LIST DELAVCEV V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH
LJUBLJANA, 9. NOVEMBRA 1973 LETO XXIV. - ŠTEVILKA 18
SESTANEK PREDSEDNIKOV IN DELEGATOV OBČINSKIH SINDIKATOV
Predsedniki in delegati obokih sindikalnih svetov so $nji teden na republiškem lajtrporu Sindikata delavcev ajm^žbenih dejavnosti razprav-o aktualnih nalogah pri iz-že Ttoju sklepov 4. konference Ne sindikatov.
V razpravi o dograjevanju organiziranosti Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije so bila potrjena izhodišča, ki jih je v zvezi z organiziranostjo sindikatov sprejela Zveza sindikatov Slovenije. Govore o tem, daje treba z izpopolnitvijo
organizacije doseči, da pridejo do veljave interesi delavcev povsod, kjer se sprejemajo odločitve. Pri tem je treba uveljaviti delegatska razmerja, ki izhajajo iz osnovnih organizacij sindikata, neposredno odločanje osnovnih organizacij pri spreje-
iišir^imo ostati na kmetiji in obdelovati zemljo tako, da bomo imeli vsi čimveč hrane. Ne pozabite, da i)(Oraoramo tudi za to delo veliko znati!
manju samoupravnih dokumentov in doseči ustrezen sestav delegatov.
Razpravljale! so soglašali, da je treba še ta mesec uresničiti nadaljnji sklep 4. konference, ki postavlja zahtevo po ustanavljanju republiških sindikalnih konferenc za dejavnosti, za katere se bo zaradi uveljavljanja svojih interesov odločilo članstvo v osnovnih organizacijah. Republiško sindikalno konferenco bodo sestavljali delegati osnovnih organizacij ali občinske in medobčinske delegacije tistih občin, ki bodo ustanovile občinske ah medobčinske sindikalne konference za posamezna področja dejavnosti. Republiški odbor bo poleg tega pripravil vse potrebno za ustanovni sestanek konferenc. Ustanovljene konference bodo delovale po pravilniku, ki ga bodo delegati sprejeli na svojem zboru. V želji, da bi obvestili svoje članstvo o dosedanjih razpravah, ki so potekale v izvršnih odborih glede oblikovanja prihodnjih konferenc, navajamo vse predloge, o katerih se boste te dni odločali.
Prvi predlog je za republiško konferenco delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti. Ta predlog je oblikovan v dveh različicah, in sicer tako, da bi konferenco sestavljali delegati osnovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja-do višjega in visokega šolstva, le-to pa bi skupno z znanstvenimi delavci sestavljajo posebno konferenco; po drugi različici pa bi oblikovali skupno konferenco. Sledijo predlogi za sindikalno konferenco delavcev s področja kulture, s področja zdravstva in socialnega varstva, uprave in pravosodja in družbe-no-političnfli dejavnosti ter s področja denarnih zavodov in zavarovalstva. Repubhški odbor je obvestil, da morajo osnovne organizacije poslati svoje izjave do konca tega leta.
V nadaljevanju razprave je predsednik republiškega odbora Vinko Kastelic obvestil udeležence o poteku ustanavljanja te-
(Nadaljevanje na 2. strani)
•v«
tt
eS'
[M . kadar govorimo o vzgoji in ®°braževanju, se sklicujemo 1 Medvsem na šole. Včasih doda-•V j 0 še vzgojno-varstvene zavode L i!1 °menimo starše. Vendar pra-u ^ kaže, da je takšno gledanje •o- (,|e?zko- Mladina se vzgaja (in . J1« izobražuje) ob celotnem j Obenem življenju, h katere-L J*u ne moremo šteti samo njej namenjenih strani v časnikih, J ijbraževalmh oddaj in vzgoj-. N besed — pač pa celo re-. ^ mtic oddaje naših tovarn, po-) ®°ste popevkarske festivale (ki
1 H • ; rTrvaiJIVt' icauvuic
7*1 ejo slutiti, da je to najbolj ■ °nosen posel poleg nogo-pogovore st3ršev uli sose-
dov po prihodu z dela in drugih. Otrok in mladostnik je antena, ki sprejema na vseh valovnih dolžinah. Seveda nekatere stvari prezre, druge registrira, tretje ga zadenejo — in te pustijo v njem sled; to je lahko vzgojno spoznanje ali pa novo znanje.
Razumljivo torej, da se republiški aktiv ZK za področje vzgoje in izobraževanja tako prizadevno ukvaija s poveije-nim področjem. Trenutno so v ospredju razprave o ustavi — in sicer o tistem delu, ki obravnava vzgojo in izobraževanje. Predvsem na terenu — v krajev-
nih skupnostih, šolah, aktivih ZK naj bi z vso odgovornostjo dodajali predloge in dopolnitve za jasno in precizno koncepcijo razvoja našega šolskega sistema pa tudi zunajšolskih dejavnosti. Iz dosedanje prakse poznamo že dosti dobrih študij, kot tudi sanacijskih načrtov — ki pa niso bili izvedeni; zato morajo biti jasno določeni nosilci (tako v republiki kot tudi pri temeljnih izobraževalnih skupnostih) sklepov, stališč in nalog.
V Sloveniji smo s samoprispevkom marsikje rešili prostorsko stisko šol, nismo pa mogli
rešiti kadrovskih problemov. Problema, kot je pomanjkanje učiteljev, ni mogoče rešiti v enem letu — po sedanjih načrtih kvečjemu v šestih letih, če ne bomo pričeli v sili priučevati (s tečaji) strokovnjakov drugih smeri. Republiški aktiv ZK za področje vzgoje in izobraževanja bo ocenil dosedanja prizadevanja na tem področju in s svojim vplivom skušal čim bolj pospešiti razvoj kadrovskega šolstva. To ni samo vprašanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev ali premajhnega priza-
(Nadaljevanje na 2. strani)
r
Več posluha za kmetijsko šolstvo
Dosegli smo izreden tehnološki in tehnični napredek. V nekaterih gospodarskih strokah se dandanes lahko celo kosamo najnaprednejšimi deželami tako glede produktivnosti dela in sodobne opremljenosti kot po kakovosti proizvodnje. Tudi v kmetijstvu smo po nekakšnem zastoju sprejeli zadnja leta sodobno tehnologijo in tehniko, ne samo na družbenih obratih, pač pa tudi v zasebnem kmetijstvu.
Seveda ne bi dosegli tega napredka, če ne bi sočasno ustrezno šolali kadrov na vseh stopnjah; to je omogočilo dokaj razvito šolstvo, pa tudi pošolsko in zunajšolsko izobraževanje, še posebno na področju industrije. V kmetijstvu je tu nekoliko drugače. V mislih imam predvsem izobraževanje kmečke mladine in odraslih, ki bodo delali ali pa že delajo na zasebnih kmetijah.
Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da delajo na mnogih kmetijah, kjer so uvedli sodobno tehnologijo in imajo najsodobnejše stroje, strokovno slabo izobraženi delavci — kmetje. Vzrok je preprost: zanemarili smo šolanje kmečke mladine in izobraževanje kmetov v preteklih letih, čeprav je pridelovanje hrane najbolj zahteven poklic. To se zna maščevati ob čedalje hujšem pomanjkanju hrane na svetu in sedanjih svetovnih dogajanjih, ki nujno terjajo v vseh deželah, naj bi obdelali vsak košček rodovitne zemlje in na njem kar največ pridelali. Seveda, primanjkljaj hrane smo pri nas zadnja leta krili z uvozom. Toda, ali bomo hrano lahko uvažali tudi prihodnja leta in končno, zakaj bi jo naj uvažali, ko pa jo lahko pridelamo za naše potrebe na domačih tleh? Poznamo sodobne tehnologije, imamo sodobne stroje za obdelovanje, potrebujemo le še strokovno usposobljene ljudi ne samo na družbenih obratih, pač pa na sleherni kmetiji.
Slovenska kmetija ni več to, kar je bila še pred dvajsetimi leti. Gospodarski in družbeni napredek, hitro razslojevanje vasi, zaposlovanje kmečkih ljudi v drugih poklicih, razvoj komuni acij so jo močno spremenili. Iz partiarhalne, s tradicijo prežete in vase obrnjene kmečke družine se je razvila sodobneje urejena in opremljena gospodarska enota v zasebnem kmetijstvu, ki prideluje za trg. Razslojevanje vasi in zaposlovanje zunaj kmetijstva so zmanjšali nekdanje število delavcev na kmetiji na komaj dva: gospodarja in njegovo ženo.
V	sedanjem obdobju sta to delavca na kmetiji, s katerima računamo in ki jima moramo dati ustrezno strokovno izobrazbo, da bosta lahko v kooperacijski proizvodnji uspešno organizirala na svoji kmetiji tehnološko dognano in sodobno pridelovanje za trg.
V	Sloveniji imamo nekaj kmetijskih šol, kjer se šola kmečka mladina za poklic kmetovalca. Toda v teh ni dovolj prostora in učiteljev, da bi lahko izobraževali vse tiste kmečke fante in dekleta, ki želijo ostati na kmetiji. Nič več pa ne smemo prepuščati naših kmetij nenačrtni proizvodnji: m njih potrebujemo delavce, ki bodo povsem obvladali tehnološki proces sodobne proizvodnje, za to pa potrebujejo široko celostno znanje.
Izobraževanje za industrijske poklice smo razvili. Delavci, ki bodo delati pri enem stroju, v enem tehnološkem procesu se izobražujejo tri leta. Kmetijskim proizvajalcem, katerih znanje mora segati od bioloških ved prek poznavanja zemlje in podnebja do strojništva in ki pridelujejo čedalje bolj pomembno dobrino - hrano, smo dolžni še toliko prej zagotoviti ustrezno izobraževanje. Razvijmo torej kmetijsko šolstvo, kot to terjajo razmere in naš splošni ter gospodarski razvoj. Napredek mora biti enakomeren in splošen, če hočemo vsi uživati njegove sadove.	NADA ENGELMAN
\___________________________________________
POSEBNO OBVESTILO
Naše naročnike obveščamo, da zaradi nepredvidenih zadržkov ne moremo objaviti predelanega osnutka sporazuma za osnovne šole v tej številki PROSVETNEGA DELAVCA. Osnutek bo izšel v naslednji — 19. številki. Tudi vsi tisti, ki so naročili več izvodov PROSVETNEGA DELAVCA št. 18, bodo prejeli naročeno ob prihodnjem izidu (23. novembra).
NAROČNIKI!
Ni mogoče navesti imensko vseh, ki še niste poravnali naročnine (20 din) za to leto, saj vas je preveč. Bodite tako dobri, prihranite nam čas in stroške za pisanje in pošiljanje opominov ter takoj nakažite naročnino na naš žiro račun št.: 50101-67847093.
Upamo, da boste uvidevni in vzeli naše sporočilo zares.
Vsakemu svoje po sporazumu, vendar... Foto: M. Kambič
Kako je z učiteljskimi stanovanji
Naj učitelj stanuje pod šotorom?
Minilo je 15 let, ko smo v nenehnem prizadevanju za učiteljska stanovanja dobili med mnogimi odgovori tudi izjavo predstavnika krajevne organizacije:
„Učitelja naj stanujeta pod smreko, saj so partizani tudi.“
To se je zgodilo nekje in nekoč — kot v pravljici, ki je bila in je še sedaj bridka ter grenka za mnoge prosvetne delavce.
Pa se vrnimo v sedanjost na osnovno šolo Hrvatini pri Kopru.
Po osvoboditvi je začela opravljati svoje učno-vzgojno poslanstvo. Za tedanje razmere je bila šolska zgradba dovolj prostorna. Učiteljev je bilo malo in stanovali so pač tam, kjer so našli prazno stanovanje.
Od tedaj pa je minilo lepo število let. Toda za osnovno šolo Hrvatini se je čas ustavil že tedaj. Število otrok se je zelo povečalo in prav tako tudi število učiteljev. Uredili smo si še dve učilnici: eno iz hodnika in eno v kletnem prostoru; pa še telovadnico v gostilniški stavbi. In to je vse!
Učiteljska stanovanja je bilo po vojni še nekako mogoče dobiti — zadnjih 10 let pa so postala problem, ki resno ogroža učno-vzgojno delo in nasploh obstoj ustanove.
Pa ne, da nam bi kdo lahko očital, da smo spali! Trkali smo sami, trkali smo skupaj s krajevnimi predstavniki in starši. Vrata so se nam kdaj pa kdaj le malce odprla. Za učitelja so tedaj prilagodili skladišče in hlev. - Tako smo pridobili dvoje stanovanj.
Zadovoljni smo bdi. Toda zgodilo se je — po zakonu, da smo nekaj stanovanj izgubili. Učiteljev pa smo potrebovali vsako leto več, stanovanj pa od nikoder. Na razpisana delovna mesta so se prijavljali prosvetni delavci z ustreznimi kvalifikacijami. In to je bilo zopet vse. Le kdo bo prišel na šolo, če ni stanovanj? Učitelji — in to dobri — so zapuščali šolo. Le kdo si jih upa obsojati? Nizki osebni dohodki, slaba, majhna ter neprimerna stanovanja!?
Že dobrih 10 let se vrstijo živčni in žolčni sestanki. Stanovanja! Razburjajo se učitelji, razburjajo se starši. Prosimo, dokazujemo, protestiramo, a problem ostaja in je vedno večji. Nihče — prav nihče — ni temu kos.
Letos spomladi je na zboru volivcev dejal nek občan: „Že petnajst let hodim na razne sestanke in petnajst let razpravljamo o problemih šole in o učiteljskih stanovanjih."
Deset in več let prosimo, da
bi na našem hribu zgradili učiteljski blok. Deset let in že več nas odpravljajo le z obljubami. Sestavljajo prednostno listino: zdaj smo na vrsti drugi, zdaj peti — čas pa neusmiljeno teče.
Dobro se zavedamo, da naše učno-vzgojno delo ni vedno najboljše. Vemo, da so razne kritike staršev upravičene. Toda, kako naj opravljamo svoje delo bolje, če moramo nadomeščati manjkajoče učitelje? Kako naj bo učitelj uspešen, če dela za učitelja in pol? Kako naj imamo z učenci svobodne dejavnosti, prepotrebno varstvo in kako naj v skladu s priporočili o vzgoji mladine sploh delamo? Vedno se nam postavljajo le zahteve. Vidite, čeprav preobremenjeni, pa vedno zapostavljeni, kljub temu delamo. Res nismo družabni, ne zavijemo na kavo in klepet, ne obiskujemo kulturnih predstav ... (žal). Le kako in kdaj?
Šolsko delo je komaj dobro steklo, ko smo zopet pred perečim problemom. Tovarišico, ki se je v tem letu morala že trikrat seliti, zopet mečejo iz stanovanja.
Sestanek, napet, živčen. Izvolimo komisijo, ki naj zadevo uredi. Toda kako? Sredi razprave pa nekdo pravi, da bomo pač postavili na šolskem dvorišču šotor za tovarišico in njeno družino. Tovarišica je obupana, člani kolektiva pa zaradi takega odnosa do skrajnosti ogorčeni.
Zopet bomo trkali. Kaj naj storimo? Bomo res postavili šotor — šotor sramote? Kdo nam bo pomagal? Kako naj po zakonu zaščitimo učiteljico kot delavko, mater in člana enakopravne socialistične skupnosti? Naj s prekinitvijo dela opozorimo na naš večni in nerešljivi problem?
Člani delojme skupnosti in OSO šole pozivamo vse odgovorne organizacije naše krajevne skupnosti in starše, da nam priskočijo na pomoč!
Vse odgovorne občinske predstavnike pa resno opozarjamo, da nam pomagajo in omogočijo reševati in rešiti naše stanovanjske probleme!
Člani kolektiva ne sprejemamo več nobenih obljub!
Delamo v skrajno težkih razmerah, naše delo in naš prispevek družbi pa ni niti moralno niti materialno ovrednoten.
Za morebitne skrajne odločitve delovne skupnosti ne prevzamemo nikakršne odgovornosti, kajti mera je polna!	Osnovna
sindikalna organizacija in delovna skupnost osnovne šole Hrvatini
VZGOJA ZA PROSTI ČAS
Na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani: poskusno leto usposabljanja mentorjev za delo z mladimi v prostem času
---- -----------------------------——	\
Ponovimo stare ugotovitve: Ni dovolj, da vzgaja šola mladega človeka samo za delo, vzgajati bi ga morala tudi za življenje. V tem vsakdanjem življenju pa se prepletata človekov delovni in prosti čas - oba enako potrebna načrtnega usmerjanja. Ne zapirajmo oči pred resnico in priznajmo, da smo to drugo zvrst vzgoje krepko zanemarili, ji v raznih dokumentih namenili veliko prelepih besed o tem, kako naj bi bilo, kaj bi morali narediti, da ne bi bilo tako, kot je: vse preveč mladih ljudi, ki ne vedo, kam s svojim prostim časom. Alkoholizem narkomanija, prestopništvo - vse to so „dosežki“ in posledice naše kratkovidnosti in nezainteresiranosti. V takih primerih odpove šola kot glavna institucija za vzgojo mladih. Tistih, ki so zašli na kriva pota, se otrese celo z izključitvami
V_________________________________________________/
Kaj pa mladinski klubi?
V teh naj bi vodili delo z mladino v prostem času mentorji, posebej usposobljeni za to delo. Toda, tega posebnega usposabljanja se ni lotila doslej še nobena šola niti višja niti visoka. Govorimo za preteklost. V tem šolskem letu je drugače: na višji šoli za socialne delavce v Ljubljani imajo prva predavanja iz predmeta Delo z mladino v prostem času. Več o tem so nam povedali trije profesorji te šole, ki se posebej ukvarjajo s to problematiko: Bernard Stritih, Pavla Tanjšek in Blaž Mesec.
— Kdo vas je spodbudil k temu delu?
„Vsi trije sodelujemo že dalj časa z RK ZMS, udeležujemo se seminarjev za izobraževanje mentorjev v mladinskih klubih. Na teh seminarjih se je tudi izoblikovala zamisel, da bi moralo biti usposabljanje vodij in mentorjev za mladinske klube bolj načrtno in redno, ne le občasno, da bi morali ti ljudje dobiti neka spričevala o usposabljanju za to delo. Ugotavljali smo, da je bistvo mentorskega dela sorazmerno zahtevno vzgojno-izobraževalno delo, ki ga ni mogoče opravljati brez ustrezne strokovne usposobljenosti."
Pred dobrim letom so se začeli v višji šoli za socialne delavce resno pripravljati na uvedbo posebnega predmeta, ki naj bi imel naslov Delo z mladino v prostem času, pedagoški svet te šole pa je maja 1972 odobril sestavo projekta in učnega načrta zanj.
- Ali lahko poveste bolj določno — kakšen predmet bo to?
„Ta predmet bo predavalo več predavateljev, zajemal pa bo nekaj splošnih spoznanj iz sociologije, psihologije in pedagogike, spoznanja o prostem času — do konkretnih metod in tehnik dela z mladino v prostem času. V njem bomo posredovali temeljno-teoretična pa tudi praktično-tehnična znanja in veščine. Vpisovali ga bodo lahko redni ah izredni študentje višje šole za socialne de-
lavce pa tudi praktiki, ki že aktivno sodelujejo v mladinskih klubih in bi študirali samo ta predmet. Njim bo treba omogočiti, da se sočasno ali pa kasneje vključijo v celoten program izrednega študija ali pa bi morali absolvirati izbrana poglavja določenih temeljnih predmetov VŠSD.
Poleg fakultativnega predmeta bi organizirali v več ciklih predavanja (seminarje v prostem popoldanskem času ali seminarje ob dela prostih dnevih), namenjena rednim in izrednim študentom in praktikom. Za praktike — mentorje mladinskih klubov bi ob seminarjih predmeta delo z mladino organizirafi še predavanja izbranih poglavij naslednjih predmetov: pedagogika, psihologija, skupinsko socialno delo, socialno delo s posameznikom, raziskovanje v socialnem delu, zakonodaja o varstvu in delu z mladino, družbeno-politični sistem. V prihodnje naj bi se ta predmet izoblikoval v samostojno predmetno skupino. Osnovna vsebinska izhodišča bi dopolnjevah s praktičnimi izhodišči in dosežki, ki bi jih dobili z raziskavami in študijskim delom. Ob tej predmetni skupini naj bi se torej izoblikoval nekakšen center, jedro za proučevanje prostega časa. ZbiraU naj bi Uteraturo s tega področja, raziskovali in načrtno spremljali poskuse za prenašanje teoretičnih izhodišč v prakso. V to delo bomo poskusili vključiti strokovnjake z vse Jugoslavije.
— Za obUkovanje predvidenega študijskega predmeta ste pripravfli poseben projekt. Kaj obsega?
projekt obsega celotno pripravo učnega procesa za to področje. Poleg izdelave študijskega programa in učnega načrta je namreč treba pripraviti učbenike in učne pripomočke, izdelati načrt za spremljanje in za evaluacijske študije."
Za uresničitev projekta bi potrebovali 50.000 din. Predlagali so ga repubUški izobraževalni skupnosti in zaprosili za
SOLE SO POHITELE
(Nadaljevanje s 1. strani) meljnih organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti. Pri tem je poudaril, da je večina kolektivov začela resno razčlenjevati možnosti za samoupravno organiziranje, da pa ponekod vse preveč čakajo na določene vzorce. To seveda ni prav. V razpravi so poudarili, da morajo občinska sindikalna vodstva opozoriti samoupravne organe in vodstva zavodov na poUtično odgovornost, če delo ne bo pravočasno opravljeno. Glede šol je bilo rečeno, da to delo poteka in bo opravljeno, še hitreje sedaj, ko bodo uveljavljene spremembe ustreznih zakonov in so objavljene teze za statut in drugi akti. Opozorjeno je bilo, da je dopisna delavska univerza v Ljubljani izdala vrsto tez za urejanje samoupravnih aktov, ki lahko koristijo šolam in drugim kolektivom. Naveden je tudi postopek za ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela, povzet iz ustreznega zakona, ki ga šole najbrž imajo.
Pri tretji točki so razpravljaU o nalogah, ki jih imajo osnovne organizacije, občinski, medobčinski in republiški sindikati v zvezi z izvajanjem novega zakona o samoupravnem sporazumevanju. Poudarjena je novost, da so nosilci sporazumevanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki prek svojih delegatov postavljajo skupne komisije občasne ali stalne arbitraže in drugo. Republiški odbor je dal pobudo takoj po sprejetju zakona, sedaj pa morajo tudi občinski sindikati bolj aktivno pomagati pri organiziranju sklicov zborov delegatov podpisnic pri oblikovanju komisij in urejanju drugih zadev. Naša neposredna naloga v tem času je, da ugotovimo, v katerih organizacijah združenega dela še niso izvolili delegatov, ocenimo, kje bi bilo primerno iskati skupne delegate za zbor udeležencev ter zagotovimo, da bodo v novih sporazumih prišli do izraza usklajeni interesi vseh podpisnikov.
SLAVKO PEVEC
denar. Prošnja je bila zavrnjena. Zakaj?
„Zal se vse prevečkrat srečujemo z zastarelimi pogledi na delo socialnega delavca, češ da je njegova funkcija zgolj kurativna. Ta funkcija pa se je začela spreminjati iz administrativno kurativne v funkcionalno preventivno. Tudi v drugih državah — na Poljskem, Češkem in v Sovjetski zvezi sega delo socialnega delavca v prosti čas dela z mladimi. Ne pozabimo, da se socialni delavec srečuje s celotno problematiko mladih in ne le s posameznimi vidiki njihovih problemov. Ti pa ne morejo biti izločeni iz kompleksnih vprašanj socializacije in socialne integracije v skupnosti."
Na višji šoli za socialne delavce so nam zatrdili: „Pri nas je resnična pripravljenost, imamo pa tudi kadre in organizacijske možnosti, da lahko začnemo uresničevati postavljeni načrt. Vztrajali bomo. Predavanja bomo izvedli, vpisali smo že manjše število praktikov, ki delajo v mladinskih klubih. Pogoj za vpis je končana srednja šola. Sestav slušateljev je zelo heterogen; čeprav je zaradi tega delo težje pa imajo ti slušatelji veliko prednost pred drugimi: izredno zavzeti so za svoje delo."
Šolsko leto 1973/74 je torej poskusno leto usposabljanja mentorjev. Začetek dela, ki bo lahko povezalo več ustanov. Oblikovanje sodobnega mentorstva, ki ga opredeljuje projekt kot vzgojo ob delu, napakah in uspehih lastnega dela. Tako mentorstvo predstavlja
jUdelež
samovzgojo, samodejavi11 j0 or, avtonomnost in kritičnost Vaia ju! pa je najboljša priprava za J et Za , Ijavljanje mladih na razit ivjjj, s0 področjih družbenega “ 'Ijskinr vanja, hkrati pa najboljša etnatiki prava za uveljavitev mlade Znašli neracije.	i naših
Pri republiški izobraže'' ov Za 0 skupnosti smo povprašali, z® i je izvršni odbor zavrnil prd \|oto za financiranje projekta, čef s snert za njegovo uresničenje nes?“uc bilo potrebno veliko denar)1 tem fc, zapisniku 89. seje izvrŠU jet odbora republiške izobl® valne skupnosti z dne 20. p i pešc 1973 je to obrazloženo tak0 očnjkj „Izvršni odbor je obravri^^-predlog RK Zveze mladine) tt0r:j venije in višje šole za soett j ^ t| delavce v Ljubljani za P ivaisy ciranje akcijskega projekte 1| ^ ^ oblikovanje predmeta „Del) mladino v prostem času“ tavijai višji šoli za socialne delavk Ljubljani. Člani odbora ij0 s menili, da je delo z mladifln^^ prostem času naloga vseh f ovitev svetnih delavcev. Posebno uil j sabljanje socialnih delavceif to delo bi pomenilo nezaupt' prosvetnim delavcem in zt) šanje obsega tega dela. Zato\ bi zavod za šolstvo prim ustrezen program seminarjevj mentorje, ki delajo z mladm prostem času.“ Izvršni oa odklanja predlog.
Nočemo biti razsodnik* j tem, zakaj se pri nas tako : težko sporazumevamo, čet imamo najboljše namene. Td resnica ostaja: mladi nestr]' čakajo na svoje mentorje kompas, ki bo usmerjal njil prosti eas. MARJANA Kl
NALOGE KOMUNISTOV NA PODROČJI
VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA
(Nadaljevanje s 1. strani) devanja za naraščaj — pač pa cena vzgoje in izobraževanja v potrošniški družbi. Upajmo, da bodo povezave s proizvodnjo prinesle izboljšave. Zagotovila za to seveda ni.
Centralni komite ZK Slovenije je na 19. in 30. seji obravnaval tudi nujnost reformiranja srednjega šolstva, ki je v dosedanjih družbenih prizadevanjih ostalo dokaj ob strani — pa a če pogledamo njegovo zunanjo podobo (šolske zgradbe) ali pa vsebino izobraževanja in vzgoje. Naloga odgovornih komunistov
lišč, in sicer na osnovi porflf/i^j; občinskih aktivov komunis1 prosvetnih delavcev, komisij Jacije idejna vprašanja pri občinsjj tana konferencah ZK ter aktivov nalj0 v republiških vzgojno-izobraj Žal valnfli institucijah. Komun* lenjj prosvetni delavci ter njih® sneti] prizadevanja za napredno stvo, za sodobno vzgojo in1 obraževanje, so v sedanjem p f~~ izrednega pomena. Vsi naši ® lovni ljudje računajo z njih®, aktivnostjo.
Pri vzgoji in izobraževai’1 igrajo pomembno vlogo — ^ je bilo že neštetokrat ugd® Ijeno — tudi vsa javna obffl
je, da si prizadevajo spodbuditi _	_
področje gospodarstva, da po- Radijske šolske oddaje im^A maga pri sanaciji zgradb in Zdaj so se — po presledku /1 učnih pripomočkov. (Zadnje kot desetih let — začele tud*
levizijske. Na seji republiški aktiva ZK za področje vzgojilo J izobraževanja so razpravi)3! tudi o vsebinskem konepetu A šega lista. Tako v povezoval1)
čase lahko v časnikih ali na televiziji že spremljamo takšna prizadevanja.) Naloga republiških inštitucij za vzgojo in izobraževanje, in centralnega komiteja ZK pa je, da pospešijo vsebinsko reformo srednjega šolstva.
O idejni usmeijenosti vzgoje in izobraževanja mnogo pišemo in govorimo. Tudi v praksi — to se pravi v vzgojno-izobraževal- odgovornejšo vlogo. Sekcija (^ nih ustanovah vseh stopenj - je vzgojo in izobraževanje pri J
ksističnem centru CK ZKS K, a'
prosvetnih delavcev kot v ^ mendranju sedanjega staflfl prikazovanju smernic nad* njega razvoja našega šolstva i PROSVETNI DELAVEC
tudi komisija za propagando ^
čutiti večjo prizadevnost za	. j
marksistično usmerjanje mla- informiranje pri CK ZKS P H dine. Strokovno pofitična služ- pravljata gradivo za vsebinske ba CK ZKS bo pripravila oceno	usmeritev tega glasila vseh p ‘
o uresničevanju sprejetih sta- svetnih delavcev.	N, M	1

lorj
ŠEMPETER V DOLINI:
m,
(pis
NOVA ŠOLA ZA 29. NOVEMBER
SAVINJSKI ki se stiskajo v nemogočih prjj Pr0 štorih in gostujejo v treh zgiA s s bah, za 29. november na $ce, republike, preselili v novo šol® sv0 v svetle in zračne prostore, A tfo
Potem ko je bil zagotovljen tudi dodaten denar, so se pri osnovni šoli v Šempetru v Savinjski dolini hitreje lotili izgradnje druge faze osnovne šole, to je upravnega dela šole in telovadnice. Za to dograditev je bilo treba zbrati še precej denarja, kajri tistega iz samoprispevka je bilo premalo. Tudi v tej zbiralni akciji so se izkazala podjetja in domačini. Zdaj ni nobenih ovir, da se ne bi učenci osemletke v Šempetru,
katere so bili vsa leta prikril
sam.
•
SVo
de)
bo
»se
So;
tor
A
fe?
Po
ks
h
ki
to

javn i losti val, za i st , azli; ivjjj
Ijša
ade
iže< oi
oi H
ZAKAJ NI NA NAŠIH PLATNIH FILMOV ZA OTROKE?
Udeleženci okrogle mize, ki jo organizirala direkcija fe-ia jugoslovanskega filma in za vzgojo otrok v Jugo-ij jjji, so se lotili med letošnjim 0 'mim festivalom tudi pro-El,>atike mladinskega filma.
Znašli smo se v položaju, ko naših platnih ni dovolj fil->vza otroke. Zato mora druž-nkrepati hitro in učinkovito.
Moto posveta je bil: „Zakaj snemamo filmov za otro-“ Udeleženci so imeli letake !em besedilom pred seboj na i, letaki so bili nalepljeni na ojih po mestu in iste besede pešci prebirali na puljskih 'čnikih. Ves teden so se pro-centje, režiserji in distri-‘torji srečavali z napovedjo,
•j) bo tudi ta tema predmet fe-^ falskih razgovorov. In vendar ^ ni bilo na posvetu.
Tako je o problemu raz-tovljal zopet krog ljudi, ki se E®edno ali neposredno ukvar-jo s problemi vzgoje. Žal pa “bile uvodne besede zgolj ugo-“Mtev o tem, kakšen je vzgojni 1 s tem tudi idejni pomen 'bria pri vzgoji mlade gene-
M<i
pr< čet i n« i? laij* tei vri" __
l.jm tak( o.
fl
kto Det' :u 'ovc1 ra difi% h fl i ufl j
l(:entje
cijskih hiš in o številu gledalcev tistih filmov za otroke, ki krožijo po Jugoslaviji. Ti podatki bi nam verjetno najbolje govorili o resnični situaciji. Za sedaj vemo le to:
Prihodnje leto lahko pričakujemo v Jugoslaviji vsaj štiri filme za otroke, tobko so jih najavili — lahko pa se zgodi, da jih bo celo več. Ne smemo pa si domišljati, da se je to zgodilo načrtno ali pa da so k temu nenavadnemu dogodku spodbudili vzgojni imperativi. Zgodilo se je drugače. Distribucija Croatia film je v zadnjem času posnela dva filma za otroke: Bratovščina Petra Grče in Volk samotar. Obračuni so potrdili trditev slovenskega producenta, da so filmi za otroke na domačem in tujem tržišču med tistimi redkimi domačimi, ki so komercialni. Pri tem ni pomembna kakovost. Najvažnejše je pač pomanjkanje teh filmov in pa domača govorica, ki omogoča otrokom boljše dojemanje filma kot takrat, ko je prisiljen, da prebira podnapise in hkrati opazuje tudi sliko. Ker se je po-
— lepljenka, Bojan Vratanar, 5b. os. šole Jože Moškrič, Mdjana
“cije, kako nujna je večja družina skrb na tem področju in jako smo tudi tu odpovedali, -al pa nismo dobili prav nosnih podatkov o številu poetih filmov za otroke, o šte-filmov v skladih distribu-
srečilo Croatia filmu, bodo sedaj delali filme za otroke tudi drugi. Izplača se! Imenitno, vsaj za otroke, ki bodo obiskovali kinematografe v letu 1974!
Drugače pa je s predvajanjem filmov. Tu so stvari ve-
liko bolj zapletene in celo tragične. Na sporedu jugoslovanskih distribucij je v zadnjih letih vse manj filmov za otroke. Ko kritiziramo, mislimo na uvoznike. Vendar ti niso tisti grešni kozli, ki so povzročili takšno stanje. Distributoiji so namreč kupovali dobre, celo najboljše otroške filme svetovne proizvodnje. Ti filmi pa so obležali v bunkerjih, ker zanje ni bilo naročnikov. Ker se vloženi denar ni vračal, sojih prenehali kupovati.
Zakaj je premalo naročil? Za to niso krive uprave kinematografov, kot se radi opravičujemo, temveč vzgojitelji in družbeni delavci, ki delujejo v šolah, m Društva prijateljev mladine. Vsak upravnik bo naročil film za otroke, saj je zanj oproščen 20 % prispevka od prodanih vstopnic. Potrebuje samo občinstvo v dvorani. To pa je treba pripeljati.
Otrok, ki bi obiskovali kinematografe, bi bilo lahko še več, če bi bolj upoštevali tudi zahteve njihove starosti. Verjetno bi bilo treba spregovoriti tudi o dramaturgiji filmov za otroke, ki se mora prilagoditi resničnim in ne namišljenim psihičnim potrebam, ali o sinhronizaciji filmov za otroke do 10. leta. V tej starosti se mnogi mladi gjedalci nikakor ne znajdejo. Ker še nimajo pridobljene navade hitrega prebiranja podnapisov, zgubi slika svojo pomembnost, mnoge prave vrednosti filma so izgubljene. Za okroglo mizo sta bila omenjena oba problema, vendar jih v sklepih ni najti.
In ob koncu še to: Postavljeno vprašanje ,/akaj ne snemamo filmov za otroke41 zamenjajmo raje z vprašanjem naši javnosti: .zakaj na naših platnih ni filmov za otroke*? Mogoče pa lahko najdemo rešitev v neki družbeni akciji. Takrat se bodo prav gotovo odzvali ustvarjalci, producenti in distributoiji. V tem primeru bo tudi njihovo delo dobilo pravo družbeno pomembnost.
MIRJANA BORClC
^ Lojze kovaCič:
O literarnem ustvarjanju otrok
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
,,zgojnik bi po taki vaji dogle-razvoj in napredek svojih o l Javancev v krožku, stopnjo Pojemanja, fantazije (kateri je isk1 Mel več, kar drugi niso ali kar prfni zapazil nihče). Mnenja sem t^i, da bi bilo prav, če bi 0fganizirali simpozij za men-to1e literarnih krožkov in gla-i katerega bi vodili ustvarjalci ;j]. 'Pisatelji, pesniki, dramatiki). V L, Pestih razpravah bi mogoče le ^ s Mojimi izkušnjami, z remini-y inčami na lastno otroštvo in ’ J ®v°/e literarne začetke prerinili J ®° nekakšne metodike, (zelo '.^obodno dozirane seveda) za fio z otroki - pisci. Z omem-b° ustvarjalcev sem želel predam poudariti, da takega raz-Š°vora ne bi vodili mogoče lite-r^ni teoretiki, zgodovinarji, flturni aktivisti, ker bi bil po-bm rezultat nasproten tistemu, smo pričakovali, kajti zna-je, da so bili doslej zmožni ykih globljih analiz o ustvar-Ifluju in tehniki samega ustvarila res samo ustvarjalci (ozi-r°m neposredni proizvajalci
kot pravimo v politično-eko-nomskem jeziku).
Težko mi je bilo razvrstiti od branih deset tekstov po zaporedni kvaliteti. Zato sem prvotnih dvajset tekstov razdelil v devet tematskih skupin in skušal po lastni presoji izbrati iz vsake najboljše sestavke. Te skupine so:
1.	Osebni doživljaji
2.	Reportaže in obiski
3.	Živalske zgodbe
4.	Humoristični doživljaji
5.	Fantastični spisi
6.	Kronike in opisi domačih krajev
7.	Delo doma
8.	Otrok in njegovo okolje
9.	Reminiscence na zgodovinske teme
Pri reportažah (razgovori z vaščani, intervjuji) me je motila anonimnost vprašanj spraševal-ca in seveda recipročna anonimnost odgovorov vprašancev. Pri tehniki in stilu te zvrsti so se otroci zgledovali pri naših časopisih in tako sem, kakor v obrnjeni leči zdaj razločno ugledal
vso brezosebnost in frazerstvo naših časopisov, radia, letečih intervjujev na televiziji itd. Opravek sem imel tako rekoč z najbolj banalnim žargonom, z zametki naše ekonomske kitajščine, z administrativnim slogom slovenščine ali kakor pravijo temu Rusi z „KANCELA-RITIS" jezikom. Pri kronikah in spisih, ki posegajo nazaj v NOB, obravnavajo različne obletnice, spominske razgovore s partizani, z materami padlih ipd. pa so bili sestavki dobesedno prekriti s patino nabrekle patetike, ki prihaja do izraza tudi v različnih govorih na šolskih proslavah. Tako nastaja kič, ki ga ponekod mentorji pridno gojijo, ker je uporaben za različne obletniške prireditve ali posebne številke glasil, namenjene določenemu jubileju. Enako usodo doživljajo spisi, ki naj bi bili reminiscence ali obnove nekaterih zgodovinskih dogodkov (kmečki upori). Vzneseni stil, kakršnega nista uporabljala ne Walter Scot ne naš Jurčič, ima žal dva duhovna očeta: slabega učitelja ozir. zmedenega mentorja in historične stripe srbohrvaške izdaje.
Spis Delo doma (kako otrok pomaga očetu ali materi pri domačem in kmečkem delu) izve-neva v proslavljanju pridnosti, navdihoval pa ga je odrasli. Otroci ne znajo ali ne morejo več spontano opisovati potek
Kako rišejo otroci?
Kolikokrat smo jih videli! Črne, rdeče in bele - narisane z ogljem, koščkom strešnika ali s kredo! Otroške risbe.... Pričakajo nas na vrtnih ograjah — mi pa si jih samo bežno ogledamo in gremo dalje. Kar nekako prepričani smo v to, da so le izraz porednosti in navadne otroške igre.
\_______________________________________________________
Pa vendar danes ni dežele, kjer otroške risbe ne bi postale predmet razpravljanja psihologov likovnih umetnikov, pedagogov in ljudi, ki se zanimajo za likovno umetnost in otroka nasploh. Pripravljajo razstave otroških risb, preučujejo jih, psihologom pa pomagajo pri konstruiranju splošne slike otrokovega duševnega razvoja. Zato smo povzeli nekaj osnovnih misli iz knjige hrvatskega avtorja Matka Peiča Otrok in umetnost.
Otrok začne risati pred koncem svojega drugega leta. Risati? Ali bi to sploh lahko imenovali risanje? Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem likovnega delovanja otrok, imenujejo to stopnjo „čečkanje“. S to besedo označujejo ves tisti sistem risanja, vse tisto vrtinčenje svinčnika, ki je pogosto tako močno, da strga papir. Tu še ni enotnosti med otrokovo roko in očmi, ni še povezanosti, tako da otrok ne more „ukazati“ roki, kako debelo, kako ostro ali v katero smer naj potegne posamezno črto. Roka sama bega, otrok pa občuti pri tem čisto fiziološko uživanje ob premikanju sklepov.
Deklica v starosti dveh let in pol je želela narisati lestev ob drevesu, toda pri tem ji je svinčnik pobegnil: črta, ki bi morala biti ravna, navpična ob drevesu, se je spremenila v krivuljo, v lok. Deklica je to nesrečo hitro spremenila v srečno odkritje: „Glej, kako lepa ptica!" Tako je ob stari risbi nastala nova jasna podoba ptice; lok, ki bi moral biti stranica lestve, se je spremenil v prša ptice, prečke pa v noge (sl. 1). V obdobju, ki sledi, pa že pride do povezanosti med otroško roko in očesom. Otrok uživa ob tem, ko poteguje dolge, čiste linije in jih zaokroži v krožnice. Tako nastane podoba človeka, seveda še silno preprosta, sestavljena iz glave in nog - imenujemo jo „glavonog“ (sl. 2).
Te prve risbe so polne „na-pak“. Odnos med velikostjo dveh predmetov ni v sorazmerju, prav tako je z velikostjo znotraj predmeta samega (npr. jabolko na mizi je večje od mize, roke so daljše od telesa). Kako nariše otrok mizo in krožnik na njej? Odrasli vemo, da je miza
postavljena „navpično‘‘, krožnik na njej pa „vodoravno“; otrok pa ne upošteva linearne perspektive. Ne ve še tudi, da zidovi hiš niso prozorni. Vendar pa prav to dejstvo, ko otrok sledi svojemu notranjemu glasu, pokaže, kaj ve o hiši, o sobi, našteje predmete v njej - tiste predmete, ki so najbližji njegovemu zanimanju: postelja in miza s krožniki (sl. 3). Lahko torej sklenemo, da otrok ne riše predmetov tako, kot jih vidi, ampak sledi svojim značilnim pojmom, ki si jih je pridobil o teh predmetih.'
Vzporedno z razvojem pa gre tudi kritičnost; otrok začne spoznavati svoje napake, skuša jih popraviti, kar naprej sprašuje z očmi. Črte in krožnice vzporeja v nove odnose, bolj žive in bolj precizne od tistega, ki je še veljal pri „glavonogu“. Ko je petletni deček narisal telička, je bil le-ta sicer še vedno neke vrste „glavonog‘‘, vendar pa so že vse posamezne črte govorile, kako dobro je ta otrok poznal posameznosti; vedel je, kako žival premika noge, linija hrbta je dosežek neposrednega opazovanja.
Kakšen je otrokov odnos do barve? Sprva otroku še ni mar, kakšne barve so predmeti v naravi; na svojih risbah jih pobarva čisto po svoje: krave so zelene, sneg rdeč itd. Barve zelo počasi prehajajo v otroške risbe. Najprej so sredstvo, s katerim otrok poudari tisto, kar ima za najpomembnejše: rdeča _ je roža na petelinovi glavi, ru-" meni so žarki okrog sonca, zeleno je mačkino oko. Razvoj barv poteka od najbolj preprostih, malih harmonij dveh komplementarnih barv, do bogatejših odnosov, s katerimi se pravzaprav začne slikanje v pravem pomenu besede. Tega razvijanja je konec nekako s sklepom pubertete — ta pomeni torej tudi konec otroških risb, vse najbolj specifične in značilne oznake izginejo.
Otroške risbe so, kakor smo že rekli, predmet psihologije in pedagogike, v likovnem smislu pa pomenijo začetek in rojstvo slikarstva sploh. Iz njih veje neka posebna lepota, nek neposreden izraz, ki priča, da so odsev življenja. Posamezne risbe bi lahko imenovali ..čarovnija
pack", ..mojstrstvo barv" ali ..virtuozne črte" - za redko-katero pa bi lahko rekli, da ni zrcalna podoba življenja. Da, te
Slikal
packe, te barve, te črte so nastale neposredno iz življenja; otrok še ni obremenjen z raznimi modernističnimi in aka-
m:
Slika 2
demskimt prizadevanji, ampak tako kot umetnik iz prazgodovine, kot naivec sledi samo svoji naravi in notranjemu nagonu, da se likovno izrazi. Prav tako
m
Slika 3
pa doseže tisto presenetljivo svobodo, tisto zavidljivo neposrednost, ki mu jo zavidajo marsikateri odrasli slikarji.
Priredila:
MARJANA VONČINA
dela, preprosto avtonomnost dejstev. Skratka, v svojih spisih niso ne realni, ne neposredni in to pri opisu nečesa takega, pri čemer so bili povsem angažirani.
Mar moramo krivdo ali razlog za to iskati v moralizatorski torturi, ki visi nad vsakim otrokom že a priori, ko prvič vstopi med zidove šolskega poslopja, ali leži vzrok že v nekakšni notranji poprejšnji pripravi, potem v ohromelosti, ki ga zajame v učilnici ali pa mogoče to neguje celo učitelj? Kajti težko si namreč predstavljam (govorim iz osebne izkušnje in stikov, ki sem jih imel s kmečkimi otroki), da bi bili podeželski fantiči in deklice, ki morajo delati, nekateri že od petega leta in imajo pri desetem letu starosti že prave težaške šape odraslega zaradi garanja na njivah ali vodenja traktorja, zmožni sami od sebe - tako izumetničeno, nenaravno, poučljivo (skratka, v popolni diskrepanci s krepkostjo, preprostostjo, brezrezervnostjo, s katero si služijo svoj težaški kruh, da bi lahko postali enakopravni člani družine) skrajno privzdignjeno, odtujeno opisovati tako rekoč sama sebe, svojo psihično in fizično odraslost, svoj delovni dan pod domačo streho. Razgledan učitelj, mentor bi lahko tu s posredno ali diskretno instruktažo - če predpostavljamo, da so otroci
zaradi splošnega šolskega ozračja že tako načeti - napravil dosti. Navajati bi jih moral na preprostost pri opisovanju dela, na avtentičnost tega dejstva, na resnicoljubnost, in če je mogoče, celo na golo opazovanje brez odvečne navlake, nikakor pa ne speljevati učence, da oblikujejo svoje pripovedi v nekakšen montažni vzorec moralizatorskih šablon. Kot je znano, otrok v tej dobi študira svoje okolje — ves svet je zanj učilnica, ne samo razred, vendar študira po svoje. Kajti, kar ne prebavi v sebi ta kemik, arhitekt in umetnik, ostaja prazna lupina. Zato nam lahko posreduje enkratno zapažanje. Čemu torej nasilno vnašati moralne predpise v otroške sestavke? Če vzamemo zglede iz najboljših književnih del: junaki v teh knjigah niso nikoli ovrednoteni zgolj po moralnih lastnostih, ampak predvsem po takih, ki nikjer niso izrecno omenjene. Te odlike so: rahločutnost, izbran okus, obzirnost, taktnost, občutljivost. Tako se etične vrednote komaj opazno prelivajo v estetske; pisatelj po tej poti premeteno usmerja bralčevo simpatijo.
Če natanko premislimo, zakaj nam je kak negativni junak v književnih delih tako neizprosno zoprn, si bomo morali priznati, da vzrok ni samo v nje-
govi moralni defektnosti, temveč morda še prej v njegovem prostaštvu, stikanju po tujem življenju, v popolnem, pomanjkanju takta v stikih z okolico. In če vzamemo za zgled tako imenovanega objektivnega junaka, torej tistega, ki naj ne bi bil ne črn in ne bel, torej ne dober ne slab, nam pisatelj namesto moralne popolnosti podaja junakovo očarljivost, duhovitost, osebno kulturo, ljubkost, humorno sprejemanje vsakdanjih preizkušenj. Mogoče bi nas — to pravim nekoliko zlobno - otroci s svojo spontano izvirnostjo sčasoma lahko le prevzgojili ali nam vsaj odprli oči. Kajti otrok se ne glede na zunanje vplive močno nagiba k temu, da bi bil dober. Biti dober - to je stvar njegove osebne časti. Hkrati se poganja za tem, da bi dobro zmagalo - to pa je že nadosebno dejanje. To dvoje - osebno in nadosebno - pa se, kot vemo, med seboj marsikdaj izključuje in otrok je mnogokrat prav zato trpin, ker hoče služiti obojemu. Otrokova morala je zato močnejša od morale odraslih. „To se nam ne spodobi, mi smo otroci," je rekla nekoč neka deklica, in mislim da je to precej huda reč za odrasle, če pomislimo na njihovo nenehno moralno popuščanje in nadarjenost za kompromise.
(Nadaljevanje prihodnjič)
S samoprispevkom do novih šol in telovadnic
Prvi dinarji zaposlenih, obrtnikov in kmetov so se začeli namensko zbirati v trboveljski občini že leta 1968 po uspelem referendumu. Z denarjem, zbranim v petih letih, so zgradili telovadnico pri osnovni šoli Ivan Cankar, novo šolo v Trbovljah, delno pa so popravih tudi podružnični osnovni šoli v Dobovcu in Čečah. Kljub vsemu pa je spričo podražitev še za marsikaj zmanjkalo denarja; zato so se občani ponovno odločili, da bodo v prihodnjih petih letih plačevali samoprispevek. S tem nameravajo urediti dokaj dotrajan vodovod, šolo, zdravstveni dom, srednješolski center, pri gimnaziji pa bodo dozidali stavbo in telovadnico. Pri novi trboveljski osnovni šoli naj bi zgradili novo in sodobno telovadnico, šolsko kuhinjo in jedilnico ter večnamenski prostor. Šele takrat, ko bodo končana vsa ta dela pri novi šoli, bo šola dokončno nared.
V novi telovadnici z nekaj nad tisoč kvadratnimi metri uporabne površine bo na tribp-ni prostora za približno 600 gledalcev. Skupaj z garderobami, sanitarijami in opremo, h kateri sodi tudi semafor, bo nova telovadnica stala okoli 8,800.000 din.
Prvotno so menili, da bodo novo telovadnico zgradili do letošnjega 25. novembra, vendar so se dela spričo slabega vremena in kasneje še zaradi pomanjkanja električne energije nekoliko zavlekla. Upajo, da bo nova telovadnica nared že v začetku prihodnjega leta, večnamenski prostor pa bo dograjen že do konca novembra. Vendar v tem proštom ne bo mogoče imeti vsega pouka telesne vzgoje, zato bodo učenci nove trboveljske osnovne šole še vedno gostovah v telovadnicah osnovnih šol Ivan Cankar in Tončke Čeč.
TONE URBAS
Te dni se končujejo dela pri montaži strešne konstrukcije nove telovadnice v Trbovljah. To telovadnico pa težko čakajo učitelji in učenci, trboveljski športniki in gledalci; ti so bili do sedaj prikrajšani za marsikateri kakovostni športni dosežek, prav zaradi tega, ker v Trbovljah vse do sedaj niso imeli primerne športne dvorane. — Foto: T. Urbas
Mar res nič več brezplačnih malic?
Od tedaj, ko so pri osnovnih šolah na območju trboveljske temeljne izobraževalne skupnosti začeli uvajati šolske malice, za katere so morali starši prispevali del denarja, je bilo vedno nekaj takih učencev, ki so prejemali malice brezplačno.
Na vseh trboveljskih osnovnih šolah prejema malico vsak dan 1.506 otrok. Tudi 152 kosil pripravijo sleherni šolski dan v osrednji šolski kuhinji. Med vsemi temi učenci in učenkami jih okoli dvesto prejema brezplačne malice, vendar menijo, da je vsaj še okoli sto takih, ki bi tudi morali prejemati malice brezplačno. Letošnjega septembra pa je nastalo vprašanje, kako bo s temi dvesto brezplačnimi malicami?
Do sedaj je namreč za sto malic šolarjev prispevala denar republiška skupnost otroškega varstva (v obliki regresa), za ostalih sto malic pa so prispevale krajevne skupnosti. Ob začetku letošnjega šolskega leta pa so pri temeljni izobraževalni skupnosti v Trbovljah zvedeli, da denarja republiške skupnosti otroškega varstva, namenjenega za malice, ne bo več, prav tako pa so se delno odpovedale plačevanju malic tudi nekatere krajevne skupnosti. Sedaj so vsi stroški brezplačnih malic prešli na temeljno izobraževalno skupnost, ki si bo po vseh močeh sicer prizadevala
preskrbeti potreben denar, brez katerega so ostali tako rekoč čez noč, ko so to najmanj pričakovali. Prav takrat, ko so razmišljali, kako bi zbrali denar še za okoli sto brezplačnih malic.
Res je, da stane vsakodnevna topla malica na mesec le 16 dinarjev, kosilo le 4 dinarje. Še vedno pa je veliko staršev, ki niti tega denarja ne zmorejo. Ne zmorejo pa ga tudi nekatere temeljne izobraževalne skupnosti, čeprav ne gre tu za posebno velike vsote. Zaradi zdravja otrok pa tudi večje vsote denarja za prehrano ne bi smele povzročati toliko težav. Tudi socialno ogroženim učencem mora nekdo plačati vsaj košček kruha in skodelico mleka. -tu-
VINICA
PRI ČRNOMLJU:
Številna priznanja
Tudi v letošnjem šolskem letu uspešno deluje v viniški osnovni šoli 14 krožkov; v njih sodelujejo skoraj vsi učenci in učenke te šole. Da je delo vseh teh krožkov tudi nadvse uspešno, potrjujejo številna priznanja, ki so jih krožkarji prejeli za svoje delo. Samo v letošnjem šolskem letu so se šestim občinskim in dvema medobčinskima priznanjima pridružili še štiri republiška.
Potem ko bodo končana vsa predvidena dela pri novi trboveljski osnovni šoli in ko bo šola res celota, bo to prav gotovo ena najlepših in najsodobnejših šol na Slovenskem. — Foto: T. Urbas
TEMEUNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST TRBOVLJE
Vzgoja in izobraževanje - pastorek
„Živimo v času hitrega razvoja tehnologije in tehnike. Področje vzgoje in izobraževanja, ki je in bo tudi v prihodnje najpomembnejša dejavnost, znatno zaostaja za obema. Prav zato tudi vedno bolj dozoreva spoznanje, da s starimi načini, oblikami dela in s sredstvi ni moč napredovati: Z zastarelimi načini ni mogoče pripravljati mladih ljudi za žuljenje v tehnološko razviti družbi. Področje vzgoje in izobraževanja ne more in ne sme ostati osamljen otok v razvoju družbe. Zato tudi letos računamo na polno podporo družbeno-političnih dejavnikov in vseh prosvetnih delavcev na območju Trbovelj," so zapisah sestavljale! delovnega programa temeljne izobraževane skupnosti v Trbovljah za letošnje leto. Zdaj ko se to koledarsko leto že izteka, pa na žalost ugotavljamo, da imajo pri temeljni izobraževalni skupnosti v Trbovljah iste težave, na katere so opozarjaH že na začetku leta — takrat, ko so sestavljali delovni program in ugotavljali potrebe.
Temeljna izobraževalna skupnost Trbovlje naj bi namreč letos zagotovila denar za nemoteno delo obveznega osnovnega šolanja za učence svojega območja, seveda tudi za tiste z motnjami v duševnem razvoju. Sofinancirala naj bi dejavnosti glasbene šole, šole v naravi in šolsko prehrano, pomagala na razne načine, poleg tega pa krila redne prevozne stroške učencev osnovne in posebne osnovne šole. Razdeljevala naj bi štipendije, posojila in posebej pomagala dijakom in študentom, ki se pripravljajo za učiteljski poklic, postopno uvajala šolske svetovalne službe itd.
„Naša temeljna izobraževalna skupnost", pravita tajnik trboveljske izobraževalne skupnosti KAREL ŠOFER in računovodkinja OTILIJA VOZEL," ima za vso dejavnost letos na voljo nekaj več kot 805 milijonov din; po sedanjih izračunih pa je tega denarja za približno 50 starih milijonov din premalo. Delavci osnovne šole Trbovlje zahtevajo sanacijo osebnih dohodkov prosvetnih delavcev, kot to določa verificirani samoupravni sporazum. Resje, daje trboveljska občinska skupščina za letos povišala prispevno stopnjo za 0,30 odstotkov, vendar so nastale pri službi družbenega knjigovodstva nekatere omejitve zaradi nekvalificiranih delavcev. Med vsemi službami, ki se financirajo iz občinskega proračuna, je le temeljna izobraževalna skupnost tista, ki se financira izključno iz prispevka na osebne dohodke, medtem ko imajo vsi drugi porabniki pro-
računskih sredstev še druge vire dohodkov. Pri tem so najbolj prizadeti prosvetni delavci, ki jim nikakor ne moremo obračunati tisto vrednost točke, kot je to določeno in zapisano v repu-bliškem sporazumu."
— Torej so prosvetni delavci v dotiranih občinah ali temeljnih izobraževalnih skupnostih, kar zadeva osebne dohodke, veliko na boljšem?
„Nedvomno! In to povzroča na našem območju precej hude krvi!"
— Sodeč po tem ni vedno dobro živeti in delati v bogati občini?
„Saj prav to je tisto, da nismo ne revni ne bogati!"
— Ali vam za to morda manjka učiteljev ali se tudi pri vas seliio iz „revnejše“ v „boga-tejšo" občinb?
„To ravno ne! Kadrovsko smo dobro zasedeni. Potrebo-vali bi sicer nekaj matematikov in profesoijev telesne vzgoje, vendar bomo tudi te težave kmalu odpravili. Veliko si prizadevamo in upamo, da bo šlo po sreči. Za učiteljski in vzgojiteljski poklic štipendiramo kar 25 dijakov in študentov, 11 dijakom pa dajemo štipendijo kot socialno pomoč, sicer ne bi imeli možnosti za nadaljnje šolanje. Višino štipendij določamo po družbenem dogovoru; po tem je štipendija za srednje šole 760 din, za višje in visoke pa 900 din mesečno. Seveda pa tudi skupni dohodki staršev vplivajo na višino mesečne štipendije. Najvišja štipendija na območju naše temeljne izobraževalne skupnosti je 720 din, najnižja pa 220 din."
— Na vsem območju vaše temeljne izobraževalne skupnosti imate samo eno osnovno šolo, v katero so združene vse tri osnovne šole in pa dve podružnični šoli v Čečah in Dobovcu; v teh in v posebni osnovni šoli je okoli 2.000 učencev. Nedvomno se pri tako organizirani šolski mreži srečujete s težavami pri prevozu učencev?
„Reden prevoz učencev v šolo in nazaj se nam je posrečilo urediti z dvema posebej preurejenima tovornjakoma, ki vozita vse učence s Partizanskega vrha in Čebin ter Reke in Knezdola, iz Dobovca in Čeč pa le tiste, ki obiskujejo peti, šesti, sedmi ali osmi razred. Tako se vsak dan vozi 92 učencev in učenk z našima voziloma, 75 otrok pa z javnimi prevoznimi sredstvi. Za vse to odštejemo vsako leto okoli 150.000 din, seveda poleg denarja za vzdrževanje preurejenih tovornjakov in osebnih dohodkov šoferjev."
TONE URBAS
Ni denarja za brezplačne malice?
Srednjeročni načrt družbenega varstva otrok v Sloveniji predvideva, naj bi imeli vsi šolarji v letu 1975 zagotovljene brezplačne šolske malice. Centralni zavod za napredek gospodinjstva je že izdelal predlog, kako naj bi jih uvedli.
Brezplačne šolske malice naj bi uvedli postopoma. V tem šolskem letu naj bi na primer učenci prejemali tri brezplačne šolske malice, prihodnje leto že štiri, leta 1975 pa že pet. Za to bi že letos potrebovali 32,3 milijona din, prihodnje leto dobrih deset milijonov dinarjev več in leta 1975 nekaj več kot 54 milijonov dinarjev. Predlagatelji tega načrta opo-
Z
med sedemnajstimi evrops^lj^fl državami — na repu. To P3'.,.3
nedvomno povezano tudi z tovitvijo, da zaradi podhraji l>ei nostr kar petina fantov ne s3}. °Vf vojaškega roka. Šolske n,3'k;^ so torej zelo pomembne zdravo rast mladega rodu. Tjj} s] pa se očitno sploh ne zaveda31,,.^ takrat, ko je zanje treba denar.
zarjajo, naj bi bila temeljna sestavina šolske malice mlekc
stavina šolske malice mleko kot živilo, ki vsebuje vse nujno potrebne snovi za rast in zdravje otrok. Pri vsem tem pa ne kaže prezreti podatka, da smo Jugo-
Košček kruha in skodelica . kave ali mleka so mnogim cem, posebno vozačem v ®[:pn daljene šole, marsikdaj tudi ^ d
ni obrok hrane do poznega
slovani po porabi mleka in mlečnih izdelkov na prebivalca
Na zadnji seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Kranju so med drugim tudi razpravljali o predlogu razširitve programa male šole. Od sedanjih sto ur naj bi v prihodnje predšolski otroci imeli 140 ur male šole. Na seji so sklenili, naj bi vse male šole na območju temeljne izobraževalne skupnosti v Kranju prešle na novi in dopolnjeni program že v začetku januarja prihodnje leto, ko se bo spet začelo delo v malih šolah.
Res je, da je bilo treba v prejšnjih letih posvetiti kar največ pozornosti temu, da bi sleherni otrok pred vstopom v šolo obiskoval malo šolo in da bi jih kar največ tudi osvojilo program te šole. To se jim je na območju kranjske, pa tudi na območjih drugih gorenjskih občin, posrečilo. Programi teh malih šol so se sicer nekoliko razlikovali, vendar ne bistveno. Pedagogi se namreč boje, da bi razlike v programih malih šol, tako v vzgojno-varstvenih zavodih kot šolah v mestu in na podeželju, otroke razdelile glede na znanje, pridobljeno v mah
poldneva. Nekateri pa so Fps krajšani celo za to! — Fo^fien T. Urbas	Ne
Več ur male šole	^
začetek - za boljši konec. ti in še nekateri drugi vzroki pripomogli, da se je progi3®?6*« malih šol razširil za 40 ur. 0°lj Posebna komisija, tako n C tudi sklenili na seji, bo pripr j n vila kar najbolj enoten okvil3'61 program za 140-ume male šok Mi ki bo dajal dovolj možnosti z| N ustvarjalnost vzgojiteljic in v® ^ teljic v mah šoli.	p
STRANJE PRI KAMNIKU:
Pai
U
Novo športno igrišče 'Z
usti
kon
tua(
Do pričetka letošnjega
skega leta so pri osnovni šoli Stranjah pri Kamniku zgradfcas novo športno igrišče, ki nWv; 20 x 40 metrov. Za to igriščejpvr plačala osnovna šola 73.0<%i} din. Krajevna skupnost Kai*1 sivr niška Bistrica je prispevaj1 jtik 10.000 din, rudnik kaolina 3 uje Črne je prispeval nekaj gradi^feg kamniška temeljna izobraževal j pto na skupnost pa je dala iz affl0/'|v t: tizacijskega sklada 25.000
■	-	goli
šoli. Po sedanjih izkušnjah je posojila. Igrišče ob — namreč enoten razred za uči- Stranjah je tako prvo igrišče i® “M
Iiamieu CllUlCll lazicu	UU1- u nalij on JV- uuvv/ piYU
telja velika olajšava pri pouku, območju krajevnih skupno33 % za učence na nomeni znanje. Črna, Godič in KamnišKa »' f«
strica.
za učence pa pomeni znanje, pridobljeno v mali šoli, dober
Ure prometne vzgoje v šoli
Poi
shi
lov
Prometna vzgoja naj bi postala sestavni del splošnega izobraževanja, so menili na nedavni seji republiškega zavoda za šolstvo, ko so govorili o razvoju prometne vzgoje v šolah.
Zavod za šolstvo SRS bo pripravil za osnovne šole navodila o smotrih prometne vzgoje v osnovni šoli. Prometna vzgoja je namreč v novem učnem načrtu predstavljena kot celota, njeno vsebino pa določajo posamezne
teme. Šole naj fci za promet*13. vzgojo porabile tudi del časa,/? f jc sicer nsmerijen prostovoljk ^ dejavnostim učencev. Nedvofl1 ^ no pa bodo morali velik del br* .
ti Ž3
mena prometne vzgoje na šolaj v	J iral) M
prevzeti učitelji, ki bodo mora? ^
< *'e
jeni.
!]
biti za to vzgojo, kakršna je že marsikateri razviti državi že 1* 'kaj let v veljavi, primerno P3’ I(;, pravljeni, usposobljeni in z sta svoje delo tudi primemo nagi* sta
tat
Več veljave pf3 Vec metni vzgoji a* Uej šolah. Pri teP ,,gc pa ne smel#11 “e pozabiti ' ^ M predšolske otfi cui ke in na tiste, f Mi prvič prestop>Jl, M* šolski prag f :C| datki kažejo,3 se s tem ali zal3' m di njih zgodi'*' te liko nesreč M Učenci - pr°? a metniki in & mene rutice ^ ramenih p F3’ šolčkov so 33 e<
premajhno

gotovilo za oti no pot v šolo." Se Foto: T. Urb* M
aa
!St.
OB NOVEM ANGLEŠKEM UČBENIKU ZA 6. RAZRED OSNOVNE ŠOLE
Z
.jj - novim šolskim letom so ’sk“i;'71 učenci in učitelji 6. raz-osnovnih šol nov angleški Z iAi nik- ENGLISH 2 avtoric lih116 Kosove in Lučke Pilgra-; d,;n,Ve je predelana izdaja n^CLESKE VADNICE za 6.
ted iz 1. 1968. Kot prvo izda-• 7;, spremlja tudi ANGLEŠKE MADNiCE za 6. razred iz L a ^ 78. Kot prvo izdajo še delov-i12vezek za učenca, kakršen j Polnjuje že ENGLISH 1.
[Lv metodični zasnovi se LKGLISH 2 ne razločuje od I™ izdaje, zato ga bodo l ^mljali isti učni pripomočki ■1 r,°čne in stenske slike, je pa 1°‘je programiran in čistejši v ^ Zlobnostih. Enot je sicer več, ^ju^Zar gre to povečanje pred-
uŽe4lo,
na račun porazdelitve Tj^ničnega gradiva in ne na ra-večjega obsega. Na koncu u J.. Zodana še tri besedila za bra-'3 nriJ«e> ^ kljub svoji jezikovni pre-
I	%:Ir°Stosti n*so suhoparna. Na-‘ ° .,enjena so razredom, v katerih
!{/Jeka pouk tako uspešno in ži-710, da jim ob koncu šolske-r*eta ostane še nekaj časa. Ta-jp ali nekoliko krajših besedil 'V ‘bilo lahko še več, da bi jih
uporabljati za
g1 i ‘o z bistrejsimi m za učenje , Ooi zavzetimi učenci, o s Učbenik seveda ustreza ripr! .“5nemu načrtu. Ta usklajenost 7 j. ,tako v tematiki besedil kot šok di v izboru slovničnih struk->hz J*. Teme beril in situacije uf glogov so zamišljene z velikim ?edagoškim čutom in poslu-za življenje in doživljanje Enajstletnega šolarja. Leksika Eke teme je nujno številčno lltlejena, a tako izbrana, da streza temeljnim potrebam po 0inunikaciji v določeni si-g raciji. Le tu in tam presega šte-dčno normo, je izbrana in J,blavnavana tako, da je tudi E* opozorila priročnika takoj V^o, da gre za izraze, ki so v 3 Pasivnem besednem zakladu. m Rajanje besed, namenjenih pa-nihVnernu besednemu zaMadu, je , . ^'bološko upravičeno, ker pa-besedni zaklad približa je-:V j, 7 materinemu. Prav dopušča-j3 in uvajanje pasivnega besed-
II	. ”ega zaklada poleg aktivnega in ;VV v ne razmejitve med njima je n>!.f * Ezredu lahko eden izmed ele-
Centov individualizacije pouka. ‘ ! , lem da sta avtorici tako At bn° hi premišljeno izbrali 0Ri-istve ber^in dElogov, sta zado-v j, “i enemu temeljnih meril vsa-,e didaktike, ki zahteva, naj P°nk upošteva učenca, njegovo 7°st, njegovo okolje in nje-!®°ve interese.
tu?, kri izboru slovničnih struk-7* 7 ki naj bi bile obravnavane ntf1, tem učbeniku, sta morah iflt .| °rici upoštevati skrčenje rf' ^ničnega gradiva v programu >laUa 5- razred in'prenos določe-rali 7 slovničnih tem v 6. razred. je'1 e glede na to sta se odločili za tiC' ‘Organizacijo vsega slovničnega pri' kadiva, predvidenega za ta raz-Z) 7. Nalogo, ki sta si jo zadali, »ra 7 zadovoljivo opravili. Izločili
manj pomembne postavke,
/to pa so dobile druge teme 'li poudarek in postale jas-' nejše.' Učbenik je zelo poln, e. i2°st“, kakor bi lahko rekli. ®	pa, da niti učitelj niti
^ .Onec te polnosti ne bosta ob-^ afila kot breme, ker sta avto-'■v /1' .Obrane strukture razpore-1 , h-!1 ^ predstavili tako, da jih bo ■1 iCenec osvajal postopoma z va-i hmi, ki jih učitelju predlaga r3’ jriročnik, in ob katerih je po-najmanjša razlaga. Pri 7 vajah bo učitelju pomagal rf' Magnetofonski trak.
iti'
H' ZAVRNJENI OČITKI
1 Ju bi zavrnila očitek, ki gaje »vphrat slišati ha račun angle-( n, e v osnovni šoli, češ da se J s r°ci samo „igračkajo“ in da ' J.slovnice sploh ne uče. To 1 ,chajo ljudje, ki niso doumeli, ? s° se smotri pouka tujega je-I pa spremenili, da je govorjeni I pik neposredni smoter in da se I je zaradi tega moral spremeniti | .pi način pouka. Znanje pravil " J formalno obvladanje para-‘^m ni danes več merilo
znanja. S tem pa ni rečeno, da današnjemu učencu ni potrebno solidno in načrtno znanje slovničnih oblik in struktur. Nasprotno, znati jih mora tako, da jih v določenem kontekstu, ki ga terja življenjska situacija, samodejno uporablja, da se pa tudi zaveda zakonitosti njihove rabe, čeprav te zakonitosti ne zna povedati v obliki pravila. Z novim učbenikom in priročnikom bodo učitelji resnično lahko posredovali učencem praktično in teoretično znanje slovnice. Za vsakogar, ki se v učbenik poglobi, je jasno, da so jezikovne strukture ali slovnica njegov osrednji del, njegova os, okoli katere so nanizane druge jezikovne prvine. Seveda je to slovnica, ki ni sama sebi namen, temveč nepogrešljivo sredstvo, ki naj omogoča slovenskemu učencu, da si bo avtomatično, pa vendarle inteligentno pridobil tiste prvine angleščine, ki mu bodo že v osnovni šoli omogočale slovnično in idiomatsko pravilno izražanje in mu bodo soliden temelj za nadaljnje jezikovno izobraževanje.
Način, kako bomo dosegli ta smoter, pa seveda ni odvisen samo od izbora slovničnega in drugega jezikovnega gradiva, marveč tudi in predvsem od tega, kako je učitelj to gradivo posredoval. Ta način je tako pomemben, da nikakor ne sme biti prepuščen samo pedagoški nadarjenosti in metodski izšola-nosti posameznega učitelja. V priročnik je vložila avtorica vse svoje bogato znanje in izkustvo ter izoblikovala v njem prijeme in načine, kako se je treba lotiti vsake obravnavane teme. Sestavila je tudi vaje, ki naj učenca privedejo po najkrajši poti do predvidenega smotra. Te vaje so tako načrtno sestavljene in tako smiselno razporejene, da bi jih le malokateri učitelj smel obiti ah jih spreminjati. Kar zadeva pravice do ustvarjalnega učenja, bi pripomnila, da je zanj ob predlaganih vajah dovolj priložnosti. Resničen uspeh pa je mogoč le tam, kjer so s solidnim in načrtnim delom najprej ustvarjene možnosti zanjo.
Kot dober učitelj motivira učence s tem, da jim napove, kaj jih namreava naučiti, tako tudi priročnik — učitelj in učiteljev svetovalec uvede vsako enoto s tem, da pove, kaj je osrednji slovniški problem, okoli katerega je zgrajena enota. To bo zlasti manj veščim učiteljem zelo pomagalo, ker bodo že tedaj, ko bodo začeli obravnavati novo enoto, imeli trdna tla pod nogami. V priročniku pa pogrešam navodila in vzorce za fonetske in tonetske vaje. Osvajanje pravilne izgovorjave, stavčnega ritma in intonacije je zelo počasen proces, ki potrebuje nenehno pozornost in aktivno vajo. Brez navodila bo le malo učiteljev delalo fonetske vaje in najbrž jih je tudi malo, ki bi take vaje znali sami sestavljati.
Novost pri ENGLISH 2 je serija diagnostičnih testov, k vsaki enoti po eden. Njihov namen je, da učitelju pokažejo, koliko se mu je posrečila obdelava posamezne enote. V bistvu so zelo preprosti in nezahtevni, a tako smiselno sestavljeni, da bodo brez dvoma dosegli svoj namen. Ugotavljanje učiteljeve uspešnosti je novost v naši šoli, saj je doslej le malokateri učitelj v preizkušanju znanja svojih učencev videl tudi dosežke svojega dela. Diagnostični testi bodo prispevah k samokritičnosti naših učiteljev in s tem k izboljšanju njihovega -dela. Morda bi bilo dobro, če bi avtorica dodala testom še napotke za analizo in vrednotenje, da bi s tem postavila enotna merila, s katerimi bi bile možne tudi primerjave in raziskave v širšem, tudi republiškem merilu.
PESTRO IN DOMISELNO
Vaje v prvi izdaji ANGLEŠKIH VADNIC za osnovne
šole, zbrane ob koncu vsake enote, so bile namenjene za domače pismeno delo, v ENGLISH 1 in 2 pa sta avtorici vse take vaje prenesli v delovni zvezek — workbook. To je pravzaprav druga vzporedna učna knjiga, ki usmerja učenčevo delo v tisti dve spretnosti, za kateri v šoli ni časa, namreč, v tiho branje in pisanje. Pri skopo odmerjenem času za pouk tujega jezika v šoli mora učitelj vso šolsko uro izrabiti predvsem za razvijanje sposobnosti poslušanja in govora. Kajti v ti dve spretnosti usmerjeno delo je možno le, če v slušno — pogovornem pouku sodelujeta oba — učitelj in učenec. Tudi pri urjenju spretnosti branja in pisanja naj bo zraven učitelj, vendar ju vadi lahko tudi učenec sam. Zato. morajo biti domače vaje sestavljene tako, da utrjujejo znanje gradiva, predelanega v šoli, da razvijajo spretnost razumevanja pisane besede in spretnost pisanja v vseh njegovih komponentah, od znanja pravopisa do samostojnega sestavljanja in vezanja stavkov, in končno, da pritegnejo k delu učenca, kadar nima učiteljevega vodstva in spodbude, ki je je posameznik deležen v skupnem delu z razrednim kolektivom.
Workbook k. ENGLISH 2 ustreza vsem trem zahtevam.
Posamezne naloge so po načinu, kako so sestavljene, izredno raznolike in kažejo vehko domiselnost in pedagoško znanje avtoric. Vsaka od vaj navaja učence k natančnemu razumevanju napisanega besedila, ko uporablja znane elemente v vedno novih kombinacijah. Večina vaj so vzorčni drili, ob katerih učenec z vstavljanjem, dopolnjevanjem, odgovori in s transformacijami vadi spretnost pismenega izraza. Poudariti moramo, da so vaje, tudi kadar so v obliki drilov, vedno situacijsko žive. Zato bodo pripomogle tudi k boljšemu govornemu
izražanju, čeprav jih učenec piše, saj so jezikovne spretnosti med seboj odvisne. Zaradi svoje situacijske vezanosti so vse vaje zelo blizu učenčevemu doživljanju njegovega okolja in interesov, zato se jim bo odzval spontano in naravno. Mnogo vaj pa je sestavljenih tudi tako, da izzivajo učenčevo sodelovanje s tem, da ga silijo k razmišljam!, izbiranju in kombiniranju.
Štirim stopnjam vsake enote je dodana še skupina vaj, kije, kot kaže naslov, diagnoza znanja pa tudi inteligence. Tem vajam sta avtorici odvzeh togost formalnega testa z izbiro tipov vaj. Za razhko od pretežno vzorčnih vaj v štirih stopnjah, ki utrjujejo določene strukture, se mora učenec v vajah, zajetih pod naslovom How Good Is Your English, odločati za tak ali drugačen vstavek, za pravilnost ali nepravilnost kake trditve, izbirati mora med dvema možnostma, ki nista iz istega jezikovnega področja, razvrščati mora besede po pomenu, skratka, znanje mora pokazati, ne pa ga šele pridobivati. Tudi ti testi dajejo učitelju možnost diferenciacije pouka in prilagajanja dela zmogljivosti razreda in posameznih učencev. Istemu namenu rabijo tudi dodatne vaje in drili na koncu zvezka.
Delovni zvezek je organsko dopolnilo k učbeniku, ki bo učence navajal k pravilno organiziranemu domačemu delu, učitelju pa bo zelo olajšal pre-veijanje in popravljanje napak.
ENGLISH 2 je z delovnim zvezkom, priročnikom za učitelja in magnetofonskim trakom odličen učbenik angleščine, ki kot malokateri, tudi zunaj naših meja, ustreza vsem zahtevam modernega pouka jezikov za to starostno stopnjo in omogoča tudi v manj ugodnih razmerah didaktično pravilno in zaradi tega uspešno delo.
FEDORA UMEK
Nova razstava v slovenskem šolskem muzeju
Ob letošnjem dnevu republike bo pripravil slovenski šolski muzej tri manjše razstave, in sicer: Ob 250-letnici rojstva Štefana Kuzmiča, Goriško in istrsko begunsko šolstvo v 1. svetovni vojni in Gentilejeva šolska reforma.
Prva, manjša razstava bo prikazovala življenje in delo prvega najpomembnejšega prekmurskega protestantskega pisca Štefana Kuzmiča, ki se je rodil pred 250 leti v Strukovcih v Prek-muiju. Podobno kot Primož Trubar je tudi Kiizmič dal svojim prekmurskim rojakom prve knjige za šolo v domačem narečju. Služboval je na Madžarskem v manjših krajih, v Nemes - Csou in Surdu, kjer je takrat živelo precej Slovencev — protestantov, ki so ušli preganjanju. Med njimi je KUzmič ohranjal slovensko besedo in vezi z rojaki v stari domovini.
Druga, obsežnejša razstava bo vsebovala dokumente in številno slikovno gradivo o delovanju slovenskih šol v večjih begunskih taboriščih, kot so: Bruck ob Litvi, Steinklamm, Gmuend, Wagna, Stmišče pri Ptuju in v manjših begunskih naselbinah na Češkem, Moravskem, Nižje Avstrijskem in Štajerskem. Razstava bo obsegala čas od 24. 5. 1915, ko so bila v slovenskem časopisju objavljena prva poročila o beguncih do konca vojne 1918 ali do razpusta primorskega begunskega taborišča v Stmišču pri Ptuju dne 31. 1. 1922. Ko je izbruhnila vojna z Italijo in je nastala soška fronta, so avstrijske oblasti izseljevale civilno prebivalstvo z vojnega območja. Izseljenih je bilo okrog 80.000 Slovencev. Nekateri pred vojno ustanovljeni slovenski učni za-
vodi so se iz ogrožene Gorice preselili skupaj z učitelji in učenci v varnejše kraje v notranjosti Slovenije, po begunskih taboriščih pa je bilo ustanovljeno za naše otroke več rednih ljudskih šol, ustanovljene so bfle obrtne šole, zaposlovalni tečaji, strokovni tečaji, otroška zavetišča in otroku vrtci.
Z razstavo o begunskem šolstvu je povezana tudi manjša razstava ob 50-letnici Gentile-jeve reforme, ki je bila uzakonjena 1.10. 1923. Ime je dobila po takratnem prosvetnem ministru, fašistično usmerjenem filozofu Giovanniju Gentileju. Ta reforma je do leta 1926 spremenila postopno vse slovenske šole v italijanske, z njo so Slovenci izgubili še tiste svoje šole, ki so jih v povojnem obdobju s težavo obdržali.
Razstava bo odprta 27. novembra, ob 11. uri v prostorih muzeja.
TATJANA HOJAN
A


ESrlCf
1

Portreti
Tovariš iz administracije, ki je ob šefu ponižen kot psiček, na stranke pa laja kot pes
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN
KULTURO
RAZPISUJE ZA UDELEŽBO NA POLETNIH TEČAJIH ZA UČITELJE V LETU 1974
naslednje štipendije:
1.	enomesečno štipendijo za udeležbo na poletnem tečaju francoskega jezika v Belgiji;
2.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju bolgarskega jezika;
3.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Pragi;
4.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju češkega jezika v Brnu;
5.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju slovaškega jezika v Bratislavi;
6.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju danskega jezika;
7.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Sevru, od 15. januarja do 5. februarja;
8.	štiri enomesečne štipendije za udeležbo na tečaju fran-coskega jezika v Besanconu;
9.	dve dvomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju francoskega jezika v Grenoblu;
10.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju italijanskega jezika v Perugi;
11.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju madžarskega jezika;
12.	šest enomesečnih štipendij za udeležbo na tečaju nemškega jezika v Leipzigu;
13.	dve enomesečni štipendiji za udeležbo na tečaju poljskega jezika v Varšavi;
14.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju romunskega jezika v Sinaji;
15.	pet enomesečnih štipendij za udeležbo na tečaju ruskega jezika v Moskvi, od 1. do 31. julija;
16.	več enomesečnih štipendij za udeležbo na različnih tečajih ruskega jezika med šolskim letom;
17.	enomesečno štipendijo za udeležbo na tečaju „Modema Švedska41 na Švedskem;
18.	pet enomesečnih štipendij za udeležbo na tečajih angleškega jezika v Veliki Britaniji;
19.	tri enomesečne štipendije za profesorje nemškega jezika za udeležbo na poletnih tečajih v Zvezni republiki Nemčiji;
20.	enomesečno štipendijo za izpopolnjevanje znanja nemškega jezika za profesorje negermaniste v Zvezni republiki Nemčiji.
f	:-------------------n
Prosvetni delava se izpopolnjujejo ob prebiranju
svojega glasila!
v	_________ v'
UČITELJ BREZ UČBENIKA - KAKOR KOVAČ BREZ KLEŠČ
Ljubljana, gimnazija s pedagoško smerjo, staro kamnito stopnišče, kabinet za zgodovino in zemljepis in črnolaso dekle. Skozi ozko odprtino v vratih je pritovorilo srednjo Evropo vrisano na papir. Počakala sva, da je druga vžigalica v njegovih rokah zagorela in se lotila zadeve. Brez splošnih vprašanj na več ali manj splošne teme! V začetku pogovora bi bila misel prof. IVANA KRIŽNARJA opozorilo; v slabi uri se je spremenila v obžalovanje. Najpomembnejše je vedeti, kaj pravzaprav želiš - potreben je sistem.
„Tudi naša pedagoška vodstva bi morala vedeti, kaj želijo in kaj je mogoče narediti. Sistematično uresničevanje mora imeti pred seboj perspektivo. Izogibati se moramo naglice. Tako bi lahko dosegli tudi pri pouku narodnoosvobodilnega boja pri predmetu zgodovine večjo kakovost. Mi pa si pogosto želimo prehitrih rezultatov ...“
Svojo .radovednost' je namenil zgodovini NOB. Bil je med partizani; vsi v njegovi družini so bili v gozdovih. Živel je v generaciji z jasnimi smotri. Ljudje so vedeli, kaj hočejo. Smotri so ostali jasni tudi danes Hočemo, da bodo v resnici delovni ljudje odločali in da bo to odločanje v njihovo korist. Hočemo svobodno osebnost, svobodnega človeka, svoboden narod, napredek - socialistične odnose.
„Zdi se, da današnja mladina nima pred seboj jasnih smotrov. Premalo ve, da samo delo ustvarja in da je temelj za splošni napredek družbe. Srečo išče zunaj tega. Od tod tudi nekatere nejasnosti. Premalo opozarjamo na tisto, za kar se moramo bojevati - si prizadevati Kljub vsemu vemo, da se tudi mladina lahko navduši za določene smotre, toda smotri morajo biti povsem jasni. Ne gora resolucij in precej manj uresničitev v praksi, v vsakdanjem življenju. Mladi potrebujejo zglede!"
Sledim njegovemu pojasnjevanju, ko zatrjuje, da ima predmet zgodovine zelo pomembno vlogo pri prebujanju zavednosti ljudi. Toda omenjena vloga bi morala postati na naših šolah še pomembnejša Dijaki morajo iz konkretnih problemov spoznavati določene zakonitosti. Profesor Križnar, ki poučuje tudi predmet, Temelji družbene ureditve', kamor sodi poglavje o gibalnih silah družbenega razvoja, ugotavlja: ..Povzetke iz določenih poglavij sociologije dojemajo dijaki zelo težko, če ne poznajo zgodovinskih osnov družbenega razvoja. Gre za spoznavanje materialnega razvoja sveta in dmžbe in s tem v zvezi za dialektično povezanost. Ne gre za to, da se dijaki naučijo nekaj podatkov s kupom letnic. Faktografija v šolah se opušča. Dijaku je treba prikazati silnice, ki so vplivale na določen problem in njihov obseg. Profesor Križnar meni, da je to osnovni namen pri poučevanju zgodovine.
Dovoliva si nekaj konkretnosti.
Hočem spoznati njegovo vsebino med pedagoškim in raziskovalnim delom. Ni mi težko razumeti, da je oboje tesno povezano. Raziskovalnega dela tudi potem, ko ni več služboval na inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, ni povsem opustil. Sicer pa, saj mora biti življenje eno samo raziskovanje.
..Opaziti je, da prihajajo učenci iz osnovnih šol s slabim znanjem zgodovine. Verjetno se v osnovni šoli pogovarjajo o mnogih zgodovinskih problemih, iščejo rešitve, ob tem pa je premalo trdnosti in vztrajnosti. Zgodi se, da učenci ob takem delu ne spoznajo niti osnovnih zgodovinskih dejstev.
Štefan Kuzmič
Ob proslavljanju 250. obletnice rojstva
Letos praznujemo 250. obletnico rojstva pomembnega prekmurskega učitelja, buditelja slovenstva in protestantskega pisca Štefana Kiizmiča, ki je aktivno in vsestransko deloval vse življenje med svojimi rojaki v slovenskih naselbinah na Madžarskem.
Štefan KUzmic se je rodil leta 1723 v prekmurski vasi Strukovci, ki leži ob potoku Le-davi, 14 km severozahodno od Murske Sobote. Natančnejših matičnih podatkov o njegovem rojstvu in otroštvu ni, ker so bUi po vsej verjetnosti v dobi rekatolizacije uničeni ali pa so se izgubili.
Osnovno šolo je obiskoval v Ivanovcih (Sv. Benedikt v Prekmurju) in Radgoni. Leta 1733 je prišel v višjo evangeličansko šolo (ali evangeličanski licej) v Sopron, odtod pa leta 1739 v Gyor in pozneje v Bratislavo, kjer naj bi končal teologijo. Iz dokumentacije, raztresene po župnijah in arhivih, je moč ugo-
toviti, da se je prav v Bratislavi v prvi polovici 18. stoletja izšolala prva pomembna skupina prekmurskih protestantskih šo-lancev, ki je s svojim delovanjem pozneje bistveno vplivala na kulturno in nacionalno usmerjenost panonskih Slovencev. Ti šolanci so bili pozneje večinoma vsi duhovniki. Med njimi so predvsem:	Adam
Berke. Štefan Kuzmič, Ivan Balažič, Mihael Gomboši, Jurij Kučan, Miahel Bakoš in Mihael Lepoša.
Dr. Pusztay, evangeličanski župnik v Šurdi, meni, da je KUzmič najbrž študiral tudi na nemških univerzah v Witten-bergu in Halle. To je tudi možno, saj je poleg materinščine še zelo dobro obvladal nemški, grški, latinski in madžarski jezik.
Po uspešno končanem šolanju je KUzmič ostal nekaj let v Požunu, po vsej verjetnosti kot vzgojitelj v licejskem konviktu in tako ostal na Madžarskem.


Njihovo znanje zgodovine je nekaj meglenega. Dejstva in me-: tode raziskovanja morajo biti konkretnejše. Družboslovje le
zati vzroke, ki so privedli do razpada stare Jugoslavije in ne samo potek dogodkov. Opisi z mnogimi datumi zagotavljajo
Za zgodovino v četrtem razredu gimnazije nimamo primernega učbenika Profesor je primoran posredovati predavanja tako, da si jih lahko učenci zabeležijo. Morda bi bilo treba spremeniti učni načrt tako, da bi v četrtem razredu gimnazije obravnavali samo drugo svetovno vojno in povojni razvoj. Kljub vsemu ... potrebovali bi učbenike in priročnike. Učne načrte velikokrat spreminjamo; potrebno bi bilo vedeti, kaj pravzaprav želimo. Brez učbenikov smo kakor kovač brez klešč!"
Razmišljava o novem učnem načrtu za poučevanje zgodovine na gimnazijah. Največ problemov je vtkanih v obseg učnega načrta. V novem učnem načrtu so navedene učne teme, ki za prve tri razrede ne obsegajo niti šest strani Za četrti razred je navednih tem za več kot šest strani. Ob enakem številu ur v vseh razredih postane ta podatek pojem nesorazmerja.
Na žalost se metoda poučevanja zgodovine še ni bistveno spremenila. Za poglabljanje imamo premalo časa. Ostaja nam možnost, da v frontalni pouk vključujemo prebiranje najrazličnejših zgodovinskih virov, da z dijaki razpravljamo ...
J1-
je v šoli premalo. Vse to je lahko tudi zaskrbljujoče, čeprav pravimo, da smo osnovno šolo reformirali.
„Sistem mature nas temu, da kljub pomanP časa obravnavamo nat«) osvobodilni boj precej meljito. Primorani pa srno hiteti. In spet: za poučč zgodovine NOB nimamo O' nikov. Kako naj učitelj r(t osemdesetih urah pouka, Ukor jih je na voljo v šoV letu? Naj se omeji na pK dogodkov (enciklopedično nje!) ali m neke ključne bleme? "
Sprašujete me, kdaj je V'
dA
za /» od
Oc Va SV' 4 te
zadovoljen s svojim Kadar ugotovi, da so dijaki do določenih znanj ,'l< v idejnem pogledu sprejel svoja. Ta spoznanja jin[ smejo biti vsiljena. Na po1 dejstev morajo dojeti bisV Tega ne smejo imeti za tu tič no propagando, pač pa rajo biti za te težnje tudi', pravljeni zavzemati se ose' J Mnogokrat poudarjamo ^ /7 formalne strani, ne pa resni® ^ interesov. Kaj so sploh ® resi? Govorimo o idejnosti pouku. Kdaj se bo ta idep začela dosledneje uresničen šoli in vsem družbenem Ijenju? “
Dijake je treba navajati ^
na to, da študirajo sodobne! bleme dmžbe in sveta, v \ rem živijo. Dijaki gimnatti pedagoško smerjo v Ljubi dobivajo tedenska poročil11 rtv. Razmnožijo jih za vse
rede in jih obravnavajo v
j k
skem klubu OZN. Učitelji imajo na voljo le širok učnil gram in skromno število u® ur.
ni tako preprosta zadeva, kot si nekateri v osnovni šoli predstavljajo. Torej... pouk v osnovnih šolah je preveč zapleten!"
Te misli je mogoče razumeti tudi tako, da pri pouku zgodovine v osnovnih šolah majka sistem dela. Včasih je obravnavana snov prepuščena osebni volji, odnosu učitelja do določenega poglavja v učnem načrtu.
„Pri pouku zgodovine v osnovnih šolah je treba prika-
Leta 1751 je bil v ,,hiresnyoj artikulariskoj fari" v Nemes-Csoiu v Sopranski županiji kot učitelj ali rektor scholarcha (šolski rektor). Tu je tudi pričel s svojim literarnim in pedagoškim delom — sestavo učbenikov. Toda kot rektor ni ostal dolgo. V Nemes- 'soju je bil tri in pol letu. superintendent Ne-meth Samuel ga je 26. maja 1755 posvetil za duhovnika in istega leta je že postal pastor v Šurdu v somogyski županiji na Madžarskem, kjer je bila tedaj slovenska naselbina.
Življenje mu ni prizanašalo. V obširnem latinskem nagrobnem napisu beremo, da je Kuzmič v mladosti dvakrat komaj ušel smrti, trikrat pa tolovajskim rokam. Požar mu je uničil tudi hišo v vasi Patro. S hišo je zgorela uidi skoraj tretjina abecednikov in precejšnja knjižnica. Bolan na pljučih je umrl 22. decembra 1779 v Šurdu, star 56 let.
Ze kot učitelj je leta 1752 izdal „Slovenski mali katekizem" (Szlovenszki mali katekiz-mus). Naslednje leto je izdal „Slovenske abecedne in računske knjige" (Szlovenszke abe-cedszke knige i racsunszke kni-
Foto: S. Teršek
samo skorajšnjo pozabo. Potrebno bi bilo pokazati, da je imela Komunistična partija med NOB resničen stik z množicami, kot ga ni imela prej niti pozneje. Interesi KPJ so se resnično v celoti pokriti z interesi ljudstva. Na teh osnovah je lahko zrasel množični odpor ljudstva. V osnovnih šolah bi bilo treba prikazati tudi najrazličnejše oblike tega odpora — pobudo ljudskih množic. Vse to je pri nas preveč pozabljeno. Nekoliko bolj je obdelan okupatorjev teror. Rast, širjenje, množičnost, potek in značaj NOB - ljudske revolucije, tega
z
K
v
ge). Ob požaru mu je zgorela skoraj tretjina teh učbenikov.
Ohranjeni sta dve Kiizmičevi deli, o štirih (dveh slovenskih in dveh madžarski aritmetiki ter knjigi z naslovom Colognia -pogovori, o sedmih veroizpovedih, pa vemo kvečjemu le to, da jih je napisal, in sicer iz omembe v latinskem epitafu in iz pričevanja Jurija Hrabovszkega (Presbyteriologia 1816, šopron-ska licejska knjižnica). Preseneča pa nas ugotovitev, da nobene teh dveh ne navaja Mihael Bakoš, Ktizmičev neposredni naslednik v Šurdu, medtem ko obe ohranjeni knjigi beleži l letnicama in krajem izdaje (Štefan Barbarič). Morda jih ne omenja zato, ker so šolski učbeniki in nimajo kake tesnejše zveze z nabožno literaturo.
Leta 1754 je v Halle anonimno izdal „ Vore krsztzanszke kratki navuk" (Kratki nauk krščanskega verovanja). Avtorstvo tega dela je izpričano v predgovoru „Novega zakona". Da se je lotil tega dela, navaja v predgovoru pomanjkanje duševne in duhovne literature. Delo obsega 274 strani. V njem je
zbral odlomke iz sv. pisma, po Lutrovem Malem katekizmu podaja v šestih delih krščanski nauk, na zadnjih 30 straneh pa objavlja molitve in 19 iz nemščine prevedenih pesmi.
Kot duhovnik je Kuzmič za svoje rojake prevedel iz grščine še Novi zakon in ga izdal leta 1771 v Halle. Zanimanje Prekmurcev za to delo je bilo tolikšno, da je prevod doživel kar pet izdaj (1771 Halle, 1817 Posun, 1848 Koszeg skupaj s Trplano-vimi Psalmi, 1883 Dunaj, 1928 Beograd-Zemun). S tem prevodom je KUzmič položil, kot trdijo literarni zgodovinarji, temelj domačemu jeziku, prekmurskemu narečju, obenem pa zaoral v slovstveno, duhovno in slovnično področje veliko in mogočno brazdo. Ta prevod je nedvomno največja in neprecenljiva velika kulturna zakladnica jezika ljudstva med Muro in Rabo. Nekateri trdijo, da je Kuzmič prevajal tudi Staro zavezo.
Poudariti moramo, da še ni opravljena raziskava protestantizma v Prekmurju in posebno ne naših zamejskih protestan-
.......................d p
r
tov, kakor tudi ni še poV> 1 raziskana zgodovina šolstvu r pedagogike v Prekmurju. V6'. r dokumentacije in dragocem s gradiva s podatki je še po ral\ r arhivih na Madžarskem, ki b\ 1 bolj pomagali osvetliti pA s stantizem v tem delu Slovet s
1
Okoli 24.000 slovenskih P 1 testantov je takrat ostalo; ' Madžarskem, ki so govorili •' ' vensko, toda niso imeli sva 1 slovenskih knjig, razen kolti < so uporabljali knjižice iz K6 I ske in Hrvaške; zato so neW s prekmurski' izobraženci zA ] pripravljati dela v domač® 1 ljudstvu razumljivem narečji '• jeziku.
Z gotovostjo lahko sklepa 1 in trdimo: to, kar je Prm ,' Trubar za Slovence, je Štm 1 Kuzmič za Prekmurce. V sF in verski vzgoji je videl moA napredek in kulturni dvig n jega ljudstva, zato je posf vse svoje življenje pomoti, izobraževanju toliko let zati\ nega ljudstva v matični doA vini in v madžarskih sloveni naselbinah.
FRANC KUm
STRAN 7
fosteng. ^ 'p zašilo.
25 f tarifi nart1 ecej srno učef no ti' f rat* ika, šob i prt čno čne
ODRASLI TAKO, KAKO PA Mf
Izredno kritično so se dijaki koprske gimnazije pogovarjali o tazliki med besedami in dejanji.
,, V puberteti pride do krize v - °dnosih med mladostniki in od-^limi. Otroci, ki pravzaprav !>iso več otroci, ampak postajno odrasli, začutijo močno težnjo po samostojnosti in se jtečno pogosteje upirati željam, hotenjem, zapovedim, zahtevam odraslih. Splošno razširjena te tradicionalna metoda avto-i bratskega „vzgajanja“ ali usmer-je l\ Janja otrok s pomočjo ukazov,
dir''	.......
•o
inj l[
rejfi
jirt
poi
drugo vrednoto upravičene in katere ne.
Razlikovati začenja tudi to, katere zahteve, pravila, obveznosti veljajo za vse ljudi in katere skušajo nalagati le njemu, medtem ko se jih sami ne držijo.
Vzgojiteljeva avtoriteta, posebno v mladostnikovih očeh, je zelo odvisna od tega, s kolikšno resnostjo in doslednostjo se sam drži načel, vrednot, norm, ki jih oznanja. Mladostnik pa bo pripravljen sprejemati in izpolnjevati zahteve le tedaj, če vidi v vzgojitelju avtoriteto. Nikakor ni dovolj, da so vzgojiteljeve zahteve do mladostnika same po sebi razumne in vrednostno dovolj utemeljene. Mladostnik se bo vselej vprašal, koliko te zahteve sam vzgojitelj jemlje resno, torej, kakšen je njegov odnos do ustreznih vrednot, norm, dejanj.
Avtoriteta odraslega - tista prava, racionalna in moralna avtoriteta — splava po vodi, če se besede in dejanja razhajajo. S tem pa odrasli izgubi možnost pozitivno vplivati na mladostnikovo vedenje in prepričanja, mladostnik pa zato pogosto ne glede na svarilne besede svojih vzgojiteljev zdrkne v različne socialno nezaželene oblike vedenja, v škodo sebi in drugim.
ALI ODRASLI DELAJO TAKO, KOT GOVORIJO?
2ahtev, prepovedi, ki jih postavi l °drasli, otrok pa se jim poslušno podredi, če noče biti kazno-Van, začne v tem času izgubljati svojo učinkovitost. Ker otrok v tem času ne postaja podoben nsrt odraslim le po postavi, ampak za P, tudi po različnih duševnih spo-pa 1 sobnostih, ga žene povečana udi j težnja po samostojnosti, zače-osei Ja se čutiti bolj odraslega in j si bolj sposobnega, da ravna neod-,sfiid 'Osno in samostojno. Zelo se mu ,h r tez vij e sposobnost abstraktnega wStn mišljenja, kar mu omogoča prvi ideji ''Pogled v mišljenje in čustvo-cefi Vanje ter težnje odraslih. Posta-I Ja sposoben razumsko razliko-Vati, katere zahteve, zapovedi, Prepovedi, ki mu jih dajejo od-■ati f,i tesli, so razumno utemeljene in violi Ill0raIno ^ estetsko ah s kako
v JU
nafif jubi
vse1] v
telfi Inil -> d
JAN: O, sonce moje! Še eno • ^nce in še sonce in še son-ce... Sonce, sonce.
DUŠAN: Dobro, pa kaj hočeš zdaj? Boš premalal vse s to žolčno barvo?
JAN: Hočem? Imam!Ne ra-znmeš? Imamo! Eno veliko sonce, ki je doma tu nad streho
in drugo, ki je doma tu notri na podstrešju. To je zdaj naše!
MANJA: Poslušajta, kako čisto drugače se sliši sem promet z ulice - tako jasno in tako daleč. Ne doseže nas ropot. Kako lepo je tu! Vse, kar je zunaj, se nas ne tiče. Sami smo. Poslušajta, sami smo!
DUŠAN: Ja, in?
MANJA: Tebe pa človek ne more premakniti. Celo večnost smo se borili za to podstrešje -in zdaj, kakor da ni to nič, ko smo dosegli, kar smo hoteli.
DUŠAN: Saj, ravno to razmišljam: kaj bo zdaj drugače?
MANJA: Kaj bo zdaj drugače? ! Vsaj nekaj ur na dan bomo daleč od starih. Zadihali bomo svobodno.
JAN: (od daleč) — Prostor pod soncem potrebujemo. In zdaj ga imamo.
DUŠAN: Upam, da ti ne bo kakšno sonce padlo v vedro!
„JAN: Nič hudega! Bo ostalo za slabše čase. Za takrat, ko se bo starim posvetilo, da bi lahko tole kraljestvo za kaj „pa-metnega" porabili. To se pravi: „smotrno“, smotrno, smotrno bi ga uporabili. Vsaka stvar mora imeti svoj smoter.
MANJA: Vsaka, najmanjša stvar! To znamo na pamet in ne bomo pozabili. To nam je za popotnico v svet samostojnosti. Ampak, fanta, tu smo resnično samostojni. Zadihajta globoko. Celo uro na dan ali pa dve uri bomo 'preživeli brez strahu za svojo „neugnano“ rast. Poglejta, odrasla sem!
JAN: Ja, res! Do strehe se-žeš. Še malo pa bom verjel, da ima tvoja mama prav, ko pravi: Manja, neprestano se vedeš, kakor da imaš tri leta.
MANJA: Hočeš reči, da zamenjujem dva življenjsko važna pojma: rasti in odrasti.
DUŠAN: Če ju ne zamenjuješ, potem povej, kaj pomeni tvoje vpitje: odrasla sem!
MANJA: Prvič, nisem vpila, ampak sem se samo veselila in se bom še zaradi vsega, kar spada pod točko drugič: odrasti pomeni znati že na pamet, npr.: da ima vsaka stvar svoj smoter, zato moraš tudi ti stvari smotrno uporabljati, predvsem pa moraš smotrno izkoristiti svoj delovni in prosti čas. Odrasti pomeni znati že na pamet tudi to: spoštuj delo svojih staršev, kajti od njihovega dela živiš, pozneje pa ti bo ostalo opremljeno stanovanje in avto - vse to bo tvoje. Odrasti pomeni znati na pamet tudi to: bodi tovariški in uvideven do sosedov. Če moreš, jim pomagaj.
DUŠAN: Si končala?
MANJA: Lahko še nadaljujem, če hočeš.
DUŠAN: Če boš nadaljevala ali ne, bi rad vedel, kaj je v tem, kar si naštela, slabega? Se ti ne zdi, da imajo naši stari prav, če nam tako govorijo?
'"v
MANJA: Prezgodaj si me prekinil, Dušan. Naštela bi lahko še veliko stvari, ki jih odrasel človek že zna na pamet, ali pa jih je izumil že sam - a vsemu sledi najvažnejše!
JAN: Sledi sklep: odrasel -pomeni predvsem na vse lepe nauke, ki jih dajejo mlajšim, tisti hip pozabiti, ko bi se moral sam potruditi in se po njih ravnati.	1
DUŠAN:	Mislim, da sta
zdajle krivična.
MANJA: Pa nisva. Bom šla kar po vrsti. Smotrno izkoristi svoj delovni in prosti čas! Videla sem očeta in njegove prijatelje, ki so balinali na gostilniškem vrtu tudi v delovnem času. Spoštuj delo svojih staršev - ko sta dedek in pozneje tudi babica, umrla, so se oče in strici in teta za zapuščino skregali. S
teto še zdaj ne bi smela govoriti, ker nihče ne govori z njo. Je to spoštovanje dela svojih staršev? In še tisto - bodi tovariški in uvideven do sosedov. Če si zaželiš samote in miru pred sosedi na vrtu, posadi ob meji breze, ki hitro rastejo — in nič zato, če zato sosed čez nekaj let ne bo imel več na svojem vrtu zelenjave. Ne bo mu zrasla, ker bo imel preveč sence. — Tako je naredil naš stric. Želiš še kaj?
DUŠAN: Dovolj, dovolj. Mislim, da še nisem odrasel, ker sem v nekatere stvari še verjel in še vseeno verjamem.
JAN: Da delajo odrasli vendarle tudi tako, kot govorijo ... O, ohraniti moram tole sonce, ki mi je padlo v vedro, za
Pošteno ga je zašila- (kako pravimo in kako bi bilo v resnici) Darja Guzej, 6. c, osnovna šola Celje
tiste dni, ko boš hodil žalosten naokoli, ko boš iskal tu na podstrešju zatočišče pred novim bridkim spoznanjem - kao odrasli velikokrat ne delajo tako, kot govorijo.
Naša šola — linorez, Boris Pelko, 8 c. os. šole Stane Žagar, Kranj
PRIPRAVE MLADIH RADGONČANOV NA SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR
Tisti, ki so preživeli katerokoli vojno, so si ob njenem koncu neizmerno želeli, da se kaj Podobnega ne bi nikdar več ponovilo. Njihove želje so po na-yadi potrjevali v slovesnih izjavah diplomatski predstavniki nekdaj sprtih strani in taki, ki oti naj bi bili pokhcani za stražarje niiru v svetu. Toda pomagale niso niti želje niti slavnostna be-•efi sedila. Ljudje, pripadniki posa-rm nreznih držav in — še bolj — nosilci različnih ideologij so se prt spopadali vedno znova in se še >ef\ spopadajo. Zdaj smo, žal, spet Priča obnovljeni vojni na Bliž-
njem vzhodu. Na Bližnjem vzhodu živi narod, za katerega Ui vemo, koliko gorja je prestal, rvjj Moral je skozi preizkušnjo ne-irt človečnosti v nacističnih ta-(rt boriščih, moral je poizkusiti na sebi, kaj je to genocid. Toda prav ta narod je, ko so mu določili domovino, postal nerazumljivo napadalen. Kot da bi hotel ponoviti napake osvajalcev iz zgodovine, ki so po omamnih uspehih neslavno propadali. Najbolj žalostno pa je, ha dirigirajo simfonijam bojevanj malih narodov veliki dirigenti iz ozadja, dirigenti, ki tako radi poudarjajo, da hočejo srt samo mir, kot so ga vedno ho-ci[ teli — dokaz za to naj bi bile m ujihove slovesne izjave po kon-čanih vojnah — ne dopuščajo ■if Pa, da bi bili posamezni narodi i izpostavljeni krivicam. Seveda, J če osvajaš, in se hočejo zasužnjeni na osvojenem ozemlju
osvoboditi, je to krivica za osvajalca ... Kakšna logika!
Dovolj imamo izkušenj za trditev, da je mir nenehno ogrožen, pri tem pa so majhni narodi v naj večji nevarnosti. Zato je naša država med prvimi v svetu, ki brezpogojno zahteva trajen mir, za spore v mednarodnem življenju pa miroljubna pogajanja. Vendar, ker so na svetu vodstva držav s povsem drugačno miselnostjo, smo se zaradi etičnih razlogov dolžni opredeljevati za pravični boj vseh, ki so že dolga stoletja ali kratek čas podrejeni tujim silam. Predvsem pa se brezpogojno zavedamo, kakšne so v svetu sile in interesi, zato moramo misliti tudi na svojo varnost.
Jugoslavija je socialistična skupnost majhnih narodov, ki so si v ognjenem obdobju svoje revolucije priborili nadvse pomembni moralni vrednoti -bratstvo in enotnost. Zanju so veliko žrtvovali, zato ju čuvajo na vseh področjih in seveda tudi pri obrambi domovine. Varnost Jugoslavije je nedeljiva, zanjo so zainteresirani vsi njeni državljani. Če bo treba, se bodo zanjo bojevali kjerkoli na njenih tleh, ne glede na to, kateremu narodu pripadajo. To je temeljno načelo naše varnosti. Zato smo uvedli organizacijo obrambe, ki jo imenujemo splošni ljudski odpor. Vanjo so vključeni vsi, moški in ženske,
mladinke in mladinci, in po svojih močeh tudi otroci.
Pred nedavnim sem se pogovarjal o organizaciji splošnega ljudskega odpora v Gornji Radgoni, s tovarišema Zdravkom Stolnikom, predsednikom občinske konference Zveze mladine in Danilom Minko-vičem, poklicnim sodelavcem v poveljstvu partizanske enote. Prosil sem ju, naj mi povesta, kako je mladina vključena v obrambo domovine v domačem okolju. Povedala sta mi, da so mlade že v začetku, ko smo začeli uvajati to obliko pripravljenosti pri nas, vključili v ustrezno izobraževanje. Tako so uvedli pouk obrambe in zaščite v didaktični proces v šolah, ki pripravljajo mlade ljudi za gostince in slatinarje. Štiriletnih srednjih šol v občini ni. Podobno seznanjanje z vojaškimi in obrambnimi veščinami pripravljajo tudi za mladino, ki ni vključena v šole, torej za kmečko in delavsko. Pouk je na dovolj visoki ravni, tako da usposablja prihodnje kadre za partizansko enoto. Poudariti velja, da so v Gornji Radgoni dobro povezali aktivne in rezervne vojaške starešine z mladino. Dogaja se celo, da mladi pri akcijah, ki pomenijo praktično preizkušanje obrambne pripravljenosti, kot so na primer orientacijski pohodi, sami vabijo vojaške strokovnjake k sodelovanju. V takšnih akcijah so vedno zraven tudi graničaiji, s katerimi mladi tesno sodelujejo. Mladi civilisti ter vojaki se srečujejo na proslavah ob praz-
nikih in na športnih ter drugih V radgonski občinski skup-tekmovanjih. Precej teže pa je z ščini vedo, da bodo mladi ljudje neorganiziranim prostim časom za splošni ljudski odpor dobro
Foto: F. Modic
vojakov. Ko ti zapustijo prostore, v katerih sicer živijo, da bi po svoje preživeli ure, ki jim po pravilih pripadajo, se pravzaprav nimajo kam dati. Ne morejo se razvedriti, kot bi se želeli. Za to bi lahko kaj naredila Zveza mladine, vendar se za sedaj misli in besede še niso spremenile v dejanja.
pripravljeni le tedaj, če jih bodo vključevali v dejavnosti, ki jih je moč v vojaškem spopadu s pridom uporabiti. Zato se trudijo, da bi čim bolj razgibali športno življenje v celoti, posebno pa še borilne športe ter strelstvo in radijski amaterizem. Veliko so že naredili, radi pa bi še več, a kaj ko jim manjka denarja. Res,
stara pesem, toda na žalost jo moramo vedno znova ponavljati. Težave so tudi pri nabavljanju orožja, potrebnega za strelsko dejavnost. To je huda pomanjkljivost, saj je prav strelstvo temeljnega pomena pri usposabljanju mladih ža odpor. Poleg tega gre za privlačno dejavnost, toda navdušenje zanjo hlapi ob pomankanju denarja.
Morda bodo Radgončani imeli več sreče pri množičnem organiziranju taborništva. V Radencih taborniška organizacija že kar dobro deluje, drugod bodo morali storiti še marsikaj, da bo taborništvo zaživelo. Za zgled so jim lahko taborniki z levega brega Mure v severovzhodni Sloveniji, saj so dobro organizirani in predvsem blizu. V bližnji prihodnosti bodo organizirali tudi_ predavanja o raznih oblikah odpora proti napadalcu, o posebnostih vojskovanja ter o vojni tehniki, zlasti o novih orožjih. Predavatelji bodo diverzanti iz partizanske enote.
V občinskih merilih tako mladino uspešno vključujejo v obrambno pripravljenost, pri čemer ima nemajhen delež tudi upravni organ za narodno obrambo, niso pa čisto zadovoljni z odbori za splošni ljudski odpor v krajevnih skupnostih. Ti bi za mladino, ki živi na njihovih območjih, lahko naredili več, saj jo ,4majo pri sebi“, hkrati pa bi razbremenili osrednje organizacije, ki so najbolj zaposlene s pripravami odpora na občinskem območju.
J. H.
STRAN 8
\ 'p.r. rr.\' ~r,P r'
PROSVETNI DELAVEC
■* 0, • > ( ■!.;
St. 18 — 9. XI. 1!
18 -
SKUPINSKA SLIKA
FIŽOLČEK
Micika je bila najmanjša, zato smo jo klicali Fižolček. Ne samo da je segala večini komaj do ramen in da je bila-drobna.- Tudi plaha je bila. Ne vem, če je bilo čisto tako, spomin človeka v nekaterih podrobnostih tudi vara, toda Micike sem se zmeraj spominjala kot tiste, ki je hodila po prstih.
K Zlati kaplji je pristopicala po petindvajsetih letih precej odločno. Njeni koraki so bili še vedno drobni, a so trdo zapeli v veži, vrata pa je odprla na stežaj, kakor da bodo vstopili trije. „Zdravo!“ nas je pozdravila in vprašala: „Ste že vsi? “
Njen glas je bil ukazovalen in ves čas se mi je zdelo, da bi nas najraje postavila v vrsto in preštela. Očitno je bila vajena ukazovati. Kasneje nam je povedala:
„ Upraviteljica sem. “
„Koliko jih imaš na šoli? “ je hotel vedeti Janko.
„Šest, če ne štejem snažilke," je rekla Micika.
„Pa te ubogajo ... če ne štejem snažilke? “
,Nisem sitna," je rekla Micika ,Jlada pa imam red. “
Le kje se je vzela taka odločnost v tem plahem telesu?
Prav nič ni zrasla v teh petindvajsetih letih, kar je razumljivo, a se tudi zredila ni, kar je prav nenavadno. Njena vitkost pa je postala nekam žilava? Nosila je siv klobuk, ki je spominjal na čelado, zato je bila še najbolj podobna komandantu na vojaških manevrih. Siv klobuk in zložljiv dežnik v roki, s katerim je dajala poudarka svojim besedam. Tako je zamahovala z njim na levo in na desno, da sem jo zaprosila:
„Odložiga no, na polico, Micika, da bomo bolj varni!"
Včasih bi bila po prstih stopila do police in položila dežnik tako, da bi ga še videti ne bilo več, tokrat pa je vprašala:
„Temoti?“	•
In nazadnje privolila:
,Naj bo!"
In je od daleč zagnala dežnik med rute in klobuke, da so se razpršili kakor jata preplašenih kokoši.
Le od kod taka odločnost?
Danes sem prepričana, da je bila že od nekdaj v njej, da jo je podedovala po materi ali po očetu in da se je samo zavedala ni. Ni bilo priložnosti, da bi prišla z njo na dan.
Taka priložnost pa se je pokazala prvi dan, prvo uro, ko je iz šolskih klopi stopila pred tablo.
Sama nam je pripovedovala o prvem srečanju z učenci.
Bilo je nekje pod Gorjanci, na šoli, kakršnih je po naši domovini precej. Pet, šest učiteljic in ostareli upravitelj, cerkev in šola in
župnišče in krajevni urad na gričku, kakor da se stegujejo nad strehe navadnih hiš, in vsakdanje življenje, ki se nikoli noče povsem ujeti z zahtevami oblasti, ne cerkvene ne posvetne ne šolske.
Miciki so dali najslabši razred. Na vsaki šoli boste našli najslabši razred, ponekod si ga učitelji kar sami narede. Ampak ta, ki so ga namenili Miciki, je bil zares slab. Zaradi Munde, ki se je vsem upiral in ki je učiteljico, ki ga je z ravnilom krenila po prstih, odnesel na dvorišče in jo posadil v koprive.
Munda je bil na pogled dedec, ne otrok. Skoraj za glavo je bil višji od upravitelja m širok čez ramena. Doma je prestavljal vozove, v šolo pa je hodil samo zato, ker je moral, ker je sicer grozila denarna kazen. Saj veste, kako je z denarjem na mali kmetiji. Oddolžil se je tako, da je učiteljicam paral živce. Vse mogoče in nemogoče je počel v razredu, zbujal je smeh in veljal je za junaka.
Zelo netovariško, boste rekli, da so poslali našega Fižolčka prav v ta razred. Ampak taki smo vsi. Kar spomnite se!
Micika je vstopila kakor ptička, najbrž po prstih, in razred je najprej umolknil, to je bila radovednost, potem pa je zašumel. In Munda je vzel svinčnik in začel z njim tolči po klopi, takole v enakomernih presledkih. To je bila ena njegovih priljubljenih iger.
Micika ga je najprej opomnila.
Nič.
Potem ga je prosila.
Spet nič.
Nazadnje se je sklicevala na socialistično zavest, na tovarištvo in na Leninov izrek, ki je visel na zidu.
Še zmeraj nič.
Kaj pa je bilo temu telebanu za Leninov izrek, za tovarištvo in za socialistično zavest!
Micika je stopila k zadnji klopi, tam je kraljeval Munda, in mu ukazala, naj vstane.
Munda se je zares lenobno dvignil.
„Stopi k tabli!" je nadaljevala Micika.
In Munda se je v resnici premaknil. Spakljivo se je zibal in drsal s težkimi okovankami po gladkem parketu, kdove kakšno norčijo je imel v mislih. Miciki se je zdelo, da se fant prepočasi lomi, prijela ga je zadaj za hlačni pas in ga potisnila proti katedru. Ne posebno močno, pa vendar. ..
Kakor je bil Munda silak, posebno spreten ni bil. Ob nepričakovanem sunku mu je na gladkem parketu spodrsnilo, z nogami naprej se je zapeljal proti mizici z umivalnikom, ta se je prevrnila nanj in lavor, poln vode, seveda tudi. Munda je kakor polit kužek obležal sredi mlake.
Micika nam je rekla, da jo je bilo na smrt strah. Zadnjikrat v življenju se je bala, kaj bo. Toda razred se je zasmejal, tokrat Mundi, ne učiteljici, zasmejala se je še Micika in strah je minil. Munda se je molče pobral in zapustil razred. Nikoli več ni nagajal, še prijatelja sta postala z Miciko, saj ji je prinesel s trgatve košarico grozdja, kar se še ni zgodilo. Micika je imela pa tudi razumevanje zanj, saj mu ni pisala neopravičene zamude, ko je izostal, ker so kopali krompir, kar se na tej šoli tudi še ni zgodilo.
Nobenega vzgojnega načela ne poznam, s katerim bi se ujemalo Micikino ravnanje, zato ga ne bom ocenjevala. Kar sami sodite o njem. Res pa je, da je postal Micikin razred eden najbolj delavnih. In da sta Miciki v enem dnevu zrasla samozavest in ugled. In da so jo postavili za upraviteljico, ko je stari upravitelj odšel v pokoj.
,N^em sitna," nam je zatrjevala Micika, „rada pa imam red. “
Jaz pa iz izkušnje vem, da so najbolj strupeni prav tisti upravitelji, ki se hvalijo, da imajo radi red, in hkrati trdijo, da niso sitni.
MIHAELA SRŠENOVA
NEKAJ NADLOG IZ ŠOLSKIH NALOG
Bila je najpopolnejša patruljna ladja, kar jih je imela Zemlja. Na njej je bilo vse avtomatizirano. Moji podrejeni so samo nadzorovali kontrolne table drugih nadzornikov.
Hoteli so uničiti Zemljo, pa so si premislili. To bodo naredili Zemljani sami, ker se nenehno vojskujejo.
Ko bom general, se bom vozil s tankom orat njive. Naš traktor ne more orati ilovice.
Rad bi bil cestni pometač, ker ljudje odmetavajo vedno več vredne reči.
V mojem rojstnem kraju imamo dva gasilska domova, krave pa molzemo v drugi vasi.
Ko smo prišli v Ljubljano, smo si najprej ogledali leve, tigre in druge živali. Potem smo po mestu gledali ljudi. Bili so zelo krotki.
IVAN CIMERMAN
POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO
JUTRO V ŠOLSKI »ČUVAJNICI«
Kadar slišimo besedo čuvajnica, se takoj spomnimo čuvajnic ob železniških progah. Otroci in njih starši so ta pojem „ustoličili" in z njim poimenovali skupno sobo za učence, ki v ranih urah zaradi odhoda staršev v službo ne morejo biti sami. Študenta, ki je prva leta za skromen honorar hodil nadzirat učence, se je takoj prijel vzdevek „čuvaj“, ker res ni počel drugega, kot sedel in pazil, da se niso stepli.
Ker je imel fant tradicionalnemu pojmovanju čuvajske službe ustrezajoč nepristopen pogled, da so se ga otroci bali, je lahko vse svoje službene ure neovirano prebiral skripta, učenci pa so delali, karkoli se jim je zljubilo. Nekateri so še dremali, drugi so se mašili z ostanki zajtrka, nekaj jih je hitelo pisat naloge, le redkokdo pa je bil že toliko buden, da bi se mu ljubilo razgrajati.
Ko je študent diplomiral in odšel iz kraja, je „čuvajnico" bolj iz usmiljenja kot iz potrebe po tistih dinarjih prevzela upokojena učiteljica. Prišli so jo prosit z opravičilno pripombo, če bi ji vsaj za prehodni čas, dokler ne najdejo drugega, ne bilo odveč... Ona pa je ponudbo brez pripombe sprejela in sramežljivo zamolčala, da
vsako jutro pri oknu nostalgično opazuje učence na poti v šolo vse dotlej, ko ura odbije osem in ve, da ne bo nikogar več mimo.
Sama ni vedela, kako da je prvo jutro vzela s seboj knjigo, najbrž iz privzetega občutka, da gre pač v „čuvajnico". Položila jo je na mizo, a tam je ostala neodprta. Tudi stol se ni utegnil za minuto ogreti. Po svoji stari navadi je šla med učence. Začudeno so jo gledali, kot da je nekaj narobe, saj niso bili vajeni, da bi se jim čuvaj kakorkoli posvečal.
Toda čez nekaj dni je bilo učencem že kar prav, da jih je učiteljica iskala z očmi in besedo. Mnogi so se celo sami obračali k njej z izmišljenimi vprašanji, da bi jo zapletli v pomenek. Desetletna Darja je bila najbrž edina med njimi, ki jo je venomer le gledala, ne da bi se ji upala reči besedo. Na učiteljičino vprašanje, kako ji gre, se je begotno nasmehnila in povesila oči, kot da ji je toliko svetlobe od blizu za trenutek preveč.
Nekega jutra je prišla Darja brez šolske torbe. Čudno vznemirjena je sedla kot v usodnem pričakovanju nečesa hudega, čemur ne moreš uteči. Nobene besede ni spravila iz sebe. „Pustimo jo lepo pri miru," je rekla učiteljica, ko je potrkalo na vrata. Zunaj je stala zadihana ženska podplutih lic in s torbo v roki.
-	Pozabila je... Prosim, če jo pokličete za hip.
—	Darja, pridi! jo povabi učiteljica skozi režo vrat.
-	Neee! grozljivo vzklikne Darja, se divje vzpne, kot da hoče predreti strop, nato pa zviška trešči na tla.
Nenaravni krik s padcem je usekal kot strela v družino otrok, da je šokirana strmela v dekletce, zvijajoče se v krčih božjastnega napada.
—	Še to!... je zajokala ženska med vrati in se opotekla k otroku.
ŠOLSKA TRGATEV
Moram se pohvaliti, dragi prijatelj, da sem tudi tokrat imel prav. Mar nisem vedno zatrjeval, da bo imela naša šola svetlo prihodnost, ko se bo bolj povezala s proizvodnimi organizacijami združenega dela? In zdaj je napočila ta prihodnost. Ti boš seveda dejal, da je zadeva z mariborskim Agrokombinatom enkratni primer in da ena lastovka še ne prinese pomladi.
Ne moreš si predstavljati, s kakšnim „hura“ so sprejeli višji razredi vest, da bo prihodnjega dne odpadel pouk, ker bodo kolektivno odšli na trgatev. Z resnim delom je bilo konec. In kako nevoščljivi so bili tisti razredi, ki so morali ostati doma. Ni čudno, da naslednji dan tudi oni niso bili zbrani pri pouku, saj so v mislih spremljali sošolce na trgatvi.
Praviš, da lani nismo dovolili tistemu fantiču, da bi šel pomagat dedku, češ, dolžnost učenca je, da hodi v šolo, ne pa na trgatev. Le kako moreš primerjati oba dogodka, ti sploh ne veš, kaj je kolektivna akcija.
Da hi nihče vprašal staršev za mnenje, da so se otroci vrnili blatni do kolen, ker je prejšnjo noč deževalo in da so dobili enolončnico le tisti, ki so bili prvi pri kotlu, za druge pa je je zmanjkalo? Ne bodi malenkosten, mladino je treba osamosvojiti, utrditi in jo pripraviti za življenje.
Tvoji birokratski ugovori me pa res presenečajo. Pripoveduješ, kako naš tovariš svetovalec vedno prešteva opravljene ure, ki da morajo biti vse oštevilčene, in vztrajno opozarja, da je treba vsako zamudo nadomestiti. Prvič, tovariš svetovalec spreminja svoje mnenje o šolski administraciji, in drugič, ura trgatve je za učence več vredna kot uri matematike in slovenščine skupaj, pa če je tudi brez številke.
Tvoja pripomba o zapornikih
pa je prav zlobna. Trdiš, da ^.]1 morejo biti enakopravni, dok ne odslužijo kazni in da spl £k ni primemo, da so sodelo’> pri taki delovni akciji skupi" osnovnošolci in srednješolci. Piše bojiš, da bi lahko pobega Ijudj se motiš, ker so jih stražilif lahke . ličniki. Tudi z vzgojnega vidi datki ni bilo nič narobe, saj so 1 kulti precej molčeči, sicer pa N k samo nosili brente in opravi) o$irc težja dela. Včasih so že opot Svoje jali otroke, naj tako ne hiti od ker bi se tudi oni radi odda dosk nili, toda le kdo se ne bi? dru: Spominjam se, da si nek ditee sam želel, da bi tistega neprv nem prava iz tvojega razreda vi, miličnik v roke. Zdaj pašo tK .. tiči videli hkrati miličnike ^ zapornike čisto od blizu. Vzg ’aniz ni učinek ne bo izostal.	^
Menda sem te preprid ^n£ dragi prijatelj, da tvoji ugovi,stv
niso prav nič tehtni. Ne toži
izgubljenimi urami, pozabi1 neprimerno druščino v viti ^nl; gradu in skušaj razumeti, da 'av« tudi praktično delo važno, p sebno za mestnega otroka, slabo pozna kmečka opravil kul
Zato smo hvaležni Agro kot 'jljiv binatu, ki se je v stiski spomt kar naših učencev in je tako d0[ a,Urr storil za zbližanje šole in prd ®ie vodnje. Vse priznanje gre ti)» nko lokalnim prosvetnim oblastet ''gni ki so priskočile na pomoč s sv1 viši jo delovno silo in pomagale p1 rav uspešni organizaciji.	°sti
Najvažnejše je sodelovat ^ Koristno je, da so učenci
toliko ton pridelka, ki bi sio ^
Peše
propadel, še lepše pa je, da SO' r učili ceniti tudi telesno del!. Kadarkoli bodo potrebovali a ^ lavce, bomo vedno na voljo. ^
In ko bodo očetje primahi cijo domov s steklenico pekrčarv 0Š5 bodo našim otrokom sijale d dot od zadovoljstva, saj se bodo % vedli svojih zaslug za to znanV >ne nito pijačo.	1 na
VELIMIR BATINI Ka
AFORIZMI
si
dubi
2K
ost
Narodni molk je samo v Ribji republiki.
mogoč Ko je stopil razrednik v dt)-
Hat.
lavski razred, ga je našel pO' 1 r(i
klopmi.
Nc
iub:
Grobarji so nesmrtni zato, ker delajo revolucijo na pokopališču.
Gorje filozofu na' oslovi farmi!
'odi
5 di
Domovina: ne dovoli, da bi bili tvoji ljubimci - evnuhi!
Dajte mi armado, ki bo slekl vse druge armade!
Raketne glave naj kirurgi pri sadijo na vratove kroničnih g* neralov.
Vsak bančnik bi bil rad razrednik v delavskem razredu.
'Stj,
• K
Jezik topov ne rabi prev* jaka!	1
Medtem ko orli merijo višave, spodjedajo gosenice korenine.
Tisti, ki delijo svetove, pf ščajo v njih svoje hlapce!
IVAN CIMERMj
'Aii
Ob zasilnem ležišču na nekaj stolih je hlipaje lovila Darjine drg?f tajoče roke, ne meneč se za šolarje, ki so morali opaziti njen 0“| tepeža podpluti obraz.
-	Oh, ta divjak...	,
-	Kdo?
-	Moj nekdanji mož, Darjin oče. Sinoči se je spet napil in prt| divjal k nama.
-	In kaj hoče?
-	V zakonu z drugo nima otrok, pa si prilašča mojega, čeprdlf ga je sodišče prisodilo meni.
-	Kaj se ne morete zavarovati pred njim?
-	Kako, če pijan vdre v moje stanovanje? Uprli sva se mu lij vidite, kakšna sem. . . Sklicala sem sosede, da so ga spravili iz hišt a je še na cesti vpil, da bo že prišel do Darje. Tako je revica najbf mislila, da je prišel ponjo in je dobila napad...
-	Kako blagrujem te, ki naju gledajo, da imajo drugačne starše)
-	Morda res, a najbrž bi bilo tudi bolje, ko bi vsega tega ne bi\ videli in ne slišali...
—	Vem, a nisem mogla drugače. Oprostite!
—	Glejte, napad že popušča. Čez nekaj minut bo toliko pri sebi, da jo bom lahko odvedla domov. Morala bo pač izostati iz šole, ja§ pa iz službe. - Prosim, ne dajte se motiti.
—	Nič, nič, saj to ni šola. ..
Hotela je reči: Saj smo samo v ..čuvajnici", a ni mogla d<\
besede. Ozrla se je po učencih in zaskrbljeno pomislila: kako mak učitelji vemo, kaj vse morajo včasih naši učenci doživeti, še predet L z njimi začnemo nov delovni dan ...	ff*
JANEZ LAMPE
I. li
, da doH ’ spi 'elo'
Iz slepe ulice na amoupravno pot, kultura!
ZKPO mesta Ljubljana je postala družbena organizacija
volč-
iči.
iegfl
m
vidi so pa '■avi pon hiti >ddi di
Priznajmo, da je bilo vsestransko kulturno življenje naših .jjudi vseh slojev doslej v slepi ulici. V najboljšem primeru l^ahko rečemo, da se je razvijalo stihijsko, naključno. Po-'! jktki, ki so na voljo in veljajo za obide bogate palete vseh kulturnih prireditev, kažejo, da je sorazmerno malo ljudi, ki So redno deležni kulturnih dobrin in bi se čutili brez njih v Osiromašene. Boleče je, da prav ti ljudje, ki dajejo denar iz ' Mojega osebnega dohodka za kulturo našega človeka, nimajo °<1 tega nobene koristi. Pomanjkljivost vseh prizadevanj doslej je bila, kot kaže, v slabi organizaciji, razcepljenosti društev in nenadzorovanem „vrtičkanju“ kulturnih prire-neh ditev različne kakovosti, tako na amaterskem kot na poklic-Uem področju, z vi
O »d
'ke Kešitev iz slepe ulice je v '/zg, Sniziranosti delovnih moči,
I si bodo prizadevale, da bo iriČi k naš človek deležen kultur-T0yc'stvaritev naše skupnosti na 'oži, ^ področjih, da bo kulturo bi i ‘[Učno in ne le teoretično do-vin |al; v široko razviti mreži so-da *avcev — strokovnjakov, ki ), p do bogatili kulturno vzgojo zr, - Pomagali oblikovati občutek avil1 kulture z upoštevanjem ob-kot jjjivosti posameznih slojev. mit' kar je najvažnejše: omogočiti dot 'farno sodelovanje in soodlo-oroi % dehemega človeka pri tu ukovanju kulturne politike. štet Ogniti je treba delavski razred s sv1 višjo kulturno in izobrazbe-'e p1 raven in smotrneje uporabiti °sti čas delovnih ljudi. Na }val ^ko povedano: samoupravi, reši Je na kulturnem področju še sict ecei nebogljena, zagotoviti w j Pešcu razvoj do zrelosti... rfgh m so zahtevne naloge, ki si r;- j 'je zadala ZKPO mesta Ljub-'"e ob svojem preraščanju iz »štvene v družbeno organi-zhAijo, Tako nam je povedal v 'art eščeni in kritični besedi 24.
' ot lob ra na tiskovni konferenci ? a edsednik ZKPO mesta Ljub-mU >ne Viktor Konjar. Njena glav-' haloga jev organizaciji pove-rlPega in usklajenega posredo-Na kulturnih stvaritev na področjih kulture najšir-I*1 dojeni delovnih ljudi mesta pijane in njene okolice.
2lCPO naj bi bila nekak |°st, povezava med dobro fersko . poklicno dejav-. dj°, trdna vez in posrednica P m relaciji človek-kultura. povi program ZKPO mesta Dijane, ki je prav gotovo lodbuda za razraščanje kultur-e dejavnosti, obet za razvoj in
potrditev mestne zveze v prihodnosti, zajema delovanje na štirih glavnih programskih „ži-lah“: v organizirani skrbi za kulturno uveljavljanje v delovnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v vseh šolah in v strokovni pomoči amaterskim društvom, kijih povezuje.
Prvi sadovi tega prizadevanja mestne zveze so vidni: odprli so novo delovno mesto kulturnega referenta, ki organizira in povezuje kulturno življenje po tovarnah, oblikuje aktive itd. Predlagali so, da bi tudi pri krajevnih skupnostih stekle tovrstne kulturne akcije, pri zavodu za šolstvo SRS pa naj bi pri njegovi organizacijski enoti Ljubljana odprli delovno mesto referenta za .kulturo, ki bi delal na področju šolstva.
Živahno delovanje ZKPO mesta Ljubljane bo prišlo prav gotovo do izraza na zboru njene skupščine v mesecu decembru, kjer se bodo zbrale 20-članske delegacije iz posameznih občin. Te se oblikujejo v sodelovanju občinskih ZKPO, SZDL in sindikatov.
Ob slavnostnem odprtju prostorov Zveze kulturno prosvetnih organizacij mesta Ljubljane ter občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Ljubljana-Center v Mestnem domu smo bili deležni prisrčnega kulturnega sporeda v Šentjakobskem gledališču, ogledali pa smo si tudi likovna dela madžarskega kluba „Šandor Petofi“. To je bila hkrati tudi prisrčna zdravica ZKPO mesta Ljubljana na pot njenega novega, živahnega in bolj organiziranega delovanja na področju kulture. TEA DOMINKO
Slikarsko razmišljanje 1 1973, Aoyama Koju
RAZSTAVA GOTSKEGA KIPARSTVA V NARODNI GALERIJI
Med domačimi razstavnimi prireditvami je prav gotovo razstava gotske plastike na Slovenskem izjemna in pomembna obogatitev. Ljubljanska Narodna galerija je odprla prostore z izbranimi primeri plastike tujega in domačega porekla, razstava pa bo odprta vse do 30. decembra. Lahko bi dejali, da je morda prav gotika m Slovenskem tisto obdobje, ki je doslej kar najbolj dognano, tolmačeno in ovrednoteno v mnogih knjigah, kjer prednjačita med raziskovalci F. Stele in E. Cevc. Lahko bi tudi dejali, da so knjižne publikacije v marsičem „pripravile“ pot do gledalca, ki pa šele ob razstavljenih umetninah lahko dobi polno predstavo. Razstava je bila najavljena že prej; to pomeni, da ni šlo le za izbiranje in razvrščanje razstavnega gradiva, pač pa tudi za restavratorska dela, ki so pripomogla, da se je ohranilo marsikatero umetniško izročilo. Razstava pa nam odpira spoznanje, da slovenski umetniški prostor v času gotike nikakor ni bil tako obroben, zaostal, kot je to ponavadi v zavesti — kljub temu, da smo bili na obrobju srednjeevropskega prostora. Mnoge posamezne umetnine pa dokazujejo, da jih upravičeno postavljamo v krog pomembnih evropskih dosežkov. To je potrdila tudi razstava „Umetnost v Jugoslaviji od prazgodovine do danes“ v Parizu 1971. Razstava v Narodni galeriji je skrbno pripravljena in odbrana, plastika je sistematično razvrščena, tako da omogoča preglednost in zaokroženost različnih časovno izraženih oblikovanj in šol Razstavljeni so kipi in reliefi od viteške gotike pa do meščanskega realizma gotskega kiparstva in do pozne gotike, ki že vsebuje nekatere elemente preporoda. Na razstavi je blizu 160 del, ki v svoji sedanji ohranjenosti pričajo o živorodni umetniški preteklosti. Šolam je na voljo strokovno vodstvo po razstavi, vodniki pa znajo razlago prilagoditi starostnim stopnjam.
ŠOLARJEM ČIM VEČ KNJIG
Letošnjega 16. oktobra je bila v Ljubljani skupna seja odbora Zveze bralnih značkarjev Slovenije in uredniškega odbora zbirke Moja knjižnica, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. Seje so se udeležili književnik Leopold Suhodolčan kot predsednik odbora ZBZ, predstavniki založbe Mladinska knjiga, Pionirske knjižnice iz Ljubljane in Pionirske knjižinice iz Maribora ter drugi.
Glavna tema dnevnega reda je bila, kako oskrbeti vse naše šoloobvezne otroke s kakovostnim berivom, posebno s knjigami, ki jih le-ti potrebujejo po programu tekmovanj za bralno značko.
Zanesljiv svetilnik za pravilno usmeritev pri izboru najustreznejših literarnih del za učence in učenke osemletk je novi učni načrt za osnovno šolo; letos ga je izdal in založil zavod za šolstvo SR Slovenije. Pravkar omenjeni učni načrt obsega - poleg drugega — tudi razredne sezname literarnih del za domače branje od 1. do 8. razreda. Komisija, ki je sestavljala ta program - v njej je sodelovala tudi ljubljanska Pionirska knjižnica - je pri kritičnem izboru upoštevala predvsem literarno estetski vidik in psihološke možnosti v razvoju otroka za dojemanje prebranega; stremela pa je tudi za tem, da bi ob dovolj širokem izboru zadostila vsem potrebam osnovnih šol in mladinskih knjižnic. Poudarjeno je bilo, naj bi vključile šole v „bralno“ vzgojo tudi starše, in sicer s pedagoškimi pogovori na rednih roditeljskih sestankih.
Žal je veliko knjižnic, namenjenih otrokom, posebno še na podeželju (tako šolskih kot mladinskih) v dokaj kritičnem stanju. Prav šolske knjižnice pa naj bi postale vrelec načrtne
„bralne“ vzgoje mladega človeka, pa tudi drugih ljudi v širšem šolskem okolišu ali — v odročnejših krajih - na vsem šolskem območju.
V šolskih knjižnicah, v tem osrednjem prostoru vsake šole, naj bi se vsakdo že kot otrok navadil uporabljati knjigo; ta naj bi postala pripomoček pri smotrnem dopolnjevanju znanja, pridobljenega v šoli, pa tudi pri nenehnem širjenju obzorja. Še več: branje kakovostnih literarnih del naj bi tako postalo eno izmed najkultumejših razvedril sodobnega človeka.
Pri tem ne moremo mimo dokaj razveseljivih rezultatov, ki so sad dolgoletnega načrtnega delovanja založbe Mladinska knjiga njene knjižne zbirke Moja knjižnica pri smotrnem in nenehnem dopolnjevanju viso-ko-vrednega knjižnega sklada za tekmovanje šolarjev za bralne značke. Z letošnjimi in lanskimi ponatisi je bilo natisnjenih iz te zbirke kar dva milijona zvezkov! Predlog za peti letnik zbirke Moja knjižnica (predložil ga je urednik Bogomil Gerlanc) za šolsko leto 1974/75 predvideva za vsak razred - od 2. do 8. po štiri knjige; prednost imajo izvirna dela domačih avtorjev.
Med kritično in bogato razpravo je bilo podanih tudi nekaj upoštevanja vrednih predlogov, npr.: mlade bralce bi bilo treba oskrbeti z izdajo raznih antologij in jim dati v roke knjigo, ki bi jim približala kniževnike in njihova dela, zbirka Otrok in knjiga naj bi zajela tudi informativni priročnik o mladinski književnosti v dveh delih (za višjo in nižjo stopnjo osnovne šole), založeno pa je tudi več del s tematiko NOB, ki jih šole pri svojem učnovzgojnem delu še vedno pogrešajo in tudi nujno potrebujejo. V. T. ARHAR
JAPONSKA UMETNOST V MODERNI GALERIJI
, Umetnost Japonske — tako klasično kot moderno — pri nas, žal, vse premalo poznamo kljub odprtosti Japonske, zlasti po zadnji vojni Le tu in tam kak knjižni prevod, v spominu se morebiti utrne medel, nedoločen vtis o japonskem slikarstvu, keramiki, lesorezu, ob njihovi glasbi nas prevzame zadrega nepoznavanja. Morda je do nas še najbolj prodrl imenitni lesorezec Hiroshige iz prejšnjega stoletja. Seveda se lahko domislimo imenitnega deleža Japoncev na ljubljanskih bienalih. In seveda imenitnih filmov Jama-mote Kurosave, ki je na mah prodrl v svet, medtem ko Tadashija Imaia ne poznamo, pa bi bil izredno zanimiv zaradi obravnavanja sodobne tematike v zvezi z mladino. In vendar nam je prav film še najbolj približal Japonsko, morda res z njene klasične strani.
Razstava sodobne japonske umetnosti v Modemi galeriji pa nam omogoča, da se seznanimo z utripom sedanjosti v japonskem slikarstvu, plastiki in grafiki. Da je to res, se bo lahko vsakdo prepričal ob posameznih delih, ki so nastali v glavnem letos ali pa lani. Tisto, kar je najbolj opazno na japonski razstavi, je izrazita modernizacija v vsebinskem, slogovnem in izraznem področju, tista modernizacija, ki jo srečujemo na mednarodni ravni. Zato so težnje zdajšnjega trenutka take narave, kot to zapažamo v zahodni likovni ustvarjalnosti. Spričo tega smemo pričakovati, da bodo obiskovalci japonske razstave razdeljeni ob doživljanju razstavnega gradiva: tisti, ki jim je v zavesti starejša japonska umetnost, bodo ob vnaprejšnji pripravljenosti na podobno izraznost najmanj presenečni; tisti pa, ki bodo prišli na razstavo z željo, da razpoznajo resnični utrip sedanje likovne izraznosti, pa bodo našli pričakovano. Na splošno se da ugotoviti, da je pospešena povojna industrializacija prinesla Japonski tudi pospešene tuje vzore in modele, ki so zelo vplivali na razvoj sedanje umetnosti na Japonskem. Od starejše umetnosti bi morda našli le visoko tehniko, prefinjenost izdelave, v glavnem pa je vse drugo v okviru izrazitih sodobnih teženj raznoterih možnosti likovne manifestacije. Razstava bo odprta do konca meseca.
Reprodukcija: Glava Križanega (detajl); umetnina je narejena v Dramljah pri Celju in izstopa po svoji ekspresivnosti.
Aktualno
o današnji umetnosti
RESNIČNOSTI
Prvi dialektik Heraklit je podvomil o resničnosti navideznega, ki jo človeku posredujejo čutila. Trdil je, da čutila človeka varajo. Možnost pravega spoznanja je pripisoval samo umu. S svojimi ugotovitvami je odkril dualizem, ki obstaja še dandanes. Umetniško snovanje vsakokrat opredeljuje tudi to razdvojenost in jo skuša v svojih delih premostiti. Umetniška dela so plod mnogih razmišljanj. Razmišljanje pa je umsko delo. Vse to nas vodi do jasne ugotovitve, da je vsako umetniško delo na nek način rezultat dialektičnega mišljenja v pravem pomenu besede. Toda mnoge umetniške stvaritve 20. stoletja, predvsem tiste na manifestativnih prikazih, so bolj ali manj žrtve mode in pretiranih želja, da bi že samo z dovršenostjo tehnike zadostili potrebam opazovalcev po umetnosti.
Grafika belgijske avtorice Belle Marie Anne nas, izražena v ljudski, razumljivi govorici, prevzame s svojo idejno in oblikovno jasnostjo in nazorno predstavi to dvojnost. Za optičnega pa tudi za vsakega drugega umetnika obstajata dva svetova - svet vidnega in svet nevidnega. Vidnemu dajemo stoodstotno veljavo. Mnoge umetnostne smeri sploh ne posežejo po drugem, nevidnem svetu. Grafičarka nas s svojimi Koreninami na preprost način pouči, da je lahko ta drugi svet bogatejši, pomembnejši. Mnoge rastline uspevajo skoraj brez tistega zunanjega, opaznega. V sebi imajo ogromno življenjsko moč. Kaj zmorejo na primer šibke, gole steblike v primerjavi z mnogo močnejšimi, obsežnejšimi, razvitejšimi koreninami, ki srkajo pravi vir resnične energije. Iz anorganskega grade svoj organski svet. To je prava bitnost. V mnogih nazorskih sistemih pa je bila prav ta spekulativno prezrta, odtujena od spoznanja. Vzemimo kot primer samo enostranskost racionalizma vseh vrst.
Pri presoji enega in drugega sveta je najodločilnejša in po Platonu najpomembnejša krepost - pravičnost. Pravični moramo biti, ko ocenjujemo vlogo enega in drugega. Steblike segajo visoko v drugo sfero, v zrak, prehranjujejo in dovajajo kisik svojim koreninam, črpajo sončno energijo in se z listi usmerjajo k njej. S kako čudovitim zgledom in kako preprosto je avtorica v svoji grafiki razvozlala vlogo te dvojnosti, ki, upoštevana in prevladana, omogoča razvoj - življenje samo. Ali smo tudi tedaj, ko predeljujemo svoj odnos do sveta, mnogokrat pred težko odločitvijo, kateremu od dveh svetov bi dali večji poudarek in po katerih bitnih inten-cijah bi se ravnali. Če hočemo biti pravični in drugim v korist, moramo upoštevati ne le dvojnost, temfeč tudi vsestranskost učinkovanja in možnega delovanja življenja, narave in snovanja v skladu z dialektičnimi načeli.
Belgijska grafičarka mm nakazuje od te dvojnosti odlepljen lahkotnejši svet v simbolni podobi ptice. Kadar bo naša misel pretežka, spremljajmo let te ptice, znanilke bega v svet brez težav in bremen sedanjosti.
IGOR PLEŠKO
Korenine — jedkanica 1972, Bolle Anne Marie (Belgija)
J
Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami
ODSEVI - IZRAZ DEJAVNOSTI SLOVENJEGRAŠKEGA LITERARNEGA KLUBA
O kulturni dejavnosti Slovenjega Gradca smo morebiti bolj poučeni z likovne strani, ne kaže pa prezreti dejavnosti literarnega kluba, ki je letos zasnoval „Odseve“, v katerih so začeli izhajati posamezni leposlovni zvezki pesmi ali pa kratke proze. Slednje pa govori, da je aktivnost Literarnega kluba odprla novo možnost za preprosto, a učinkovito predstavljanje mladih avtorjev, za serijo šestih samostojnih del posameznih književnikov; od teh pa so za zdaj izšli trije zvezki, kmalu pa bodo izšli tudi drugi. Dejali bi tudi lahko, da ostaja „kljub založniški konkurenčnosti posamezni zvezek „Odsevov“ vabljiv, ne le zaradi svežine mladih leposlovcev, temveč tudi zaradi povsem dostopne cene. Kot prvi zvezek .Odsevov" je pred nami novela Nika R. Kolarja „Ob vznožju večera". Gre za hotenje po modemi pripovedi, kjer fabulativnosti ni, ko moški in ženska doživljata svojevrstno razpoloženje v prepletu sedanjega trenutka in spominskega oživljanja, v dotiku z realno, navznoter obrnjeno stvarnostjo pa tudi ne manjka fantastike. Vinko Ošlak je s „Proletarska liriko" znova potrdil živahen odmev na nekatere bistvene probleme sodobnega človeka. Vladimir Gajšek je pripravil sonetni venec ,,Amfionova plunka", kjer na zahtevnejši način spregovori o sodobnem pesniku (v akrostihu Jaz sem ta Amfion), ki v urbaniziranem svetu svoboden, neodgovoren, a tudi poln stisk doživlja svet in išče razmerja do tega sveta, kjer v civilizacijski igri vendarle ostaja vprašanje: kako preživeti. Že ob dosedanjih zvezkih „Odsevov" se da razvideti, da so odprta pota tako že znanim literatom kot tistim, ki se tu prvič predstavljajo (samostojno), kjer ni posebnega pomena privrženost eni ali drugi slogovni kategoriji, skupini, pač pa je v ospredju težnja po umetniški kakovosti.
I.	G.
TITO U SVETSKOJ ŠTAMPI
V Beogradu so natisnili knjigo „Tito u svetskoj štampi", kar predstavlja svojevrstno knjižno dejanje ob maršalovi osemdesetletnici. Po uvodnem govom Staneta Dolanca (ob predaji reda narodnega heroja) sledi uvod redakcije, nato pa 173 prevedenih člankov tujih novinarjev o Titu, ki so s svojimi pogledi in poudarki osvetilili Titovo osebnost ob njegovi osemdesetletnici. Kakor je naravno, da so pos vetih pozornost zlasti tisti Titovi dejavnosti, ki zadeva mednarodne odnose in njegov delež posebno na političnem področju, pa je mogoče opaziti, da mnogi pisci posebno priznavajo tri obdobja iz Titovega delovanja: njegovo vodilno vlogo v NOB, odločno in samostojno stališče l. 1948 ob Informbiroju, ter delo za politiko neuvrščenosti in aktivne miroljubne koeksistence. Ob notranjih premikih je poudarjena neodvisna jugoslovanska pot v samoupravni socializem. Ne. glede na to, da so pisci o Titu različnih političnih in idejnih nazorov pa tudi različni tolmači njegovih idej, čutimo iz člankov, kolikšen je Titov ugled po svetu, kolikšen odmev so imele njegove misli posebno, kadar je šlo za vprašanje miru in sožitja. Z njim je povezan ves razvoj nove Jugoslavije.
ELEMENTI REVOLUCIONARNOSTI V POLITIČNEM ŽIVLJENJU NA SLOVENSKEM
Zgodovinsko društvo Slovenije in inštitut za zgodovino delavskega gibanja sta med znanstvenimi deli natisnila zbornik študij, ki zajema revolucionarno vsebino in jo navezuje na slovensko zgodovinsko in politično dejavnost. Zbornik je izšel v počastitev petstoletnice kmečkih uporov in tridesetletnice zbora odposlancev slovenskega naroda. Bogo Grafenauer je podal „Razvoj programa * slovenskih kmečkih uporov od l. 1473 do 1573." Vasilij Melik je spregovoril o „Elementih revolucionarnosti v slovenski politiki 19. stoletja". Janko Pleterski je obravnaval ..Vprašanje nacionalne in socialne revolucionarnosti v letih 1896—1918", Miro Stiplovšekpa revolucionarnost v prevratni dobi. Alenka Nedog govori o povezovanju revolucionarnih sil v okviru ljudskofrontnega gibanja na Slovenskem. Milica Kacin-Wohinz je napisala sestavek ,JNarodno-revo-lucionamo gibanje na Primorskem v luči politike in taktike Komunistične stranke Ital ije", France Škerl pa je razložil .Revolucionarno bistvo v razvoju slovenskega narodnoosvobodilnega boja". Ob posameznih prispevkih pa bo bralec našel tudi literaturo, vire.
NOVE STROKOVNE KNJIGE
1.	Dr. Milica Bergant: Slovenski mladostniki na krivi poti. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1973.
2.	Mira Voglar: Otrok in glasba. Metodika predšolske glasbene vzgoje. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1973.
3.	Osnovna šola. Vsebina vzgojno-izobraževalnega dela. Ljubljana, Zavod za šolstvo SR Slovenije 1973.
4.	Ko otrok odraste v mladostnika. Nasveti staršem in prijateljem duševno prizadetih mladostnikov in odraslih. Ljubljana, Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam SR Slovenije
_ 1973.
5.	Milan Dolgan — Danica Golli: Priročnik za učitelje I. razreda k delovnemu zvezku za začetno branje in pisanje „Že berem in pišem". Ljubljana, Državna založba Slovenije 1973.
6.	Nedeljko Tmavac: Pedagoške minijature. Titovo Užice, Klub omladine i Opštinska konferencija Saveza omladine 1973.
TRI KNJIŽICE ODDELKA ZA GLEDALIŠKO
VZGOJO
Pionirski dom v Ljubljani izdaja brez reklamnega hrupa knjižice za otroški oder. Kakor so učitelji včasih v zadregi za tovrstne igre, pa je vredno opozoriti na igrice, ki so posebej namenjene najmlajšim obiskovalcem gledališča. Vse tri knjižice, „Tri šaloigre", Fond'huda ..Sneguljčica", Viarotova „Velikaševa norost", imajo tudi praktična navodila za režijo. in igro, ustrezne ilustracije pa ponazarjajo odrsko shemo ali kostume. Poudariti velja, da gre za kratke igrice, ki so po vsebini in igri primerne otroškemu igranju in dojemanju.
pojte z nami
emil adamič
POJTE Z NAMI
Pri Državni založbi Slovenije je izšla prva izmed 25 knjižic zbirke z naslovom , Roj te z nami". Ta širokopotezno zasnovana zbirka naj bi pomagala otrokom spoznavati domače in tuje skladatelje, ki so ustvarjali in ustvarjajo zanje.
Prva knjižica predstavlja nestorja slovenske mladinske glasbe, skladatelja Emila Adamiča. V uvodu je na kratko prikazana skladateljeva življenjska pot, našteta so njegova najpomembnejša dela, na koncu pa je kratka stilna opredelitev skladatelja. V knjižici je avtorica Bača Šramel nanizala drobce iz skladateljevega življenja na način, ki bo vsekakor pritegnil mladega bralca in mu živo približal skladatelja. Knjižica je še posebno prikupna zaradi prisrčnih ilustracij Marjance Jemec - Božičeve, ki je knjigo tudi opremila. Obogatena je z notno prilogo s 13 Adamičevimi pesmicami za otroški zbor s klavirsko spremljavo (izbrala Silva Hrašovec) ter z gramofonsko ploščo s posnetki vseh natisnjenih pesmic ( izvajata jih otroški zbor glasbene šole Franc Šturm in komorni orkester rtv Ljubljana, dirigent je Janez Kuhar, korepetitorica Silva Hrašovec, orkestracija spremljave pa je delo Kruha Cipeija).
Zbirka je namenjena otrokom od 1. razreda naprej, s pridom pa jo bodo uporabljale tudi starejše skupine v vzgojno-varstvenih zavodih. V dragoceno pomoč bo tudi učiteljem, ki do sedaj skoraj niso imeli takšnih priročnikov. Zbirka naj bi tudi spodbudila otroke, da bi si začeli ustvarjati svoje diskoteke. Knjižice iz te zbirke bodo vsekakor lepo in trajno darilo, lična in mikavna oprema pa bo pomagala pri oblikovanju otrokovega estetskega čuta. Z gradivom, ki bo predstavljeno s to zbirko, bi lahko organizirali podobno akcijo, kot so tekmovanja za bralno značko. To bi vsekakor dalo novo razsežnost našemu glasbenemu pouku. Prav bi bilo, da bi o tem povedali svoje mnenje tudi učitelji Upam, da te spodbude ne bodo vzeli le kot novo, nepotrebno dodatno obremenitev v svojem delu.
Pernice, objavljene v tej zbirki, bodo vsekakor hvaležno gradivo za otroške zbore in njihove zborovodje, saj bodo imeli ob koncu zbirke na voljo več kot 250 izbranih pesmic. Naslov zbirke „Pojte z nami" bi bil lahko tudi spodbuda mladinski glasbeni redakciji rtv Ljubljana. V program bi lahko uvrstila redno oddajo, kjer bi se srečevali otroški zbori, ki bi izbirali svoj repertoar iz skladb, objavljenih v tej zbirki. Zbirka prav izziva, da bi organizirali tudi samostojno, stalno republiško prireditev srečanj otroških zborov. Taka srečanja bi lahko organizirali npr. na Primorskem, kjer doslej še ni nobene tako široko zasnovane pevske prireditve. Glede na pomen, ki ga je imela za našo zborovsko kulturo v preteklosti, bi Primorska to vsekakor zaslužila. Organizacija take prireditve na Primorskem bi bila hkrati tudi priznanje enemu naših najvidnejših skladateljev otroških in mladinskih zborov, zaslužnemu zborovodji in organizatorju prof. Maksu Pimiku iz Tolmina, kateremu bo tudi posvečena posebna knjižica v tej zbirki.
Z nedavne razstave akademskega slikaija Igoija Pleska v Trbovljah
Zbirka „Pojte z nami" daje zelo široke možnosti uporabe,1 lahko izrečemo vse priznanje Državni založbi Slovenije, da Prek: lotila tega zahtevnega dela, zlasti pa uredniku njenih glasbenih prof. Janezu Bitencu, ki ureja tudi to zbirko.
s Ptuj gazijo
ARTUR HAILEV:
,Vojn'
^Uvisi
KOLESA
U ta
S s
v.
Če je Hailey postal priljubljen med bralci z romanom ,^.!i izdal lišče", če je k temu pripomogel tudi film, potem je pričakoval i q bo tudi z romanom „Kolesa" pridobil slovenske bralce. Hd ijijU
kaže uvrstiti med tiste sodobne avtorje, ki z dopadljivim ovlad< ii0
njem pripovedne tehnike preprosto in razgibano prikazujejo ^ dob ni svet, vse v preizkušenih, realistično sprotnih dogajat] j na n „Kolesa" - ta simbol sodobnega sveta, cesto potrošniškega " l)0 žejo prav v jedro avtomobilske industrije, v svet ambicioznih njeg intrig, kjer se prepletajo uspeh in polom, kriminal in špekulacij* ^ 0“ takem okolju je pisatelj našel obilo možnosti za kritično prikatf % ? nje vsega, kar se plete v tovarni avtomobilov, da osvetli „sme0 ptjPna kot tudi zapostavljeni svet z dna, ljudi različnih generacij, poklij ambicij, ko je njihova odgovornost, vest izpostavljena mamlp dobičkom za ceno brezobzirnosti, ko je osebna usoda posamezt1 često na kocki. Celotni roman je značilno tekoč, često sledijo si naglo menjajoče se situacije. Roman je prevedel 0 jj? P1 Napast, opremil Branislav Fajon, natisnila pa	založba Lipa.	^ P
!5ole
»je
VLADO ŠAV:	'ped
I A	l<i0Vi
ŽEJA	'pa“
h i
Založba Lipa je natisnila prvenec, roman	Vlada Sava.	Tako d1 $6 z;
ponavadi spremlja negotovost, če že ne nezaupanje < m M jov j bralcev, ki se raje zatekajo k poznanim imenom. Ob „Žeji" P6 u znova mogoče ugotoviti, da lahko tudi prvenec prinaša ne le rt *>rofi mivo vsebinsko področje, temveč tudi niz aktualnih ugotovite*), sem zadevajo današnji čas. Seznaniti bralce z „Žejo“ pa pomeni pod ^ pi najosnovnejše o leposlovnem delu, ki bi zaslužilo iz več razlol! Vžgi širšo obravnavo. Tridelna „zgodba" o Petru govori o sreči, o rt'Val poznavanju samega sebe v brezobzirnem razkrivanju laži in zti ;zgoj tosti ter o beganju med samoto in ljudmi, da bi bila nazadnje „druga oseba" sposobna prerasti želje in sanje z odločujočo f Oči' tezo. Človekova stiska pri Šavu ne izvira le iz obče krize v n^na: obliko utesnjene civilizacije, pač pa v določeni meri iz čloR, samega, ki se boji negotovosti in tveganja. Vendar avtor nazadfff 1 da vedeti, da je edino resnična vrednota le dejanje za skupnT^} človeškega rodu. V bistvu pa pisatelj opozarja na vrsto vprašanj današnjega časa; tako si lahko razložimo tudi ..medjsga rodno okolje", situacije glavne osebe. Kakor bi se dalo rom^Nc očitati to in ono, pa ne moremo prezreti Savovega iskrenega p< pora, da bi na svoj način in s svojimi gledišči predočil išč(0 n, podobo mladega človeka v današnjem času. „Žeja“ je vsekanih obetavno pripovedno dejanje, ki je kljub nekaterim šibkost^* p vredno branja in razmišljanja o problemih, ki jih avtor odstifa&v
Opremo knjige je izdelal Živko Marušič.
•ra v
tek
SLOVENSKI MLADOSTNIKI NA KRIVI POTI
Knjižica s tem naslovom, ki jo je napisala dr. Milica Bergante^ je le del ugotovitev štiriletne raziskave s temo ,Spremembe v vzf
nih metodah v zavodu za osebnostno in vedenjsko moteno 01
dino. “ To raziskovalno delo je prevzel kriminološki inštitut l
pravni fakulteti univerze v Ljubljani, potekalo pa je pod vods/vrtjT® strokovnega teama, ki ga je sestavljalo šest strokovnjakov razliČfl%™ profilov v prevzgojnem zavodu v Logatcu ter v zavodih v SlivW% J2 pri Mariboru in Radečah pri Zidanem mostu. Raziskave so drugim pokazale, da sodi poklic vzgojitelja disocialne mladine najtežje poklice, da prihajajo mnogi gojenci na prevzgojo preport1'.^ da bi jih bilo moč uspešno resocializirati ter da sprejemajo /1%^. zavodi v prevzgojo vedno težavnejše gojence s hudo izraženimi A £ cialnimi motnjami. Ta zanimiva študija o vedenjsko in osebnost% j moteni mladini v naši republiki, kjer se avtorica pogljablja v vzro% kriminala pri mladostnikih, ki se prevzgajajo v deških zavodih rtt” Slovenskem, bo brez dvoma zbudila pozornost ne samo pedagogi, ^
specialnih pedagogov, psihologov, sociologov in pravnikov, maril\^
vsakogar, ‘ki ga zanima etiologija družbeno negativnih pojavov
njihovo preventivno in kurativno preprečevanje. Cena knjižice: '" rna~ din.
V. T. ARI
PRIROČNIK ZA DRAMSKO VZGOJO MLADINE
Knjiga avtorice Zvjezdane Ladika DUETE I SCENSKA UMJEf NOST, ki jo je izdala založba školska knjiga v Zagrebu, je priročč za dramsko vzgojo otrok in mladine. V knjigi so obdelane 0
teme: otroška gledališča po svetu in pri nas, metodika dela v 00 y
škem dramskem študiju, sociološki pomen scenske vzgoje otrobi dramaturški problem predstav za otroke,- otrok in gledališka prN stava, šolske prireditve, proslave in svečanosti ter pomen scensF umetnosti za mlade. V latinici tiskana knjiga stane 30 din.
V. T. ARH0 ne, lej sle,
PRIROČNIK ZA UČITELJE LIKOVNE VZGOJE
sre
M,
Pr
sp,
Knjiga avtorice Dobrile Belamarič - Šarčanin RAZVOJ LIKO] ' \ fLe NIH SENZIBILNOSTI UČENIKA, ki jo je izdala zagrebška založb ^ Školska knjiga, je namenjena likovnim pedagogom višjih razredo) 2(1 osnovne šole. Z ustreznimi ilustracijami opremljeni priročnik, ^ 211 postopno in kontinuirano spremlja rast likovne ustvarjalne sposob' i nosti otrok, ustreza potrebam današnjih dosežkov ter stanju, ''L kakršnem sta teorija in praksa likovne pedagogike. Cena knjig1 (tiskane v latinici) je 35 din.
V. T. ARHAP- 11
LAICIZACIJA MORALNE VZGOJE
(10 let po smrti dr. Jožeta Potrča)
desetimi leti, 4. okt. 'abe, C' je bolezen in prezgodnja da Prekinila življenje in delo enih if^kega zdravnika, komu-5 in bojevnika za sociali-l110 etiko dr. Jožeta Potrča.
!' Ptuju, kjer je obiskoval ^ijo in v njeni okolici r vojno deloval kot zdravnik ^tivist KPJ, po vojni pa za-ta del Slovenije kot po-so mu postavili spo-rL1^. Mariborska Obzorja so 71 "^fiždala zbirko njegovih član-„0 socialistični etiki in 7tali“. V upanju, da ne bo 10 zgolj pri fizičnih spome-in da bomo obudili spo-^ ‘Pa njegovo delo tudi s tem, % B °0mo uresničili vsaj neka-J}"ciji; niegove načrte in predloge, .. L ^ opisati spomine na sreča-S Pionirjem socialistične eti-
JPtinas-
mezfl' j nap
•l MU i? predlog dr. Jožeta Potrča M po sklepu CK KPJ leta "2 uveden v osnovne in sred-!fole „moralni pouk“. Potrč j1 je sodil, da takrat „velik 1 Pedagogov sploh ne razume kovinskega pomena tega !®Pa“... in res je bil pouk in morale ukinjen leta ko d' '6 zaradi pomanjkanja učbe-oiao! tov in nepripravljenosti uči-pd 'iev in profesorjev.
/e Profesorji ptujske gimnazije, sem jo takrat obiskovala, so pod Pl posredovali smoter moral-7z/ol1 vzgoje tako, kot ga je obli-, o/l'val pokojni dr. Jože Potrč: i zal 'Vgojiti svobodne ljudi, ki de-je nf 1° dobro iz notranje potrebe.“ čo flOčitno so profesorji ptujske v /#PPazije iskreno sprejeli težnje ‘love' Pačela nekdanjega dijaka te 'zad< k, ki je menil, da „sistema-upm *Pa moralna vzgoja mora te-iloft 'djiti na znanstvenem pretresu nedt ^ga dosedanjega moralnega iz-j^jfPistva človeštva in tako sprejeti 'ga pozitivno dediščino moral-norm ... moralno izkustvo enega razvoja". Najbrž pa cosljti profesorji niti dijaki nismo isOTedvidevali, da bo novo polšje laičnega moralnega po-a v zgodovini slovenske pedale veljavno le nekaj let in I5 dvajset let pozneje „še ni pri-0 prek prvih začetkov" (M. kcleva).
JJ.
i Drugo srečanje z dr. Jožetom ptrčem mi je ostalo še bolj v ^°minu, saj nas je študente-po-^alce v „šolah za življenje" f,6vzel kot predavatelj s širino „1*(globino svojih izvajanj in do-tj# etične posplošitve, ki se jih ./tfPfjdij na filozofski fakulteti le ^i,!žno dotakne, na drugih od-%ih pa sploh ne. pL Že po nekaj uvodnih besedah jfC' Potrča smo se prepričali, da Jj! »,nioralizator“ v smislu dvig-JJfcPega pedagoškega kazalca, ^pak se vsebinsko zelo približujemo njegovim naziranjem o ^govornih odnosih med spolo-pP v času, ko „se pri nas nikjer
iL

ne bijejo napredne socialistične sile z reakcionarnimi tako ostro, kot prav v vprašanju tako imenovane spolne vzgoje".
Izogibal se je izrazu „spolna vzgoja", raje je govoril o „vzgoji mladine za individualno spolno ljubezen in zakon".
S stališčem predavatelja, da je boj za enakopravne odnose v ljubezni samo sestavni del boja za socialistične odnose, smo se povsem strinjali in vnema parov v prvi vrsti, da bodo branili svoja stališča, je plahnela, saj je predavatelj govoril prav tisto, kar so sami čutili, pa se niso znali izraziti. Bistvo zrele izbire življenjskega tovariša in svobodne ljubezni je v osebni zrelosti obeh, v odgovornem in prijateljskem altruističnem donosu, ki upošteva tudi pravice morebitnega tretjega člana te nove skupnosti.
Stališče dr. Jožeta Potrča, da je vzgoja k zrelosti najboljša takrat, kadar poteka prek zdrave družine, ki je pač še dolgo ne bo moglo prav nič nadomestiti, in da se naj mlad človek uči ljubiti doma ob zglednih starših, je še vedno med aksiomi spolne vzgoje. Razvoj znanosti in vnašanje njenih izsledkov v strokovno delo pa je že presegel njegovo stališče, da je za spolni pouk najprimernejši čas, ,Jco otrok začne spolno dozorevati, torej pred samo puberteto".
Dinamične teorije razvoja osebnosti, predvsem pa psihoanalitične teorije, ki poudarjajo pomen izkušenj v prvih mesecih in letih življenja, razčlenjujejo globok pomen dojenja in navajanja otroka na vzdržnost, ocenjujejo pomen primarne in sekundarne identifikacije ter utemeljujejo potrebo po „spolni vzgoji" in spolnem pouku že v predšolski dobi ah v procesu izbire življenjskega tovariša, ki morata odgovorno načrtovati svoje starševstvo.
Obsega in zahtevnosti dela na področju vzgoje odnosov med ljudmi se je dr. Jože Potrč zavedal in izbiral literaturo o etiki, da bi napisal prepotreben pri-r>čnik za delo pedagogov na šolah. Žal svojega dela ni mogel dokončati. Danes, dvajset let po laicizaciji moralne vzgoje in deset let po smrti njenega avtorja, še vedno ugotavljamo, da morajo učitelji »temeljev socialistične morale" pregledati gore knjižic in iskati članke, če hočejo izdelati dobre priprave za TSM. Pogosti so tudi pomisleki, ali je poseben predmet moralke potreben ali ne. Mnogi načrtovalci vzgoje včasih menijo, da morajo biti naši odnosi prežeti z moralnostjo že samo zato, ker se imenujemo sociah-stična družba.
»Stališče, da ni potreben poseben pouk morale, da zadostuje naključna dobra volja in sposobnost učitelja, je posledica nepoznavanja zgodovinskih dejstev in je (razen pri katolikih) naivnost. Soglasje med katoliškimi nasprotniki laičnega
pouka socialistične morale in tistimi marksisti, ki mislijo, da specialni pouk morale ni potreben, je torej le navidezno. Prvi vedo, kaj hočejo, drugim se ne sanja, za kaj gre." Tako je menil dr. Potrč pred dvajsetimi leti.
Tretje srečanje z dr. Jožetom Potrčem sem doživljala več let ob delu v »šolah za starejše" in »šolah za življenje", ki so se razvile po letu 1960 in zadnja leta vedno bolj odmirajo. Predavanja za starše in mladostnike smo pripravljali laže tudi po zaslugi zdravnika, ki je razširil pojem zdravja iz same odsotnosti bolezni na duševno in socialno ravnovesje človeka z življenjskim okoljem.
Razvil in utemeljil je nove poglede na spolnost, odnose med spoloma in višje smotre ljubezni kot sestavni del sociah-stičnih družbenih odnosov, ki tudi na tem področju temeljijo na znanstvenem spoznavanju sveta in zakonitosti življenja, kot je zapisal in govoril: „ .. .šele historični materiah-zem je do kraja razkril izvor morale in njeno pozvezanost z družbenim razvojem."
Zbirka njegovih prispevkov v zakladnici slovenske strokovne literature je bogata. Zato pomeni izdaja »O sociahstični etiki in morah" izredno dragoceno pridobitev v času, ko smo sprejeli »Resolucijo o načrtovanju družine", ki terja od vseh družbenih dejavnikov poudarjene napore za vzgojo zrele socialistične osebnosti, v času torej, ko se resneje lotevamo organizi-
rane in načrtne vzgoje človeka za odgovorno in zavestno starševstvo.
Načrtovanje družine ne pomeni samo sposobnosti staršev, da svobodno in odgovorno odločajo o številu otrok v družini in razmaki med rojstvi, ne pomeni samo odgovornosti družbe, da z raznimi oblikami organizirane družbene pomoči družini in vzgoje omogoča v vsakem otroku ponovno rojevanje in preseganje osebnostne in družbene zrelosti staršev. Je tudi celoten kompleks oblikovanja osebnosti od načrtovanja rojstev, primerne in strokovno temeljene vzgoje v družini, šoli in širši družbeni skupnosti za zrelo, produktivno in ustvarjalno delovanje ne samo v smislu produkcije materialnih dobrin, ampak kulturnih vrednot, med katere štejemo v prvi vrsti človečanske vrednote.
Osebno in v imenu generacij, ki jim posredujem plemenita etična stališča znanstveno usmerjene družbene stvarnosti izražam prepričanje, da smo že dosegli tolikšno stopnjo družbene produkcije in odnosov, da bomo vedno bolj uresničevah načela socialističnega humanizma, ki nam jih je že pred desetletji zbiral, podajal in vnašal v delovno prakso slovenski zdravnik, etik in komunist, kije razsvetljeval temo predsodkov in neznanja z lučjo znanosti — „ne le z eno znanostjo - ampak z vsemi znanostmi skupaj , z vsemi umetnostmi in razvijanjem socialističnega humanizma in etike".
PSIHOLOGINJA: TILKA KREN
TOVARIŠICA ZAHTEVA...
Morala sem po opravkih v 10 km oddaljeno mesto. Ob izstopu na avtobusni postaji se mi je pridružila mlada mati, morda kmetica ali delavka. Prosila me je, naj ji pokažem, kje je knjigama, ker je prvič v tem mestu. Pot me je vodila v isto smer, zato je začela kar govoriti: ,Morala sem na pot, ker v našem mestu ne morem dobiti ravnila za mojo malo Jolanko, ki je letos v prvem razredu. Pomislite, to malo ravnilo (pokazala mi ga je) sem si sposodila pri sosedi, da bom ja prav tako kupila, ker tovarišica samo tako zahteva." Vprašala sem jo, od kod je prišla. Od začudenja sem kar obstala, ko mi je povedala, da je z avtobusom pripotovala iz 32 km oddaljenega mesta, ne vasi V domači knjigami ne more dobiti ravnika, Polanka joče, ker tovarišica brezobzirno zahteva učni pripomoček. Ne vem, če je mati v knjigami dobila ravnUce za prvi razred, ker sva se pred zgradbo ločili.
Spet sem občudovala požrtvovalno materinsko ljubezen, s katero sem se srečevala vsa leta svojega službovanja. V mislih sem izračunala, koliko, je
mlado mater stala pot, koliko ur je porabila, da je našla predpisani učni pripomoček za svojo hčerko. Pretreslo me je. Pomislila sem, kako sem sama pomagala otrokom priskrbeti potrebne knjige ali zvezke, če jih ni bilo mogoče dobiti v domačem kraju. Kupovala sem jih v Mariboru ali celo v Ljubljani, če so otroci pripomoček pri pouku nujno rabili
In kakor v posmeh učiteljem mi je po poti domov druga mati potožila, de si je njen sin v obrtni šoli naredil v vseh zvezkih rdečo črto za rob, a zaradi te rdeče črte pri neki tovarišici zvezka ne sme uporabljati, ker ona ne mara rdečih črt v zvezku. Mati je dodala: „Po-mislite, tovarišica, kaj bi s tem dragim zvezkom, če ne bi imela mlajšega sina v osnovni šoli? “ In že je ob meni sedeča mati, ki je slišala najin pogovor, potožila: „Moj sin si je kupil za vse predmete 80-listne zvezke. Pri nekem predmetu pa je učitelj zahteval 60-listne in otroku sem morala kupiti nov zvezek. “ Zakaj je danes, v tej draginji, tako malo razumevanja v šoli?
T. O.
NAS PRAVNIK SVETUJE
12. ČLEN
SAMOUPRAVNEGA ( SPORAZUMA ZA »ZGO J NO-V A RS TV ENE ZAVODE
. VPRAŠANJE: Deset let sem rfi ^bovala v vzgojno-varstve-V' jTi zavodu, osem let pa sem ^ala kot vzgojiteljica v šol-^em varstvu. Nimam popolne 5re<tnješolske izobrazbe, zato H® zanima, ali velja v mojem Plnieru 12. čl. samoupravnega sporazuma. To pravico mi nam-’ oporekajo, češ da nisem bi\ °ila vso potrebno delovno dobo o{ j *aPoslena v vzgojno-varstvenem K tvvodu. - K. M.
P
> ODGOVOR: 12. člen samo-^ pravnega sporazuma izrecno ?°voii o varstvu in vzgoji otrok R ** ne razmejuje, kje je bilo to
varstvo opravljeno. Po našem mnenju navedeni razlog ni primeren, saj je treba pri obračunavanju vašega kalkulativnega osebnega dohodka upoštevati tudi vaše delo v šolskem varstvu. Ker pa je za razlago posameznih določil tega sporazuma pristojna skupna komisija, ki so jo podpisniki sporazuma imenovali za pripravo tega sporazuma, vam svetujemo, da se obrnete še nanjo. Sedež komisije je v Vzgojno-varstvenem zavodu ,Jelka", Ljubljana, Glavarjeva 18a.-T. ŠAREC
ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS
VPRAŠANJE: Na šoli imamo nekaj prosvetnih delavcev, ki jih zaposlujemo za določen čas. Septembra smo sprejeli za
določen čas predmetno učiteljico. Ker je bilo iz njenih predmetov na voljo le 12 ur, smo ji ure, ki ji manjkajo do polne učne obveznosti, zagotovili z delom v oddelkih podaljšanega bivanja. Tovarišica je že drugo leto v delovnem razmerju za določen čas. Sedaj zahteva, da jo zaposlimo za nedoločen čas. Vprašujemo se, ali lahko spremenimo delovno razmerje za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, ko pa ne vemo, če bo število oddelkov naše šole v prihodnjem letu isto, kot je letos?
ODGOVOR: Delavci le izjemoma združujejo svoje delo za določen čas. 15. člen zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu določa, daje mogoče delovno razmerje za določen čas le v primerih, kijih
je delovna organizacija določila s svojim splošnim aktom in skladno z zakonom, zlasti pa: če se začasno poveča obseg dela v delovni organizaciji, če gre za sezonska dela, če je treba nadomestiti začasno odsotnega delavca, kije pri vojakih, na porodniškem dopustu in podobno.
Navedeni razlogi ne upravičujejo ponavljajočega se sklepanja delovnega razmerja za določen čas na istih delovnih mestih in iz leta v leto. Menimo, da gre predvsem za to, da se delavca v prosveti oškoduje za osebni do-hpdek med šolskimi počitnicami. Mislimo, da ni opravičljivih razlogov, da delavki vaše šole ne bi spremenili delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas. -T. ŠAREC
Izdelki otrok vzgojno-varstvenega zavoda Mežica
Vzgoja in varstvo
VSE LEPO ZA OTROKE V LENARTU
Lenart je majhen, prijazen kraj v središču Slovenskih goric, ki še ni okužen s strupenimi izpušnimi plini pločevinastih pošasti in visokih tovarniških dimnikov, čeprav tudi teh ne manjka.
V	tem kraju smo dobili že lansko jesen nov, lep in prijeten vzgojno-varstveni zavod s tremi predšolskimi oddelki in enim jashčnim. Tudi otroško igrišče, ki je igrišče zaprtega tipa, je že delno urejeno. Denar za ureditev sta prispevali republiška skupnost otroškega varstva in temeljna izobraževalna skupnost Lenart.
Otroci, ki obiskujejo vrtec, le-teh je osemdeset, so taki kot drugod; prisrčni, razigrani, glasni. Starši prispevajo zanje del, ki jim gre po njihovih osebnih dohodkih. Tako kot povsod! Vse to ni novost temveč potreba današnjega časa. Kam pa naj bi matere, ki so zaposlene, s svojimi otroki? Novo in spodbudno je nekaj drugega.
Že lani so v Lenartu uresničili letošnji mednarodni moto ob tednu otroka - skrb za otroka na vasi. K vzgojno-varstve-nemu zavodu Lenart prištevamo tudi pet dislociranih oddelkov, ki so izrazito kmečki. V Selcih je bila že pred leti adaptirana kmečka hiša. Tam stoji zdaj prijazen vrtec v kmečkem stilu, ki ga obiskuje od marca do novembra lepo število otrok. Tudi delovni čas je prilagojen potrebam kmečke matere, to je od 7. do 17. ure. Pozimi je obisk manjši zaradi oddaljenosti in raztresenosti domov po okoliških slovenjegoriških gričih.
V	Benediktu je bil zgrajen nov montažni vrtec, ki ga obi-
skujejo predvsem starejši predšolski otroci — leto pred vstopom v šolo. V Zgornji Ščavnici, Lokavcu in Gradišču pa so zrasli vzgojno-varstveni oddelki samo zato, da bi pomagali kmečki materi in njenim otrokom, ki so tako zelo potrebni ne samo varstva, temveč tudi vzgoje. Tako si otroci pridobivajo kulturno higienske navade, navajajo se na življenje v kolektivu, rišejo, pojejo, plešejo in vstop v šolo jim je olajšan. Res je, da prispevajo ti starši Za vzdrževanje zelo malo ali skoraj nič, saj je njihov osebni dohodek tudi tak.
V	vseh oddelkih delajo z otroki kvalificirane vzgojiteljice, ki se poskušajo približati kmečkim otrokom, se z njimi igrati, jih vzgajati in učiti.
V	Lenartu, kjer so oddelki urejeni in delovne razmere skoraj idealne, pa otroci radi javno sodelujejo in s tem pokažejo delček tega, kar so se naučili. Ob koncu šolskega leta 1972/73 so priredili javni nastop in razstavo izdelkov ter risb. Ob tednu starejših občanov, ki so ga organizirale druž-beno-politične organizacije pod geslom „Vso skrb ostarelim" (22. 9. 1973), pa so otroci osnovne šole in vzgojno-varstvenega zavoda pripravili pester kulturni spored za povabljene ostarele občane. Otroci in vzgojiteljice iz vrtca so za vse povabljene izdelali vabila, darila ali spominčke pa za vse tiste, ki se vabilu zaradi bolezni niso mogli odzvati.
Otroci v Lenartu in bližnjih vaseh živijo torej svoj zdrav, srečen in delovni današnji in jutrišnji dan.
MARINKA FEKONJA
PRVO LETO VZGOJITELJICA
Z nekoliko neodločnimi koraki sem stopala proti ustanovi. Bila je to moja prva služba. Med potjo sem razmišljala: kakšno skupino bom dobila, koliko otrok bo v moji skupini, ali se jim bom znala približati, se bomo dobro razumeli in še o marsičem.
Dobila sem skupino 4 do 5-letnih otrok, bilo jih je 24. Kmalu smo se navadili eden na drugega in postali smo dobri prijatelji. Začela sem prenašati šolsko znanje v prakso. Priznati moram, da ni bilo vedno lahko, kar precej časa sem potrebovala, da sem spoznala prav vsakega otroka posebej, kaj ga "privlači in na kakšen način ga lahko pridobim za sodelovanje.
Zelo veliko so mi pri delu pomagali pogosti aktivi vzgojiteljic, na katerih smo si izmenjavale izkušnje. Starejše vzgojiteljice so nam pomagale z nasveti in dragocenimi izkušnjami, ki so jih pridobile z večletno prakso, mlajše pa smo jim pokazale več nastopov in jih tako seznanile z novim znanjem, ki smo si ga pridobile v šoli. Veli-
r
ko veselja in sreče sem doživela ob praznikih. Nikoli si nisem predstavljala, da morejo otroci tako prisrčno doživljati praznike. In s kakšnim veseljem se učijo novih pesmic in kako navdušeno izdelujejo darilca za svoje mamice ob njihovem prazniku. Takrat sem pozabila na vse njihove' muhavosti — v očeh mater in otrok sem videla samo srečo. Spoznala sem, da moje delo le ni bilo zaman, in da lahko marsikaj naredim tudi s tako majhnimi otroki.
Sedaj stopam že z veliko bolj odločnimi koraki. Srečna sem, ko prestopim prag vzgojno-varstvenega zavoda, ko priteče k meni gruča otrok. Priznati pa moram, da v tem poklicu najbrž ne bi uspela, če ne bi imela potrpljenja, razumevanja in veliko dobre volje. Saj sem le z dobro voljo in včasih tudi z delčkom humorja lahko ustvarjala prijetno in veselo počutje otrok v vrtcu.
DANIJELA KAVČIČ, Vzgojno varstveni zavod Kranj
N
Prosvetni delavci se izpopolnjujejo ob prebiranju svojega glasila!

ČE BI BILO POVSOO TAKO
Že drugič letos so partizanski kurirji Slovenije obiskali svoje varovance — pionirski odred K 10 v Koprivni pri Črni. Na Plešivcu in Peci je že ležal sneg in mraz je pritiskal tudi v Koprivno. Pred šolo je čakalo 45 pionirjev, od mraza rdečih lic in od veselja svetlih oči. Recitirali so pesmi borbe, pozdravljali so svoje tovariše - kurirje: „Ponosni smo, da so naši pokrovitelji prekaljeni borci, ki so nam z bojem za svobodo omo-gočili brezskrbno mladost.11 Obljubili so — kot obljubljajo vsi pionirji — da se bodo pridno učih.
To pot so bili s kurirji tudi predstavniki podjetja „Iskra“, obrat Pržan iz Ljubljane. Prinesli so odredu televizor, ki jim bo v pomoč pri pouku — in v veselje v prostem času.
Šolo v Koprivni so prenovili. Šolarji prejemajo tudi toplo malico (sredstva zanjo daje TIS Ravne). Zelo se jim prileže, saj imajo nekateri od njih.tudi po 7 km daleč v šolo, visoko izpod Pece ali Oljševe. Po mnenju mestnih otrok imajo pa vendarle veliko prednost: lepe terene za smučanje in tudi veliko snega, ki v tej gorski dolinici dolgo leži. „Nimamo telo-vadnice,“ pravi njihov učitelj za telesno vzgojo, tovariš Bitenc, „zato pa res veliko smučamo."
V šoli jih že 11 let poučuje tovarišica Mija — in zelo dobro se razumejo. To pomeni: otroci se pridno učijo, da z dobrim uspehom razveselijo svojo tovarišico. Dobro bi bilo, če bi bilo povsod tako.
ALBINA MOŽINA
PREMALO UČITELJEV NA PRAZNOVANJU
Letošnji dan prosvetnih delavcev obale je bil že peti po vrsti. Praznovanje ima strokovni, kulturni in družabni značaj. Vseh aktivnih prosvetnih delavcev obale je okrog 700, skupaj s posebej vabljenimi upokojenimi — med njimi so mnogi, ki letos rešujejo kadrovsko stisko — in partizanskimi učitelji bi se jih moralo zbrari dne 20. oktobra kakih 800. Žal pa je bila letošnja udeležba v portoroškem avditoriju razmeroma slaba v primerjavi s prejšnjimi leti. Menim, da so vsi, ki jih ni bilo — prikrajšani za bogate misli, ki nam jih je v svojem predavanju posredoval dr. Franc Strmčnik, pa tudi za bogat kulturni spored,
ki so ga izvedli gledališka umetnika Janez Rohaček in Alenka Svetelova ter pianist Andrej Jarc.
Organizatorjema tega lepega dneva — pododboru sindikata prosvetnih delavcev obale ter temeljni izobraževalni skupnosti — gre vse priznanje za dobro organizacijo praznovanja in prav tako pokrovitelju in gostitelju: piranski občinski skupščini.
Dobro bi bilo ugotoviti vzroke letošnje slabše udeležbe in povprašati prosvetne delavce, kakšna naj bi bila v prihodnje oblika in vsebina "praznovanja tega tradicionalnega srečanja.
V. V.
OSNOVNA ŠOLA HINKO SMREKAR LJUBLJANA, Gorazdova 16
razpisuje prosto delovno mesto pomočnika ravnatelja,
ki izpolnjuje pogoje po 60. členu zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9—51/68), ima vsaj pet let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj pošljejo razpisni komisiji sveta šole poleg prijave še dokazila o strokovnosti in kratek življenjepis z.navedbo dosedanjih zaposlitev.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Delo je mogoče nastopiti po dogovoru.
DARUJTE KRI - REŠUJTE ŽIVLJENJA SAMO KRI - NADOMESTI KRI
Vsak dan mora darovati kri 200, letno pa okoli 80.000 krvodajalcev zato, da z njo rešujemo življenja obolelim in pone-srečepim po vsej Sloveniji.
Rdeči križ vas vabi, da tudi vi sodelujete v tej humani in solidarnostni akciji, saj z darovanjem zagotovite kri sočloveku, pa tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali.
Med vsemi solidarnostnimi dejanji, ki jih človek lahko stori, je darovanje krvi prav gotovo najbolj neposredno in najbolj človeško.
Prebivalci spodaj navedenih krajev in občin, prijavite se in , sporočite občinskemu odboru RK, kateri dan želite priti na odvzem krvi.
Program za november 1973:
Tržič	9., 10.
Postojna	13., 14., 15., 16.
Gradbeni šolski center Maribor
Orehova vas
Ajdovščina
Jarenina
15.
17.
17., 19., 20., 21., 22. 22.
OBČINSKI ODBORI RK REPUBLIŠKI ODBOR RKS
List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SRS in izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža Maurer, namestnica urednice Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko.
Naslov uredništva:	Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon
315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-Vil.
Rokopisov in fotografij ne vračamo.
Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in drage ustanove 40 din — Št. tek. računa: 50101-678-47093.
Tiska ČZP Ljudska pravica. ISSN 0033-1643.
Od 24. do 28. oktobra so sodelavci Sogetsu Schol ob kulturni izmenjavi z Japonsko prikazovali kompozicije ikeban. Skupina je gostovala v Modemi galeriji v Ljubljani. Foto: Ing. M. Novšak
NOVI ŠOLSKI PROSTORI V CERKLJAH OB KRKI
Svečana seja brežiške občinske skupščine ob občinskem prazniku je bila v Cerkljah ob Krki. Na šolskem igrišču je bilo javno zborovanje, kjer je govoril zvezni poslanec in sekretar CK ZKS Franc Šetinc, kije pohvalil med drugim tudi delavnost in prizadevnost občanov, posebno Cerkljanov, ki so povečini s krajevnim samoprispevkom v dveh letih zbrali denar za adaptacijo osnovne šole Tone Seliškar; v njej je sedem novih učilnic in telovadnica.
Preden je predsednica delovne skupnosti sprejela kluč pred novim vhodom — so pionirji —
člani otroškega in mladinskega pevskega zbora - zapeli po dve pesmi.
Ogledali smo si lepe sodobno opremljene nove in prenovljene prostore stare šole. Tudi stara šola je prenovljena. Pionirji in delovni kolektiv so se zahvalili krajevni skupnosti in predsedniku občine Vinku Jurkasu za sodobno šolo, ki jim bo omogočila pouk samo v eni izmeni in seveda tudi boljše učne uspehe.
Ta dan je bilo v Cerkljah še posebno praznično in živahno. Promet so usmerjali pionirji-miličniki in pripadniki JLA iz Cerkelj. STANKO SKOČIR
j GLASBENA ŠOLA KRANJ
razpisuje prosto delovno mesto — učitelja klavirja, PRU ali P za nedoločen čas.
Stanovanja ni.
Prošnje sprejema ravnateljstvo šole 14 dni po objavi pišu.
v
časo-
j OSNOVNA ŠOLA VOJKA ŠMUC V IZOLI	\
j razpisuje naslednji delovni mesti:
učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas.
Pogoji: PRU ali P psihologa za nedoločen čas.
Pogoji: Visoka ustrezna strokovna izobrazba.
:	Prijave sprejemamo v roku 15 dni po objavi.
Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE PODGRAD razpisuje prosti delovni mesti:
—	učitelja za razredni pouk (5. raz.) za določen čas,
—	učitelja telesne vzgoje ali zgodovine za določen čas Na voljo je enosobno stanovanje.
Rok za prijavo je 14 dni po razpisu.
: KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA SKUPŠČINE [ OBČINE ZAGORJE OB SAVI
■	ponovno razpisuje prosto delovno mesto
j ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda Zagorje ob Savi (ni reelekcija).
POGOJI: Za ravnatelja vzgojno-varstvenega zavoda je lahko imenovan tisti, ki izpolnjuje splošne pogoje, navedene v 13. in 28. členu zakona o vzgojno-varstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. 1. SRS, štev. 28/71) in ima
■	ustrezne družbeno-politične kvahtete.
j Prijave je treba predložiti komisiji za volitve in imenovanja | skupščine občine Zagorje ob Savi skupno z dokazili o stro-: kovnosti in praksi ter življenjepisom v 15 dneh po objavi : razpisa.
: OSNOVNA ŠOLA JOŽE MOŠKRIČ [ LJUBLJANA, Jarška c. 34
j razpisuje delovno mesto
učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, U, za nedoločen j čas.
[ Poseben pogoj: dvomesečno poskusno delo : Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
KADROVSKA KOMISIJA PRI TEMELJNI IZOBRAŽEVALNI SKUPNOSTI KRANJ
razpisuje
za delo v novi osnovni šoli Vodovodni stolp v Kranju delovna mesta:
—	učitelja slovenskega jezika
—	dveh učiteljev telesne vzgoje
—	učitelja glasbene vzgoje
—	učitelja tehnične vzgoje
—	učitelja biologije in kemije (eno in pol delovnega mesta)
—	učitelja za podaljšano bivanje
—	dveh vzgojiteljic za oddelek predšolskega varstva pri šoli
—	medicinske sestre pediatrične smeri — srednja strokovna izobrazba
—	dveh varuhinj — končana osemletka
—	hišnika — VK
—	šefa kuhinje — VK
—	kuharice - KV
—	ekonoma
—	petih čistilk — NK ali PK in
—	šestih delavk za delo v šolski kuhinji - NK ali PK.
Nastop dela je 1. februarja 1974. Kandiati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Kranj, kadrovska komisija, Trg revolucije 1, Kranj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
PETDNEVNI DELOVNI TEDEN -" SAMO ZA UČITELJE?
Zavod za strokovno izobraževanje in republiški sekretariat za izobraževanje in kulturo SR Hrvatske sta opozorila šole, da ni mogoče organizirati petdnevnega delovnega tedna samo za učitelje. Učitelji imajo namreč petdnevni delovni teden, učenci pa morajo imeti šest dni pouka tedensko. Menijo, da taka „reši-tev“ škoduje učencem.
ze učiteljev ruskega jezik3 književnosti, ki se gaje ud^' lo okrog 1500 delegatov izv dežel. Na kongresu so razp’ Ijali o izdajanju učbenike'' priročnikov za ruski jezik' tem času je bila organizk* tudi razstava raznih priročn« za učenje ruskega jezika in k ževnosti, ki so natisnjeni v ? gariji in dragih deželah.
ALI BODO
NA ŠVEDSKEM ZAVRLI RAZVOJ
IZOBRAŽEVANJA?
Na Švedskem so zaskrbljeni: kvalificiranih delavcev in tehnikov je premalo, preveč pa je visoko kvalificiranih delavcev. Sindikat diplomantov univerze trdi, da približno 10.000 diplomiranih študentov dela na delovnih mestih, za katera niso potrebne akademske kvalifikacije.
Ce so ti podatki pravilni, potem je 10% diplomiranih študentov, starih manj kot 35 let, brez zaposlitve ali pa so zaposleni na neustreznih delovirih mestih.
Sindikat tudi predvideva, da bo do leta 1980 več kot dvakrat toliko diplomiranih študentov, starih do 35 let, le tretjina od teh pa bo dobila ustrezno zaposlitev.
UVAJANJE
MARKSISTIČNE
SOCIOLOGIJE
Na fakultetah in visokih šolah SR Hrvaške bodo uvedli predavanja marksistične sociologije za 120 ur — od teh pa bo 60 ur uvedenih v prvo leto študija. Ta čas je predviden za predavanja, vaje in seminarje. Različne oblike dela zahtevajo, da ima vsaka fakulteta vsaj enega predavatelja in asistenta; potrebno bo torej 12 novih mest za predavatelje in 21 za asistente.
DELOVNI ČAS
norveških učiteljev«.
Norveški komite za versk3 prosvetna vprašanja pri p3* mentu je dal predlog, naj v< za učitelje prav tak dnevni lovni čas kot za drage usl'— bence, t. j. od 8. do 16. ^ Učitelji imajo sedaj 24, 28 tudi 30 obveznih tedenskih — glede na vrsto šole, v k311 poučujejo.
Menijo, da bodo s tem pfe logom omogočili učiteljem.' si bodo pridobili dovolj čas3 opravljanje dragih del v šoli. niso vezana na pouk (npr. sito vanj e in obveščanje učefl^ sestanki, načrtovanje, pripri J učne ure, raziskovalno de Prc idr.).	o«
Učiteljska združenja osj nasprotujejo temu predloSlZc Poudarjajo, da v šolah ni ustr SV( nih možnosti za vse te dejj ^ nosti in da ob osmih urah dr/ no, kolikor jih prežive v š ,i; (pet dni tedensko), ne ostal ^ dovolj časa za učno pripr^ Uvajanje uradniškega delovni bi skrajšalo prosti čas in odsj ^ lo učitelju razmeroma prož razporeditev delovnega časa, CJ. mu omogoča, da po svoje r ^ črtuje način in ritem dela tako kot mu najbolj ustreza. n
PRIPRAVLJALNI v.
RAZREDI V SSSR ,yHa
20. člen projekta osnov t6n( konodaje SSSR in zveznih rej ^ blik o narodnem izobraževat 1 ■ določa posebno pripravo za š nje lanje otrok, ki ne bodo im1 ijfl pouka v materinem jeziku ^ tistih, ki niso bili deležni pr« tav šolske vzgoje y vzgojno-varstv o c
DRUGI KONGRES
UČ^^S^JE^KA^v^ree?^
IN KNJIŽEVNOSTI	namreč treba zanje org;
V bolgarskem mestu Varna je pripravljalne razrede, in sicer bil letos od 3. do 8. septembra navodilih ministrskega sv«1 dragi kongres mednarodne Zve- SSSR.
Kinematografi prikazujej
C*®
m
P 00
m
PROSTITUTKA ALI SVETNICA (BERNARDKA) je film, kateremu je distributer dal žal kar preveč komercialen naslov. Režiser Gilles Carle iz Kanade je posnel družbeno angažiran film in ga imenoval Bemardkina prava narava. V okvir neverjetne zgodbe o nenavadni Bernardki, ki se bojuje proti vsem meščanskim predsodkom in skuša ustvariti svojo moralo v svetu ljubezni, dobrote in razumevanja v okolju, ki ne pozna tegob civilizacije, je režiser vtkal raz-mišljanja o vsem, kar nas danes muči. Dražbe, takšne kot je, ne more sprejeti, nič a priori ne prevzema in ne odklanja, je proti izrabljanju, zanima ga razredni boj in je proti izobličeva-nju naravnega v našem življenju. Je naša vsakdanjost in bajka hkrati. Film je po ideji, s katero seka v naš čas, in po domiselni in poetični realizaciji daleč nad povprečjem. - mb
nimanjem, vendar v njem man iščemo Rene Clementa,kj žiseija Prepovedanih iger. — Hll|
MAČKE IZ VISOKE DRllf BE je risanka iz Walt Disneye'] proizvodnje namenjena odt slim. Čudovita satira s sakso skim humoijem. Premladi gl' dalci ne bodo dojeli prav mika filma. - mb
ŠKORPION UBIJA je ameriške proizvodnje, tehniČOj bleščeč in idejno problem^ čen. V zgodbi o detektivu, ki v njegovi akciji omejuje dern0 kratičnost zakonov, je velM melanholije za starimi časi, »j je še vladal nepisani zak<* divjega zakona. Res, da je kon lahko ovira, res pa je tu<« daje apel po železni roki, kijj1 uredila džunglo velemest — ko tudi rahlo simpatiziranje fašizmom in podobnimi družb*' nimi ureditvami. — mb

NEZNANEC JE PRIŠEL Z DEŽJEM je eden boljših filmov v tej zvrsti. Je dramaturško dobro grajen, vse v njem je na svojem mestu, gledamo ga z za-
COSA NOSTRA je film reži' seija Terencea Vounga, ki ski$ analizirati odnose med člaJ3 ameriške mafije in dosmrtfl* odvisnost posameznika od 33' konov, ki jih priznava tak0 organizirana skupnost. Film ^ odlikuje po dobri dramaturšk \ zgradbi, odlični realizaciji in Z3' (j nimivi ideji. Zanimiv je, Pjj { kljub temu ne navdušuje. - fl,r c MAČJI KONCERT je naj; j novejša zbirka epizod o mačk1 , in miški; skoraj vse so grajen* | na podobnih zapletih in d«' mislicah. Otrokom bo ta fil®1 ' prav gotovo všeč. — mb