopil predsednik šolskega odbora g. Žnidar Janez, ki se je vsemu učiteljstvu zahvalil za trud in jih pozval naj bodo tudi v bodoče no-
silci slovenske besede naši mladini.
Odbornik g. Senovršnik Franc pa je izročii č. g. Matkotu Borštnarju, prav tako gg. Pircu Aleksandru in Trt -niku Marijanu slovenske knjige kot majhno vidno zahvalo za trud, ki so ga imeli v teku leta v šoli.
Prav tako je odbornica ga. Gričarjeva izročila darila in sicer ge. Pezdir-čevi gdč. Homanovi, gdč. Lučki Pirc <n Korošcu Francetu.
G. Pirc se je ponovno vsem zahvalil in povedal, da je celotni učiteljski zbev* izjavil, da ostane na svojih mestih tudi v prihodnjem letu.
Castelar
Pozno popoldne pred Miklavževim večerom, so se zbrali šolarji in nji hovi starši k zaključku šole v tečaju Franceta Prešerna na Pristavi. Najprej so najmlajši zapeli nekaj pesmic, na to je bilo slovo od učencev in učenk, ki so to leto končali slovensko ljud sko šolo. ¡Štirinajst se jih je zbralo na odru. Malalan Majda se je v imenu vseh zahvalila g. katehetu Lamovšku, učiteljici ge. Rajerjevi, ki jih je zadnji dve leti poučevala in ge. Geržfničevi, katera jim je šest let vzbujala ljubezen do slovenske pesmi. Vsakemu so izročili šopek v zahvalo. Vsuk učenec je dobil v slovo in za spomin na slov. šolo Mauserjevo knjigo „Jer-čevi galjoti“, da bi jim tako še bolj ostal v spominu obisk pisatelja Mau-serja.
Nato je učiteljstvo razdelilo spričevala. Po razdelitvi spričeval pa so otroci vseh višjih oddelkov pod vodstvom ge. Marije Geržiničeve ubrano zapeli tri pesmi. Ko je utihnila zadnja pesem iz otroških grl, je pristopil k oltarju g. msgr. Orehar in daroval zaključno šolsko sveto mašo. V govoru je opozoril otroke na hvaležnost do učiteljstva ter jim želel vesele počitnice. Opozoril jih je na nevarnost, ki se jim ponujajo v počitniških dneh in jim priporočil, naj se res potrudijo v napredovanju slovenskega jezika. Po zahvalni pesmi so se vsi razkropili po širni Pristavi in tako pričakali prihbd sv. Miklavža. Vmes je bilo še žrebanje „rife“, za katero je g. Kazimir Keber pripravil več lepih slik slovenskih krajev. Našemu mecenu, g. Kebru, ki nam že več let daruje slike, se ob tej priliki iskreno zahvalimo.
Miklavžev prizorček, ki ga je napisal g. Mirko Kunčič in režirala ga. Vida Pograjčeva, je prijetno presenetil. Dobro sta se postavila oba mlada igralca in zbor angelčkov. Parkelj je že v prizorčku vzbudil strah in trepet pri najmlajših gledalcih.
Sv. Miklavž je prišel skozi dvoranico v spremstvu angelov in parkljev. Po dobrohotnem govoru je razdelil svoje darove med male in velike gledalec ki so srečni odhajali na svoje domove.
San Martin
Slovenska šola v San Martinu, imenovana po škofu dr. Gregoriju Rožmanu, je imela svojo sklepno prireditev v soboto, 5. decembra popoldne. Ta prireditev je imela obliko izleta, ki je bil prikazan na povečanem odru. S pesmijo „Jaz pa pojdem na Gorenjsko“ je prihitela na oder polovica šolarjev, u-stavila se je na sončni jasi sredi gozdu in začela rajati, prepevati in deklamirati. Trojica iz prvega razreda (A. M. Erbežnik, E. Smersu, M. Fišer) jo zapela „Moj dragi balonček“, Marta Rezelj je deklamirala „Sonce navsezgodaj“, P. Stražiščar in M. Jenko sta v dvogovoru postavljala „Vprašanje sončecu“. Prisrčen je bil nastop metuljčkov (V. Žagar, M. Mavrič, M. Rupnik, M. Lobnik, S. Oberžan, L Marinček), pravtako deklamacija „Ciciban in čebela“ (L Makek, J. Janežič, G. Petkovšek).
Tej prv- skupini izletnikov se nato še pridruži še druga skupina, ki jo vod’ učiteljica gdč. Nina PristovniK. Po veselem pozdravljanju se nadaljuje rajanje in petje. Učenci prvega razreda zapojejo „Hi, konjiček“ Nato nastopijo gosak (K. Griček) in goske.
Razpeta jadra
Almanah petega letnika slov. gimnazije
Že tri leta eksistira peti letnik srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. V njem ni pouka kot v ostalih letnikih, ampak je neke vrste seminar 3 povabljenimi predavatelji, ki govore o temah, ki si jih dijaki sami izberejo. Kot glavno delo leta pa je končni almanah, v katerega vsak dijak napiše nekako seminarsko nalogo, da pokaže svojo zrelost in poznanje.
Letošnji peti letnik, ki ga vodi razrednik g. Jože Poznič, si je za naslov almanaha izbral ima Razpeta jadra. Že naslovna slika 34 strani velike revije kaže v simbolu jadranje v novi svet.
Vanj so napisali svoje članke kar po abecednem redu naslednji abiturienti:
Maruška Cesar opisuje življenje in delo španskega pesnika Becquerja.
Pod naslovom Kri ni voda razmišlja Jelica Fajdiga o medsebojnem vplivanju slovenskega in argentinskega v naših mladih.
Srce, kraljevi predmet kirurgije, je naslov članka Marije Geržiničeve o boleznih srca in kirurških posegih vanj.
Latinska Amerika in nerazvitost je predmet razprave, v kateri Marija Go-
rišek opisuje ta najtežji problem kontinenta.
Klemenc Franci opisuje Expo 70 na Japonskem, njeno organizacijo in uspeh.
Mauserjev obisk v Argentini je sprožil razmišljanje Ivanke Kočar: Pisatelj Karel Mauser in mi.
O moči in koristi električne sile govori Mavricij Kočar v članku Skrivnostne sile.
Razvoj- otroka v rani mladosti je
psihološki pogled na to temo, ki jo je obdelala Jožica Kopač.
Temo Organizacija in delo v njej pa je razložila in opisala Marija Kopač.
Motor (namreč štiritaktni eksplozijski motor) in njegovo delovanje je delo Marjana Kopača.
Pogled na domovino v njenih najtežjih trenutkih takoj po vojni je Trpeča Slovenija, članek Jožice Kržišnik.
Milan Marinič, ki živi v Lujanu, je prispeval zgodovinski oris nastanka tega največjega romarskega središča pod naslovom Lujan.
Podroben povzetek Plebiscita na Koroškem ob 50-letnici sta vestno sestavila skupaj Ivan Pipp in Jure Pintar.
Marjan Pograjc je opravil Intervju
Vsah teden ena
BOŽIČNA
Stara slovenska pesem iz 16 stoL
Kir Marija Boga rodi, aleluja, o Marija, v preproste plejne povije, aleluja, o Marija, preproste plejne, makov cvet, aleluja, o Marija!
Vsi otroci zapojejo „Zajček, al’ se ne bojiš?“. R. Truden in I. Rezelj se pogovarjata „Kdo te ptiček mali“, J. Rožanec in C. Makek pa povesta zgodbo „Kako se polžeku mudi“, A. Makek La L. Rezelj deklamirata „Oba junaka“. Gdč. učiteljica je nato otrokom prebrala pismo pisatelja Karla Mauserja. 3 pesmijo „Zahaja sonce — pada mrak“ se je izlet končal in mladina se je vrnila vesela domov.
Nato so prišli na oder učenke in učenci osmega razreda — letošnji absolventi, vsi z nageljni na prsih. Vsak je povedal nekaj tega, kar se je naučil v slovenski šoli. Vediteljica šole gdč. Katica Kovač jim je nato s kratkim govorom razdelila izpričevala. Predsednik in tajnik Slov. doma pa sta izročila vsem absolventom v spomin knjigo s posvetilom.
Slovenski dom je nato vse otroke pogostil, da so lažje počakali na sv. Miklavža, kj je kmalu nato prišel in obdaril otroke.
Ramos Mejia
Zaključna prireditev šole A. M. Slomška, kj jo vodi ga. Vera Holosan je bila 29. novembra. Po kratkem odrskem prizorčku je g. Franci Holosan predvajal film o življenju in delu Slomškove šole, kateremu so vsi otroci z navdušenjem sledili. Zatem je g. Lavrič pokazal življenje in delo šole in Slomškovega doma v skioptičnih slikah, nakar so otroci prejeli izpričevala. Sledila je zaključna sveta maša, z zahvalno pesmijo, ki jo je daroval katehet g Škrbec.
Otrokom, kj so letos zapustili šolo, je šolski odbor podaril slovensko sveto pismo, Medsebojna pomoč Slomškovega doma pa je podarila vsakemu izmed njih hranilno knjižico z $ 5.000.— za kar se mu na tem mestu najiskreneje zahvaljujemo.
Za starše in prijatelje otrok ie učiteljski zbor skupno s šolskim odborom pripravil zaključno prireditev v soboto 5. decembra. Ob pogrnjenih mizah in prigrizku smo v filmu in slikah videli delo otrok in s kupovanjem rife denarno podprli šolski tečaj.
Slovenci v Argentini
Božična polnočnica za vse rojake bo tudi letos, kot že vsa leta, v dvorani Slovenske hiše. Pred njo bo ob 23. slovenski pevski zbor Gallus priredil koncert božičnih pesmi.
Osebne novice
Nova slovenska diplomantka. Gospa
Jana Peternel Dobovškova je 17. t. m. diplomirala na Instituto Šuperior de Profesorado de Mercedes kot profesorica kasteljanske literature, čestitamo.
SLOVENSKA PESEM V RADIO NACIONAL
V torek, 29. decembra, bo dekliški pevski zbor iz Castelarja, ki ga vodi ga. Marija Geržiničeva, pel v Radio Nacional pri dopoldanskem otroškom programu „Cantan nuestras eseuelas“. Zbor bo izvajal božične in narodne pesmi
Naročnike Svobodne Slovenije, ki so s plačilom naročnine v zaostanku š« za prejšnje leto, prosimo, da jo poravnajo brez odlašanja. Prav tako jih prosimo, da plačajo tudi naročnino za leto 1970 še pred koncem letošnjega leta.
Uprava
s pilotom, zanimivo debato o poklicu.
Ples, njegovo važno vlogo in zgodovino je opisala Metka Rajer.
Kaj je kultura? se sprašuje Marija Tomaževič in tudi analizira odgovore.
Kot zadnji članek je Neda Vesel prispevala zgodovinski pogled Slovenska univerza ob 50-letnici.
Poleg teh je končala peti letnik še Minka Debevec.
T.o je samo kratek pogled na delo naših letošnjih abiturientov. Lepo spričevalo za trud vseh petih let učenja. Kot vidimo, se menjajo v almanahu poljudno znanstveni članki z razmišljanji in humanističnimi pregledi. Tako objema vse panoge, za katere se mladina lahko zanima. Žal le, da ni nobenega literarnega prispevka, ki bi dal še osebno poanto vsej reviji. Mnoge risbe lepo krasijo tekste, pa tudi vsa razporeditev je boljša kot v prejšnjih dveh almanahih. Omenil bi še, da ima veliko tiskovnih napak, pa tudi nekaj slovničnih in stilističnih, kar je gotovo znamenje stiske za čas. Naj bo to šola za. bodočnost.
Gotovo je ta almanah lep dokaz, kako naš srednješolski tečaj dela za mladino in pa da so dijaki sposobni lastnega dela v slovenskem jeziku in res zreli stojijo na pragu univerze in življenja.	TD
Robert Petriëek
Vsakodnevno delo in dogodki nas tako zaposlijo, da ne pridemo do tega, da bi razmišljali. Zgoditi se mora kaj posebnega, da se ustavnim in zamislimo. To „posebno“ je bila te dni smrt Roberta Petrička. Prepričani smo, d.-; se je prav vsak, ki dela v slovenski skupnosti, ob tej novici zamislil. Kako? Petriček umrl ? Kdo bo pa sedaj ? Gorniki in člani planinskega društva s > iskali odgovor na vprašanje, kdo bo pa sedaj to in ono. Predsednik in odborniki osrednjega društva Zedinjena Slovenija so se zavedli, da nekaj sklepov, kaj naj bi društvo naredilo, verjetno ne bo izvedenih. Idejo je dal Petriček; sprejeli so jo, ker je bila lepa in originalna, hi bili po prepričani, da bo uresničena. Petriček ni bil odbornik, ki bi samo svetoval in stavil predloge, nato pa čakal, lidai bodo drugi naredili. Sam ie najpr j in najbolj poprijel za delo. To pa ta' o. da so mu morali drugi slediti in tudi ’ < pri je i za delo.
Kdo ga bo nadomestil pri organizi-r n!u ra .. fr-,v, Slovenskega dne, repre-: e-.trnč)”'- prireditev? Saj je sodeloval povsod, kjer je šlo za ohranitev slovenskih tradicij in afirmacijo slovenstva v izseljenstvu.
Ena najlepših Petričkovih lastnosti je bila v tem, da je bil izredno toleranten, Nikdar n] vprašal, kdo prireja prireditev. Njemu je bi! važen namen prireditve. ¡Ni ga zanimalo, kdo je izda' lepo knjigo v emigraciji. On je bil med prvimi, ki jo je kupil in navduševal druge, da pcdnro izdajo slovenske knjige v izseljenstvu.
Petriček je bil prisoten povsod, kjer je bilo treba z idealizmom, delom in kakršnokoli žrtvijo podpreti prizade • vanje slovenske skupnosti v Argentini. Bil pa je tudi vztrajen. Pred več kot t.remi leti se mu je porodila misel, da bi gora, osvojena po slovenskem gorniku sredi edinstvenega južnega patagonskem ledu, bila krščena na 29. oktober v spomin tega velikega dogodka v slovenski zgodovini. Ovir ni bilo malo. Uspel je. Končno je slovenski gornik ing. Jurij Skvarča osvojil tak vrh, razvil na njem slovensko zastavo in gora je dobila ime, uradno ime 29. oktober. Ko je 1 etriček to zvedel, je bil srečent resnično srečen.
Ko je dobrih 10 dni pred smrtjo pri -
šel v Slovensko hišo, je zaradi bolezni na srcu že težko šel po stopnicah. Pa je rekel: „Saj me res utruja, pa sem moral priti.“ „Moral“ je priti, ker je bil z dušo in telesom navezan na delo v naši svobodni slovenski emi-
graciji.

Življenjska pot pokojnega Rober'a Petrička se je začela v Celju, kjer je bil v znani družini Petriček rojen 28. maja 1910, kot najstarejši sin. Po_ končani srednji šoli v Celju bi rad študiral na univerzi agronomijo ali gozdarstvo. Že tedaj je čutil tolikšno ljubezen do narave, da je videl na tej poti svo:o življenjsko srečo. Pa je moral osta > nosilec stare družinske slaščičarske tradicije, katere začetek je segal v leto 1875. Ko je bil star 6 let, mu je umri njegov oče in je podjetje vodila nje -gova mama. On sam pa se je po končani srednji šoli izobraževal v slaščičarski stroki. Začel je v Zagrebu in na daljeval v Beogradu. Pa tudi v drugih mestih, kot v Novem Sadu, Budimpešti, na Dunaju, Ustu na Labi in končno še v Drezdenu. Tako strokovno usposobljen je vstopil v družinski slaščičarski obrat, ki se je medtem preselil v Roga ško Slatino. Leta 1931 je Petričkova družina prenesla obrat iz Rogaške Sla tine v Ljubljano in je v njem delal Robert Petriček vse do odhoda v begunstvo leta 1945. Leta 1940 se je poročil' z gospo Danico, rojeno Kanale, iz zavedne slovenske družine iz Bistrice na Žili. V zakonu sta se jima rodila sinova Robert in Boštjan.
Ob razpadu Jugoslavije je bil_ pri vojakih in je padel v nemško ujetništvo, od koder se mu je posrečilo pobegniti in je prišel do Ljubljane. Tu so prežali nanj celjski nemčurji ter se hoteli nad njim maščevati zaradi njegove narodne zavednosti in nastopanja proti nem škim ponemčevalnim načrtom. Ti celjski nemčurji so ga napadli in hoteli odpeljati v Celje, da ga ubijejo.
Rešili so ga italijanski vojaki blizu topniške vojašnice v Ljubljani vsega pretepenega in krvavečega. Italijani so ga imeli nekaj časa v zaporih, naka' so ga izpustili. Takoj so ga ugrabili gestapovci in ga imeli zaprtega v Kranju in Celovcu, kjer so ga obsodili na smrt kot sovražnika nemštva. Vsestranskemu posredovanju njegove družine je uspelo, da smrtne obsodbe niso takoj izvršili, ampak so ga poslali kot talca v Begunje. Iz teh zaporov so ga rešili italijanski okupatorji, „češ da k< I prebivalec Ljubljanske pokrajine spada pod njihovo pristojnost“ Tako je bil rešen gotove smrti V Ljubljani se je takoj priključil Mihajlovičevemu osvobodilnemu gibanju ter podpiral begunce in organiziral pošiljanje paketov v koncentracijska taborišča v Italiji in Nemčiji. Leta 1945 je odšel v begunstvo v Italijo in leta 1948 se je izselil v Argentino. Najprej je začel v veliki slaščičarni Steinhäuser, nato je odšel v Mendozo, kjer je tudi sodeloval v slaščičarskem podjetju. Leta 1950 se je vrnil v Buenos Aires ter stopil v službo v podjetje Simo, kjer je leta 1951 postal šef produkcije, kar je ostal vse do svoje smrti.
Leta 1966 je družino Petriček zadela huda nesreča. Starejši sin Robert-Boj je v avtomobilski nesreči zaključil svojo mlado življenjsko pot. Pokojni Robert Petriček pa je v zadnjih letih bolehal na srcu.
Misijonsko pismo vsem rojakom!
„Katoliški misijoni“, Slovenska misijonska zveza in Baragovo misijonišče Vas v imenu 80 slovenskih misijonarjev in misijonark srčno vabimo k sodelovanju pri prihodnji misijonski veletomboli, ki bo v nedeljo, 3. januarja 1971, v Ramos Mejia, v Ateneo Don Bosco, ob 17.
Pravite, da v našem misijonskem tisku najrajši berete članke in poročila slovenskih misijonarjev. Iz njih pa lahko tudi razberete, kako so odvisni pri svojem delu od naše pomoči in koliko jim zaleže vsak pesos, ki ga zanje darujete. Kolikokrat pri prebiranju njih pisem rečete sami zase: Tudi jaz jim hočem o priliki pomagati!
Predragi prijatelji slovenskih misijonarjev! Vsakoletna misijonska veletombola je za vas najlepša prilika, da prispevate svoj delež k pomoči slovenskim misijonarjem. Ne le za tiste, ki se prireditve lahko osebno udeležimo, ampak tudi za vse vas, ki ste bolj daleč in na tombolo ne morete priti, ki pa morete ob tej priliki za večji uspeh prireditve svoje prispevke poslati. Da, to naj bi bila čudovita novost letošnje jubilejne tombole, ko bi od te tombole naprej vključno sodelovali tudi Vi, ki imate enako veliko ljubezen do misijonarjev kot mi. Lepo vas vabimo, odzovite se tej naši prošnji, pridružite se nam v duhu in v žrtvi, pošljite svoj dar, da z njim pomnožimo sad te vsakoletne naše akcije za vse slovenske misijonarje!
Vsem, bližnjim in daljnim, pa povemo skrivnost, ki ni skrivnost: Slovenski misijonarji v svojih stiskah in potrebah sanjajo o še večjem uspehu te jubilejne tombole njim v pomoč! Ne razočarajmo jih! Sodelujmo vsi, ki moremo in kolikor moremo!
Storimo to z ljubeznijo, z veselo ljubeznijo do Kristusa, do Cerkve, do njegovih poslancev, naših misijonarjev, pa do ljudstev, ki so neizmerno bolj revna kot mi, a ki gledajo na nas kot na duhovne in materialne bogatine, čeprav smo morda sami uboge vdove, a z bo-» gastvom ljubezni...
Storimo pa to tudi iz hvaležnosti Bogu za vse blagoslove preteklega leta! In tudi s prošnjo za novo leto: Za duhovno in telesno moč in zdravje nas in naših dragih, za prospeh tudi v ekonomskih zadevah, za mir sveta, za vstajenje našega naroda!
Naši misijonarji se nam pridružujejo v teh prošnjah. Iz vsakega njih pisma zveni prošnja k Bogu, naj nam poplača! Koga ne bo Bog uslišal, če ne njih...
Rojaki, misijonski prijatelji! Bodimo vsj velikodušni!
Oprostite nadlegovanju — in že vnaprej Bog plačaj!’
Petriček je do zadnjega hodil na delo. Zaradi slabosti srca je bil pod stalno zdravniško kontrolo. Zato je tudi v sredo, 16. decembra, po vrni.vi z dela odšel v spremstvu ge. Danice k zdravniku. Tam je med čakanjem bral neko revijo; nenadoma mu je padla iz rok in je kmalu za tem izdihnil.
Na mrtvaškem odru je ležal v svojem domu v Buenos Airesu, številni znanci in prijatelji so ga hodili kropit od prvega večera do pogreba. Ves k bil obdan z venci in rožami. V petek, 18. decembra, je na domu pri krsti opravil moli .ve msgr. Orehar, pogrebna ma ša je bila v benediktinski opatiji, ki so jo darovali gg. msgr. Anton Orehar, dv. r ilip Žakelj, Aibm Avguštin in Jure Rode. V cerkvenem govoru je insta. Orehar prikazal pok. Petrička kot vo likega idealista. Pokopan je bil na pokopališču Chacarita. Po opravljenih mo-
litvah se je poslovil od pokojnika najprej Miloš Stare. Govoril je o velik-n sposobnosti, ki jih je imel Petriček z. javno delo in o lepih lastnostih, ki s-ga za javno delo še posebej usposabljale. Gospod Božo Stariha, predseduj osrednjega društva Zedinjena Slovenij. se je zahvalil Petričku za veliko delo ki ga je opravil za slovensko skupno* kot podpredsednik tega društva. Mark-Martelanc pa je spregovoril poslovilr. besede v imenu Slovenskega planinske ga društva in osebnih prijateljev. Končno je nekaj znanih pevk in pevcev ki so bili med pogrebci pristopilo 1 grobu in so zapeli pretresljivo Gozd’ je že zelen.
Gospe Danici, sinu Boštjanu, gosp mami te.r vsem sorodnikom izreka iskreno sožalje tudi Svobodna Slovenij: katere zvest prijatelj je bil pokojr. Robert.
f Joie Jenko
Ni ga vež med nama Hitro se je ta vest raznesla med nami po velikem mestu. Jože Jenko
je po neozdravljivi bolezni umil Hrabro je zadnje mesece prenašal svojo bolezen in do zadnjega trenutka se je zanimal in deloval za organizacijsko delo. Ni hotel kloniti pred neizprosno usodo svoje bolezni, kakor ni nikdar klonil v boju za ideale slovenskega domobranstva. Kot je bil navdušen in delaven doma, tako je bil tudi tukaj neumoren delavec v vsakem trenutku in kjerkoli je bilo treba.
Mnogokrat je sejal med trnjem, ka -tero se je neusmiljeno vbadalo vanj, vendar je znal zasaditi žlahtne bilke, ki so in bodo še rodile plemenite sadove potem, ko se bo njegov spomin vedno bolj in bolj brisal v pozabo.
Njegova življenjska pot ga je pe-liala iz idilične Dolenjske v veliki in šumnj svet. Njegova protikomunistična odločnost ni nikdar usahnila. Kakor je v jeku revolucije doma spoznal, da ni zadosti samo negativni protikomum -zem, tako je tudi v novih okolnostih bi! med prvimi, ki so spoznali, da naš boj ni končal v Vetrinju, ampak ga je treba nadaljevati s povečanimi silami. Bil je vedno poln načrtov in iniciativ ter je bil kar srečen sredi tega garanja. Njegova neumorna delavnost nam mora biti tako v veliko vzpodbudo, da bomo nadaljevali njegovo delo; njega samega pa žal ne bomo nikdar mogli nadomestiti.	‘
Ostaja vrzel, katero vsi težko občutimo, posebno pa še invalidi, za katere je imel tako široko srce. Bil je glavni začetnik ideje in misli za zavetišče škofa dr. Gregorija Rožmana, kamor je tako rad zahajal, posebno pa še v času svoje bolezni.
OBVESTILA
ČETRTEK, 24. decembra 1970:
Božična polnočnica v Slovenski hiši. Ob 23 priredi slovenski pevski zbor „Gallus“ božični koncert.
V. Carapachau ob 24 naša polnočnica
PETEK. 25. decembra 1970:
V	Slomškovem domu ob 19 Slovenski božič.
SOBOTA, 26. decembra 1970:
V	Slomškovem domu družabna prireditev s sodelovanjem orkestra Planike
V	Našem domu od 19 božična igra „Zlatko“.
NEDELJA, 27. decembra 1970:
V	Slovenskem domu v Carapachajru prva tombola.
V	Slomškovem domu družinska nedelja. Po maši predava p. A. Kukoviča.
V	Slomškovem domu po maši (ob 10) občni zbor krajevnega odseka SFZ.
PONEDELJEK, 28. decembra 1970:
V	Slovenski hiši ob 20 seja Zveze okrajnih šolski svetov.
ČETRTEK, 31. decembra 1970:
V	Domu v San Martinu veliko silvestrovanje.
Na Pristavi Silvestrovanje.
SKAD priredi Silvestrovanje in Bru-co vanje v Adrogueju. Zbiranje okrog 23. i Na Pristavi ob 18 sv. maša nato nastop mešanega zbora ge. M. Geržiničeve NEDELJA, 3. januarja 1971: i 20. misijonska veletombola
PONEDELJEK, 4. januarja 1971:
1 V Slomškovem domu ob 8.45 pričetek počitniških dni zo deklice in fankc od 5. do 14. leta.
NEDELJA, 10. januarja 1971:
Pristavski dan.
Junak v boju, junak v delu, junak v bolezni počiva sedaj v tuji zemlji, kateri je primešano malo vetrinjske in dolenjske grude. Ostaja spomin na njega in želja, da bi njegov zgled bodril vse tiste, ki delamo na istem polju ter tako končamo še nedokončana dela. To bi bila verjetno njegova zadnja želja.
Izpolnimo mu jo!
Pokojni Jože Jenko je bil pokopan v soboto, 19. decembra, na pokopališču v San Martinu. Pogrebno sv. mašo je v sanmartinski katedrali daroval g. Jože Guštin, ki je v svojem govoru orisal življenje in delo pok. Jenka. Po maši je pogrebni sprevod krenil na pokopališče, kjer je bila krsta s pokojnikovimi zemskimi ostanki položena v grob pokojnikovega prijatelja Toneta Potočarja. Krsto so nosili bivši protikomunistični borci —• tako člani Tabora kot Vestnika. Na grobu je pogrebne molitve opravil g. dr. Alojzij Starc. Nat“ so se od pokojnika poslovili pri odprtem grobu gg. Ivan Korošec, dr. Srečko Baraga in Miloš Stare, ki so poudarili pokojnikovo delo na javnem, političnem in protikomunističnem področju že doma in potem tudi v tujini.
Pokojni Jože Jenko zapušča v Argentini ženo gospo Frido, sina Marijana in hčerko Alenko por. Beznik. Svobodna Slovenija jim izreka svoje globoko sožalje.
V OCENO SMO PREJELI:
Karel Mauser: „Na ozarah“ — črtice. Zbral in uredil prof. Janez Sever. Oprema arh. Marijan Eiletz. Obsega 360 strani. Izdala Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Cena: v platno vezana 1.500 pesov (4 dolarje); broširana 1.200 pesov C3 dolarje).
f Branko Vrčon
Zopet jo nastala vrzel med našimi vrstami.
Zmanjkal nam je naš dragj rojak Branko Vrčon zaveden Slovenec, požrtvovalen in neumoren pobornik slovenstva,
•ojitelj slovenskega petja, predvsem pa iskreno dober prijatelj in v vsem svojem Kratkem in polnem življenju ne-sbičen.
Slovenski pevski zbor v Carapachayu jo z gabil svojega rednega člana in mn >-go Slovencev kakor tudi drugih ljudi ga bo še dolgo časa ohranilo v hvaležnem spominu. Vsakomer je bil prijatelj, vedno pripravljen na pomoč in delal vs* mogoče usluge; njegov dom je bil vsakomur odprt.
Rodil se je Branko 10. januarja 1927 v Dobrovljem na Vipavskem. Slovensko Primorje je ozemlje kremenitih značajev. Tak je bil pokojni. Mnogo je pretrpel. Po ital. razpadu 1943, ko mu je bilo komaj 15 let, je bil prisilno mohi liziran v partizane. Ob prvi priliki je pobegnil in se pridružil primorskemu odredu slovenskih četnikov in kasneje slovenskim domobrancem. Vso svojo mladost je preživel na tem naredno vedno tako ogroženem ozemlju. Ob koncu vojne je prepeljal v Forli polkovnika Janka Debeljaka in se nato vrnil v Gorico. Vneto se je oprijel prevozniškem,.» dela in si pri vsem našel časa za svoi.fi ljudi in slovensko petje.
Leta 1948 se je preselil v Argentino. Spočetka je živel v Mendozi, povsod nasmejanega in vedrega obraza, ki or se ga še marsikdo toplo spominja, nato pa se je preselil v Buenos Aires in na ■ daljeval svoje staro prevozniško delo. Leta 1954 se je poročil s Slavko Cerar iz Ljubljane. Neumorni delavec in po'n optimizma je v predmestju Florida dokončal pred enim letom svojo lepo hišo, na katere vrata je mnogokdo potrkal m našel razumevanje.
Usojeno mu je bilo živeti za druge. Doletela ga je nesreča v tragičnem no-žaru v Ramos Mejia, ki je dosedaj terjal 11 žrtev. Po trinajstih dnevih groznega trpljenja je preminul 11. decembra ob 5 zjutraj.
Zapušča 81-letno mater, ženo Slavko, sina Marka, sestro Zoro in prej kratkim iz ZDA prispelega brata dr. Stanka, katerim izrekamo naše sožalje.
Bodi Ti mila tuja zemlja, dragi Branko, in Bog ti plačaj za vse dobrot
ZEDINJENA SLOVENIJA
VOŠČI VSEM ROJAKOM BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE GOSPODOVEGA ROJSTVA IN VELIKO SREČE IN USPEHOV V NOVEM LETU!
Božični blagoslov, mir in srečo rojakinjam in rojakom v svetu in v domovini!
Iskrene novoletne želje vsemu našemu narodu, posebej za dobrost, plemenitost in modrost mladega slovenskega rodu!
Zveza slovenskih mater in žena
Buenos Aires, božič 1970
Slovenski pevski zbor “Gallus”
želi vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
BOŽIČNI KONCERT
bo pel ob 23 h. na sveti večer pred polnočnico v Slovenski dvorani
Vesele praznike Gospodovega rojstva in srečno ter v vsem bogato blagoslovljeno novo leto želi svojim številnim dobrotnikom in vsem rojakom Rožmanov zavod v Adrogue.
SDO
SFZ
ŽELITA
VSEJ SLOVENSKI MLADINI DOMA INF PO SVETU BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN MILOSTI POLNO NOVO LETO!
SLOVENSKA POLNOČNICA v Carâpachayu 24. decembra ob 24. uri
Slovenski dom
v Carapachayu
želi vsem članom in prijateljem blagoslovljene praznike in zdravo in uspeha polno leto 1971
Vse lepo vabimo na SILVESTROVANJE v domu.
MODNO KROJAŠTVO
JOŽE PRAZNIK
želj svojim cenjenim strankam blagoslovljene božične praznike in mnogo uspehov v prihodnjem letu.
Larroque 70	Banfield
Tel. 242-7589
SLOMŠKOV DOM želi vsem rojakom in članom blagoslovljene božične praznike in veliko srečo v letu 1971
Ob tej priliki obvešča in vabi vse rojake na naslednje prireditve v Slomškovem domu:
25. decembra ob 19:
v v
SLOVENSKI BOŽIC
Božična sveta maša in uprizoritev živih jaslic. Izvajajo mladenke doma. Sodeluje mladinska gdoba.
26. decembra ob 21:
DRUŽABNI VEČER
Sodeluje orkester Planika
27. decembra (po «v. maši):
Predavanje č. p. Alojzija Kukavica: Nekaj psiholoških nasvetov zakoncem.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. Leandro F. Peljhan
M. P. 10693
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 15 do 21
Mariano Acosta 432, Capital Zahtevajte določitev ure na T.E. 67-9791
I
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1542	Bueno# Aire#
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Dr. Tone žužek
advokat
■j Uraduje od 17.30 do 19.30 ara. [| Ponedeljek, sredo, petek.
i	I
La val le 2331, p. 5, of. 15 T. E. 47-4852
j	:
UNIV. PROF.
DR. JEAN BLAZNIK
ipeeialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in sobot» od 17 do 20
C. Jasi E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5856
ODVETNIK
Dr. FRANC KNAVS
TUCUMAN 1455, piso 9, oficina “E”, Capital
Želi vsem rojakom vesele božične praznike ter srečno novo leto
V januarju bo pisarna zaprta zaradi počitnic.
ODDAM
HIŠO V MIRAMARC
za mesec januar Inf. tel.: 621-1153, 621-1085
DRCŠTVO SLOVENSKA PRISTAVA
Želi vsem rojakom
vesel božič in srečno novo leto 1971
obenem vabimo vse na udeležbo na
4. PRISTAVSKI DAN
dne 10. januarja 1971 a sledečim sporedom: dopoldne ob 11 sv. maša
IS kosilo
popoldne ob 16 pozdrav predsednika Pristave g. Perniška
nastop šolske mladine šole dr. Fr. Prešerna slavnostni govor
pesem zbora mladenk s Pristave (ga. Anka
Savelli-Gaser)
tercet sester Tominc fant in dekle — instrumentalni nastop zbor mladenk (ga Anka Savelli-Gaser) PROSTA ZABAVA
Va&imo tudi na
SILVESTROVANJE NA PRISTAVI
Vsem svojim gostom, prijateljem, znancem in sodelavcem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 1971!
HOTEL BLED
HOTEL DANIELA
ROMA - RIM - Via S. Croce in Gerusalemme, 40
Lastnik V. LEVSTIK
' \ ' ~ ...' ''
Najlepše doživete božične praznike in veliko božjega blagoslova v novem letu vošči članom, vlagateljem in vsem rojakom
SLOVENSKA HRANILNICA z. e t. &
(Coop. de Crédito .¿S.L.O.G.A.“ Ltda.)
Bartolomé Mitre 97
Ramee Meji«
T. E. «58-6574
Veliko božjega blagoslova v božičnih praznikih in mnogo uspehov v novem letu 1971 želi vsem rojakom
SLOVENSKO KERAMIČNO PODJETJE
C A C E S
Pedro Molina 140
San Jose - Guaymallen
Mendoza
Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto Seli vsem rojakom
MUEBLERIA EZEIZA
nasproti železniške postaje Ezeiza
LUKA MILHARČIČ
MEERLES LEKY
Av. 25 de Mayo 136 G. Spegazzini — GR
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN ZADOVOLJNO NOVO LETO
VAM ŽELI
OB BRANJU NAJNOVEJŠE ZBIRKE ČRTIC PISATELJA
Karla Mauserja: Na ozarah
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA^
Blagoslovljene božične praznike in uspehov polno novo leto želi vsem članom in rojakom'
NAŠ DOM iz San Justa
aseaos»
Slovenski dom v San Martinu
želi vsem svojim članicam in članom, prijateljem in sploh vsem rojakom
blagoslovljene božične praznike ter srečno novo leto
ter jih obenem vabi na veliko
sanmartinsko silvestrovanje
ob sodelovanju orkestra „Planika“
Na sporedu so šaljivi nastopi, novoletni nagovor, ples.
Začetek ob 21.

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO 1971 želi
vsem Hamom, prijateljem, klijentom in vsem rojakom
SLOVENSKO
KOVINARSKO PODJETJE D. z O. Z.
PORVENIR 2452, Remedios de Escalada FNGR
Istočasno sporočamo, da nameravamo razširiti delavnost na železno-stavbno stroko (carpintería metálica). Po sklepu 2. rednega občnega zbora je v to svrho do 34. januarja 1971 odprt nov vpis delnic, plačljivih v šestnajstih trimesečnih obrokih. Ta vsota se lahko podvoji ali potroji, ako se vpišete tudi Vi!
Vabi Va*
Gerentski zbor E.M.E. SRL Slovenska Vas
Slovenski dom v Carapachayn
bo pripravil na svojem senčnem vrtu:
Dobitke — bogate, kot še nikjer. Tablice — kot povsod — po 1 peso. Pijačo — hladno in poceni.
Jedačo — okusno in poceni, kot vedno
Vse to in ie več...
Niso samo Obljube!
Prihitite zato na
PRVO TOMBOLO
27. decembra 1970
Ves dan: 11.30 sv. maša
12.30	kosilo
16.30	pričetek tombolo prosta zabava
Otroci vseh šol dobe pri vhodu eno tablico brezplačno!
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in rojakom
MIZARSKA DELAVNICA
B I V E G R O
Novoporočenci in bodoče družine, pozanimajte se pri nas za vzorce, kvaliteto, postrežbo in ceno
Rep. de Chile 3036
T. E. 621-3452
San Justo
Vesel Božič in srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem
urama in zlatarna
SILVO LIPUŠČEK
Almafuerte 3559
T. E. 621-3047
San Justo
Vsem Slovencem in Slovenkam Velikega Buenos Airesa sporočamo, da bo tudi letos v sveti božični noči
SLOVENSKA POLNOČNICA
v Slovenski biši, ulica Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
•BTT'
Priložnost za sv. spoved!
Lepo vabljeni!
J ©že Jenko
podstarešina in članski načelnik DSPB TABOR
je po težki in dolgi bolezni preminul dne 18. decembra 1970 in bil dne 19. decembra pokopan na pokopališču v San Martinu. Ohranimo ga v lepem spominu!
DSPB TABOR
Buenos Aires, 19. decembra 1970.
Jože Jenko
ustanovni član in odbornik zavetišča dr. Gregorija Rožmana.
nas je za vedno zapustil dne 18. decembra 1970.
Neumornemu delavcu zahvala in trajen spomin.
Odbor
zavetišča dr. Gregorija Rožmana
Buenos Aires, 19. decembra 1970.
f
Umrl je 16. decembra soustanovitelj in predsednik Slovenskega planinskega društva
Robert Petriček
-Naravo je ljubil; gore je občudoval; bil je dober človek. Pri njem je bilo vse naravno, odkrito. Neiskrenosti ni poznal; zato nas je združeval. V ljubezni do Slovenije in do bogatih zakladnic slovenskih izročil nas je navduševal. Sledili smo prijatelju dobremu človeku.
Boga je doživljal in občudoval po Njegovem stvarstvu, lepotah narave, veličastju gora.
Buenos Aires, 18. decembra 1970.
Slovensko planinsko društvo v Argentini — Buenos Aires
t
Svoj poslednji vzpon je opravil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v Argentini in dolgoletni predsednik buenos-aireške sekcije SPD, gospod
Robert Petriček
Našega zvestega prijatelja, sodelavca v številnih zamislih in tovariša s planinskih izletov bomo ohranili v trajnem spominu.
Bog mu daj večni mir na onstranskih višinah
SPD Bariloche
Odšel je k Bogu po večno plačilo naš dolgoletni podpredsednik, gospod
Robert Petriček
Bil je zvest Slovenec in delaven član naše skupnosti. Molimo za večni pokoj njegove plemenite duše.
ZEDINJENA SLOVENIJA
Slovenska demokratska stranka z žalostjo naznanja, da je dne 16. decembra 1970 v Buenos Airesu nenadoma preminul prijatelj
Robert Petriček
član izvršnega odbora SDS
Stranka globoko obžaluje izgubo svojega dolgoletnega člana, neutrudnega sodelavca in iskrenega prijatelja ter izraža sožalje ge. Danici, sinu Boštjanu, gospe mami, sestri, bratom in sorodnikom.
Slovenska demokratska stranka
Po volji Vsemogočnega, katero spoštujemo in vdano prenašamo, nas je po daljši bolezni zapustil naš mož, oče, sin, brat, stric in tast, gospod
Jože Jenko
Pokopali smo ga 19. decembra na pokopališču v San Martinu. Priporočamo ga v molitev.
V Argentini: Frida, žena Marijan, sin
Alenka por. Beznik, hčerka Frido, zet
v domovini: Janez, oče,
brata in sestre z družinami
Buenos Aires, Straža pri Novem mestu, Ljubljana, dne 18. 12. 1970.
ESL0VENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit
Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Airea T. E. 69-9503 Argentina
• Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N" 996.221	
sc.ue
ZAHVALA
V času težke bolezni in ob smrti našega dobrega moža in očeta, gospoda
J o S et a Jenka
Æk
mu je toliko prijateljev in znancev izkazalo pozornost in naklonjenost, da se nam ni mogoče zahvaliti vsakemu posebej; zato iskrena hvala vsem njegovim prijateljem za obiske in preču+o noč, ko je zadnjič ležal na svojem domu, gg. duhovnikom za tolažbo in pogrebne obrede, vsem darovalcem cvetja, moškemu zboru za žalo-stinko, gg. govornikom za prelepe poslovilne besede in končno zahvala vsem, ki so nas spremljali in ga spremili na zadnji poti do prezgodnjega groba.
Sv. maša zadušnica bo zanj dne 2. januarja 1971 ob 19 v Slovenski kapeli.
Frida,
Buenos Aires, 21. decembra 1970. žena, v imenu vsega sorodstva
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1970: za Argentine $ 2.900.— Pri pošiljanju po pošti $ 3.00C.— ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dok
' Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado» Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
DRUŠTVENI OGLASNIK
SLOVENSKA RADIJSKA URA. Na
! Božič, 25. decembra bo slovenska radij-' ska oddaja posvečena izključno božičnemu prazniku. * 'j	&
I Deveta otroška kolonija odpotuje iz Buenos Airesa v nedeljo, 27. t. m., ob ; 22,20 z vlakom štev. 15 (voz št. 33).. j Otroci naj se zbero na postaji Bmč. Mi-j tre v Retiru do 21. ure. Vse prav lepo j prosimo, da poravnajo razliko vsaj do j 23. t. m. v pisarni ZS. Kolonijo bodo; spremljali: ga. Olga Omahna, gdčne. Anica Šemrov, Cveta Pavlovčič, Nina Pistovnik, g. Franček Breznikar i. dr.
V spomin pokojnega g. Roberta Pe-trička je g. Dorijan Heiler daroval zi socialni sklad Zedinjene Slovenije 10.000 pesov. Iskrena hvala.
Vse prekmalu nam je dogorel plamen bogatih življenjskih dejavnosti in ljubezni našega srčno dobrega, nadvse Iju-
bljenega moža,
goapOUx
očka, sina, brata, svaka, strica, nečaka.
ROBERTA PETRICKA
predsednika Slovenskega planinskega društva v Argentini, podpredsednika društva Zedinjena Slovenija, člana izvršnega odbora Slovenske demokratske stranke.
‘Oče usmiljenja in tolažbe, ki nas z večno ljubeznijo ljubiš in senco smrti spreminjaš v zarjo ljubezni’ — udejstvi v teh prazničnih dneh Tvojega Rojstva ta naš prošnji klic nad svojim sinom, ki si ga tako nenadoma poklical k Sebi — in k njegovemu sinu Boju.
Kdor je doumel njegovo plemenito žrtev ljubezni za blagor bližnjega in za naš slovenski rod, mu je dal najvrednejšo oporo ob vzponu k Večnemu Miru in k pravičnemu plačilu.
V	tolažbo* nam je, da smo Vam, dragi prijatelji in rojaki, v tako veliki meri dolžniki za tolika priznanja in izraze ljubezni, izkazane mu tako v dobi njegovega življenja, kakor tudi v naših trpkih dneh slovesa.
Z molitvami in žalnimi obredi, s sveto mašo, sodarovano po gospodih msgr. Antonu Oreharju, spiritualu dr. Filipu Žaklju, planinskem župniku Albinu Avguštinu in kaplanu Juretu Rodetu; s tako številnimi obiski na domu v zadnjih dveh dneh njegove onemele, a vsepovezujoče navzočnosti med nami; s premnogim cvetjem, katerega neumljivo lepoto je vselej tako in-
J
limno doživljal; s pesmijo, ki mu je bilo dano v toliki meri ljubiti jo in jo razumeti, da mu je postala prispodoba življenjske lepote in tolažbe; s prijateljskim spremstvom k njegovemu zemskemu počivališču; z besedami izbranih misli spoštovanja, hvaležnosti in ljubezni, izrečenih ob nezasutem grobu cd gospodov tajnika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, predsednika društva Zedinjena Slovenija Božota Starihe in podpredsednika Slovenskega planinskega društva v Argentini Markota Martelanca — z vsem tem ste ga, spoštovani in dragi žalni svatje, tako bogato obdarovali, da bo — spremljan s tolikimi pričevanji — lažje pristopil k besedi do svojega Sodnika.
V	njegovem imenu — vsem, stotera Vam hvala!
Neizmerno smo užaloščeni v naši osirotelosti.
Žena Danica roj. Kanale in sin Boštjan; mama Ana Petriček-Kolterer roj. Ritošek; sestra Lote ter brata dr. Vili in Franček z družinami; rodbine Petriček, Ritošek, Kolterer, Marcikič, Kanale, Milia, Dekleva.
Sv. maša zadušnica bo t Slovenski kapeli v soboto, 26. decembra ob 17.30. Buenos Aires, Ljubljana, Celovec, Trst, Kalifornija, 16-18. decembra 1970.