SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC PETEK 20. OKT. 1989 Letnik XLtV. Štev. 78 (2501) izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Cena:7šil. 3000 din. P.b.b. __________________________f Trgovska akademija: stranke ^ zahtevajo pristanek Koroške Predstavniki koroških dežeinozborskih strank so na drugi seji sosveta za slovensko narodno skupnost v zvezi z javno dvojezično trgovsko akademijo zahtevah pristanek Koroške in hkrati napovedali, da brez tega ne more priti do ustanovitve. Nadalje so zahtevali, naj se zvezna vlada najprej pogaja s Koroško in naj se o ustanovitvi sklepa na naslednji seji. Predstavniki ZSO in NSKS so vztrajali pri takojšnjem sklepanju sosveta. Ob redakcijskem zaključku glasovanja o ustanovitvi akademije še ni bilo. Sodelovanje 50-članska delegacija Kluba slovenskih občinskih odbornikov se je minuli konec tedna mudila na južnem Tirolskem, kjer je imela vrsto pogovorov. S predstavniki Južnotirolske ljudske stranke so se domenili za okrepljeno sodelovanje v gospodarskih in političnih vprašanjih, pogovorni partnerji pa so slovenskim občinskim politikom zagotovili tudi solidarnost. Nad 40 odbornikov /n funkcionalen KSOO, ZSO /n NSKS se;'e ude/ež//o posveta. Baza zahteva usHajenost v najpomembnejših vprašanjih! Slovensko prebivalstvo v bazi, v občinah in krajih južne Koroške odločno zahteva večjo usklajenost obeh osrednjih slovenskih političnih organizacij v najpomembnejših in za koroške Slovence eksistenčnih vprašanjih. Klub slovenskih občinskih odbornikov pa naj nadaljuje in krepi svoja prizadevanja za večjo samostojnost te organizacije, da bo postal res neodvisen faktor v narodnostni politiki koroških Slovencev in kot tak tudi vklju- čen v proces odločanja v pomembnih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. To je rezime torkovega srečanja med predstavniki Kluba slovenskih občinskih odbornikov (KSOO), Zveze slovenskih organizacij in Narodnega sveta, do katerega je prišlo na pobudo KSOO. Posveta se je udeležilo blizu 40 slovenskih občinskih odbornikov iz skoraj vseh občin na južnem Koroškem, obe osrednji organizaciji so zastopali predsednika dipl. inž. Feliks Wieser in dr. Matevž Grilc ter tajnika dr. Marjan Sturm in mag. Marjan Pipp. V uvodu je poslujoči predsednik KSOO mag. Peter Waldhauser označil situacijo med koroškimi Slovenci oz. osrednjima organizacijama kot „alarmantno", za kar je treba iskati vzrok v neusklajenosti politike obeh organizacij. „Tako neusklajenost v eksistenčnih vprašanjih Slovenci na terenu odklanjajo ter zahtevajo, da se centrali zavedajo pomembnosti baze", je dejal mag. Waldhauser in zahteval, da obe organizaciji preučita svojo politiko s ciljem, da bi dosegli večjo usklajenost pri nastopanju znotraj in izven narodnostne skupnosti. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser je na razgovoru najprej pozdravil iniciativo Kluba slovenskih občinskih odbornikov in pritrdil izja-/dut/e na 2. strani) Ukinitev? Zakupnik tovarne celuloze v Magdalenu Flaselsteiner je napovedal, da namerava s koncem oktobra ukiniti proizvodnjo celuloze. Pravi, da delovanje podjetja ovira medijska kampanja proti Magdalenu ter zahteva dežele po stečaju Magdalena. Deželni svetnik Raus-cher odpovedi zakupni-ške pogodbe noče sprejeti in se sklicuje na pogodbo, ki predvideva trimesečni odpovedni rok. Spominska svečanost Zveza koroških partizanov priredi vsako ieto za Dan mrtvih centraino svečanost v spomin borcem proti fašizmu in vsem ostaiim žrtvam fašizma, ki so darovaii svoja živijenja za našo svobodo. Letos bo osrednja spominska svečanost v nedeljo,29.10. ob 16. uri na pokopaiišču v Borovijah. Pokionimo se spominu na žrtve fašizma! PREBER!TE 2 Dvojezični pouk: prijave v trendu zadnjih iet 3 Manjšinsko srečanje v Sopronu pod gesiom „Čiove-kove pravice in manjšine" 4 Koroška v zrcaiu 4/5 Siovenske zaiožbe na Frankfurtskem sejmu 5 Heute im Siovenski vestnik 6 Vestnikova križanka 7 Te dni na televiziji ip radiu 8 šah: začetek tekmovanja za poka! šoiarjev Hans Moser, Franc/ Sado/šek, Ludwig Ogr/s, Tomaž Ogris /n Franz Siimpf/ (z /eve prof/ desni/ so na f/skovn/ konferenc/ ufeme//77/ pomembnost prireditev ..Dober večer, sosed -Gufen <4bend, Nacbbar," k/ že f 0 /ef potekajo v duhu zbliževanja /n upoštevanja ku/fure naroda soseda. 1/abi/u pnred/fe-//a konference, SPZ, se je odzva/o mnogo predstavnikov koroškega f/ska. Letos že desetič Dober večer, sosed! Letošnje prireditve „Do-ber večer, sosed - Guten Abend, Nachbar" bodo potekale v znamenju 10-letnice. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Tomaž Ogris je za to priložnost priredil tiskovno konferenco, na kateri je s predstavniki krajevnih društev, očetom ideje za naslov teh prireditev, pesnikom Franzem Stimpflom in zborovodjem MGV v Grebi-nju Hansem Mosserjem predstavnike medijev seznanil o namenu, uspešnosti in oblikah teh prireditev. Dejal je, da so naša društva kot protiutež proslavljanju 10. oktobra izbrala avstrijski nacionalni praznik, 20. oktober. Menil je, da je to prava priložnost za skupno praznovanje in zato naša društva v te prireditve vključujejo tudi skupine večinskega naroda. Odziv je, razen nekaterih izjem, dober, nekatere občine te prireditve tudi finančno podpirajo. Tako naša društva doprinašajo k izboljšanju sožitja, vendar pa doslej še ni uspelo, da bi take prireditve organizirali tudi na zgolj nemško govorečem področju Koroške. Franz Stimpfl je dejal, daje bil zaradi sodelovanja na teh prireditvah celo večkrat napaden, a zaradi tega ni obupal, temveč smatra, da je sožitje možno samo na osnovi spoštovanja obeh kultur v deželi. Tudi Hans Mosser je poudaril, da bo večina morala spoznati, da poleg njene obstaja tudi kultura koroških Slovencev. KOMENTAR dr. FFMA/C/J/1 Z1/V/7T7M BRAVO, iHAFf)El6f .9 .svojo k//ro, /eme/j//o /n r/////k/////o od/oč/7v//o, da p rep reč/ .svojer//;/ .s7r//nk//r.ske/fzz/ ko/egM IVe/.s.s// v.s/op v par/a-raera, je ./org /Va/der dokaza/ svojo deaioAra-/zčr/o zre/o.s/. Po/ do v/'.š/'/7; po//f/č///7; čas/; ata je odpr/a. Par/.seder /a drag/ pr/.s/a.s'/ ^aeččaa.sde doa//e;je v /jz/cZsk/ s/ra a d/ ^o zadovo/jaj/. Grde /a Narode se /a d d o aarae res// pr/prar/ja/a aa ^dapao ^/ore^ao^/ za pr/dodaje/e/a/ /d. od/oder. Pade //a/derjere de.sede .so da/zaa/ za ajaaa ;/.s*esa. Dodrodo.sd a/ed dea/odrad, gospod d/a/der/ .Spre///a roda je rodda rež/jo v dogororjea/ /gr/ IVe/.s.s - //a/der; prav v /reaa/da, do ^e dara/aa-/aa d/e/de .Seda;/d/ odprar/ja v par/z, da /aa/ aa doagresa P/de-ra/ae /a/eraac/oaa/e pre-preč/ /zd/jač/Zer ar.s/r/j-sd/d .srodod/zjador /z /e orgaa/zac/je, se v ars/r/j-sd/ jarao.s/Z pojav/ de.s/g-a/raa/ par/aa/ea/arec IVe/.s.s z /zjaraa/Z, d/ d/ a/ora/e /adoj rzdad/d pozoraos/ javaega /ozd-ca. Poda /a je zapo.s/ea z og/edoraajea/ porao-^ra/skega aza/er/a/a, d/ ga je prZae.se/ /ddo Prod^cd, za/o ata Z/aZ-der prddoč/ aa pomoč.' IVe/.s.sove Zzjare .so „ža/Z-/er" za svododaja.sde ro/dce jae pa dr.š//er ar.s/r/j.sdr zadoaodaje); d/a/der do/ aaaja.s/.s/, We/.s.s ^e zaajde zaaaj par/aa:ea/a, ce/o zaaaj zrezaega sr e/a. /Ve, čra/d orc d/a/der ae /rp/ r sroj/d rr.s/ad, z/a.s/; pa ae /adj/d, d/ ae redo, ddaj /a doata aaj daj govor/jo. /a r.sa /S r.s/r/ja se oddadae.' azored/a;/ pr/dodaj/ ad popr/dodaj/ ar.s/r/j.sd/ daac/er readar dodazaje .sr o jo spo.sodao.s/ za ače-aje, dar so a/a pr/p/.sa/; že Padaeda, Zdd /a Grde. .S'aaay dog //a/der. Čra/d orc .se d/a/der /addo zaedz, /jar/d doz se rerjea/o ae /ado /addo. S /o //.sodo do azora/ ž/red //a/der /a z aj/at r.sa /) r.s/r/ja. Na osnovi sklepa upravnega in nadzornega odbora ZSO sklicujemo Klavzuro ZSO ki bo v soboto, dne 21.10.1989 ob 14.00 uri v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva, Mikschallee 4, 9020 Celovec. Spoštovani! Po zadnjih deželnozborskih voiitvah se je tako poiitična kot tudi narodnopolitična situacija v dežeii močno spremenila. Stranka, ki je biia vsa povojna teta gtavna sita protistovenske politike, je zdaj umestita prvega čtoveka v dežeti. Narodni svet koroških Stovencev je odstopit od dotgotetne prakse, da skupaj z ZSO usktajuje najosnovnejša vprašanja narodne potitike. Zato si mora tudi ZSO, potem ko je po gtasovanju čtana predsedstva NSKS, postanca Smodeja, eno teto skušata najti enotna narodnopotitična izhodišča, jasno začrtati smer nadaljnjega detovanja. Zato Vas pozivamo, da se ktavzure zanesljivo udetežite in prispevate k temu, da bodo sprejeta statišča in sktepi temetjiti na široki bazi. Na klavzuro so vabtjeni odborniki, odbornice ZSO, vseh vklju-čenih organizacij, delegati in detegatke zadnjega občnega zbora ter gostje s posebnim vabiiom. Dvojezični pouk: prijave v trendu zadn jih let Prijave k dvojezičnemu pouku v šolskem letu 1989/90 so v trendu zadnjih let. V ljudskih šolah so se rahlo zvišale tako v absolutnem kot tudi v relativnem številu, vendar je opaziti osip prijav od razreda do razreda (v šolskem letu 1987/88 je bilo v prvem razredu prijavljenih še 283 učencev, od katerih je v letošnjem 3. razredu preostalo le še 246). Po drugi strani se je število prijav v prvem razredu z 283 v šolskem letu 1987/88 povečalo na 325 (plus 22 učencev v pri- Baza zahteva usklajenost v * -H *v*n najpomembnejših vprasanjm! vatni dvojezični šoli Mohorjeve) v tekočem šolskem letu. Iz poročila deželnega šolskega sveta, objavljenega v torek, je tudi razvidno, da je trend prijav po vsej južni Koroški neenoten. Na nekaterih šolah so prijave za prvi razred močno narasle (npr. Globasnica), na nekaterih močno nazadovale (npr. Kot-mara vas). Zaskrbljujoč pa je razvoj na ljudskih šolah v Diči vasi in na Kostanjah, kjer v prvem razredu k dvojezičnemu pouku sploh ni prijav. Na prvi šolski stopnji je skupaj osem ločenih razredov, od teh so štirje z devetimi in dva z desetimi šolarji. Slabši je razvoj na glavnih šolah. Tam se je število prijav k pouku slovenščine v zadnjih osmih letih znižalo kar za četrtino, z 368 v šolskem letu 1981/82 na 275 v šolskem letu 1989/90. /zzada/jevar/je .s' /. ,s7/v////'J vam Waldhauserja, po katerih je usklajenost stališč v najpomembnejših vprašanjih pogoj za uspešno narodnostno politiko. S tem v zvezi je omenil vprašanje šolstva, cerkve, 7. člena, zakona o narodnostnih skupinah, obletnico plebiscita 1990 itd. ter pri tem poudaril, da se moramo koroški Slovenci zavedati, da je novi cilj koroške politike in posebno Haiderja zabiti klin med pripadnike slovenske narodnostne skupnosti in io s tem še nadalje slabiti. „Ce v teh vprašanjih ne bomo našli sprejemljivega konsenza, potem tudi nismo zreli za Evropo", je sedanji položaj kritično ocenil Wieser. Za KSOO pa je Wieser rekel, da ZSO podpira njegovo tendenco, da postane močna, samostojna in neodvisna organizacija ter da bo ZSO na naslednji seji Koordinacijskega odbora koroških Slovencev predlagala kooptacijo dveh predstavnikov KSOO v ta odbor. Nadalje je ZSO klubu tudi pripravljena nuditi pomoč na več ravneh. Predsednik NSKS dr. Grilc je izrečeno kritiko KSOO slovenskima organizacijama oz- Pos/o vodeč/ predsednik KSOO map. Pe/er 1/Va/ddau-ser/e da/ pobudo za razgovor z organ/žac//ama. načil za napad in se ponovno zavzel za organizacijsko poenotenje. O položaju Slovencev je menil, daje boljši in bolj perspektiven kot še pred nedavnim. S predlogom predsednika ZSO Wie-serja, da bi dva predstavnika KSOO kooptirali v KOKS, se je strinjal pod pogojem, da se tajnika obeh osrednjih organizacij ne bi udeleževala sej predsedstva kluba. Med številnimi diskutanti se je za boljšo koordinacijo med bazo in centralama v Celovcu posebno zavzel občinski odbornik Jože Partl (EL), kije poudaril, daje najvažnejše, da Slovenci preživimo, ne pa, kdo ima prav. „Potem se bo izkazalo, da je dualizem v Celovcu postranska zadeva". Prejšnji predsednik KSOO Mirko Kumer je skeptično ocenil izjave predsednika NSKS dr. Grilca, da za enotno organizacijo koroških Slovencev ni več dejanskih ovir ter da gre na bolje, ko pa je očitno, da tako ocena ne odgovarja dejstvom. „Tudi v Pliberku novega dialoga ne čutimo", je dejal Kumer in od obeh organizacij zahteval spremembo v politiki in medsebojnih odnosih. Tajnik ZSO dr. Marjan Sturm je menil, da situacija ni obetavna in da si bodo morale organizacije zastaviti vprašanje, kakšen narodnostni program koroški Slovenci potrebujemo, ki pa mora biti obvezujoč za vse in ki bo zagotovil odločanje na najširši ravni. V diskusijskih prispevkih sta bila kritizirana tudi oba slovenska lista, Slovenski vestnik in Naš tednik, češ da z objavljanjem komentarjev in stališč še poglabljata razlike med obema organizacijama. Posebno iz tabora NSKS pa je prišla zahteva po uniformiranju oz. diferenciranju slovenskih občinskih list ter izključitvi slovenskih mandatarjev v občinah, ki so bili izvoljeni na drugih listah, iz narodnostne politike. Tako predsednik ZSO Wieser, tajnik Sturm kot tudi član IO ZSO Koncilija so takšne tendence v narodnostni politiki odklonili in se zavzeli za politični pluralizem in proti narodnostni nestrpnosti. „Iz narodne politike ne smemo izključiti nikogar, čigar želja in volja je pomagati slovenski narodnostni skupnosti" je poudaril predsednik ZSO. Pozitiven pa je razvoj na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu. Na nižji stopnji je število dijakov naraslo z 259 v preteklem šolskem letu na 283 v tekočem šolskem letu. Pomembnejši podatki iz poročila Koroškega deželnega šolskega sveta o številu učencev v manjšinskem šolstvu v šolskem letu 1989/90 so še: na veljavnem območju za dvojezični pouk je na 63 od 82 ljudskih šol k dvojezičnemu pouku prijavljenih 1134 šolarjev ali 20,0 odstotkov, to je 37 učencev oz. 0,13 odstotka več kot v preteklem šolskem letu. Na prvih treh stopnjah ljudske šole je k dvojezičnemu pouku prijavljenih 862 šolarjev, na 4. stopnji pa 256 k pouku slovenščine. Privatno dvojezično ljudsko šolo Mohorjeve obiskuje 41 šolarjev. Na glavnih šolah je na 12 od 22 šol k slovenskemu jezikovnem pouku prijavljenih 275 šolarjev, od teh jih je 100 prijavljenih po manjšinskem šolskem zakonu, 111 jih obiskuje pouk slovenščine alternativno namesto angleščine, 64 šolarjev pa je vzelo slovenščino kot prosti predmet. Na Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu je v 19 razredih 449 šolarjev, od tega 283 na nižji stopnji. Pouk slovenščine na drugih srednjih in višjih šolah obiskuje kot alternativni obvezni ali kot prosti predmet 241 dijakov. Obvestilo Cenjene bralke in bralce obveščamo, da bo v prihodnjem tednu Slovenski vestnik izšel izjemoma samo enkrat in to dan pred nacionalnim praznikom, v sredo 25. 10. Zato pa bo v razširjenem obsegu! Uredništvo !van Lukan 1/ d/skus/j/ je sode/o va/o preko 20 odborn/kov /n fonkc/onagev. Da^es 36 v mač/žariAeaj meifa -Sopron ob aP3fr//3^0-aia<7zar3A/ žnej/ Začenja frtč/neVHO 3/*ečanye aaroč7a//i /7jaay3/n 303e4a;77i <7eze/. Arečaaje /6 74. po /n ye - v /efa .spojino na Dgb/arao/jo o č/oveAoGA prav/oab /n 3vobo.fč/-nab ^rza^//anov weJ /iranco^bo rgvo/aci/o prej 2bb /ef/ /n 40 /ef po ,S'p/o3n/ Jgb/aracip o č/ope^op/A pravicah, sprejca v Geaera/Ai/ 3bap3Č/n/ ZJraže/nb narobot^ - posvečeno nat7^36 zanbnna /n pereč/ ^emab/a. „[\ltuijšine in človekove pravice" Dr. Franc/ Zw/Mer, koord/nafor De/ovne skupnost/ narodn/7i skupnost/ sosednj/ti deže/. 14. srečanje Delovne skupnosti narodnih manjšin sosednjih dežel je kot koordinator v sodelovanju s predstavniki na Madžarskem živečih manjšin oz. njihovimi organizacijami in še posebej s ..komisijo Patriotične ljudske fronte komitata Gyor-Sopron", ki so prevzeli tudi težko in odgovorno nalogo prirediteljev in gostiteljev srečanja, organiziral dr. Franci Zwitter st. Zanj je to že skoraj jubilejno srečanje, saj je kot koordinator številnih prejšnjih srečanj te delovne skupnosti ne le priznan, temveč je zaradi svoje preudarnosti, strokovnega znanja ter svoje velike izkušenosti v manjšinski problematiki postal nepogrešljiva osebnost te široke mednarodne manjšinske organizacije. Pravice in praksa V razgovoru z uredništvom Slovenskega vestnika je dr. Franci Zwitter poudaril, daje prav letošnja tematika srečanja potrebna nujne obravnave, „saj je vendar znano, da klasične, skoraj v vseh ustavah zajamčene človekove pravice, v kolikor so sploh postale tudi praksa, za zavarovanje obstoja in razvoja manjšin nikakor ne zadostujejo; moderni sodobni pogledi o človeku prirojenih, iz njegovega dostojanstva izvirajočih, nedeljivih in neodtujljivih človekovih pravicah , pa - še posebno, kar se tiče manjšin - kljub številnim mednarodnim deklaracijam, pogodbam, sporazumom in celo delnim ratifikacijam še dolgo' niso prodrli v pravne sisteme posameznih držav, celo niti ne v zavest sicer demokratičnih družb", je dejal dr. Zwitter. Listina manjšinskih pravic Ob spoznanju teh hib in pomanjkljivosti za uveljavljanje človekovih pravic bo po mnenju koordinatorja DS narodnih manjšin sosednjih dežel potrebno, da se vsaj do prihodnjega srečanja leta 1990 izdela listina najmanjšega mednarodnega standarda manjšinskih pravic, !ki so neobhodno potrebne za življenjski obstoj in nadaljnji razvoj skoraj vsepovsod ogroženih narodnih skupnosti. Dokument dunajskega srečanja Ko je dr. Zwitter v razgovoru za naš list opozarjal na negativne strani obravnavanja vprašanja manjšin, je hkrati omenil razveseljiv poseben angažma, ki ga je za pravice nacionalnih manjšin v svojem zaključnem dokumentu potrdilo Dunajsko srečanje 1986 zastopnikov držav-udeleženk Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi in ki daje upanje, da bo prišlo do pozitivnega razvoja v pogledu uresničitve človekovih pravic tudi glede manjšin. Vključitev v delo DS Alpe-Jadran ..Narodne manjšine so integralni del prebivalstva prostora, v katerem živijo. To dejstvo zahteva njihovo konstruktivno sodelovanje z družbo, ki jih obdaja. Vsako zapiranje narodnih skupnosti vase pomeni pot v stagnacijo njihovega prizadevanja in pot v popolno izolacijo od družbe v celoti in konec koncev nji- hovo izumrtje. To spoznanje zahteva dosledno nadaljevanje naših prizadevanj za vključitev v delo Delovne skupnosti Alpe-Jadran na vseh področjih, ki zadevajo manjšine. Skupni življenjski prostor, skupne meje in številne skupne korenine v zgodovini in kulturi povzročajo skupne probleme, ki zahtevajo, kot je rečeno tudi v resoluciji o sodelovanju, sprejeti dne 16. oktobra 1987 na zasedanju Delovne skupnosti Alpe-Jadran na Bledu , skupne usklajene rešitve", je poudaril dr. Franci Zwitter. Z začudenjem in obžalovanjem pa Zwitter ugotavlja, da narodne manjšine niso bile vključene v pripravo in izdelavo „Poroči! o položaju manjšin", ki jih bodo posamezne dežele in regije, članice Delovne skupnosti Alpe-Jadran, v kratkem predstavile in objavile. Konferenca v Benetkah „Ker gre za specifične probleme manjšin samih, bo vsekakor naloga nas vseh, da do teh poročil v korist resnice in pravice ter verodostojnosti zavzamemo jasna, stvarna in kritična stališča takoj ob njihovi objavi. Pri tem je treba poudariti splošno priznano načelo, da so manjšine same suvereni subjekt svojih teženj in pravic in da same najbolje poznajo svoj položaj, tako njegove pozitivne kakor tudi negativne strani. V tem smislu bo naša naloga, da konstruktivno sodelujemo tudi na manjšinskem simpoziju, ki je napovedan za prihodnje leto v Benetkah. Ne moremo si predstavljati manjšinskega simpozija brez sodelovanja prizadetih manjšin samih", je poudaril dr. Franci Zwitter, ki je tudi opozoril na dejstvo, da so pred nami ob začetku vsakega desetletja običajna ljudska štetja, ki se na žalost ponekod še vedno zlorabljajo za statistično decimiranje s ciljem dokončne statistične likvidacije narodnih in jezikovnih manjšin. Ljudska štetja Glede srečanja v Sopronu je dr. Zwitter dejal, da se to srečanje ne sme končati brez izdelanih enotnih stališč tako do konstruktivnega sodelovanja z Delovno skupnostjo Alpe-Jadran kakor do napovedanega simpozija manjšin v Benetkah in končno do delikatne problematike ljudskih štetij. „Vsa ta vprašanja so posebno važna v prostoru, v katerem so narodne manjšine integralni del prebivalstva in katerega zgodovinski odliki sta njegova jezikovna raznolikost in kulturna pestrost. Znotraj prizadevanja za enotnost v raznolikosti in pestrosti pa noben jezik in nobena kultura ne sme imeti gospodovalne pravice", je zaključil naš sogovornik dr. Franci Zwitter. Resolucija Udeležencem 14. srečanja narodnih skupnosti sosednih dežel v Sopronu bo predložena resolucija, v kateri udeleženci srečanja pozivajo države, da zaščitijo in realizirajo človekove pravice in temeljne svoboščine članov narodnostnih skupnosti na svojih teritorijih in zavrnejo vsakršno diskriminacijo teh oseb kakor tudi da varujejo etnično, kulturno, jezikovno in versko identiteto narodnih manjšin ter da ustvarijo vse pogoje za njihov razvoj. OBZORNIK 120.000