211. številka. Ljubljana, v četrtek 17. septembra. XVIII. leto, 1885 (shaja vsak dan ivcter( izimdi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za a v s tri j sk o-oge rsk e dežele za vso leto 15 gld., za pol lota 8 #ld., za fetrt leta 4 ^Id., za veden meaec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanju na dom za vse let« 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden in«anc L gld. 10 kr. Za pošiljanje na [dimi ranimi se po 10 kr. za meneč, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila p lata jo ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če Be oznanilo jedenkrat tisku, po 5 kr., če ae" dvakrai, m po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj «o izvole f'rankovati. -- Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Rudolfa Kirbiša bišt, „Gledališka stulba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vH<. aoruitiiatrativite stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. „ pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ UpraviviStvo „Slov. Jfarodtt*'. Zadruštvo v Slovencih. x. Zveza avstro-nemškik pridobitnih in gospodarskih zadrug imela je 7. septembra svoj letni občni zbor na Dunaji. Pri tem zboru poročal je zvezni tajnik H. Ziller, kateri ima sicer veliko zaslugo za razvoj zadruštvo, o delovanji zveze in o položaji avstrijskega zadruštva v obče. Mej drugim je omenjal, da na kmetih še premalo marajo za zadruge. Namesto, da bi si sami pomagali po zadružnem delovanji, zahtevajo od države, da bi jim odvzela hi-potečne dolgove, da bi zabranila prosto razkosanje zemljišč, da bi se za kmete upeljalo neko posebno dedno pravo, da bi se naložila carina na žito itd. G. Ziller, kot pravi privrženec kapitalistične stranke, imenuje vse take nasvete „Unsinn" in vidi rešitev agrarnega vprašanja le v zadruštvu in v intenzivnejšem obdelovanji zemlje. Na Bavarskem da rodi jeden hektar zemlje 2G5, na Angleškem 27*7, na Hesenskem celo 35*2, v Avstriji pa le 15 hektolitrov žita. Produkcijski stroški bi se v Avstriji lehko znižali za 38°/0 (kako, g. Ziller ni povedal, da si bi mu bili hvaležni vsi poljedelci za njegovo ar-cano), produkcija pa ravno tako lahko povišala na 20 in še več hektolitrov, ko bi se rabila boljša semena, stroji itd. In v ta namen naj bi se napravile zadruge in sicer, kakor ua Nemškem trojne: za nakupovanje strojev, za nakupovanje dobrih semen, gnojil itd. (konsumske) in produktivne (sirar-ske in dr.) Med 22G kmetskimi produktivnimi zadrugami v Nemčiji so 104 sirarske; 354 pa je kon-sumskih zadrug. Povsod, kjer so take zadruge, opomore si kmetski stan in cele občine so bile po zadružnem delovanji rešene obubožanja. Svoje misli o agrarnem vprašanji smo že tolikokrat razpravljali, da se nam ne zdi potrebno polomizovati proti trditvam g. Zillerja, da so vsa sredstva za ohranitev nerušenih kmetskih posestev le reakcijonarne naprave in le v prid veleposestva, katero bo tem lože prisvojilo si vso zemljo. Kajti naredba, kakoršna je nameravala vlada v poslednjem državnem zboru s svojim predlagom o dednem pravu na kmetih, dala bi deželnim zborom pravico, razkosanje zemljišč ne le po smrti, temveč tudi med živimi zabranjevati in trebalo bi le še določbe, katera je veljala celj ob času tevdalstva, da se takšna kmetija ne sme združiti z veleposestvom. Gotovo pa so, in to iz vsega srca priznavamo, zadruge silno imenitne zlasti za obrtnijski in kmetski stan. Kapital se čimdalje bolj polastuje vseh obrtnijskih strok in posamični obrtnik omaga proti konkurenciji v fabrikah naloženega 'capitala. V produktivnih in konsumskih zadrugah pa je tista moč združena, s katero si ne le dobiva potrebni kredit v sili, temveč tudi druga sredstva za svoj obrt in živež kolikor mogoče dober kup. Ravno tako potrebne in koristne so zadruge na kmetih, bodi si kreditne ali produktivne. Kar posamičnik ne more, stori združena moč, in umnega kmetovalstva si ne moremo misliti brez zadrug. Če se pa ogledamo po slovenskih pokrajinah, moramo priznati, da je zadruštvo, kakor sploh v Avstriji, kar je bilo konstatovano na zadružnem I shodu, posebno pri nas še slabo razvito. Produk-■ tivno obrtnijske zadruge, kar so jih je tu ali tam bilo v večjih mestih ustanovilo, ponehale so, kolikor i nam je znano. Konsumske zadruge za delavce i neso se nikjer napravile, da si je pri nekaterih to-. varnah in v premogovih jamah na tisoče delavcev, kateri bi si po takih zadrugah olajšali življenje. Posobno za Trst, kjer sta dve slovenski delavski društvi, čudimo se, da se neso še lotili ustanovitve konsumske zadruge. Uzroke, zakaj se produktivne obrtnijske zadruge neso obnesle, moramo menda iskati v nezaupnosti iu zavidnosti zadružnikov mej seboj in najbrž tudi v tiskalnih pretiranih terjatvah, katere so ravno tako oviralo razvoj kreditnih zadrug, dokler se neso v poslednjem državnem zboru dovolila nekatera olajšanja v obdačenji. Kar se tiče zadruštva na kmetih, omeniti nam je v prvi vrsti obče znanih denarnih zavodov, posojilnic, pri katerih je čimdalje več kmetov zadružno zvezanih in katerih koristno delovanje bode kmete vspodbujalo, združiti se tudi za druge namene, za nakupovanje strojev, semen, za prodavanje svojih pridelkov, za skupno pridelovanje itd. Bohinjci s svojimi s i r a r s k i m i zadrugami so že pred leti spoznali koristi zadruštva in zdaj s svojim izvrstnim bohinjskim sirom tekmujejo z vsakim drugim sirom ter ga ne morejo toliko napraviti, kolikor dobivajo naroČil. Ko bi Dolenjci glede vina posnemali Gorenjce in si napravili vinarske zadruge po izgledu Goriških vinogradnikov v Dornbergu in Štanjelu, bi svoja vina spravili ložje in dražje v denar. Toda ne da se tajiti, da je pač težje delovati za vinarsko zadrugo, nego za katero koli drugo Kakovost vina zavisna je ne le od lego vinograda, od trsnega zasada, od obdelovanja, od branja, ampak tudi od tega, kako se pri branji, z moštom in z vinom v kleti ravna. Vinarska zadruga mora se torej omejiti na vinograde, kjer rasto blizu jednako vino. Lože bi se dale ustanoviti zadrugo za nakupovanje strojev, za zidanje sadnih sušilnic, za napravo sadnih drevesnic itd. Sadjerejsko društvo za Slovenski Btajer pri sv. Juriji sicer ni zadruga ampak ustanovljeno na podlagi društvene postave, bliža so pa v tem zadrugam, da svojim društvenikom dajo sadna drevesa iz društvenega vrta po znižani ceni ali zastonj. Na Kranjskem se je že veliko pisalo o potrebi sadjarskih društev, pa doslej imamo samo ! jedno sadjarsko društvo no Gorenjskem. Tudi h m e-j ljarsko društvo v Zavei skrbi za koristi svojih i drušivenikov. LISTEK. Kandidat nesmrtnosti. (Humoristiški romau. — Črnki spisal Svatopluk Čech.) V. (Dalje.) Z zm ernostjo in važnostjo, kakeršna je značila ves pojav tega gospoda, odloži zakašljavši novine in očala ter obrne glavo k literarni mizi. Pri tem dviga se po malo punčica velikih, krasno izbočenih njegovih oči in ostane naposled na mladih ljudeh s pogledom nevolje in pomilovanja, s pogledom, pred kojim bi bil vsak drug na njihovem mestu povesil oči, poražen in osramočen. Toda v krogu teh mladih ljudij vzbudil je njegov karajoči pogled popolnem druge čute. „Meni se zdi," zašepeče Danton, „da nismo tam temu dolgemu filistru nič prav po godu." „Norec!" zasiče Kopr. „Le po njem," draži s potuhnenim glasom Riha in nosnice njegove delujejo mrzlično. „Vrzi nanj motovilo v podobi kakega paradoksa. Trdi na primer, da je bil Jan Koli ur goli verzotepec ali da je nenravnost opiavičena delovalka v umetalnosti — — Na take izreke se podobni karpi najlepše ulove. Vem to." „Ali ti izreki niso paradoksni," — začne Danton, toda v tem upoti suhi gospod zopet njegovo pozornost. Pokliče namreč točaja in kašljaje pove mu nekaj na tiho. Točaj pristopi k oknu. »Kaj tam delate," zagrmi nad njim Danton. „Gospod Suchy zahteva, da odprem okno. Menda je tak dim, da bi se človek zadušil." »Zaprite," zakliče Danton, „in opozorite gospodu, da bi se njegovi pleši najbolje podalo, ko bi počivala v tej pozni uri, kakor glava vsakega navadnega filistra, v bombažni nočni čepici na progasti blazini." Po teh besedah ozre se viteški po svojih so-drugih. Riha mane si roci in suče si povoljno rokava. Ljubil je vedno posebno podobne izgrede. Oči vseh počivale so napeto na suhem gospodu. A ta se razgreje na čudo počasi. Dvigne zopet novine, zre vanje, odkašlja se, prime z roko za čelo, kakor da bi odgnal muho in položi novine zopet na mizo. Obrne obraz k mlademu nasprotniku. podpre čelo na dlan in začne po malo, bajno po malo dvigati punčici strogih oči, da se je zdelo, kakor bi to dviganje ne imelo konca. A sedaj počivajo te oči, nenavadno povečane, kakor dva steklena bisera, na razposajeni tolpi. „ Gospodje," govori z globokim, tresočim se glasom, „vi si domišljate biti pisatelji. Naučite se najprvo slovnice, akuzativ, gospodje, a vedite, da se ne govori in ne piše »opozoriti komu", kakor vi delate, ampak da se govori in piše prav »opozoriti koga". Tedaj v tem slučaji: „Točaj, opozorite gospoda Suchega, da in tako dalje. Pred vsem to." „A zakaj se že raji ne govori: opozoriti so s kom, o čem?" vpraša Hiba. „V gotovih slučajih treba je i ta izraz porabiti." „No, opozorite se, točaj, s tem gospodom o našem odkritosrčnem sočutji." „Meni ni treba nič sočutja, anikak bolje vam, gospodje!" razjari se v resnici Suehy. »Žalosten prizor je za vsakega domoljuba mladi zarod, namreč literaren zarod, ki se vede in obnaša na sličen način. In vi hočete biti pesniki — učitelji in svečeniki naroda?! Namesto da bi se pripravljali s Zadruštvo v nas Slovencih torej ?e ni tako razvito, kakor bi bilo želeti za občni blagor. Posojilnic nahajamo le na Štajerskem v večjem številu, pa tudi tam kmetje navadno ne pristopajo samovoljno v zadrugo, ampak le prisiljeno, kedar potrebujejo posojila, katero morejo dobiti le, ako so zadružniki. Pravo kmetsko posojilnico, katero so ustanovili kmetje sami in jo sami opravljajo, poznamo le jedno: v Pišecah. In ravno takih posojilnic bi najprej treba bilo, da bi se kmetje sčasom postavili na lastne noge. Organizacija, kakeršua je zdaj pri posojilnicah z neomejeno zavezo na Štajerskem upeljana, ne razločuje se od hvaljenih Revteisenovih nemških zadrug, le da se Revfeisenove osnujejo na jedno samo občino, oziroma župnijo, pri nas pa posojilnice obsegajo cele okraje. Na Kranjskem vzlic spodbujenju od strani deželnega odbora, kateri je posebno okrožnico izdal do županstev, kreditno zadruštvo na kmetih prav počasi napreduje. Na Dolenjskem je jedina Metliška posojilnica že starejša in, kakor kažejo računi, precej močna. Letos sta se ustanovili še dve: na Krškem, katera že posluje, in v Čruomlji, ki je že registrovana, je li pa že začela delovati, nam ni znano. V glavnem dolenjskem mestu, v Rudolf o vem, pa je le neki oddelek Ljubljanske obrtne polnočne družbe, da si bi pač tu bilo pra\o in dobro mesto za dolenjsko posojilnico in hranilnico. Ko bi se narodne moči, mesto da se trosijo v mejsobnem, neplodnem boji, kateri nikomur drugemu ne koristi, nego nasprotnikom, zje-dinile za tako delo, bi več koristile narodu, kakor s tožarenjem in rekriminacijanii. Posojilnice v Postoj ini, na Vrhniki in v Ljubljanski okolici bi se morale spremeniti v zadruge z neomejeno zavezo, ako hočejo vspešnejše delovati. Zakaj tega že neso storile, nam ni jasno. Na Gorenjskem se je letos v Naklem napravila posojiluica, katera je prava kmetska, pa se je tudi zbala neomejene zaveze. Na vsem Primorskem sta dozdaj še le dve posojilnici, v Gorici in v Kopru, pogrešamo pa je za Tržaško okolico. Ravno tako potrebne, ko kreditne, bile bi produktivne zadruge po izgledu sirarskih za druge produktivne otroke, zlasti za vino in sadje in za pripravljanje kmetijskih strojev in dobre plemenske živine. Ustanovljenje takih zadrug bi najložje šlo, ko bi se tega lotile poddružnice kmetijske družbe. Vsi člani jedne poddružnice združili bi se v zadrugo, katere namen bi bil primeren potrebam dotičnega kraja. Okolu tega jedra bi se sčasom zbirali drugi kmetovalci, ko bi videli koristi, katere uživajo zadružniki. Po tem potu bi se tudi število udov kmetijske družbe pomnožilo. Tajništvo kmetijske družbe pa bi moralo podpirati ustanovitev s potrebnim poukom o pravilih, organizaciji in delovanji zadruge in tajnik kot potovalni učitelj bi sploh moral pri vsakem shodu kot stalno točko ua program postaviti : Pogovor o kreditnih in produktivnih zadrugah. Seveda bi se moral poprej sam dobro informovati o zadružnih zadevah in že naprej vedeti, kakšna zadruga bi se naj ustanovila v vsakem okraji. Poučujmo in spodbujajmo narod k zadružnemu delovanju ter mu tako pomagajmo k večjemu blagostanju, ob jednom pa v njem krepimo samoza- vednost, ker se vsak zadružnik ruti člana družbe, na katero se lahko zanaša v sili. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. septembra. Predvčeraj so vodje rtržaviiozbortlce desnice imeli posvetovanje na Dunaji. Tega posvetovanja so se udeležili zastopniki Čehov, Hohenwartovega in Lichtensteinovega kluba. Poljaki neso poslali k temu posvetovanju nobenega zastopnika, ampak so izjavili, da se poprej ne morejo o ničemer pogajati z druzimi frakcijami, dokler na novo ne sestavijo svojega parlamentarnega kluba. Zaradi tega pa na-pominana konferenca desničarjev ni nič določnega sklenila. — Kakor ve povedati Dunajski dopisnik „Narodnih Listov", bodo Čehi zahtevali v državnem zboru pred vsem razširj nje deželne avtonomije, iz-vedenje narodne jednakopravnosti v šoli in uradu, imenovanje posebnega ministra za Češko s točno določenim delokrogom, spremembe v poučnem jeziku na Brnskej politehniki, razpust moravskoga deželnega zbora in spremembo volilskega reda za Češko in Moravsko. Danes je v l*ragi druga volitev župana, ker dr. Crny ni hotel več prevzeti županstva. Najbrž bode voljen dosedanji podžupan Vališ. Ž njim sicer Mladočehi neso zadovoljni, a se jim najbrž ne bode posrečilo zmagati s kom drugim. Staročeski listi priporočajo, da bi jednoglasno volili Vališa, kajti to bi imponovalo Nemcem, toda jednoglasnost se bode težko dosegla. liriiNka mestna občina dala bode zastonj stavbeni prostor in po vrhu še 30.000 gld. pridala, da se osnuje državna obrtna šola. Teh 30.000 gld. dala bode pa občina le s tom pogojem, da bode ta šola nemška. Ko bi se kdaj spremenila v češko, se pa ima ta svota občini povrniti. S tem mislijo Umski mestni očetje odvrniti nevarnost, da bi Brno dobilo kedaj češko obrtno učilnico Kaj bodo pa neki mestni očetje storili, k ko novo obrtno šolo zadene ista osoda, kakor je tehniško učilišče. Poslednje je nemško, pa ima zaradi tega tako malo slušateljev, da je že vlada resno premišljevala, ali bi ne bilo pametnejše, če bi se odpravilo Ravno sedaj je tudi mestni odbor dovolil '2000 gld. letne podpore za tehniško učilišče, da se plača najemnina za učne sobe štirim novim stolicam, katere sedaj mislijo osnovati. S temi novimi stolicami pa najbrž ne bodo povzdignili te šole. Treba je odpraviti pravi uzrok slabega obiska, to je nemško predavanje. Vsa druga sredstva, ohraniti to učilišče, morajo ostati brez vspeha. V na nje države. Spaa.JNko-iacui.sk i spor zaradi Karolinških otokov sicer še ni poravnan, a našel se je že način, kako to stvar poravnati. Nemčija hode najbrž priznala Španjske suverenitetne pravice do teh otokov, zato se bode pa njej dovolila popolna svoboda za trgovino in pomorsko vožnjo Da pa temu ne bodo Angleži ugovarjali, bodo se tudi njim dovolile nekatere trgovske prednosti. Španjci bodo tedaj obdržali pravice, Nemci bodo pa imeli dobiček. S tako rešitvijo more Nemčija biti zadovoljna in Bismarck bode lahko pozabil, da se je v Madridu žalila nemška zastava, vsaj bode pridobil uemškej trgovini nova pota. Rusija in Anglija sta se sporazumeli o at-KaiiKkein vprašanji, kakor smo že povedali. Ko-nečno se ve, da bosta to stvar rešili mejni komisiji, ki se snideta 10. oktobra v Sulfikarji. Obe mejni komisiji s spremstvom bosta broj ili kakih 100 osob. Ravnatelj wrl»«kili državnih železnic v komunikacijskem ministerstvu, Avgust Richter, in generalni nadzornik Petkovič šla sta v Carigrad, da se tam s turško vlado dogovorita o gradjenji mejnega kolodvora na železniškej progi NiŠ-Vranja. Sploh se gradjenje železnic na Balkanu jako hitfo vrši. Vedno bolj se vidi, da VVolrTova misija v Carigradu ne bode imela nikakega vspeha. Turški državniki zavlačujejo posvetovanje. Pri treh posvetovanjih se ni ničesar definitivnega sklenilo. Minoli četrtek so pa turški ministri pustili ga čakati. Prišel je ravno, ko sta Azim paša in Kiamil pala imela nek pogovor z velikim vezirjem. Opravičila sta se pri angleškem diplomatu, da nemata časa. Vendar jih je Wolff čakal več kakor poldrugo uro. Ko s " turška ministra prišla, je pa Že bil odšel. Kakor se misli, ruski poslanik v Carigradu deluje proti VVolftu. Najbrž se bode Wolff še nekaj časa pogajal v Carigradu, potem ga bode pa angleška vlada odpokli-cala, ko bo videla, da je vse pogajanje brez vspeha. Do p >1SI. rMi NolranJNkefrn 13. septembra. [Izv. dop.] Dobil sem danes „vabilo k slavnosti, katero priredijo Vipavski rodoljubi dne 17. sept. t. 1. — K obilni udeležbi vabijo Vipavski rodoljubi." Datum je: „V Vipavi dne 8. sept. 1885." Smešno, a vendar žalostno; bil sem ravno ta dan ko se je to vabilo izdalo v Vipavi, govoril ^em z muogimi, kateri so v resnici ter iz prepričanja slovenski rodoljubi, pa nihče od teh ni vedel za slavnost, h koji nas vabi gori omenjeno vabilo. Kdo so toraj prireditelji te slavnosti in „Vipavski rodoljubi"? Vprašanje je zastavljeno, a odgovor ni baš lahek, in da mi neso razmere vsaj nekoliko znane, molčati bi moral. A o priliki veselice, kojo so priredili slovenski dijaki v Vipavi iz jako blažega narodnega namena, pri tej priliki, pravim, se je marsikaj odkrilo, kar je bilo nam navadnim zemljanom dotelunal zakrito, nepoznano. O vsem tem ne bodem govoril, skoro da ni vredno. Vprašati se pa vendar drznem, kje so bili takrat ti „Vipavski rodoljubi" V Mar ni bila sveta dolžnost vsacega slovenskega rodoljuba, pri tako važnem podjetji slovenske t. j. naše rodoljubne dijake podpirati? A tedaj se je večina teh „Vipavskih rodoljubov", koja zdaj zopet sili na dan, poskrila. So toraj ti „Vipavski rodoljubi vsi pravi slovenski rodoljubi, ka-keršne se hočejo pri nekaterih prilikah pokazati? — Mogoče, da so bili še od prve svečanosti utrujeni, kojo so letos v Vipavi priredili, ne sicer iz kacega narodnega namena, pa svečanost je bila ipak, katera je mnogo truda in žrtve stala, vsaj ja bil trg na večer razsvitljen, zato pa neso morali ali hoteli slovenskih dijakov podpirati pri dijaški veselici. Sedaj pa so se zopet okrepili, in napravili bodo slavnost, katere namen mora vsak slovenski rodoljub odobravati in hvaliti. Pa z vsem tem si večina „Vipavskih-glaee-rodoljubov" ne bode mogla madeža izprati, ki ga je dobila, ko se je sramovala, udeležiti se in podpirati veselico, kojo so rodoljubni slovenski dijaki letos v Vipavi priredili. Pa govorimo bolj jasno, ter poglejmo, kake so sedanje Vipavske veselice in svečanosti. So li take kakor bi morale biti ali kakeršne so bile nekdaj? Žal, da se temu mora oporekati. In kje je iskati uzroka temu ? V neslogi! To je kratek, a istinit odgovor. Nam bližnjim, vnanjim slovenskim rodoljubom, da odkrito govorim, vsa ta nasprotstva, ki se pridnim priučavanjem starejših uzorov in gorečim zbiranjem duševnih zalog na pot k določenemu si namenu, klatite se po javnih mestih, zasramuje brez bojazni vse, kar bi vam moralo biti drago in sveto, nepriznavaje nobene avtoritete, kazoč svojo polu-izobraženost in nravni padec — u. „Izbacuite ga, norca!" zakličo grozni Kopr, dvignivši na polu roci in ozrevši še po ostalih, kakor bi prosil, da bi ga ustavili. „— in surovost, katero dokazuje ta krik!" doda Suchy. „Res, da bode najboljše, ako postavimo tega govoruna pred dveri," pravi Danton „Sicer izsiče iz sebe še deset loket nravokarne Žlobudre." „Veu, ven!" kriči z zavihanima rokama Riha, kojega obličje se je žarilo v razkošji. „Preč!M „Iz-ba-bac—" „Izbacniti mene? Bodemo videli!" zakliče Suchy. Na to posadi si mirno očala na nos, plača nepopito kavo in prijemši klobuk, odide ponosno z odmerjenim korakom iz kavarne. Vitezi tabore še nekaj časa na pološčenem bojišči. Potem ostave kavarno, ko je že tudi Zima .z buffeta zginila in razido se po svojih domovih, zagotovivši še ukrep današnje slavnosti, da založe na vsak način svoj časopis. VI. Vojteh pridruži se Stanislavu, ki ga je pozval do svojega stanovanja na prenočišče. Kmalu se ustavita pred visokimi vrati, nabitimi s kositarjem. Stanislav odpre je z velikim kjučem in pravi Vojtehu: „Pozor! Tu so stolbe. Drži se za ročaj in stopaj za manoj!" Vojteh dobi v temi ročaj in caplja po lesenih ropotajočih stolbah za prijateljem. Odstavek. Stolbe obrnejo se na drugo stran. Novi odstavek. Stolbe se zopet ukrive. Tretji, Četvrti odstavek. Stanislav štorklja dalje. „Za Boga, kje pa stanuješ?" vpraša ga Vojteh s tesnim glasom. — Še malo više, više! Excelsior! Hotel bi tako stopati brez konca, do oblakov, vznesti se visoko kakor orel, prav visoko nad ta bedni, ničevi svet." Vojteh ni delil z njim tega vzletnega čina. Imel je za danes dosti hoje. Ne vem, kolikokrat so se stolbe ukrivile, ali gotovo je, da se je izvila iz piši Vojtehovih odkritosrčna „Hvala Bogu !" ko ga Stanislav slednjič privede do svojega zakotnega orio vega gnezda. Bilo je tam skoro kakor po dnevu. Vsa soba napolnena je bila s srebrnim mesečnim svitom. »Škoda bi bilo, da bi prižigal", pravi Stanislav sanjarsko. „Glej kaka krasota!" Kaj bi bila vsa človeška svitloba proti čudnim tem žarkom, črtajočim se s srebrnega nočnega očesa. Pojdi, brate, pojdi, kopala bodeva zaprašene prsi v tem nebeškem svitu, in sesala s polnim duškom ta srebrni, prozorni, opojni nektar! „Si li morda zaspan?" „Spati se mi ne ljubi, toda truden sem." „No, sedi sem poleg mene k oknu. Gledala bodeva v zvezdnato noč in se družno razgovarjala. Danes imam tako polno srce. Čutim, da se plazijo v dušo stare znane sence .... E, kaj. Povej kaj, brate — ali počakaj, govoril bodem raji sam. Morda olajšam s sočutnim besedami svojo tesno notranjost." Vztegne roko po kitari, ki je visela oddaljena na steni. Prime s prsti za lahne strune, ki so bli-ščale v mesečnem svitu kakor čisto srebro. Zazveni fini, melanholiški zvonk in umira sladko v vzduhu, kakor bi plul z ljubim svitom lune. Bilo je to kakor tih sentimentalen preludiuin. (Daljo pri h.) kažejo v Vipavi, od strani jedne in druge stranke, že presedajo. Dokaz temu je, da se Vipavskih veselic in svečanostij čimdalje manj udeležujemo. Kdo bo hodil iskat veselja in zabave, kjer se goje" osebnosti in razprtije. Nekaterim gg. „glace-rodoljubom" je pač veliko več pri srci osobna mržnja in še kaj druzega, kakor pa naroda korist. Vsi hočejo biti ,,na vrhu kakor olje", vsi hočejo biti vodje. In ker ne more vs>ak zapovedovati, kakor bi mu bilo ljubo, zato ona mržnja, nasprotstvo in nesloga. Skrajni čas je pač, da se vsem tem razprtijam konec naredi. Odločni narodnjaki ter pravi slovenski rodoljubi, ki bivajo v Vipavi, naj se zjedi-nijo, ter napravijo krepko stranko, katera bode vse druge v stran potisnila, potem bodo pričele se zopet take veselice v Vipavi, ki bodo rodile mnogo sadu Dokler bodo pa razprtije na dnevnem redu, se ne bode obrnilo na bolje. Vipavski slovenski rodoljubi, zjedinite se v lastno in v korist naroda. rMt Hloda 14. sept. [Izv. dopis.] Jesen je. Pota so nastlana z orumenelim listjem in vrhunci gora so zaviti v goste meglene kučme. Vse je pusto in prazno, le po cestah, kjer je pred kratkim se-tala velikomestna gospoda, opotekajoče stopa kako ustrojeno kljuse z globoko k tlam povešeno glavo, „vozeč popotno prtljago odišlih poletnih gostov. Vse se pripravka za zimsko spanje. Kakor se polž v grobljo pod leskovim grmom zarije in uhod v hišo svojo z ustrjeno slino zadela, zaprla bosta v kratkem večja hotela „Malner" in „Louisenbad" po letu v prijazni vsprejem odprta vrata. V nemški kazini pri ,,Litru" pa bodo še dalje imeli priliko izvoščeki z nemškim drobižem gasiti nemško žejo svojo. Požarna straža, ali kakor jo tu imenujemo „fajerier," ki se je blizu pred devetimi meseci spočela, bo bržkone v kratkem zagledala luč tega sveta. Stvar odložila se je na sedaj, ko bo več časa ostajalo. Osnovalni odbor je menda sam sebi zadnji čas nekaj navskriž, kar spričuje na pol dozidana shramba za že davno naročene brizgalnice, ki brez ostrešja mora kljubovati razdevajočemu jesenskemu vremenu. Človek, ki tod mimo gre po potu, no ve prav za prav, ali je pogorišče to, ali novo poslopje. Upajmo, da se bode vse na prav obrnilo. Poleg požarne brambe ustanovilo se je, kakor ste že omenili, tudi društvo v povzdigo prometa tujcev na Bledu. To društvo bilo je prepo-trebno, ker se je za tujce doslej premalo storilo in 'je Bled navzlic svoji naravni krasoti daleč zaostal za drugimi kopališči. Dosedanja navada bila je ta, da so nekateri možje hodili okoli izvoščekov in so stavili na glave nepoznanih tujcev po 1/a litra vina premije. Ko so ga dobili pod svojo streho, so že skrbeli, da so zanj plačano nagrado stotero povrnjeno nazaj dobili. Za jed in pijačo je še dosti skrbljeno, a za kako raz-vedrenje duha, za kako zabavo smo pa v Bledu še precej nazaj. V prvi vrsti bi bilo treba skrbeti za cena in dovoljna stanovanja, ker je sedaj po letu vse prenapolnjeno, tako, da mora marsikateri odhajati, ker ni stanovanja. Dalje bi bilo prav umestno skrbeti za senco. Smelo trdim, da, kakor tudi ljubijo privrženci Riklijevi solnčne kopelji, jih je vendar mnogo več, ki prišedši iz mest, strastno hrepene po okrep-čujoči senci. Gozda, da bi bil vreden tega imena, v bližavi nemarno, drevoredov isto tako ne in pičlo ob potih nasajena drevesa se vsako leto obsekujejo, tako, da omuljena stoje poleg prašne ceste. Pred vsem pa je Bledu treba središča, kamor bi mogli zahajati gostje iz vseh hotelov in prijaznih stanovanj. Z veseljem čujemo, da je srenja z gosp. Malnar-jem na čelu poprijela se te misli. Dokler se to ne izpelje. Bled ni kopališče v pravem pomenu. Sploh rečeno, treba je Blejcem za Bled še marsikaj storiti, če ne vse, kajti, kar je kdo sedaj storil, storil je zase, ne pa za Bled. H Krškega 16. septembra. [Izviren dop.] Dne 12. t. m. nas je zapustil občepriljubljeni gosp. nadučitelj Bož. Valenta, ki je našo deco celih šest let poučeval in vzgojeval v posebno zadovolj-nost vseh roditeljev iz mesta, kakor tudi iz okolice. — Pred odhodom na novo službo v Ljubljano smo mu prijatelji, pevci in znanci priredili v sobanah tukajšnjega „bralnega društva" večerno odhodu i co. V ta namen nas se je mnogo skupaj zbralo, da smo se s svojim starim prijateljem in izvrstnim pevcem še jedenkrat dobro imeli pri čaši „rujnega dolenjca". Mej obedom, ki ga je ljubeznjiva Grego- ričeva gospa s pomočjo gospice svakinje prav izborno dobre preskrbela, smo pozno v noč prepevali Krčanom najbolj priljubljene zbore in čveterospeve. Povedati morem, da je g. V. pel vedno v kvartetih bariton (prav pogosto solo). Izmej raznih govorov naj omenim le nekatere. Prvi poprime besedo gosp. župan V. P., ter v jedrnatih besedah napije gosp. nadučitelju, kot izvrstnemu vzgojitelju mladine. Mej drugim je tudi omenil ljubeznivo in taktno postopanje z vsemi, s katerimi je imel kaj posla — osobito pa z govornikom samim, kot prvosednikom krajnega šolskega sveta. Za to napitnico se g. V. zahvali s tresočim glasom — in bralo se mu je na obrazu, da je bil globoko ginjen. Kar sem storil — rekel je — sem le storil iz ljubezni do poklica in to je bila tudi moja dolžnost. Kmalu potem se oglasi predsednik našega „bralnega društva" g. dr. M., ter napije v imenu društvenega odbora nocojšnjemu slavljencu kot vestnemu odborniku, izvrstnemu pevcu, kakor tudi igralcu. Govoril nam je vsem iz srca, kajti pogre-j šali bomo vsi tako dobro moč! Po kratkem razgovarjanji in ko so pevci končali krasen čveterospev „Mornar", poprosi besede g. R. večleten kolega in nekdanji sošolec odhajajo-I Čemu. Ta nam je naslikal v kratkem govoru za-! sluge za Krško ljudsko šolo, ter še posebno pou-| darjal kolegijalno postopanje z učitelji. Mej nami — I nadaljuje g govornik — ni bilo nikdar nobenega j povoda k besedičenju, ali razporu. Njegovo i/gubo j bomo vsi pogrešali — posebno pa njegov tovariš in ! prijatelj. Ljubljanski pedagogi smejo veseli biti, da i dobe v svojo sredino tako blažega tovariša in do-j brega prijatelja! S temi besedami je končal g. R. ! in prav je govoril! — Poslednji še poprosi besede g. Š., starosta Krških pevcev, ter napije v imenu pevcev v prav lepem govoru g. V. Žal — rekel je ! g. Matija — da nas zapušča naš izvrstni baritonist, kajti ne vem, bomo li našli tako moč, ki bi nas s svojim glasom v takej meri razveseljevala, kakor je delal več let priljubljeni g. Teodor. Seveda se je g. V. na vse te napitnice s primernimi besedami zahvaljeval. Tako sem na kratko popisal zabavni večer, ki smo ga priredili na čast odhajajočemu prijatelju, pevcu, kolegu in znancu. Pozno v noč smo se od njega ločili z željo, da bi ga povsodi spremljala sreča in da bi Bog dal, da bi že kedaj skupno prepevali mile in lepo doneče slovenske pesni. Predno pa končam denašnji dopis, naj še povem, da imamo sedaj po Dolenjskem krasno in toplo vreme. Nadejati se je letos dobre vinske kapljice; sicer ne bomo pridelali veliko vina, ker je tudi po mnogih krajih toča napravila obilo škode, a kolikor ga bode, bo izvrstno! Toliko za danes! L Slovensko učiteljsko društvo. Občni zbor tega društva bil je v 10. dan t. m. dopoludne v mestni dvorani. NavzoČnih bilo je blizu 50 učiteljev in učiteljic Predsednik g. Andrej Pra-protnik otvoril je zborovanje z govorom, v katerem je pozdravljal vse tovariše, ki so prišli k 17. občnemu zboru in s tem pokazali staro ljubezen do poklica, ter je spodbujal k delu, kajti le delo kaže pravega domoljubnega učitelja. Omenjal je potem, da je društvo izdalo stenske table in „Imenik'1, kateri je z velikim trudom sestavil g. Jakob Prae-dika, profesor na c. kr, učiteljišči, da pa to še ne zadostuje, ker treba, kakor se je Že večkrat poudarjalo, da začne društvo delovati na slovstvenem polji, o čemer se bode danes razpravljalo, ker jo na dnevnem redu tudi vprašanje: Kaj in kako bi društvo slovstveno delovalo in napredovalo? Tajnik g. Govekar prečita potem poročilo o društvenem delovanji. To poročilo je jako dobro sestavljeno in ima več jako umestnih opazek, bilo je tudi vsprejeto z glasnimi dobroklici. Iz poročila blagajnika gosp. Ivana Tomšiča smo posneli, da ima društvo 24 podpornih, 132 pa pravih udov (mej slednjimi 11 učiteljic), torej vkupe 15G udov. Dohodkov bilo je v letu preteklem 3G6 gl. 31 kr., troškov pa 233 gld. 84 kr., tako da preostaja še 132 gld. 47 kr. Vender bode s poslednjo vsoto treba pokriti več potrebnih plačil, vkupe 108 gl. 15 kr., tako da bode preostalo potem še 24 gld. 32 kr. Potem pripoveduje, kako se je razpečaval „Imenik", ki se je tiskal v 550 izvodih. Takim članom, ki so letnino za 1883 1. že plačali, dalo se je brezplačno 84 izvodov, prodalo pa se je „Imenika" za 78 gld. 40 kr. Ker je pa „Imenika" vender še ve- liko število v zalogi in ker bi sčasom zastarel, bilo bi umestno, da se cena zniža na 30 kr. Ako se prodado po tej znižanej ceni vsi izvodi, kar jih še ima društvo, bodo pokriti vsi tiskovni stroški in društvo bi imelo potem celo nekaj malega dobička. Predlog, da se cena zniža na 30 kr., obvelja in blagajnik Be pooblašča, da iz gotovine v blagajnici poplača troške v skupnem znesku 108 gl. 15 kr. Referat o razpravi: Kaj in kako naj bi »Slovensko učiteljsko društvo" slovstveno delovalo? prevzel je g. Fran Gabršek, učitelj v Ratečah pri Zidanem Mostu, namesto odsotnega nadzornika Lapajneta. V gladkem, vrlo dobro osnovanem govoru poudarja govornik nujno potrebo slovenske „Pedagogike" za pripravnice, za katero bi se bilo treba na deželni zbor obrniti za podporo in sicer precejšnjo, 500 do 1000 gld. Gosp. dr. Vošnjak, ki je danes mej nami, bode nas gotovo podpiral, njemu na srce polagam to zadevo. (Dobro-klici.) G. dr. Vošnjak na to odgovori, da se vsako leto v proračun stavi neka vsota za namene, katerih je predgovornik omenjal, torej se bode prošnji za podporo kolikor le možno ustrezalo. Po tem pa interpeluje dr. Vošnjak predsednika: je-li res, da nemarno niti potrebnih knjig za ljudske šole, kakor se je v nekem slovenskem listu trdilo. Predsednik Praprotnik odgovori na to interpelacijo, da imamo za slovenske ljudske šole za silo vse knjige in da je en k 0 ta ad hoc lani sestavljena tudi že v delo vzela slovensk o-nemško I. slovnico, katera bode o pravem času gotova, še prej, nego se bode potrebovala. (Torej je trditev, da nemarno učnih knjig za ljudske šole, bila neosnovana. Uredu.) (Dalje prih.) Domače stvari. — (C. k r. mestni šolski svet Ljubljanski) imel je včeraj zvečer sejo. Ker se je za nemško deško šolo oglasilo premalo učencev, vseh vkupe namreč sedem, od katerih pa dva nemški ne znata, dva pa ne spadata pod mesto Ljubljansko, vrhu tega pa tudi ne znata dovolj nemški, sklenilo se je sporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu kranjskemu, da se ustanova nemške deške šole opusti. Nemška dekliška šola, v katero se je upisalo vsega skupaj 23 učenk, pa se ustanovi to šolsko leto. Nadalje bil je pri tej seji govor, da so mestne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom prenapolnjene in sklenilo se je, da se napravi več paralelk. — (PTisočletniea Metodova.") Dosedaj so te izvrstne knjižice nakupili in razprodali oziroma mej ljudstvo razdelili naslednji gospodje: /logar Anton, kaplan pri sv. Jakobu v Ljubljani, 80 iztisov; Vrhovnik Ivan, kaplan v Naklem, 70; Šlamberger Anton, c. kr. notar v Ljutomeru, 130; dr. Gršak Ivan, c. kr. notar v Ormoži, 330; Aškerc Anton, kaplan v Šmarji pri Jelšah, 80; dr. Samec Makso, župan v Kamniku, 50; llavzenbihlar Ivan, posestnik v Žalci, 60; Domicelj Alojzij, posestnik v Zagorji, 30; Svetec Luka, c. kr. notar v Litiji, 30; Goričar Auton, c. kr. poštar v Mozirji, 30; Zuidar-šič Anton, posestnik na Premu, 30; Modic Janez, župnik v Prihovi, 50; Žega Miha, učitelj v Kanalu, 45 iztisov. — (Dolenjskih Novic") izšla je 18. številka. Vsebina: Dolenjci, kaj naj bodo vaši sinovi? — Za poduk vsem Dolenjcem. — Kaj je novega. — Gospodarske stvari. -■ Dopis. — Domače vesti. -- (V Alojz ijevišče) so nadalje vsprejeti naslednji učenci: Birek Fran iz Jarš pri Ljubljani, Novak Matija iz Podzemelj, Rajčevič Fr. s Trate, Gregorič Rud. iz Andriža pri Gradci, Hribar Aut iz Krke, Kenk Fr. iz Brezovice, Kosem Fran iz Rudne pri Boštanji, Pešec Fran z Iga, Podpečuik Auton z Jesenic, Steska Viktor iz Ljubljane, USe-ničnik Fran iz Poljan, Benkovič Jos. iz Kamnika, Cestnik Anton iz Čemšenika, Mihelič Jak. iz Krope, Poljak Martin iz Ljubljane, Porenta Gašper iz Vir-maž pri Loki, Toporiš Jan. iz Tržiča, Ušeničnik Aleš iz Poljan, Vilman Anton iz Koroške Bele, Zupan Jan. iz Krope, Bulovec Anton iz Radovljice, Cvetek Jan. iz Bohinjske Bistrice, Gregorič Alojzij iz Loškega potoka, Kimovec Janez iz Lašič, Stroj Alojzij iz Krope, Bernik Fr. iz Št. Vida pri Ljubljani, Čemažar Janez iz Selc, Dietz Anton iz Šturije, Dolence Ant. iz Postojine, Hribar Vid iz Zgornjega Tuhinja, Kastelec Matija iz Podgrada, Knavs Fran iz Loškega potoka, Koblar Josip iz Železnikov, Kogej Antoa iz Brezovice, Nadrah Igu. iz Zatičine, (>] ek;i Mih z Vrhnike, Prosenec Fran od Save pri Ljt^ji, Štrukelj .Jan. iz Št. Vida pri Ljubljani, Že-ner Jo1*, iz Krškega. —Na novo so vsprejeti: Bernard Jer. iz Škofje Loke, Čadež Anton s Trate, Finžgar Fran iz Breznice, Krištof Jos. z Vrhnike, Smole j Jan. s Kranjske Gore, Kenk Ljud. z Brezovice pri Ljubljani, Pretnar Fr. iz Dobrave pri Kropi, Terpin Jan. iz Železnikov. — (Izpred porotnoga sodišča.) Pri prvi včerajšnji obravnavi bil je zatožen 41 letni delavec iz Nadgorice, Luka Medic, zaradi hudodelstva požiga. Dne 10. julija t. 1. proti polunoči zažgal je 8 hudobnim namenom šupo posestnice Magdalene Ložarjeve v Nadgorici in pogorele so Magdaleni Lo-žarjevi, Josipu Justinu in Tomažu Keceljnu hiša, gospodarska poslopja in mnogo shranjenega blaga. Porotniki so krivdo zatoženca jednoglasno potrdili in sodišče obsodilo ga je na p e ta a j s t let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec, trdim ležiščem in tamnico vsakega 10. julija. — Popoludne ob 4. uri bila je obravnava proti 40 letnemu staremu vrtnarju Martinu Hribarju iz okraja Litijskega. Po-kral je v tem okraji mnogim trgovcem in posestnikom blaga in denarja v manjših svotah in razne vrednosti. Salo, sladkor ali denar, vse mu je ugajalo. Vzel je, kakor sraka, kar je videl. Obsojen je bil na pet let teške ječe poostrene s postom. To je njegova trinajsta kazen zaradi tatvine. — (Pred porotnim sodiščem v Rudolf o vem) bode v 24., 25., in 26. dan t. m. velika obravnava proti Antonu Jakliču in tovarišem iz Zgornje vasi zaradi goljufije. — (Konkurz) napovedal je Hanns Hartner, trgovec v Poljčanah. — (O razstavi goveje živine vKranj-ski gori,) ki bode v ponedeljek 12. oktobra t. 1., naznanja glavni odbor c. kr. kmetijske družbe, daje deželni odbor kranjski vsi ed prošnje c. kr. kmetijske družbe za povišanje premij pri tej razstavi daroval 100 gol d. Vsled sklepa pri t^eji glavnega odbora 6. septembra bodo toraj premije pri tej razstavi sledeče: 1. premija za bike v znesku 30 gold. Meteorologično poročilo. 2- „ »» »i 1 1 20 n 3. „ n i» 11 10 m 1- »i „ telice 1' 25 ii 2. „ i» »i 1 1 15 ii 3- „ » 11 11 15 ii 4. „ n U 10 n L „ o 11 25 n 2. „ „ krave 11 15 » 3. „ 1r 11 11 15 ii Zraven teh premij dalo se bode tudi hvalnih diplom, in sicer 1 za bike, 3 za telice in 2 za krave. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. septembra. Za prihodnje zasedanje imenovan je grof Trautmai)nsdorf predsednikom gosposke zbornice, knez Schonburg in knez Czartorvski pa podpredsednikoma. — „Fremdenblatt" poroča, da je vojaško nadso-dišČe stotnika barona Potiera obsodilo na jed-noletno poostreno ječo in da se mu odvzame dostojanstvo častnika, ker je ravnal proti službenim pravilom in nepoklicanim objavil naredbe, katere bi morale tajne ostati. Budimpešta 17. septembra. Cesar danes zjutraj v Godollo dospel. Pariz 16. septembra. „Figuro" in dopis iz Madrida: Nadejati se nam je v kratkem vojaške ra-buke. Vojaki bratijo se z ljudstvom, kljubu temu, da se jim vlada laska. Dopisnik pogovarjal se je s Sagasto in slednji rekel je mej drugim: Nemška zastava bode se morala pozdraviti, dal Bog, da bi dotični dan srečno pretekel. Nemčija pa mora prej dati zadoščenja. Podvoloczvska IG. septembra. Vsled ukaza namestništva zaprla se je danes meja za ruske prašiče. It i m 16. septembra. Včerajšnja poročila o koleri so naslednja: V provinciji Palermo 7 zbolelo 3 umrli, v Parmi 8 zbolelo, 6 umrlo, v Reggio-Emilia 1 zbolel, 1 umrl. IG. septembra. Pri Nloua: Fromer z Dunaja. — Sclnvarz iz Zagreba. — Conigliaro iz Trsta. — liuttemvieser z Dunaja. — Jedivy n Keke Pri »vMlrijakeiu «et»»rjl: Schild, SpeckeJ, Kosen-feld z Dunaja. — Graf iz Gorice. 9 Cm opa-zuv nuja Stanje barometra Tem-per^tr-a V.-tr»>vi NVJ.o Mo-kriua v v mm. ■a. ! 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743 26 min. 74'J:iOm«i. 742 08mm. 110"0 24 6JC 17C C brezv. al. j z. brezv. me^la j a«. ja0. U-OO um. Srednja temperatura 17*6*, za 3 6° nad norinalom. X>u.n.SLjsl5:a, borza dne 17. septembra t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 35 kr Srebrna renta.......... 83 „ 7.» Zlata renta........... 109 . 75 5B/0 marčna renta......... 100 ,15 Akcije narodne banke....... 868 , , Kreditne akcije......... 28-« „ 60 London .... . . 125 . IO Srebro........... — „ — Napol. ..... 9 , 1*1 V, , C kr cekini .... 5 , 8S , Nemške marke ... 61 „ 40 , 4°/0 državne srečke iz I. 18.-4 250 gld 127 , 50 Državne BreĆke iz 1 186» 100 gld 171 „ - „ 4°/o Hvstr zlata renta, davka prosta 10S* , 85 „ Odrska zlata renta 4°/0 . . J9f> „ 85 „ „ papirna renta 5°/0 . . 92 , 90 „ b9,;0 štajerske zemljific odvez oblijr 104 „ — B Donava reg srečke 5°/0 . . 100 gld 116 , 25 , Zemij. obč avstr. 4l/«°/0 zlati zast listi 124 „ 25 „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnico 115 n 25 ,, Prior oblig Ferdinandove sev. železnice 7.06 „ — „ Kreditne srečke 100 gld 176 „ 50 Kudulfove Brečke ... 10 „ 18 „ 20 , Akcije anfrlo-Hvstr. banke 120 r 101 B 60 „ Tramtnway-druSt velj. 170 #ld a v 191 „ 10 Hudo potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem otožno vest, da jo Vsemogočnemu d'-palo, našega prisrčno ljubljenega Boproga, oziroma očeta, gospoda IVANA ORAŠA, hišnega posestnika in gostilničarja. po dolgej bolezni danes ob 7*/4 uri zvečer poklicati na boljši svet, v 30 letu njegove dobe, previđenoga s svetimi zakramenti. Mrtvaški sprevod bode v četrtek 17. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše št. 64 v Spodnjii Sliki, Sv. maše zadušnice bralo se bodo v Šišenskej poddružnidnej cerkvi in v župniškej cerkvi Jluri-jinega oznanenja. '540) VSpodnjej Šiški, 15. septembra 18-5. Marija Oraš, Antonija Oraš, soproga. bdi« Ptujska vina. 1884. leta malo rezno.......gld. 8 do 12 1883. „ milo in lino 1884. „ mnr-vino svitlorudeČe . . . pravi vinski jesih......., prodaja na hektolitre J os. KraTasfiia v 13 u ii 11 , (818- Salicilna ustna voda, aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slali duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, ms splošno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, a 30 kr. <404—11) Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: »LEKARNA TRNK0CZY" zraven rotovža v Ljubljani. Št. 3383. Razpis (530—3) 16 14 -17) I štipendij za posebne šole na tehnologičnein obrt-nijskem muzeji na Dmiaji, in sicer za mizarstvo \ za pohišno opravo in stavbinska dela, za pletenje izdelkov iz vrbovega in družeča lesa ter za vrbo-rejo, za domač e obrtnijsko rezljanje in strugarstvo. Izvršuje sklep slavnega deželnega zbora se razpišejo tri štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo, dve štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo in jedna štipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo. Pogoji za te štipendije so ti-le: 1. Štipendije za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela in strugarstvo znašajo za 12 mesecev po 660 gld. Štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo znašati za 7 mesecev po 327 gld., in štipendija za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo za 6 mesecev 360 gld. 2. Kdor dobi štipendije, se zaveže, da hoče po izvršenem šolskem tečaji najmanj skozi pet let v domačej deželi proti primernemu plačilu po za-htevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično poučevati. 3. Prošnjiki za štipendije morajo 20 let stari biti ter dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika dobro zmožni. 4. Kdor hoče dobiti štipendijo za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela ali za strugarstvo, mora še dokazati, da se je po dovršenem obiskovanji kake strokovne šole za domačo obrtnijo ali po dobro dokončanem pouku pri mojstru praktično posebno odlikoval. Pouk v mizarstvu in strugarstvu se prične s 1. oktobrom 1. 1885; koliko časa bode trajal, se pa ne more določiti, ker to bode odvisno od izobraže-nja in nadarjenja vsacega posameznega štipendista. Vendar pa se zahteva od vsacega, da najmanj jedno leto dotično šolo nepretrgano obiskuje. 5. Prošnjiki za štipendije za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, potem za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo morajo razen tega, kar se pod točko 3. zahteva, tudi dokazati, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili; prošnjiki za štipendijo za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo pa morajo tudi še dokazati svoje vednosti in dosedanjo praktično porabo pri izdelovanji domačih obrtnijskih izdelkov iz lesa. Šolski tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo traja od 1. oktobra 1. 1885 do 30. aprila 1. 188G, oni za domače obrtnijsko rezljanje in strugarstvo od 1. okt bra 1. 1885 do konca marca 1. 1886. 6. Lastnoročno pisane in z vsemi potrebnimi dokazili podprte prošnje predložiti je najkasneje Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'