Iz dnevnika 
malega 
Šiškar-ja
Četrtek
Danes sem nekoliko sitnaril, nakar je ma-ma rekla, naj odprem usta in rečem AAAA, nato pa sva odšla k zdravniku, ker imam men-da angino. V čakalnici je bilo že zelo veselo. Bilo je veliko mamic in še več otrok in vsi so bili bolni. Se pravi, otroci, kajti k otroškemu ždravniku bodijo predvsem otroci. Razen k otroškim zobozdravnikom, kjer hodi v ordina-cije kar veliko atekov in mamic. Zadnjič je moja msma nekega tovariša vprašala, če je morda tudi on-otrok, ker je nekaj šepetal se-stri in se nato hotel mimo vrste zriniti na ^tol. Je rekel, da otrok sicer ni, je pa zelo otročji. Meni se je zdelo to zelo hecno, niaraa je pa precej popenila in dodala, da je to že višek.
No, tokrat smo bili v čakalnici resnično sa-mo otroci in resnično samo rnaraice,
Ko smo tako čakali dve uri, je napočila-pavza in smo potem čakali eno uro v prazno, nakar se je začel spet delovni čas in smo ča-kali delovno. Nato je prišla sestra in rekla, naj pridemo čakat naslednji dan, ker je danes že prepozno. Jaz sem medtem že precej ozdravel, mamo pa je začela boleti glava in je dobila kar pravi napad migrene, tako da jutri ne bo šla v službo. Ker bo- doma, bo potrebovala bol-niško. Zato bo šla v ponedeljek k zdravniku, da ji napiše bolniški listek, če bo ; dočakala, seveda. Sicer pa bo čakanje ponovila v torek..
Upam, da med teiri ne bom zbolel zopet jaz, ker se bojim, da bi to našo ubogo mamo čisto dotolklo.
Tako je z našim zdravstvom. Ko pa bom velik, bom vse to, kar sem vam napisal, tadi razumel.
                                                                    Srečko