ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 . 331—362 331 
R a j k o B r a t o ž 
VPLIV OGLEJSKE CERKVE NA VZHODNOALPSKI 
IN PREDALPSKI PROSTOR OD 4. DO 8. STOLETJA 
Vprašanje vpliva,oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor 
je eno najbolj pomembnih v vsej kulturni zgodovini tega prostora v pozni an­
tiki in zgodnjem srednjem veku. Zgodovinski razvoj je bil v tem obdobju.iz-
redno dinamičen. Ce 4. stoletje v tem prostoru še zaznamuje dobo razmeroma 
stabilnega rimskega cesarstva na začetku pozne antike, s prevladujočim latin­
skim značajem in s središči moči na Zahodu, pa je 5. stoletje prineslo izrazit 
padec latinskega Zahoda, občasna pustošenja germanskih ljudstev in Hunov 
ter postopno krepitev vpliva heleniziranega in po svojemu duhu vse.bolj vzhod­
njaškega zgodnjega Bizanca, ki je dajal pečat razvoju v večjem delu 6. stoletja. 
Propad antike, v zadnji četrtini 6. stoletja s katastrofalnimi posledicami za 
oglejsko cerkev pomeni globoko cezuro v razvoju. V 7. stoletju in v prvi polo­
vici 8. stoletja je bila oglejska cerkev večkrat na robu preživetja in zaposlena 
predvsem z lastnimi problemi. Šele v drugi polovici 8. stoletja je prišlo do po­
novne oživitve oglejskega vpliva proti severu in vzhodu, ki pa še zdaleč ni do­
segel takega pomena kot ga je imel v antiki.* 
Vprašanje oglejskega vpliva na razvoj krščanstva v vzhodnoalpskem in 
predalpskem prostoru od 4. do 8. stoletja je bilo v zgodovinskih in tem sorodnih 
znanostih že večkrat načeto v več razpravah. Te so z redkimi izjemami zajele 
le določen časovni izsek (pozno antiko ali drugo polovico 8. stoletja, ob skoraj 
doslednem zanemarjanju razvoja v 7. stoletju in v prvi polovici 8. stoletja)1 ali 
pa le določen vidik vplivanja (v razvoju cerkvene organizacije, v cerkveni arhi-
• Razprava zajema tematiko treh avtorjevih predavanj v letih 1987 in 1989. poglavja 1—7 ter 
11 so zajeta iz referata na mednarodnem simpoziju »Das Christentum im bairischen Raum 
während des ersten Jahrtausends« (Passau, 25.-28. oktobra), poglavji 8 in (deloma) 9 pa sta 
zajeti iz predavanja v okviru 23. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture julija 1987 
(objavljenega v Zborniku predavanj, Ljubljana 1987, 108—120), ki ga tukaj objavljamo v precej 
dopolnjeni obliki. Poglavji 9 (deloma) in 10 sta zajeti iz predavanja na 28. srečanju slovenskih 
duhovnikov iz zamejstva in zdomstva v Gorici 23. avgusta 1989. Ker se tematika vseh treh avtor­
jevih nastopov nanaša na eno osrednjo temo, na odnos oglejske cerkve do sosednjega sveta na 
vzhodu in severu, kronološko pa se zaključuje v smiselno celoto, jo predstavljamo v eni raz­
pravi, ki naj služi kot preddelo za obsežnejši pregled zgodovine oglejske cerkve v pozni antiki 
in v zgodnjem srednjem veku. 
v razpravi zajeto temo je avtor nazadnje predstavil v dveh nastopih: v predavanju 25. 
maja 1990 na univerzi Paris IV (Sorbonne) (pogl. 1—8) in v referatu na simpoziju »Karantanien 
und der Alpen-Adria-Raum. im Frühmittelalter« 21.—23. junija 1990 v Šentvidu ob Glini (pogl. 
8—10). J ' 
SEZNAM OKRAJŠAV 
Antichità Altoadriatiche, Udine AAAd 
Acta sanctorum (3. izdaja, Paris 1863 ss.) AA SS 
Atti e Memorie della Società Istriana di Archeologia e Storia Patria, Trieste AMSI 
Aquileia nostra, Aquileia (Padova) AN 
Arheološki vestnik, Ljubljana AV 
Corpus Cnristianorum — Series Latina, Turnholti CCSL 
Corpus Scriptorum Ecclesiasticorum Latinorum, Vindobonae CSEL 
Monumenta Germaniae Historica, Berolini MGH 
Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, Wien MIOG 
Memorie Storiche Forogiuliesi, Udine MSF 
Migne, patrologia Graeca, Paris PG 
Migne, Patrologia Latina, Paris PL 
Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart RAC 
Realeneyklopädie der klassischen Altertumswissenschaft, Stuttgart RE 
Sources Chrétiennes, Paris SC 
versus, vrstica v. 
Zgodovinski časopis, Ljubljana ZC 
", Od del italijanske historiografije naj navedemo dva sintetično zasnovana pregleda za po­
zno antiko : G. CUSCITO, La diffusione del cristianesimo nelle regioni alpine orientali, AAAd 9, 
1976, 299—345; G. C. MENIS, Rapporti ecclesiastici tra Aquileia e la Slovenia in età paleocristiana, 
AV 29, 1978, 368—378. Za dobo druge polovice 8. stoletja gl. P. PASCHINI, San Paolino patriarca 
(+ 802) e la chiesa Aquileiese alla fine del secolo Vili, Udine 1906, iz novejšega časa pa naslednje 
prispevke : G. CUSCITO, Aquileia e la cristianizzazione degli Slavi nei secoli Vin—IX. Un pro­
blema storiografico, AMSI n. s. 36 (88), 1988, 37—75; več prispevkov v zbornikih: Aquileia e le Ve­
nezie nell'alto medioevo, AAAd 32, 1988; Atti del convegno internazionale di studio su Paolino, 
d'Aquileia nel ХП centenario dell'episcopato, Fonti e studi di storia sociale e religiosa, Udine 
1988. P. PASCHINI je edini v tem stoletju priobčil bolj podroben prikaz razvoja oglejske cer­
kve v 7. in v prvi polovici 8. stoletja: Le vicende politiche e religiose del territorio friulano* da 
332 R. B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
tekturi in umetnosti sploh, v liturgiji itd.).2 Delež slovenskih raziskav v celoti 
gledano ni nepomemben.3 
V razpravi ne nameravamo predstaviti izčrpnejše podobe razvoja krščan­
stva na obravnavanem področju pod vidikom širjenja oglejskih vplivov — za 
to bi bile potrebne še nekatere predhodne raziskave, in to bi bilo mogoče le v 
okviru dosti obsežnejšega prikaza — pač pa želimo predstaviti glavna področja 
oglejskih vplivov in opozoriti na odprta vprašanja, ki se ob tem postavljajo. 
Z upanjem, da bo razprava tudi v tem skromnem obsegu do dovršitve večjega 
sintetičnega dela koristna, jo izročamo v kritično branje zgodovinarjem in dru­
gim strokovnjakom. Tema sama je dokaj zapletena, po pomenu pa je vsekakor 
ena osrednjih v starejši kulturni zgodovini kasnejšega velikokarantanskega 
prostora. 
1. Začetki oglejskega vpliva 
Da bi razumeli čas, okoliščine in vlogo Ogleja v procesu pokristjanjevanja 
vzhodnoalpskega in predalpskega prostora, moramo seči časovno v precej sta­
rejše obdobje, v dobo oblikovanja Ogleja kot cerkvenega središča za ves sever-
nojadranski, vzhodnoalpski in deloma zahodnopanonijski prostor. 
Oglejska krščanska skupnost sega s svojimi koreninami v 2. stoletje, svojo 
organizirano obliko pa je dobila najkasneje sredi 3. stoletja.4 Že v tej zgodnji 
dobi je bil Oglej pomemben kot izhodišče krščanskega misijona. Kasnejše izro­
čilo omenja misijonsko prizadevanje prvih znanih oglejskih škofov. Mohor naj 
bi širil krščanstvo »v Tergeste in druga mesta«,5 njegov naslednik Hilarij 
(okrog 280) pa na celotno ozemlje Benečije in Istre.6 To izročilo je legendarno 
in ga ne moremo preveriti z zanesljivejšimi viri. Navzočnost krščanstva v več 
mestih Benečije in Istre že v drugi polovici 3. stoletja ali najkasneje v Diokle­
cijanovi dobi (Parentium, Tergeste, Pola, Patavium, Vicetia, Verona) kaže na 
oglejski vpliv že v tej dobi.7 Nekatere značilnosti teoloških predstav pri Vikto-
rinu iz Petovione, ki so tipične za oglejsko cerkev in so nedvomno oglejskega 
izvora, kažejo na vpliv jadranske metropole tudi na zahodnopanonijski prostor 
že okrog leta 300.8 Vpliv Ogleja je v tej dobi segel vse do Sirmija, prav tako je 
Oglej sprejemal številne impulze s panonijskega in dalmatinskega območja.9 
Costantino a Carlo Magno (secc. IV—Vili), MSF 7, 1911, 177-225; 8, 1912, 49-64; 152—188; 233—280 
Od sintetično zasnovanih 'del z i nemškega jezikovnega področja gl. H. SCHMIDINGER, Pa­
triarch und Landesherr. Die welt l iche Herrschaft der Patriarchen von Aquilela b is zum Ende 
der Staufer, Graz—Köln 1954; za pozno antiko gl. A. LIPPOLD, Romanisierung und Christianisie­
rung des Ostalpenraumes um 400 n. Chr., v zborniku: Kulturhistorische und archäologische Pro­
bleme des Südostalpenraumes in der Spätantike (Hrsg. H. Grafll), Wien—Graz—Köln 1985 80—92 
(deloma tudi drugi prispevki v zborniku) ; sintetičen prikaz za celotno obravnavano obdobje po­
sredujeta P. F. BARTON, Frühzeit des Christentums • in Österreich und Südostmitteleuropa bis 
788, Wien—Köln—Graz 1975 in H. WOLFRAM, Die Geburt Mitteleuropas. Geschichte Österreichs 
vor seiner Entstehung (378—907), Wien 1987, 109 ss. 
2 Gl. podrobno literaturo v op. 43—48; 68—78. 
» Za pozno antiko gl. bibliografske preglede: R. BRATOZ, Lo sviluppo degli studi di anti­
chità cristiana nella odierna Slovenia dagli inizi ai nostri giorni. Rassegna bibliografica, AMSI 
n s 34 (86) 1986, 21—47; IDEM, Razvoj zgodnjekrščanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 
1976—1986, ZC 41, 1987, 681—697; IDEM, The Development of the Early Christian Research in Slo­
venia and Istria between 1976 and 1986, Actes, du XI» Congrès international d'archéologie chré-
tienne, École française de Rome 1989, 2345—2388; za drugo polovico 8. stoletja gl. F. M. DOLINAR, 
Paolino e gli Sloveni, Atti del convegno internazionale di studio su Paolino d'Aquileia (kot v 
op. 1), 135—143 (z izbrano bibliografijo na koncu). . 
4 G. CUSCITO, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Fonti e studi per la storia della 
Venezia Giulia П/3, Trieste 1977, 39—62; IDEM, Fede e politica ad Aqui le ia: Dibattito teologico e 
centri di potere (secoli IV—VI), Trieste 1987, 15—25; R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju m na vzhod­
nem vpl ivnem območju oglejske cerkve od začetkov do nastopa verske svobode, Acta Ecclesia­
stica Sloveniae 8, Ljubljana 1986, 41—104; S. TA VANO, Aquileia, RAC Sappi. I, 1986, 538-540. 
5 R BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 42 s s . ; 105; prim. G. CUSCITO, Linee di diffusione del 
cristianesimo nel territorio di Aquileia, AAAd 15, 1979, 603—626, zlasti 604 s.; ШЕМ, Il primo cri­
stianesimo nella »venet ia et Histria«. Indagini e ipotesi, AAAd 28, 1986, 259—309, zlasti 266 ss . ; 
IDEM, La tradizione marciana aquileiese come problema storiografico, Università degli studi di 
Trieste. Facoltà di Magistero, I l la serte, N. 21 (Miscellanea 7), Trieste 1988, 9—44, zlasti 10 s. 
• DANDULUS Chronica per extensum descripta, A. 276 ss . (ed. E. Pastorello, Rerum Rai. 
scriptores XII/ l , Bologna 1938, 25, v. 23—24) ; prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 155. 
' Gl. nazadnje G. CUSCITO, Il primo cristianesimo (kot v op. 5) ; za Istro prim. R. BRATOZ, 
Krščanstvo v Ogleju, 235—267. 
» R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 141—144; 328. 
» R. BRATOZ, Cerkvenopolitični in kulturnozgodovinski odnosi med Sirmljem in Akvilejo, 
ZC 37, 1983, 259—272. zlasti 262 ; IDEM, Die Geschichte des frühen Christentums im Baum zwischen 
Sirmium und Aquileia im Licht der neueren Forschungen, Kilo 72, 1990 (v tisku). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 333 
Kot izhodiščno dobo organiziranega misij ona iz Ogleja moremo vzeti čas 
od nastopa verske svobode dalje, ko so bili na raznih cerkvenih zborih postav­
ljeni temelji cerkvene organizacije. Pri oblikovanju temeljev življenja Cerkve 
v krščanskem cesarstvu je oglejska cerkev včasih sodelovala (na primer na si­
nodi v Arlesu 31410 in na sinodi v Serdiki 343"), dostikrat pa je bila presenet­
ljivo odsotna. Zastopniki oglejske cerkve niso sodelovali na prvih sedmih eku­
menskih koncilih 325,-381, 431, 451, 553, 680/681 in 787. Na cerkvenih zborih 
nadregionalnega pomena srečamo oglejske škofe v času arijanskih bojev na si­
nodi v Rimu v letih 368—372,12 381 na sinodi v Ogleju13 in 382 na sinodi v 
Rimu,14 nato šele več kot stoletje pozneje v dobi lavrencijanske shizme na si­
nodi v Rimu leta 501,15 nato šele okroglo stoletje in pol kasneje na lateranskih 
sinodah 64916 in 680" v času monoenergetskih in monoteletskih sporov ter 731 
na sinodi v Rimu v času ikonoklastičnih sporov.18 
Četrto stoletje, okvirno čas od Konstantina do Teodozija Velikega, je bilo 
v oglejski cerkvi izpolnjeno s celo vrsto pomembnih dogajanj. Oglej je bil vple­
ten v arijanske spore in je po začetnih kompromisnih nastopih v dobi škofa 
Fortunacijana19 s sinodo 381 pod vodstvom škofa Valerij ana bistveno prispeval 
k zmagi nad arijanizmom v Iliriku.20 V 4. stoletje pade ekspanzija oglejske 
krščanske skupnosti, ki se je odražala v veliki gradbeni dejavnosti v mestu in 
v neposredni mestni okolici (Teodorova bazilika pred 320 z dograditvami sredi 
4. stoletja (tako imenovana Poteodorova ali Fortunacijanova bazilika) in z ge­
neralno preureditvijo okrog leta 400 (tako imenovana Kromacijeva bazilika), 
bazilika v Monasteru, bazilika v Beligni, manjše cerkve sv. Janeza, sv. Feliksa 
1 0 Concilia Galliae A. 314 — A. 506 (ed. C. Munier, CCSL 148, 1963, 14 v. 17 s. ; 16 v. 10 s. ; 17 v. 
10 s.; 18 v. 10 s.; 19 v. 6 s.; 21 v. 8 s.) ; prim. Conciles gaulois du IV siècle (ed. J. Gaudement, SC 
241, 1977, 58) ; G. C. MENIS, La cultura teologica del clero aquileiese all'inizio del IV secolo inda-
gata attraverso i mosaici teodoriani ed altre fonti, AAAd 22, 1982, 463—527, zlasti 465 ss. ; Ch. PIE-
TRI, Rome et Aquilée : deux églises du I V au VI« siècle, AAAd 30, 1987, 225—253, zlasti 227 ss. 
"' HLLARIUS, Collectanea Antiariana Parisina B II 4 (n. 37) (ed. A. Feder, CSEL 65, 1916. 
137) ; prim. A. L. FEDER, Studien zu Hilarius von Poitiers II, Sitzungsberichte der Kais. Akad. d. 
Wiss. in Wien, Phil.-nist. Klasse, Bd. 166, Abh. 5, Wien 1911, 38; 114; prim, tudi R. BRATOZ, P o -
vezave med Trakijo in severnojadranskimi deželami v pozni antiki, ZC 42, 1988, 487—504, zlasti 
499. 
12 SOZOMENUS, Historia ecclesiastica 6, 23, 7—15 (ed. J. Bidez, Berlin 1960, 266 ss.) ; THEO-
DORETUS, Historia ecclesiastica 2, 17 (22) (PG 82, 1052) ; prim. Ch. PIETRI, Roma Christiana. Re-
cherches sur l'Eglise de Rome, son organisation, sa politique, son idéologie de Miltlade à Sixte 
1П (311—440), Ecole française de Rome 1976, vol. П, 733 ss.; 778 s.; IDEM, Rome et Aquilée (kot v 
op. 10), 235—238; Y. M. DUVAL, Aquilée et Sirmium durant la crise arienne (325—400), AAAd 26, 
1985, 331—379, zlasti 362 ss. 
" Gesta concili! Aquileiensis, Acta 1; 45; 46; 49; 51; 54 (ed. M. Zelzer, CSEL 82/3, 1982, 325 s.; 
, ïo 3 5 6 s - î 3 5 9>! prlm. Atti del colloquio internazionale sul concilio di Aquileia del 381, AAAd 21, 
1981 ; Y. M. DUVAL, Aquilée et Sirmium (kot v op. 12), 372—377 ; G. CUSCITO, Fede e politica (kot 
v op. 4), 47—75. 
„ A i " THEODORETUS, Historia ecclesiastica 5, 9 (PG 82, 1212); prim. J. R. PALANQUE — G. 
BARDY — p. de LABRIOLLE, Storia della Chiesa Ш/l (edd. A. Fliehe — V. Martin), Torino 1977 
(3. ital. izdaja), 373 s. (310) ; Ch. PIETRI, Roma Christiana, vol. I, 866 ss. 
Acta synhodorum habitarum Romae a. 499, 501, 502 (ed. Th. Mommsen, MGH Auetores an-
nquissimi ХП, 1894, 419 s., z omembo oglejskega škofa Marcelijana) ; prim. P. PASCHINI, Le vi-
?oo Î L p o i ™ C n e < k o t v ° P - D . MSF 8, 1912, 173 s.; G. CUSCITO. Cristianesimo antico (kot v op. 4), 
282; Ch. PIETRI, Rome et Aquilée (kot v op. 10). 251. 
M Concilium Lateranense a. 649 celebratimi (ed. R. Riedinger. Acta concil. oecumen. П/1. 
Berlin 1984, 2—3; 31; Ш ; 177; 247; 390); prim, tudi J. D. MANSI, Amplissima coUectio conciliorum 
10, Paris—Leipzig 1901z, 865 s.; 885 ss.; 903—910; 941 ss . ; 1161 s.: Ch. J. HEFELE — H. LECLERCQ, Hi­
stoire des Conciles IH, Paris 1909, 434—451 ; L. BRÉHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chiesa V 
(edd. A. Fliehe — V.Martin), Torino 1971», 236 s. (190); F. WINKELMANN, Die Quellen zur Erfor­
schung des monenerge tisch-mono t hele tischen Streites, Klio 69, 1987, 515—559, zlasti 538 (Nr. HO. z 
izčrpno bibliografijo). 
1 7 J. D. MANSI, Amplissima coUectio concil iorum 11, 311 s. in 755; S. AGATHO Papa, Epi­
stola m (PL 87, 1215—1248, zlasti 1241/2 D) ; prim, tudi F. KOS. Gradivo za zgodovino Slovencev v 
srednjem veku I, Ljubljana 1902, 186 (230 s.) ; L. BRÉHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chiesa V, 
256—265 (214—227, zlasti 217) ; F. WINKELMANN, o. C. 548 (Nr. 158). 
1 8 F. KOS, Gradivo I. 208—209 (252—255) ; Epistolae Langobardicae collectae 14 (ed. W. Gund-
lach, MGH Epist. m , 19572. 704—707; ponatis vira: R. CESSI, Documenti relativi alla storta di Ve­
nezia anteriori al Mille I, Padova 1942, Nr. 23, 34—38) ; prim. Liber pontificalis XCII (Gregorius 
Ш) (ed. L. Duchesne, vol. I, Paris 19552, 416, v. 5—15) ; Cronica de singulis patriarchis Nove Aqui-
leie (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, Fonti per la storia d'Italia, Scrittori, 
see x—XT, Roma 1890, 14). GÌ. tudi L. BREHIER — R. AIGRAIN, Storia della Chiesa V, 604 (532); 
A. CARILE — G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978, 341 s. 
. , , . , L - DUCHESNE, Libère et Fortunatien, École française de Rome. Mélanges d'archéologie et 
đ histoire 28, 1908, 31—78: G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 168—177; IDEM, Fede e politica (kot 
v op. 4), 35—45; H. Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers und die Bischofsopposition gegen Kon-
stantlus II., Patristische Texte und Studien 26, Berlin—New York 1984, 265—301, kratko tudi R. 
BRATOz, Povezave med Trakiio (kot v op. U), 499 s. 
3 0 Gl. op. 13. 
334 R - BRATOZ : VPLIV OGLEJSKE CEKKVE . . . 
in Fortunata ter sv. Hilarija, vse s konca 4. ali z začetka 5. stoletja).21 Razcvet 
krščanske skupnosti v mestu je povzročil napetosti z drugimi skupinami oglej­
skega prebivalstva, z Judi, pogani in krščanskimi heretiki.22 Oglej je postal v 
zadnji četrtini 4. stoletja in v prvem desetletju 5. stoletja pomembno središče 
krščanske književnosti, ki se je odlikovalo po eni strani z originalnostjo in z lo­
kalnim koloritom (Kromacij),23 po drugi strani pa s posredovanjem kulturne, 
duhovne in literarne ustvarjalnosti Vzhoda zahodni cerkvi (zlasti Rufin).24 Na 
Oglej se navezuje kratko, vendar pomembno obdobje življenja in dela sv. Hi-
eronima, ki je tudi po trajnem odhodu na Vzhod vzdrževal z Oglejem inten­
zivne stike.25 ». 
2. Razvoj cerkvene organizacije 
Za bodoči pomen Ogleja kot središča krščanstva za vzhodnoalpski in pred­
alpski prostor je posebnega pomena izgradnja cerkvene organizacije. Od zadnje 
četrtine 4. stoletja dalje je bil Oglej metropolitansko središče za Benečijo z 
Istro (dasi se z naslovom »metropolitanus episcopus Venetiae« izrecno omenja 
oglejski škof šele v pismu papeža Leona I. iz leta 442),2e h kateremu je spadalo 
veliko ozemlje od Gardskega jezera in reke Mincio na zahodu do vključno 
Emone na vzhodu z mejo na Trojanah (Atrans) in pri kraju Acervo (pri Stični) 
med Emono in Trebnjem (Praetorium Latobicorum) in na katerem je bilo okrog 
dvajset škofijskih sedežev.27 4. stoletje je bilo v odnosu Ogleja do obravnava­
nega ozemlja doba pokristjanjevanja mest in nekoliko kasneje v težjih razme­
rah podeželja.28 Kako je tovrstna aktivnost potekala, nam poroča zelo malo 
virov. 
Kromacij, oglejski škof v letih 388—408. poroča o dejavnosti Ogleja pri 
gradnji in posvetitvi katedrale v Konkordiji v času delovanja tamkajšnjega 
2 1 S. TA VANO, Aquileia, RAC Šuppl. I, 1986, 545—553 (s podrobno bibliografijo); IDEM, 
Aquileia e Građo. Storia — arte — cultura, Trieste 1986, 125—258; 443 ss. . . . 
2 3 S. TA VANO, Aquileia, RAC Suppl. I, 1986, 541—545; IDEM, Tensioni culturali e religiose in 
Aquileia, AAAd 29, 1987, 211—245; G. CUSCITO, La »societas Christiana« ad Aquileia nel IV se­
colo, AAAd 29, 1987, 183—210. „ , „. .„„„,.„„, 
2 3 CHROMACE d'Aquilée, Sermons I—II, edd. J. Lemarié — H. Tardif, SC 154/164, 1969/1971 ; 
G. CUSCITO, Cromazio di Aquileia (388—408) e l'età sua, Aquileia 1980; IDEM, Fede e politica 
(kot v op. 4), 77—86 (z izčrpno literaturo). . 
1 2 4 Gl. zbornik Rufino di Concordia e il suo tempo, AAAd 31. 1—2, 1987. O povezavah Ogleja 
s krščanskim Vzhodom okrog leta 400 (Hieronlmova korespondenca In njegovi polemični spisi, 
romanja, prinašanje relikvij z Vzhoda itd.) gl. Y. M. DUVAL, Aquilée et la Palestine entre 370 et 
420, AAAd 12, 1977. 263—322: R. BRATOZ, Povezave med Trakijo (kot v op. 11), 500 s. 
*» Prim. Y. M. DUVAL, Aquilée et la Palestine, 267 ss. : R. BRATOZ. Povezave med Trakijo, 
500 (zlasti op. 107) ; gl. op. 119 ss. ; več prispevkov v zborniku : Jérôme entre l'Occident et l'Orient 
(ed. Y. M. Duval). Paris 1988 (zlasti 14 ss . : 345 ss.). ' 
2 8 LEO MAGNUS. Epistula 2 (PL 54, 597 ss.) poroča v pismu škofu Septimiju iz Altina, da 
je v zvezi s pelagijansko herezijo poslal pismo »ad metropolitanum episcopum provinciae Vene-
tiae«. Da v titulaturi ne najdemo pričakovanega dopolnila »et Istriae«, si moremo razložiti na 
podlagi dejstva, da je naslovljenec pisma škof iz Benečije (»Venetia«). Obstoj in delovanje me-
tropolitskega sedeža v Ogleju v tem času dokazuje tudi pismo istega papeža neimenovanemu 
oglejskemu škofu (Januariju?) z zahtevo, da ta zaradi pelagijanske herezije skliče sinodo pro-
vincialnih škofov ( » . . . industriae tuae fraternitatis indicimus, ut congregata apud vos synodo 
provincialium sacerdotium, omnes s ive presbyteri, sive diaconi, sive cuiusque ordinis c l e r i c i . . . 
ad veram correctionem cogantur.-«). GÌ. LEO MAGNUS, Epist. 1 (PL 54. 593—597) ; Ph. JAFFE — 
G. WATTENBACH. Regesta pontificum Romanorum I, Lipsiae 1885, 398—399: P. F. KEHR. Italia 
pontificia, vol. VII (Venetiae et Histria), Pars I (Provincia Aquileiensis) , Berolini 1923, 19. Ze ne-
kaj let pred tem je označil ravenski škof PETRUS CHRYSOLOGUS, Sermo 136 (PL 52, 567 s.) 
oglejskega škofa Ađelfa (pred Januarijem) s pridevkom »loco primus-«, to je z višjim rangom 
kot ga je bil sam imel. Prim. B. M. D e RUBEIS, Dissertationes variae eruditionis, Venetiis 1762, 
200 SS 
2 7 A V ROSSI, Considerazioni intorno alla formazione dei diritti metropolitici ed all'attri­
buzione del titolo patriarcale della chiesa di Aquileia (sec. IV—VI), MSF 43, 1958—1959, 61—143: 
G. C. MENIS, Le giurisdizioni metropolitiche di Aquileia e di Milano nell'antichità, AAAd 4. 
1973, 271—294 (z datiranjem nastanka metropolitanske oblasti oglejskih škofov v čas okrog leta 
370) • G. FEDALTO, Ambrogio e la chiesa metropolitana di Aquileia, Paradoxus politela (Studi 
patristici in onore di Giuseppe Lazza«). Milano 1979, 389—405; E. CATTANEO, Il governo eccle­
siastico nel IV secolo nell'Italia settentrionale, AAAd 22. 1982, 175—187. Prim, tudi G. CUSCITO. 
II primo cristianesimo (kot v op. 5), 308 s. (z datiranjem v čas okrog 370, podobno kot G. C. Me­
niš ) ; S. TA VANO, Aquileia e Građo (kot v op. 21). 42. O pripadnosti Emone Italiji gl. J. SA-
SEL, Emona, RE Suppl. XI, 1968, 571 ss., zlasti 573 ss.; IDEM, K zgodovini Emone v rimskih na­
pisih in literaturi, zgodovina Ljubljane. Ljubljana 1984. 37 s. . . , . , . , , 
2 8 Obravnave po pokrajinah: G. C. MENIS. La diffusione del cristianesimo nel territorio 
friulano in epoca paleocristiana. AAAd 6. 1974. 49—61 ; G. CUSCITO, Linee di diffusione del cri­
stianesimo nel territorio di Anuileia. AAAd 15. 1979, 603-626; za ozemlje Slovenije gl. R. BRA­
TOZ. Kratek oris zgodovine krščanstva na Slovenskem v pozni antiki, ZC 35, 1981 205—221: za 
Istro gl. B. MARUSiC. Krščanstvo i poganstvo na tlu Istre u IV I V stoljeću, AV 29, 1978, 549— 
572: prim, tudi R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju (kot v op. 4), 235—275; 329—332. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 335 
Slika 1 : Rekonstrukcija pokopališčne cerkve v Teurniji (po F. Glaserju) 
prvega po imenu neznanega škofa okrog leta 390.M Drugo poročilo se nanaša na 
širjenje krščanstva v alpske doline.okolice Trenta med prebivalstvo, ki je trdo­
vratno vztrajalo v poganstvu. Ta akcija, do katere je prišlo okrog leta 397 sku­
paj z Milanom (škof Ambrozij), je bila dosti težja in spočetka manj uspešna30 
kakor širjenje krščanstva v mesta, ki so imela krščanske skupnosti vsaj od 
Konstantinove dobe dalje, večina med njimi pa celo izročilo o lastnih mučen-
cih.31 Za vzhodnoalpsko in predalpsko območje nam nobena podobna dejavnost 
2 9 CHROMATIUS, Sermo 26, 1 (ed. J. Lemarié, CCSL 9 A, 1974, 119; prim. SC 164, 1971, 92). 
Gl. nazadnje L. CRACCO RUGGINI, Aquileia e Concordia: 11 duplice volto di una società urbana 
nel IV secolo d. C, AAAd 29, 1987, 57т-95, zlasti 78 ss.; A. VECCHI, Il sermone XXVI di Croma-
zio, AAAd 31/2, 1987, 135—155; G. CUSCITO, Cromazlo di Aquileia e la Chiesa di Concordia, AAAd 
25, 1984, 69—88; IDEM, Rapporti fra Concordia e Aquileia In epoca tardoantica, AAAd 31/2, 1987, 
157—169, zlasti 165 ss. ; S. TA VANO, Origini cristiane di Concordia, La Chiesa Concordlese 389— 
1989 I (Concordia e la sua cattedrale), Pordenone 1989, 43—51, zlasti 43 s. 
8 0 Škof Vigilij iz Tridenta, ki naj bi ga okrog 385 posvetil za škofa oglejski škof Valerijan 
»extra muros civitatis Tridentinae«. (Acta s. Viglili, c. 2; AA SS Junii VU, 1867, 145 A), in M je 
bil sicer v tesnejših stikih z Ambrozijem in milanskim škofijskim sedežem, je poslal leta 397 tri 
misijonarje med pogansko prebivalstvo v Val di Non. Vsi trije so pri misijonskem delu Izgubili 
življenje (AA SS Mai v n , 1867, 37—49), prav tako so pogani leta 405 v Val Rendeni do smrti ka-
menjali samega škofa Vigilija (Acta s. Viglili, c 7 ; AA SS Junii VD, 1867, 145 F; prim. L ROG-
GER, Viglilo, Bibliotheca sanctorum 12, 1969, 1089—1088; M. MIKLAVClC — J. DOLENC, Leto svet-
nikov П, Ljubljana 1970. 662—664). Gl. G. OBERZINER, Antichi rapporti fra la chiesa dl Trento 
e le Chiese di Milano e Aquileia, Dai tempi antichi ai tempi moderni. Da Dante al Leopardi, 
Milano 1905, 605—631, zlasti 609 s.; 623; F. LANZONI, Le diocesi d'Italia dalle origini al principio 
del secolo VII (604), Faenza 1927, 937 ss.; A. V. ROSSI, Considerazioni (kot v op. 27), 100 ss.; R. 
NOLL, Ein Reliquiar aus Sanzeno im Nonsberg und das frühe Christentum in Trentino, Anzei-
ger d. phil.-hist. Klasse der österr. Akad. d. Wlss. 109, 1972, 319—337, zlasti 334 s.; G. C. MENIS, 
Le giurisdizioni metropolitiche (kot v op. 27), 286: 289; H. BERG, Bischöfe und Bischofssitze im 
Ostalpen- und Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahrhundert, Die Bayern und ihre Nachbarn I 
(Hrsg. H.Wolfram — A. Schwarcz), Wien 1985, 61—108, zlasti 76 ss.; H.WOLFRAM, Die Geburt 
(kot v op. 1), 479 op. 6. 
91 G. CUSCITO, Testimonianze archeologico monumentali sul più antico culto dei santi 
nella »Venetia et Hlstria«, AN 45—46, 1974—1975, 631—868; IDEM, Questioni agiografiche di Aqui-
leia e dell'Istria. Contributi alla conoscenza del cristianesimo precostantiniano, Atti del ГХ 
Congr. intern, di archeologia cristiana (Roma 1975), vol. П, Città del Vaticano 1978, 167—198; R. 
BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 235—267. 
336 R - B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
Ogleja iz ohranjenih virov ni poznana,32 moremo pa si jo predstavljati v podob­
nih okoliščinah in s podobnimi rezultati kot v navedenih severnoitalskih pri­
merih: razmeroma lahko v mestih (v Emoni se leta 388, približno v času veli­
kega uspeha oglejskega prizadevanja v Konkordiji, omenjajo še povsem pogan­
ski višji sloji mestne družbe),33 dosti težjo pa na podeželju. Arheološke najdbe 
potrjujejo navzočnost krščanstva v skoraj vseh mestih na jugovzhodnem pred­
alpskem prostoru v drugi polovici 4. stoletja in v začetku 5. stoletja (Poetovio, 
Celeia, Emona, Neviodunum,34 Forum Iulii (?), Iulium Carnicum,35 Virunum, 
Teurnia, Aguntum,38 v jugovzhodni Panoniji v Varaždinskih Toplicah (Aquae 
Iassae), Joviji in Sisciji).37 Na podeželju so iz te dobe zgodnjekrščanske najdbe 
še prav izjemne38 in očitno je, da je tam prišlo do preobrata eno do dve gene­
raciji kasneje kot v mestih.39 
Za bodočo vlogo Ogleja kot žarišča krščanstva v vzhodnoalpski in pred­
alpski prostor je pomembno širjenje jurisdikcije oglejske cerkve čez meje pro­
vince Benečije z Istro na področje obeh Norikov in deloma Prve Panonije. To 
širjenje oglejske jurisdikcije je omogočilo nekaj zgodovinsko epohalnih spre­
memb v vzhodnoalpskem in srednjepodonavskem prostoru po letu 400. Najprej 
je to propad rimskega limesa ob srednji Donavi in s tem propad rimske oblasti 
na tem področju, ki je povzročil zaton lokalnih središč in je prinesel negotovost 
na sosednja območja (Norik, Dalmacija).40 Istočasno je zaradi istih vzrokov po­
sredno padla vloga dveh velikih cerkvenih središč v sosedstvu. Na zahodu se 
je skrčila vloga Milana po smrti škofa Ambrozija (397) in po preselitvi cesarske 
prestolnice v Raveno 402, tako da je mesto ostalo le metropolitsko središče za 
province Ligurijo, Kotijske Alpe in Prvo Recijo.41 Na vzhodu pa je še dosti 
hujša usoda doletela Sirmij, ki je iz velikega cerkvenoorganizacijskega središča 
srednjedonavskih provinc do srede 5. stoletja spričo hunske nevarnosti padel 
na raven ogroženega obmejnega mesta, ki je okrog leta 437 vrhu tega prišlo 
M J. LEMARIÉ (CHROMACE d'Aquilée, Sermons I, SC 154, 1969) govori v uvodu (str. 44) o 
oglejskem misijonu v Kromacijevi dobi na ozemlje obeh Norikov In Druge Recije In omenja 
Kromacljeve »contacts étroits avec les clers qui 'mlsslonnalent' dans les réglons du Nord, une 
correspondance sans aucun dout abondante, dont malheureusement rien n'a sibsisté« (str. 46). 
Njegovemu mnenju sledita G. C. MENIŠ, La diffusione del cristianesimo, 54 in G. CUSCITO, Li­
nee d! diffusione (obe razpravi kot v op. 28), 615, kritično stališče do teh predstav pa izraža A. 
LIPPOLD, Romanisierung und Christianisierung (kot v op. 1), 84 s. 
3 3 Panegyric! Latini II (XII) (Panegyricus Latini Pacati Drepani dictus Theodosio) 37 (ed. 
R. A. B. Mynors, Oxford 1973*1 111 s.) ; ob prihodu cesarja Teodozija v Emono leta 388 so se zvr­
stile »tripudiantium c a t e r v a e . . . pro moenibus suis festum liberae nobilitatis occursum, conspi-
cuos veste nivea senatores, reverendo» municipali purpura flamtnes, insignes apicibus sacerđo-
t e s . . . portas virentibus sertis c o r o n a t a s . . . « Gl. k temu poročilu A. LIPPOLD, Herrscherideal 
und Traditionsverbundheit im Panegyricus des Pacatus, Historia 17, 1968, 228 ss. ; IDEM, Romani­
sierung und Christianisierung, 92 op. 75. 
3 4 R. BRATOŽ, Razvoj zgodnjekrščanskih raziskav v Sloveniji in Istri v letih 1976—1986, ZC 
41, 1987, 681—697; IDEM, The Development (kot v op. 3), 2345 ss. (z izčrpno bibliografijo). 
3 5 G. C. MENIŠ, La diffusione del cristianesimo (kot v op. 28), 55 s.; prim, tudi M. MIRA­
BELLA ROBERTI, Iulium Carnicum centro romano alpino, AAAd 9, 1976, 91—101 (ponatis v 
A M S I n . s . , 27—28, 1979—1980. 369—380); IDEM, Una diocesi alpina nell 'area metropolitica di Aqui-
leia, Kulturhistorische und archäologische Probleme (kot v op. 1), 106—112; IDEM, П battistero 
paleocristiano di Cividale, AMSI n. s., 27—28, 1979—1980. 357—367. 
3 8 R. NOLL, Frühes Christentum In Osterreich. Von den Anfängen bis um 600 nach Chr.. 
Wien 1954, 44 s. ; 95 ss. ; H. UBL, Frühchristl iches Österreich, Severin zwischen Römerzeit und 
Völkerwanderung, Linz 1982, 295—336, zlasti 306 ss. : R. PILLINGER, Neue Ausgrabungen und Be-
funde frühchristlicher Denkmäler in Österreich (1974—1986), Actes du XI e congrès international 
d'archéologie chrétienne (Lyon .".'.' 1986), Ecole française de Rome 1989, 2089—2124. 
37 B. VIKIC-BELANCIC, Elementi ranog kršćanstva u sjevernoj Hrvatskoj, AV 29, 1978, 588 
—606. 
3 8 Za ozemlje Slovenije prim. R. BRATOZ, Il cristianesimo in Slovenia nella tarda anti­
chità. AMSI n. s., 29—30, 1981—1982. 19—55, zlasti 50 ss. : IDEM, Razvoj zgodnjekrščanskih raziskav 
(kot v op. 34), 681 ss. : IDEM. The Development, 2353 ss. 
3 9 Do okrog leta 470 Je bilo pokristjanjevanje podeželja na področju Vzhodnih Alp v glav­
nem zaključeno. To nam dokazuje epizoda s kriptopogani v Kukulah na Salzburškem, ki jo 
opisuje EUGIPPIUS, Vita s. Severini 11, 2—5 (izdal R. Bratož. Ljubljana 1982, 216—221: 350). Dati­
ranje tega preobrata na podlagi uničevanja poganskih templjev, ki naj bi ga zagrešili kristjani 
v začetku 5. stoletja, je v luči novejših arheoloških raziskav precej sporno; prim. R. NOLL. 
Spätantike Katastrophenbefunde in der Austria Romana. Zur Problematik ihrer Deutung und 
Datierung, Anzeiger d. österr. Akàd. d. Wiss.. Phil.-hist. Klasse 113, 1976, 372—388 in zlasti R. 
PILLINGER. Preganjanje kristjanov in uničevanje templjev na ozemlju Avstrije v rimski dobi, 
ZC 39. 1985, 173—183, zlasti 179 ss. 
4 0 A. MÔCSY, Pannonia and Upper Moesia, London—Boston 1974, 339 ss. : H.WOLFRAM, Die 
Geburt (kot v op. 1), 27 ss. 
4 1 G. C. MENIŠ. Le giurisdizioni metropolitiche, 289 ss. ; E. CATTANEO, U governo ecclesia­
stico (obe razpravi kot v op. 27). 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 337 
K)m 
Slika 2: Tloris škofijske cerkve v Teurniji v drugi gradbeni fazi (po F. Glaser ju) 
v okvir vzhodnega cesarstva.43 Padec Sirmija je povzročil trganje cerkvenoorga-
nizacijske mreže na področju panonijskih provinc, kar je omogočilo širjenje 
vpliva Ogleja in Salone v ta prostor. 
Oglejska jurisdikcija se je verjetno v prvih desetletjih 5. stoletja razširila 
na oba Norika in na zahodne dele Panonije (provinca Pannonia Prima). Ta pre­
mik na cerkvenoorganizacijskem področju ne dokumentira noben sodoben 
vir.43 Za 6. stoletje nam te spremembe odražata zapisnika dveh salonitanskih 
sinod v letih 530 in 533 (provinca Savia z edino preostalo škofijo v Sisciji se je 
4 2 R. BRATOZ, Razvoj organizacije zgodnjekrščanske cerkve na ozemlja Jugoslavije od 3. 
do 6. stoletja, ZC 40, 1986, 363—395, zlasti 374 s. ; V. POPOVIC, Die sflddanubischen Provinzen in 
der Spätantike vom Ende des 4. bis zur Mitte des 5. Jahrhunderts, v zborniku: B. Hansel (Hrsg), 
Die Völker Südosteuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, Südosteuropa-Jahrbuch 17, Berlin 1987, 95— 
139, zlasti 122 ss. 
4 3 Proti nekdaj preveč poudarjani vlogi Ogleja kot središča cerkvene organizacije za vzhod-
noalpsko območje je I. ZIBERMAYR, Noricam, Baiern und Österreich, Horn 1956», 32 ss. zelo po­
udaril vlogo Sirmija. Mnenja zgodovinarjev so se v zadnjih štiridesetih letih precej razlikovala. 
E. SCHAFFRAN, Frühchristentum und Völkerwanderung in den Ostalpen, Archiv für Kulturge­
schichte 37, 1955, 18 je zastopal stališče, da je bil Sirmij cerkvenoorganizacijsko središče za Ob­
režni Norik vse do uničenja mesta leta 582. Sredozemski Norik pa naj bi v 5. stoletju prišel pod 
Oglej. P. STOCKMEIER, Die spätantike Kirchenorganisation des Alpen-Donauraumes im Lieb« 
der literarischen und archäologischen Zeugnisse, Jahrbuch 1963 für altbayerische Kirchenge­
schichte, 47, je datiral spremembo v cerkvenoorganizacijski pripadnosti v čas po letu 395 (de­
litev cesarstva) in je datiral širitev oglejske jiurisdikcije na Norik v 5. stoletje (74). K. REIN-
DEL, Die Bistumsorganisation im AIpen-Donau-Raum in der Spätantike und im Frühmittelalter, 
MIÖG 72, 1964, 284 ss. je poudaril ujemanje cerkvene organizacije s civilnoupravno ; razvoj cer­
kvene organizacije je razlagal v smislu prehoda od Sirmija (»caput totius IllyricI«) na Milano 
v času škofa Ambrozija in nato v prvi polovici 5. stoletja na Oglej. Dejansko se cerkvenoorga-
nizacijske oblasti Sirmija nad Norikom v 4. stoletju ne da dokazati. Vpliva Sirmija na podlagi 
»Passio Floriani«, ki naj bi vsebovala določene elemente sirmijske legende o sv. Ireneju (»Pas­
sio lrenaei-к), se ne da dokazati, saj gre pri sorodnih mestih za klišeje mučeniških legend (prim. 
R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 269 s., op. 304; nekoliko drugače nazadnje H. WOLFF, Die An­
fänge des Christentums in Osträtien, Ufernoricum und Nordwestpannonien : Bemerkungen zum 
Regenwunder und zum hl. Florian, Ostbairische Grenzmarken 31. 1989. 27—45, zlasti 32). Civilno-
upravna pripadnost noriških provinc Iliriku ne more biti zanesljiv dokaz (prim. G. C. MENIŠ. 
Le giurisdizioni metropolitiche, 277 ss.). Cerkvenoorganizacijske pripadnosti Norika Sirmiju ne 
dokazuje ponosna izjava sirmijskega škofa Anemija na oglejski sinodi 381, prav tako ne oznaka 
Sirmija v 11. noveli cesarja Justinijana ( » . . . in antiquis temporibus S i r m i i . . . omne fuerat Illy­
rici fastigium tam in civilibus quam in episeopalibus eau sis.«; Corpus iuris civilis Ш. edd. R. 
Schoell — G.Kroll, Berollni 1959', 94, v. 8 s.). K problematiki prim, tudi G.C. MENIS, Storia del 
Friuli, Udine 1976», 115; IDEM. Le giurisdizioni metropolitiche, 292 ss. (širjenje oglejske jurisdik­
cije čez Alpe datira v čas »durante i primi decenni del V secolo, comunque non dopo l'inva­
sione attilana del 452«, enako G. CUSCITO. La diffusione del cristianesimo (kot v op. 1), 300 s.); 
338 R - B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
naslonila na Dalmacijo)44 ter zapisnik gradeške sinode leta 579 (?). Preostale 
škofije Sredozemskega Norika in Prve Panonije so v luči tega vira spadale pod 
oglejsko cerkev, prav tako preostala škofija province Druge Recije.45 Kot vir, 
ki naj bi potrjeval tako stanje za dobo pred letom 568, naj navedemo trditev 
oglejskih patriarhov Ursa (802—811) in njegovega naslednika Maksencija (811— 
837) iz leta 811, da se da s sinodalnimi zapisi dokazati za čas pred langobardsko 
invazijo v Italijo cerkveno jurisdikcijo Ogleja nad vsem ozemljem Karantanije, 
to je do Donave.46 Zal se nam taki zapisi niso ohranili, niti ni znano, na katero 
oglejsko sinodo pred letom 568 bi se patriarha mogla sklicevati (442, 458 (?), 
557).47 
3. Cerkvena arhitektura 
Vpliv Ogleja na predalpski in alpski prostor se kaže tudi v cerkveni arhi­
tekturi in sploh v cerkveni umetnosti. Trije značilni elementi oglejske zgodnje-
krščanske arhitekture, lega cerkve proti vzhodu, nerazčlenjenost osrednjega 
prostora in specifična ureditev prezbiterija s polkrožno prosto stoječo klopjo 
kot najbolj značilnim elementom, so navzoči res pri večini poznanih cerkva na 
vzhodnoalpskem in predalpskem področju. Kljub temu bi mogli le z mnogimi 
zadržki govoriti o »oglejskoalpski« cerkveni arhitekturi kot prevladujočem 
R. B R A T 0 2 , Severinus von Noricum und seine Zeit. Geschichtliche Anmerkungen, Denkschrif­
ten d. österr. Akad. d. Wiss., Phil.-hist. Kl., Bd. 165, Wien 1983, 22; H. BERG, BischBfe (kot v op. 
30), 105 ss . ; A. LIPPOLD. Romanisierung und Christianisierung (kot v op. 1), 84 s.; H.WOLFRAM, 
Die Geburt, 49 s. Za cerkvenoorganizacijsko pripadnost Prve Panonije Ogleju je edini, ne po­
vsem zanesljiv dokaz udeležba škofa Vigllija iz Skarbantije na gradeäki sinodi 579 (?) : prim. E. 
TÔTH, Vigilius episcopus Scaravaciensis, Acta archaeologica Academiae scientiarum Hungari-
cae 26, 1974, 269—275 (avtor datira prehod provine Prve Panonije in Savije pod jurisdikcijo Ogle­
ja v čas po nunskem zavzetju Sirmija, torej na sredo 5. stoletja, kar se nam zdi nekoliko pre­
pozno! . 
4 4 Nobenega dokaza ni, da bi Siscija cerkvenoorganizacijsko spadala pod Oglej. G. C. ME­
NIŠ, I confini del Patriarcato d'Aquileia, Società fllol. friulana, 41. Congr., Trieste 1964. Tav. I, 
je po našem mnenju neupravičeno širil območje oglejske metropolitske cerkve v 5. stoletju na 
provinco Savijo (njegovo karto ponatiskujejo G. CUSCITO, La diffusione (kot v op. 1), 320 s.; 
IDEM, Cristianesimo antico, 199: A. CREMONESI v Enciclopedia monografica del Friuli Venezia 
Giulia 3, Udine 1978. 105: B. GRAFENAUER v knjigi: PAVEL DIAKON. Zgodovina Laneobarrtov, 
Maribor 1988, 330). Prim, tudi K. REINDEL. Die Bistumsorganisation (kot v op. 43), 303. »Con-
stantius episcopus Siscianensis« se je resda kot eden ilirskih škofov udeležil oglejske sinode 
leta 381 (Gesta concili] Aquileiensis. Acta 61; CSEL 82/3, 1982, 362: prim. op. 13). vendar pa se ni 
noben škof iz Siscije udeležil katere od provincialnih sinod škofov oglejskega natriarhata v zad­
nji četrtini 6. stoletja. Nasprotno pa srečamo škofe iz Siscije na salonitanskih sinodah 530 in 
533 (škofa Janez in Konstantin : gl. R. B R A T 0 2 , Razvoj organizacije zgodn jekrščanske cerkve 
(kot v op. 42), 384). Očitno se ie Siscila po zatonu Sirmija cerkvenoorganizacijsko naslonila na 
Salono in ne na Oglej. Prim. J. BASEL. Siscia, RE Suppl. XIV. 1974, 740; L. MARGETTC. Neka 
pitanja u vezi s Istrom (T—VII stoljeće), Živa antika 32. 1982. 53—82, zlasti 68 ss. : R. BRATOZ. 
Razvoj organizacije, 378. op. 79—80. 
4 5 Gl. op. 165—166. 
4 8 MGH Diplom. Karol. I. ed. E. Mühlbacher, 1906. Nr. 211 (str. 282. v. 26 ss.) : »Notum sit 
omnium fiđelium nostrorum magnitudini presencium scilicet et futurorum, qualiter viri venera-
biles Ursus sancte Aquilegiensis ecclesie patriarcha et Arno Iuvavensis ecclesie archiepiscopus 
ad nostram venientes presenciam non minimam inter se contencionem habuerunt de Karan-
tana provincia, quod ad utriusque illorum dyocesim pertinere deberet; nam Ursus patriarcha 
antiquam se auctorltatem habere asserebat et quod tempore, antequam Ytalia a Langobardis 
fuisset invasa, per synodalia gesta, que tunc temporis ab antecessoribns suis. Aquilegiensis 
ecclesie rectoribus, agebantur, estendi posse predicte Karantane provinole civitates ad Aquile-
giam esse s u b i e c t a s . . . Hac ieitur definicione a nobis promulgata precipimus atque iubemus. 
ut inter présentes viros venerabiles Maxencium videlicet, qui miner in locum viri venerabiHs 
Ursi patriarche subrogatus est. et Arnonem virurn venerabilem Iuvavensis ecclesie archienisco-
pum de hac re in futurum nulla controversia aut ciuestio moveatur . . . « Gl. F. K O ' . Gradivo za 
zgodovino Slovencev v srednjem veku П, Ljubljana 1906. St. 37 (36—39) : O. HAGENEDER. Die 
kirchliche Organisation im Zentralalpenraum vom 6. bis 10. Jahrhundert. Frühmittelalterliche' 
Ethnogenese im Alpenraum. Nationes 5. 1985. 201—235. zlasti 225 s. : H. DOPSCH. Zur Missions-
tätigkeit des Patriarchats Aquileia in Kärnten, Svmoosium zur Geschichte von Millstatt und 
Kärnten 1986, 52—76, zlasti 57 s.: G. CUSCITO. Aquileia e la cristianizzazione (kot v oo. 1). 39 s.: 
48. 
4 7 Odprto ostaja vprašanje, ali se omembi »synodus nrovincialium sacerdotium« in »fra-
tres et connrovinciales tui episcopi« v pismih papeža Leona I. iz let 442 in 458 (PL 54. 594: 1140 
A; Ph. .TAFFE — G. WATTENBACH, Regesta, 398: 535) nanašata le na škofe Beneči ie z Istro 
(kar je z ozirom na terminologijo verjetneje) ali tudi na škofe z vzhodnoalpskesa območla (iz 
obeh Norikov in Druse Recije). Ob posvetitvi snizmatičnega »patriarha« Pavlina Teta 557 je bila 
v Ogleju zelo verjetno sinoda. Mnenje, ki ga je izrazil H. BERG. Bischöfe (kot v on. 30). 81 oo. 
163. da je treba stavek »sed nec licuit allunando nec licebit, particnlarem synodum ad điiuđi-
canđum generalem svnođum congregari« (PELAGIUS I Papa. Epistula 59, 8 (559) ; edd. P. M. 
Gassò — C. M. Batlle. Montserrat 1956. 158) razumeti v splošnem smislu, ni prepričliivo. Ze ori 
posvetitvi novega škofa so morali biti navzoči vsa1 trije škofje, poleg tega je novi »natriarh« 
(za paoeža »nseudoepiscopus«l Pri tako važni politični odločitvi kot je prekinitev z Rimom tro­
tovo iskal podooro svojih sufraganov. Prim. G. CUSCTTO. Cristianesimo antico. 195: 108 ss. : 294: 
TDF.M. Fede e colit ica. 92; 105: Y. M. DUVAL. Nicéta d'Aquilée. Histoire, légende et conjectures, 
anciennes. AAAd 17. 1980. 161—206. zlasti 183: 199: že zastarelo delo. posebno glede kronolotïHe, 
ie G. MARCUZZI, Sinodi Aquilciesl, Udine 1910, 9 ss.' 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 • 1990 . 3 339 
stilu na obravnavanem področju, kot je predlagal G. C. Meniš.48 Z ozirom na to, 
da se ti elementi pojavljajo pri številnih cerkvah na širšem severnojadranskem 
in vzhodnoalpskem področju, ki ni nujno vezano na neposreden vpliv Ogleja 
(pač pa tudi Salone,49 oziroma prihaja do mešanja obojih vplivov), bi mogli cer­
kveno arhitekturo na tem ozemlju proučevati bolj upravičeno v širšem okviru 
in ji dati širšo prostorsko oznako jadransko-alpske50 ali celo ilirsko-alpske51 
cerkvene arhitekture. 
V širšem prostorskem okviru ne učinkujejo nenavadno tisti primeri, ki so 
v ožjem »oglejsko-alpskem« okviru nenavadni, če ne že izjemni. Omenimo naj 
tako imenovano pokopališčno cerkev v Teurniji z nenavadnim tlorisom,82 ki 
ima z najbolj značilnim elementom — grobnima kapelama pri prezbiteriju, kar 
je značilnost pokopališčnih cerkva na področju Sirije53 — paralelo v cerkvi 
sv. Martina v Osorju (Apsarus) na Cresu (z eno stransko kapelo).54 Mogli bi jo 
tudi primerjati s cerkvijo pri antičnem Fulfiniju (Omišalj) na Krku s srede 
5. stoletja.55 S srede 6. stoletja izhajajo škofijska palača v Poreču in 'cerkev 
/ «• Pojem »oglejsko-alpske« cerkvene arhitekture je utemeljeval G. C. MENIŠ na podlagi 
starejših raziskav In pregledov za posamezne regije (R. EGGER, Frühchristliche Kirchenbauten 
im südlichen Noricum, Sonderschriften des osterr. archäol. Inst. Bd. 9, Wien 1916; R. NOLL, 
Frühes Christentum in Österreich. Wien 1954, zlasti 71—130; EDEM, Neuere Funde und Forschun­
gen zum frühen Christentum In Österreich (1954—1974), Mittellungen der Osterr. Arbeitsgemein­
schaft für Ur- und Frühgeschichte 25, 1974—1975, 195—216; G. C. MENIS. La basil ica paleocristi­
ana nelle diocesi settentrionali della metropoli d'Aquileia, Città del Vaticano 1958; H. VETTERS, 
Das Problem der Kontinuität von der Antike zum Mittelalter in Österreich, Gymnasium 76, 1969, 
481—515; G. PICCOTTINI, Frühes Christentum in Kärnten, Carinthla I 161, 1971, 3—33, zlasti 9 ss.) 
v dveh razpravah: La basilica paleocristiana nelle regioni delle Alpi Orientali, AAAd 9. 1976, 
375—420; Die Verbreitung der frühchristlichen aquileischen Kirchenbautypologie im östlichen Al-
pengebiet, v zborniku : Friaul lebt. 2000 Jahre Kultur i m Herzen Europas (Hrsg. G. C. Menls und 
A. Rizzi), Wien—Freiburg—Basel 1977, 42—52 (skrajšana verzija Mal. razprave). Predložene t ipo-
loške značilnosti je Menls opazil pri približno dveh tretjinah od 37 cerkva, M jih je analiziral. 
Lega proti vzhodu je običajna. Izjeme nastopajo v glavnem zaradi fizikalnih značilnosti terena 
(vendar pa Menls nI upošteval največle Izleme, cerkve v Velikih Malencah, M je očitno orien­
tirana proti zahodu (!); gl. S. CIGLENECKI, Höhenbefestigungen aus der Zeit vom 3. bis 6. Jh. 
im Ostalpenraum, Ljubljana 1987, 99—100). Osemnajst cerkva Ima nerazčlenjen osrednji prostor 
(to' so dvoranske cerkve brez apside), polkrožna klop za duhovnike pa se nahaja pri 23 cer­
kvah. — Raziskave novejšega časa so pokazale na nekatere šibke točke Menlsove teze; 
i a) nezanesljiva kronologija in nezanesljiv tipološki razvoj (prim. Th. ULBERT v P. PETRU 
— Th. ULBERT, Vranje pri Sevnici. Starokrščanske cerkve na Ajdovskem gradcu, Katalogi in 
monografije 12. Ljubljana 1975, 57 ss . ; 65 ss., zlasti 71 op. 110; H. D. KAHL, Zwischen Aquileìa 
und Salzburg, v zborniku: Die Völker an der mittleren und unteren Donau im 5. und 6. Jahr-* 
hundert (Hrsg. H. Wolfram — F. Daim). Denkschriften d. Osterr. Akad. d. Wiss.. Bd. 145, Wien 
1980, 33—81, zlasti 34—40; A. LIPPOLD, Romanisierung (kot v op. 1), 85); nazadnje S. CIGLENE-
CKI, Höhenbefestigungen, 135—139 oz. 169—172 (ree. R. BRATOZ, ZC 43, 1989. 283—289) in R. SOR-
RIES, Frühes Christentum in Tirol. Eine Bestandaufnahme, Der Schiern 63, 1989. 243—260, 
b) nepopolna dokumentacija In neprecizna prostorska oznaka (prim. N. DUVAL. Quelques 
remarques sur les »églises-halles«, AAAd 22, 1982, 399—412, zlasti 403 ss . ; 407 ss.) . Od novejših 
najdb se nekatere ujemajo z Menisovo tezo (npr. cerkev v Oberlienzu na Tirolskem : W. SY-
DOW, Die frühchristliche Kirche von Oberlienz und ihre Nachfolgebauten, Fundberichte aus 
Österreich 26, 1987 (Wien 1988), 151—172. zlasti 159; vendar pa je. kot poudarja avtor, glavna po-
sebnost te cerkve, vpisana apsida s koncentrično prosto stoječo duhovniško klopjo v vzhodno­
alpskem prostoru brez paralele), druge (kot na primer škofijska cerkev v Teurniji) pa so z njo 
v popolnem nasprotju. 
*• Najstarejši primer dvoranske cerkve brez apside s prosto stoječo duhovniško klopjo je 
tako imenovani »Oratorium A« v Saloni iz časa okrog 300 (?) : gl. E. DYGGVE, History of Sa-
lonttan Chrlstianitv, Oslo 1951. 23 ss., Flg. 7—8; IDEM, Izabrani spisi, Split 1989, 38 s.. T. II. 7—8; 
N. DUVAL, o. C, 405. 
5 0 N. DUVAL, o. e . 407, označuje kot območje severnojadranske aH oglejske cerkvene arhi­
tekture ozemlje, kii sega na zahodu do Verone, na jugu do Ravene; na severu in severovzhodu 
zajema južno Tirolsko. Koroško, Slovenijo. Istro In vzhodnojadransko obalo na jugovzhodu vse 
do Salone. P o drugi strani le z zadržki prišteva k temu območju dežele severno od Alp (Švica, 
Bavarska, obdonavska Avstrija). Po pravici poudarja (410 s.), da Ima »oglejska« cerkvena arhi­
tektura številne analogije širom sredozemskega sveta, od vizlgotske Španije In Minorke pa vse 
do Sirije. Prim, tuđi Th. ULBERT, o. C, 58. 
5 1 Prim. D. RENDIC-MIOCEVrC, O jednom posebnom tipu u ranokršćanskom crkvenom gra­
diteljstvu noričko-iliričkog područja, Kulturhistorische und archäologische Probleme (kot v op. 
1), 113—118, 125—133. 
8 2 Nenavadnost tlorisa pokopališčne cerkve v Teurniji poudarjajo izrecno R. NOLL. Frühes 
Christentum, 99; 130; G. PICCOTTINI, o. C. (kot v op. 48). 9: 23 ss . ; prim, tudi Th. ULBERT. o. C, 
60; 66; N.DUVAL, o. C, 406 in nazadnje F. GLASER. Teurnia: neue Überlegungen zu einem alten 
Problem. Die frühchristliche Kirche, Die Bayern und ihre Nachbarn П (Hrsg. H. Friesinger — F. 
Daiml. Wien 1985, 11—25. 
ra J. LASSUS, Sanctuaires chrétiens de Syrie. Paris 1947. 148. 
5 4 S. PIUSSI, Le basil iche cruciformi nell 'area adriatica, AAAd 13, 1978. 437—488, zlasti 471 : 
478: 485 Fig. 10. Eno stransko grobno kapelo enake lege, južno od prezbiterija. ima tudi južna 
cerkev na Sv. Hemi : prim. F.GLASER, Rimska naselbina .Tuena in zgodniekrščanske cerkve na 
Sv. Hemi, Celovec 1989, 48 ss. 
** A. SONJE, La chiesa paleocristiana nella insenatura marina di Sepen presso Omišalj 
sull'isola Krk (Veglia), Atti del IX Congr. intern, di archeologia cristiana (Roma 1975), vol. П. 
Città del Vaticano 1978, 507—522: IDEM. Felix Ravenna 111—112. 1976. 137—172 (razprava z enakim 
naslovom) ; S. PIUSSI, o. C, 478; 485 Fig. 9. 
340 R. B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . 
Slika 3: Tloris zgodnjekrščanskega cerkvenega kompleksa na Kučarju 
pri Podzemlju (po S. Ciglenečkem) 
sv.Agneze v Muntajani, prav tako tako imenovana S.Maria Formosa v Pul j u, 
ki imajo sorodno arhitektonsko zasnovo.56 
Omenimo naj škofijsko cerkev v Teurniji v drugi razvojni fazi iz 6. stoletja 
s trihstno apsido,57 ki ima nekaj paralel na širšem področju Ogleja: tri memo-
rialne kapele v arhitekturnem kontekstu katedrale, v Poreču, Gradežu in v 
Konkordiji, ter na podoben način oblikovan stranski prostor cerkve v Invil-
linu. Boljše analogije najdemo na južnoistrskem in severnodalmatinskem pod­
ročju. Ce cerkev v Samagerju pri Pulju z začetka 6. stoletja spričo skromnih 
- P a 7 i i f i M ? N « E « ^ r ^ # S ? а г . ш * е * * и г а , z a P a đ n e I s t r e » Analecta croatìca Christiana ХШ, Zagreb 
™ w 5 ^ « Î « ï i 34 ss ; IDEM, Bizant i crkveno graditeljstvo u Istri, Rijeka 1981, 115 ss . ; IDEM, Ra-
nobizantinska bazilika sv. Agneze u Muntajani kod Poreča, Jadranski zbornik 10, 1976-1978, 189 
И 2™. za puljsko cerkev prim. B MARUSIC, Kasnoantička i bizantinska Pula, Pula 1967, 52 s.; 
36 ( 8 8 ) ^ 1 9 8 8 5 ™ f ' A n a l i s l s P a z l a l e d e l l a basilica di Santa Maria Formosa in Pola, AMSI n. s., 
" F . GLASER, Die frühchristliche Bischofskirche in Teurnia und die Kirchengründung des 
Modestus »in Liburnia civitate«, Symposium zur Geschichte von Millstatt und Kärnten 1986, 1 -
Ì?;=« I I Î T ^ Ï S P 1 , T e ^ î l l a - T metropolis Norici. Ein frühchristlicher Bischofssitz, Wien 1987, 
5^SHnÎT 1 , 1 ! Ш Е М v Р и ћ и к а с Ч * : G. PICCOTTINI, Die Römer in Kärnten. Ein Führer, Klagen-
furt 1989, 134 s.; R. PILLINGER, Neue Ausgrabungen (kot v op. 36), 2106 ss . * • " • « * , «-lagen 
i.u>. Ј ? ^ . * п и 5 п . ° obl ikovano kapelo v Evfrazijevi baziliki v Poreču prim. G. BOVINI, Le anti­
chità cristiane della fascia costiera istriana da Parenzo a Pola, Bologna 1974, 51—53; M. PRELOG, 
Eufrazijeva bazilika u Poreču, Monumenta artis Croatiae 1/4, Zagreb 1986, 29, si. 63-64; za tri-
™ 0 i 7 S S « %2S4£k Sl- E Y * e , m « e v Gradežu gl. G. BOVINI, Grado paleocristiana, Bologna 
Ì ^ r n n / Ì f
2 L S - CAVANO, A4.»Ueia e, G r a d o « T r l e s t e 1 9 8 6 ' 350-352. V obeh primerih ležita kapeli 
™ ™ H I = £ Z L d g l a * n , e a p s l d ! l n i m a t a memorialni značaj (v Evfrazijevi baziliki je bil tam 
Evfrazijev grob, prav tako prostor za relikvije, v katedrali v Gradežu je to -kapela sv. Marka«, 
S S Л 0 т„,н а , т 1 1 r 5 l i l 2 ^ e = ^ . M o J ? o r j a l n Fortunata). Podobno lego ima trilistno oblikovani рго-
?£, , I n .w U u 1
, îu (V.BIERBRAUER, Gli scavi a Ibligo-Invillino, Friuli. Campagne degli anni 1972 
^ I L ™ ! C 0 U t Z u c a ' J
A . N . 4 4 ' i9 7 3- 85-126, zlasti 93 ss . ; 99). V gradbenem komplekiu »bazilike 
а £°™ Л У л т т У Ј ^ ° п к 0 Ј , а 1 ^ Je ležala memorialna trilistna kapela desno (južno) od glavne ladje 
№ . BOVINI, Concordia paleocristiana, Bologna 1973, 59—66; M. MIRABELLA ROBERTI, La basi­
lica paleocristiana di Concordia, AAAd 31/2, 1987, 93-106, zlasti 102 ss . ; S. TA VANO, I monu-
™astt 174 ) " Concordia, La Chiesa Concordiese 389-1989 I, Pordenone 1989, 167—190, 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 341 
Slika 4: Talni mozaik v pokopališčni cerkvi v Teurniji (mozaik se nahaja 
v stranskem prostoru južno od prezbiterija; prim, sliko 1 in op. 71) 
dimenzij in nenavadne trilistne oblike pustimo ob strani,58 ostane kot najboljša 
analogija na oglejskem področju cerkev v Betiki severno od Pulja,60 izven oglej­
skega območja pa cerkvi v Cimu v Hercegovini (provinca Dalmatia) in v Baru 
(provinca Praevališ).61 Vse tri navedene cerkve so praktično enakih dimenzij 
kot cerkev v Teurniji in verjetno so imele podobno funkcijo: v Betiki je bil 
bolj verjetno sedež cerkvene skupnosti kot samostan, morda ni neumestno po-
" B. MARUSIC, Kasnoantička i bizantinska Pula, Pula 1967, 15—17; G. BOVINI, Le anti­
chità cristiane (kot v op. 58), 155—157. 
60 B. MARUSIĆ — J. S A S E L , De la cella trichora au complexe monastique de St. Andre a 
Betika entre Pula et Bovin], AV 37, 1986, 307—342. 
« T. ANDJELIC, Kasnoantičke bazilike u Cimu i 21tomislićima kod Mostara, AV 29, 1978, 
629—640 ; IDEM, v delu : Arheološki leksikon Bosne i Hercegovine Ш, Sarajevo 1988, 292 s. (Crkvi­
ne, Clm, Mostar) ; P. MIJOVIC, Ranohrišćanski spomenici Praevallsa, AV 29, 1978, 641—678, zlasti 
653—659. 
342 R- BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
vezovati to cerkev s sicer neugotovljivim škofijskim sedežem v Cisi,62 v primeru 
Bara gre skoraj gotovo za škofijski sedež, prav tako v Cimu pri Mostarju, kjer 
naj bi imela sedež ena od neugotovljivih škofij s salonitanskih sinod (Mactari-
tana ecclesia, Sarsenterum?).60 Omenimo naj še šest cerkva s trilistno apsido 
v Dalmaciji in Prevalitani,64 nekaj primerov na srednjem Balkanu (Caričin 
grad),65 na vzhodnem Balkanu (Goljamo Belovo pri Pazardžiku v Bolgariji),66 
pa tudi na italijanski obali Jadrana (basilica Probi v Raveni).67 
Težko je dati sodbo o vplivu Ogleja na obravnavani prostor pri oblikova­
nju baptisterijev, saj tu glede oblike in lege očitno ni bilo nobenega trdnega 
pravila. Z določeno mero previdnosti moremo trditi, da se kaže oglejski vpliv 
v uporabi šesterokotnega krstnega bazena (9 ali 10 primerov v Ogleju in na 
širšem oglejskem področju, poleg tega še štirje v Dalmaciji).68 
V zgodnjekrščanski mozaični umetnosti so vplivi Ogleja dokaj izraziti, 
tako z ozirom na tehniko in stil kot tudi z ozirom na ikonografsko in idejno 
kompozicijo mozaikov (Emona, Celeia, Neviodunum, Poetovio (?), Čedad, Ju-
iium Carnicum, Invillino, sv. Hema, Teurnia).69 Naj navedemo dva morda naj­
bolj značilna primera. Ornamenti, rastlinske in živalske upodobitve na mo­
zaikih s sv. Heme (pav, race, žerjal, vitice vinske trte) imajo jasne paralele na 
62 Prim. op. 219. 
8 3 Prim. R. BRATOZ, Razvoj organizacije (kot v op. 42), 378; P. CHEVALIER, Les baptistè-
res paléochrétiens äe la province romaine de Dalmatie, Diadora 10, 1988, Ш—163, zlasti 114. 
м N. CAMBI, Starokršćanska crkvena arhitektura na području salonitanske metropolije, 
AV 29, 1978, 606—626, zlasti 610 s. ; 617 ; IDEM, Triconch Churches on the Eastern Adriatic, Actes 
du Xe Congr. intern. d'archéoL chrétienne (Thessalonique 1980), vol. U, Città del Vaticano — 
Thessalonike 1984, 45—54 (z mnenjem, da gre v teh primerili za memorialne in samostanske cer-
kve, ki jih avtor datira v d. stoletje). 
Bä N.DUVAL, L'architecture religieuse de Xsaritchin grad dans le cadre de l'Illyricum ori-
ental au VI" siècle, v zborniku: Villes et peuplement dans l'Illyricum protobyzantin, Collection 
de l'Ecole française de Rome 77, 1984, 399—481, zlasti 446 ss. 
66 N. CANEVA-DECEVSKA, Charakteristische Merkmale der Sakralarchitektur in Thrakien, 
Miscellanea Bulgarica b, Wien 1987, 249—260, zlasti 259 Fig. 6a. 
"' G. BOVINI, Il problema della datazione della »Basilica Probi« nel territorio classicano/ 
di Ravenna, AV 23, 1972, 189—195 (datirana v sredo 6. stoletja). 
63 Šesterokutni krstni bazen je bil ugotovljen na oglejskem območju v naslednjih krajih: 
i.—2. Post-teodorova ali Fortunacijanova bazilika v Ogleju s srede 4. stoletja, Kromacijeva bazi­
lika v ogleju iz časa okrog 400 (S. TA VANO, Aquileia e Grado, 150 s.; 213—216; vsekakor je za­
nimivo dejstvo, da je imela Teodorova bazilika iz časa okrog 320 krstilnico z elipsoidnim in ne 
sesterokotnim krstnim bazenom; gl. G.C. MENIŠ, Il complesso episcopale teodoriano di Aqui­
leia e il suo battistero, Accademia di scienze lettere e arti di Udine 1986, zlasti 39—62; IDEM, 
L'iniziazione cristiana ad Aquileia nel IV secolo, v zborniku: Varietas indivisa. Teologia della 
chiesa locale 2, 1987, 9—42; IDEM, Il battistero teodoriano di Aquileia, Studi in memoria di Giu­
seppe Bovini I, Bologna—Ravenna 1990, 364—394). 3. Vranje (Th. ULBERT V P. PETRU — Th. UL-
BERT, Vranje pri Sevnici, 41 oz. 45; 51 s. oz. 59 s.). 4. Sv. Hema (?) (šesterokotnik ali morda kva­
drat) v osmerokotni stavbi krstilnice; R. NOLL, Frühes Christentum, 111—112; po sodbi, ki jo 
zastopa F. GLASER, Rimska naselbina Juena in zgodnjekrščanske cerkve na Sv. Hemi, Celovec 
1989, 49 ss., naj bi bil krstni bazen kvadraten). 5. Carnuntum (R. NOLL, Frühes Christentum, 
76—78). 6. Gradež (šesterokoten bazen v osmerokotni stavbi; S. TA VANO, Aquileia e Grado, 387 
—395). 7. Trst (?) (G. BOVINI, Antichità cristiane di S. Canzian d'Isonzo, S. Giovanni al Tima-i 
vo e Trieste, Bologna 1973, 106; M. MIRABELLA ROBERTI, San Giusto, Trieste 1970, 43). 8. No-
vigrad (sesterokotni bazen v osmerokotni stavbi; G. CUSCITO, U ciborio e l'epigrafe del vesco-
vo Maurizio a cittanova d'Istria, Ricerche religiose del Friuli e dell'Istria 3, 1984, 111—134; IDEM, 
Antiche testimonianze cristiane a Cittanova d'Istria, Atti (Centro di ricerche storiche — Ro-
vigno). 19, 1938—1989, 57—73, zlasti 63 ss.). 9. Poreč (Evfrazijeva bazilika; G. BOVINI, Le antichità 
cristiane della fascia costiera istriana, 45—59). 10. Pulj (G. BOVINI, Le antichità cristiane, 192— 
194; M. MIRABELLA ROBERTI, I battisteri dell'Arco Adriatico, AAAd 13, 1978, 502 s.; v obeh 
zadnjih primerih je bil šesterokutni krstni bazen v oktogonalni stavbi baptisterija). Se štirje 
primeri so poznani iz Dalmacije (dva v Saloni, po eden v Pridragi pri Zadru in v Osorju (Ap-
sarus); gl. P. CHEVALIER, Les baptistères paléochrétiens (kot v op. 63), 132 s.; 136). Sestero-
kotni bazen je kasneje vse bolj nadomeščal osmerokotni, kot kažeta na oglejskem področju pri­
mera Emone (L. PLESNICAR-GEC in sodelavci, Starokršćanski center v Emoni, Katalogi in mo­
nografije 21, Ljubljana 1983, 22; 42 s.) in Čedada (M. MIRABELLA ROBERTI, Il battistero paleo­
cristiano di Cividale, AAAd 7, 1973, 41—51 = AMSI n. s. 27—28, 1979—1980, 357—367). O simboliki 
šesterokota v zgodnjem- krščanstvu (ki izhaja iz velikega 'pomena in simbolike števila šest) 
prim. D. Di MANZANO, Il simbolismo del fonte battesimale esagonale, AN 39, 1968, 49—56 (kri­
tično stališče do njenih izvajanj: G. BOVINI, Le antichità cristiane di Aquileia, Bologna 1972, 
285 s. ;. IDEM, Le antichità cristiane della fascia costiera istriana, 46 s.). Prim, tudi G. De ANGE-
LIS d'OSSAT, I due poli dell'architettura paleocristiana nell'Alto Adriatico: Aquileia e Ravenna, 
AAAd 13, 1978, 389—436, zlasti 428—431 ; M. MIRABELLA ROBERTI; I battisteri dell'Arco Adria-
tico, AAAd 13, 1978, 489—503. 
59 Za najdbe z ozemlja Slovenije (Emona, Celeia, Neviodunum, poetovio) gl. B. ĐURIC, 
Antični mozaiki na ozemlju SR Slovenije, AV 27, 1976, 537—625 (s prilogami), zlasti 552 ss.; 587 
ss.; za.Emono posebej L. PLESNICAR-GEC in sodelavci, Starokršćanski center v Emoni, 22; 43; 
52—59 (J. SASEL, Napisi v mozaičnih tleh emonske krstne kapele in cerkvenega portika) ; prim, 
tudi S. TA VANO, Considerazioni sui mosaici nella Venetia et Histria, AAAd 28, 1986, 229—258, 
zlasti 252 ss. Za Cedad gl. M. MIRABELLA ROBERTI, Il battistero paleocristiano di Cividale, 
AMSI 27—28 n. s., 1979—1980, 361 ; IDEM, Iulium Carnicum centro romano alpino, ibidem, 379. Za 
Invillino prim. V.BIERBRAUER, Gli scavi (kot v op. 58). Za Sv. Hemo in Teurnijo prim. op. 70 
in 71. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 3 343 
mozaikih oglejskih in istrskih cerkva.70 Od dvanajstih mozaičnih polj v kompo­
ziciji talnega mozaika v Teurniji (eno napisno polje izpolnjuje posvetilni napis) 
jih ima kar šest starejše predhodnike v oglejskem kulturnem krogu, bodisi v 
mozaikih Teodorove bazilike, bodisi v predstavah zgodnjekrščanskih piscev 
z oglejskega območja.'1 
4. Teologija 
Vpliv Ogleja na vzhodnoalpski in predalpski svet se kaže tudi v širjenju 
specifičnih teoloških predstav in v značilnostih liturgije. Pri tem gre navadno 
za posredno vlogo jadranske metropole, saj gre v vseh primerih za predstave 
vzhodnega izvora. 
Predstavo o Kristusovem odhodu v podzemlje srečamo v oglejski cerkvi 
zelo zgodaj, saj je postala sestavni del oglejske veroizpovedi, ki se je nekako 
sredi 3. stoletja razvila iz rimske veroizpovedi.'2 Ta predstava je navzoča v de­
lih Viktorina Ptujskega, srečamo pa jo tudi na vzhodnem vplivnem območju 
oglejske cerkve v tako imenovani Hieronimovi veroizpovedi (»Fides Hiero-
nymi«) in še bolj na vzhodu tudi pod oglejskim vplivom v Sirmiju." Presenet­
ljivo je dejstvo, da je ta predstava, ki se je v 6. in 7. stoletju uveljavila v večini 
veroizpovedi zahodnih cerkva, v veroizpovedi oglejske cerkve v zgodnjem sred­
njem veku zatonila v pozabo." Na vzhodnoalpsko, nekdaj oglejsko vplivno pod-
•" Za mozaike na Sv. Hemi gl. R. EGGER, Frühchristliche Kirchenbauten (kot v op. 48), 76 
—92; F. GLASUR, Kunska naselbina Juena (kot v op. 68), 31—36; IDEM v knjigi: G. PICCOTTINI, 
Die Borner in Kärnten, 46 ss. ; 294 s. Nekaj značilnih primerov stilnega in vsebinskega parale­
lizma med mozaiki na Sv. Hemi in mozaiki z ožjega oglejskega oomocja: raca in žerjal sta 
upodobljena na mozaiku v južni dvorani Teodorove oazilike (okrog 320), dva pava in veja vin­
ske trte so upodobljeni v tako imenovani Kromacijevi baziliki in v baziliki v Beligni pri Ogleju 
(obe okrog 400), vinska trta je upodobljena na mozaiku v baziliki v ulici Madonna del Mare v 
Trstu, v tako imenovanem .Elijevem mavzoleju gradeške katedrale, v katedrali v Konkordiji, 
v predevfrazijevi baziliki v Poreču, v Muntajani na poreâkem območju, v Betiki v južni Istri, 
v vseh primerih v prezbiteriju oziroma v apsidi. Gl. S. TA VANO, Considerazioni sui mosaici 
nella Vene tra et Histria, AAAd 28, 1986, 229—238, zlasti Fig. 19 in 21 ; IDEM, Aquileia e Grado, 
69 s. ; 241 in si. pred 161; 334; IDEM, I monumenti paleocristiani di Concordia, Fig. 31; G. BOVINI, 
Antichità cristiane di S. Canzian d'Isonzo, S. Giovanni al Timavo e Trieste, Bologna 1973, 46 s. ; 
A. SONJE, I mosaici pavimentali delle basiliche paleocristiane del Paremmo in rapporto con gli 
altri mosaici delle coste adriatiche, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 16, 1985—1986, 
95—164, zlasti 96 s.; 104 s.; B. MARUSIC — J. S A S E L , o.e. (kot v op. 60), 311, si. 20. K simboliki 
pava v zgodnjem krščanstvu prim. A. QUACQUARELLI, Note esegetiche sul pavimento musivo 
della basilica di Aquileia: II bestiarius, AAAd 22, 1982, 429—462, zlasti 453 s.; k simboliki upodo­
bitve vinske trte v apsidi prim. M. MIRABELLA ROBERTI, Partizioni dei pavimenti musivi delle 
basiliche cristiane dell'area aquileiese, AAAd 22, 1982, 413—428, zlasti 425. 
11 K zelo zapletenemu vprašanju simbolike mozaika iz Teurnije gl. nazadnje R. PILLIN-
GER, Zur Interpretation der Symbolik des Bodenmosaiks von Teurnia, Carinthia I 179, 1989, 
81—97 (s kompletno bibliografijo). V kontekst oglejskih mozaičnih upodobitev in zgodnjekrščan­
skih predstav moremo postaviti naslednja mozaična polja talnega mozaika iz Teurnije: 1. Dre­
vo s ptiči na vejah (k simboliki prim. CHROMATIUS, Sermo 30, 2 (CCSL 9 A, 1974, 136 s., v. 35— 
44 = SC 164, 1971, 136, v. 38—47) ; prim. A. QUACQUARELLI, Convergenze simboliche di Aquileia 
e di Ravenna, AAAd 13, 1978, 375—388, zlasti 380; IDEM, Note esegetiche, 461). 2. Dva zajca, ki 
tečeta (?) v nasprotno smer (podobna je upodobitev v južni dvorani Teodorove bazilike; prim. 
A. QUACQUARELLI, Note esegetiche, 446). 3. Bik (prim. RUFINUS, De benedictionibus patri-
archarum 2, 8; 2, 16; CCSL 20, 1961, 208 v. 21 ss.; 214 v. 21 ss.; A. QUACQUARELLI, Note esege­
tiche, 447; prim, tudi CHROMATIUS, Tractatus in Matthaeum, Prologus 7 (CCSL 9 A, 1974, 188 s.), 
pa tudi VICTORINUS PETAVIONENSIS, Commentarius in Apocalypsin 4, 4 (CSEL 49, 1916, 50— 
52)). 4. Jelen (prim. QUACQUARELLI, Note esegetiche, 438 s.). 5. Štorklja, ki pokončuje kačo 
(prim. CHROMATIUS, Tractatus 14, 5; CCSL 9 A, 1974, 255 v. 133—162 ; A. QUACQUARELLI, Note 
esegetiche, 439 s. ; G. C. MENIŠ, Nuovi studi iconologici sui mosaici teodoriani di Aquileia, Atti 
dell'Accademia di scienze, lettere e arti di Udine 1970—1972, vn/9, Udine 1971, 19 s.; IDEM, La 
cultura teologica (kot v op. 10), 509; k motivu kače prim. VICTORINUS PETAVIONENSIS, Com­
mentarius in Apocalypsin 12, 5—6; CSEL 49, 1916, 114—115). 6. Orel (prim. VICTORINUS PETA­
VIONENSIS, Comm. in Apoc 4, 4 (str. 52—54) in CHROMATIUS, Tractatus in Matthaeum, Pro­
logus 5—7 (CCSL 9 A, 1974, 187—189)). 
R. PILLINGER, Zur Interpretation, zlasti 92 s. po pravici poudarja večpomenskost živalske 
simbolike v zgodnjem krščanstvu in s tem večpomenskost teurnijskin mozaikov (h »contra-
riae virtutes« upodobitev iz Ogleja prim. A. QUACQUARELLI, Note esegetiche, 447 ss.) in po 
pravici stavi pod vprašaj razlago mozaikov s pomočjo razlag pri cerkvenih piscih, zlasti če ti 
izhajajo iz kasnejše dobe. Za teurnijske mozaike moremo reči, da za znaten del upodobitev ob­
stajajo paralele pri oglejskih mozaikih Teodorove bazilike (ca. 320) in pri oglejskih piscih (ca. 
400), pa celo pri viktorinu Ptujskem (ca. 300), dosti pred nastankom teurnijskega mozaika (5. 
stoletje). . . 
72 J. N. D. KELLY, Altchristliche Glaubensbekenntnisse. Geschichte und Theologie, Berlin 
1971, 180; M. SIMONETTI v knjigi: RUFINO, Spiegazione del credo, Collana di testi patristici 11, 
Roma 1978, 17. 
7 3 R.BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju (kot v op. 4), 97—100; 328; poleg tam navedenih virov 
gl. tudi Epistula Hieronymi ad papam Damasum de Symbolo (PL Suppl. I, 1958, 515) in RUFI­
NUS, Dieta de fide catholica (PL Suppl. I, 1958, 1100). O izvoru predstave gl. J. N. D. KELLY, 
Altchristliche Glaubensbekenntnisse, 371—377. 
и Formula veroizpovedi sinode v Čedadu iz leta 796/7 nima tega dodatka (gl. MGH Leges 
Ш, Concil. II, 1906, 187, v. 11—23), prav tako ne veroizpovedi iz časa patriarha Lupa I. ali П. 
344 R. BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
-тг»^-1 J • . » JI 
•CAVD'f TERK/^OLOETÜON СУА\1 /\E'tAP.Ef П 
Л ( ј Д [ Г Ш Г I C V / A C O WVStT EL0F.ECOJ 
V K 5 1 rfNQCVlSVrQVor^Tô-MM 
-Di Dl CIi/ЛЈ SDOMINIШМШРШ4 
. m T-V5 N OELISH l C /AVNf и , ш 
rtVAVTt№D0/AlNOrRKI5V5OW,tMW 
ifa.f-f 
Stika 5: Epitaf škofa Gavdencija iz St. Pavla pri Preboldu (po objavi v delu: 
V. Hof filler — B. Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938, 9 (16)). 
ročje, so jo ponovno zanesli irski misijonarji v 8. stoletju.75 S privzemom v 
»textus receptus« tako imenovane apostolske veroizpovedi v dobi Karla Veli­
kega, ki je dobila zakonsko veljavo v letih 811—813, pa je postala na celotnem 
območju frankovske države, torej tudi na vsem obravnavanem ozemlju, obi­
čajna in obvezna.78 
Vzhodnega izvora je tudi vsebina praznika Razglašenja Gospodovega (Epi­
fania) kot praznika Kristusovega krsta v Ogleju (pa tudi v Milanu in deloma 
v Raveni) in kasneje tudi v vzhodnoalpskem prostoru.77 Prav tako je vzhod-
(s srede 9. ali srede 10. stoletja), ki naj bi izhajala iz 6. stoletja (A. HAHN, Bibliothek der Sym­
bole und Glaubensregeln der Alten Kirche, Breslau 1897, Nr. 43, str. 43—44). B. M. DE RUBEIS, 
Dissertationes variae eruditionis, Venetiis 1762, 22 je menil, da je oglejska cerkev že v začetku 
6. stoletja sprejela rimsko formulo veroizpovedi in s tem opustila lokalne posebnosti. Prim, tudi 
F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol I, Leipzig 1894, 107 ss. 
7 5 J . N. D. KELLY, Altchristliche Glaubensbekenntnisse, 391—411. 
76 Najstarejši besedili z vzhodnoalpskega prostora, ki vsebujeta to formulo, sta dunajski 
psalter s konca 8. stoletja (Avstrijska narodna knjižnica, N. 1861) in ALCUINUS, Disputatio pue-
rorum (zlasti gl. c. 11; PL 101, 1136 ss.), spis, ohranjen v rokopisu iz Salzburga s konca 9. sto­
letja (Nr. 67; prim. J. N. D. KELLY, o.e., 416 s.). Ta formula se nahaja tudi v najstarejših slo­
venskih besedilih veroizpovedi, od katerih izhaja predloga za najstarejšo iz karolinške dobe. 
Prim. R. BRATOŽ, Krščanstvo v Ogleju, 334 s.; o karolinški zakonodaji s tega področja prim. 
I. GRAFENAUER, Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov in čina nadb ispovê-' 
dajaštiimb se, Razprave Znanstvenega društva v Ljubljani 13, Filološko-lingvistični odsek 2, 
Ljubljana 1936, 10 ss.; 137 ss.; E. AMANN, Storia della Chiesa VI (L'epoca carolingia), Torino 
19772 69 SS 
' " CHROMATIUS, Sermo 34 (CCSL 9 A, 1974, 156—157 = SC 164, 1971, 182—188; edini rokopis 
te Kromacijeve pridige izhaja z Bavarske z začetka 9. stoletja; gl. J. LEMARIE, CCSL 9 A, 1974, 
XVI; SC 154, 1969, 36—37); gl. tudi Tractatus 12 (CCSL 9 A, 244—246). Prim. Y. M. DUVAL, Les 
relations doctrinales entre Milan et Aquilée, AAAd 4, 1973, 222; J. LEMARIÉ, SC 154, 1969, 84; 
IDEM, La liturgie d'Aquilée et de Milan au temps de Chromace et d'Ambroise, AAAd 4, 1973, 
257; IDEM, La liturgie de Ravenne au temps de Pierre Cnrysologue et l'ancienne liturgie d'Aqui­
lée, AAAd 13, 1978, 367 ss. ; G. TRETTEL, Mysterium e sacramentum in S. Cromazio, Trieste 1979, 
63; za kasnejša obdobja gl. R. GERARDI, La liturgia aquileiese patriarchina, Lateranum 53, 
1987, 38 s. Za vzhodnoalpsko območje prim. EUGIPPIUS, Vita s. Severini 41, 1 (izd. R. Bratož, 
Ljubljana 1982, 280 in 398; iz Evgipijevega mesta ni razvidna vsebina praznika). 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 • 1990 . 3 345 
nega izvora praznovanje «-In medio pentecosten«, ki je bilo poznano v Ogleju, 
pa tudi v Milanu, vzhodno od Ogleja pa v Panoniji (območje Sirmija).78 
Od liturgičnih formul naj omenimo molitev »sanctus«, ki je na vsem 
krščanskem Zahodu prvič izpričana prav v Ogleju; očitno je bila že zgodaj raz­
širjena tudi na oglejskem vplivnem območju.'9 
5. Ceščenje relikvij 
Jadranska metropola je igrala pomembno vlogo pri prenašanju relikvij in 
s tem pri širjenju češčenja apostolov in nekaterih vzhodnih mučencev na se-
vernojadranski prostor. V sedmih skupinah relikvij na severnoitalskem pod­
ročju (po eni v Ogleju, Konkordiji, Štivanu, Raveni, Briksiji in dveh v Milanu) 
nastopajo relikvije Janeza Krstnika, apostolov Janeza, Andreja in Tomaža, 
evangelistov Luka in Mateja ter vzhodnih mučencev Evfemije, Blasija in Ju­
rija.80 V kolikšni meri so te relikvije iz severnoitalskega prostora prišle v 
vzhodnoalpske dežele, je malo poznano. Evgipij poroča za čas okrog leta 480 
o pridobitvi relikvij Janeza Krstnika od nekega neznanca na severnem bregu 
Donave pri Faviani,81 vendar ne pove, od kod so te relikvije prišle, ali nepo­
sredno z Vzhoda prek Ilirika in Panonije, ali morda s severnoitalskega pod­
ročja, kjer se okvirno že pred tem časom omenjajo v Konkordiji (okrog 390), 
v Raveni, v Briksiji in v Stivanu (najkasneje v 6. stoletju).82 Eden od apostolov, 
najverjetneje Janez, je upodobljen na fragmentarno ohranjeni freski v zgodnje-
krščanski cerkvi v Varaždinskih Toplicah (Aquae Iassae) s konca 4. stoletja, 
dejstvo, ki kaže vsaj na ceščenje tega svetnika, morda pa tudi na posvetitev 
cerkve apostolu Janezu.83 
Od severnoitalskih mučencev in skupin mučencev so se razširile relikvije 
milanske skupine Gervazij in Protazij v Briksijo (že okrog leta 400) in okrog 
leta 470 v Faviano.84 Ali so te relikvije prišle v Obrežni Norik po posredovanju 
Ravene (kot morda relikvije rimskega mučenca Lavrencija), ostaja odprto vpra­
šanje.85 
Za oglejske, istrske in južnopanonijske mučence tak primer prenašanja re­
likvij v vzhodnoalpski prostor (z edino morebitno izjemo Viktorina Ptujske­
ga)86 iz pisanih virov ni poznan. Ce Evgipij poroča, da je Severin za samostan­
sko cerkev v Faviani zbral relikvije številnih mučencev (»martyrum congrega­
va sanctuaria plurimorum«),87 arheološka raziskovanja na sv. Hemi pa tudi ka-
7 8 G MORIN L'année liturgique à Aquilée antérieurement à l'époque Carolingienne, Revue 
Bénédictine 19, 1902, 1—12, zlasti 8 (62); J. LEMARIÉ, La liturgie d'Aquilée, 261 ss.; K. GAMBER, 
Die lateinischen liturgischen Quellen Illyriens vom 4. bis 6. Jahrhundert, Sirmium IV, Beograd 
1982. 77—85, zlasti 80 (tako imenovani Korbinijanov evangelij) ; IDEM, Das Patriarchat Aquileia 
und die bairische Kirche, Regensburg 1987, 62 s. ; prim, tudi G. CUSCITO, Il patriarca Paolino 
e la liturgia di Aquileia, AAAd 32, 1988, 149—172, zlasti 171. 
78 CHROMATIUS, Sermo 21, 1 (CCSL 9 A, 1974, 97, v. 21—24 = SC 164, 1971, 42; odlomek je 
ohranjen samo v rokopisu z Bavarske iz 10. stoletja); prim. J. LEMARIE, SC 154, 1969, 102; 
EDEM La liturgie d'Aquilée, AAAd 4, 1973, 252; IDEM, La liturgie de Ravenne, 359; za Ptuj v 
Viktorinovi dobi prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 332 op. 253; prim, tudi K. GAMBER, 
Das Patriarchat Aquileia, 50 s. , , • 
80 za skupine relikvij v Ogleju, Konkordiji in Milanu (2 skupini), ki so dokumentirane v 
virih že pred letom 400, prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 73 s., za štivansko skupino gl. 
G. CUSCITO L'epigrafe metrica del patriarca Vodolrico I di Eppenstein (1086—1121) a San Gio­
vanni del Timavo, AAAd 10, 1976, 77—95; za skupino relikvij v Raveni in Briksiji prim. H. DE-
LEHAYE, Les origines du culte des martyrs, Subsidia hagiographica 20. Bruxelles 19332, 325 s.; 
334; G. CUSCITO, Il primo cristianesimo (kot v op. 5), 298. 
81/ EUGIPPIUS, Vita s. Severini 23 (izd. R. Bratož, Ljubljana 1982, 245 m komentar na str. 
378 s ì 
' 8 a G BOVINI Antichità cristiane di S. Canzian d'Isonzo, S. Giovanni al Timavo e Trieste, 
Bologna 1973, 25—29 ; M. MIRABELLA ROBERTI, La basilica paleocristiana di S. Giovanni del 
Timavo, AAAd 10, 1976, 63—75. 
83 B. VIKlC-BELANClC, Elementi (kot v op. 37), zlasti 590 in si. 3. 
M Za ceščenje milanske skupine Gervazij-Protazij v Briksiji gl. H. DELEHAYE, Les ori­
gines, 334; relikvije teh dveh mučencev v Faviani omenja EUGIPPIUS, Vita s. Severini 9, 2—3 
(izd. R. Bratož, 212 in komentar na str. 344 ss.). _ .. 
8 5 L ECKHART Die Heiligen der Lorcher Basilika und die Archäologie, Oberosterreicni-
sche Heimatblätter 36, 1982, 28—41, zlasti 39; kritično stališče do te teze zavzema H. WOLFF, Die 
Anfänge (kot v op. 43), 45 op. 74. 
8 8 Prim. R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 283 s. „ , , „ „ „ , _» 
8 7 Vita s. Severih! 9, 3 (izd. R. Bratož, 214); prim, tudi Vita s. Beverini 22, 1 (za samostan­
sko cerkev v Bojotru so iskali »martyrum reliquiae-«, str. 242). 
346 R. BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
Slika 6 a-b: Kamnit relikviarij z Vranja pri Sevnici (ca. 24 X 16 X 15 cm, 
zgoraj), v katerem so bili najdeni ostanki lesenega relikviarija (spodaj) 
(po publikaciji: P. Petru — Th. Ublert, Vranje pri Sevnici, Ljubljana 1975, 
T. 25 a-b; prim. op. 89) 
žejo na mnogo obiskan romarski kraj,88 dokazuje vse to splošno razširjeno če-
ščenje relikvij v vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru. Najdbe relikviarijev 
s tega področja so sicer sorazmeroma redke (v zelo fragmentarni obliki na Vra-
8 8 F. GLASER, Rimska naselbina Juena (kot v op. 68), 48; IDEM, v knjigi: O. PICCOTTINI, 
Die Römer in Kärnten (kot v op. S7), 51. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1930 - 3 347 
nju-in na Ajdni, dokaj dobro'pa v Skocjanu na Koroškem in v Lorchu),89 po­
nekod je obstoj relikviarija le ugotovljen (odprtina za relikviarij v oltarju ali 
v njegovi neposredni bližini je bila ugotovljena v Teurniji (v pokopališčni in 
škofijski cerkvi), na sv. Hemi, v Duelu, Laubehdorfu, Lienzu, Lavantu, na Ptu­
ju, na Kučarju).90 Tovrstne najdbe so dovolj pogoste in dovolj značilne, da mo­
remo govoriti o splošno razširjenem češčenju relikvij v vzhodnoalpskem in 
predalpskem prostoru v pozni antiki. 
Očitno je, da niso prenašali relikvij samo od juga proti severu, temveč tudi 
v obratni smeri. Na to bi kazalo češčenje sv. Florijana v Raveni sredi 6. sto­
letja91 in verjetno že kmalu zatem v južni Istri, ki je bila v tem času, v dobi 
ravenskega nadškofa Maksimijana, domačina iz Vistra pri Rovinju, z Raveno 
tesno povezana.92 Neznano kdaj, najkasneje v 10. stoletju, se pojavi češčenje 
sv. Florijana tudi v Čedadu.93 Sv. Kvirin z zahodnopanonijskega območja je bil 
najkasneje okrog leta 500 češčen v Ogleju in Gradežu,94 sredi 6. stoletja tudi v 
Raveni"5 in nekoliko' kasneje v južni Istri.90 Oglejski prostor je bil vmesna po­
staja pri prenosu posmrtnih ostankov sv. Severina iz Faviane na Mons Feleter 
pri San Marinu leta 488 in nato nekaj let kasneje v Lucullanum v Neaplju.9' 
Zelo verjetno so staroselci, ki so se tedaj selili iz Obrežnega Norika v Italijo, 
"» W. BACHBAN v delu: P. PETKU — TU. ULBEBT, Vranje pri Sevnici, Ljubljana 1975, 83 
ss . ; F. LEBEN — A. VALIC, Ajdna, A V 29, 1978, 532—545, zlasti 543; Tab. 1; za relikviarij iz 
akocjana na Koroškem gl. B. NOLL, Frühes Christentum, 104; Abb. 20—21; za Loren (Laurlacum) 
gl. L. ECKHABT, Die archäologischen Ausgrabungen I960 bis 1966 in der St.-Laurentius-Basilika 
von Enns-Lorch-Lauriacum, Severin zwischen Römerzelt und Völkerwanderung, Linz 1932, 375— 
385; relikviarije s tridentinskega je predstavil B. NOIX, Ein Keliquiar aus Sanzeno (kot v op. 
30); najdba iz Ampassa na Tirolskem je kratko predstavljena v prispevku: Ein Beliquiar aus 
frühchristlicher Zeit. Sensationeller Fund in Pfarrkirche Ampass, Tiroler Tageszeitung 6. 7. 8. 
April 1985, Nr. 82, str. 19.; B. PILLINGEK, Neue Ausgrabungen und Befunde (kot v op. 36), 2114— 
2119 ; prim, tudi Th. ULBEBT, Zur liturgisch-funktionellen Ausstattung spätantiker Kirchen des 
Alpenraums, v de lu: H. DANNHEIMER — H. DOPSCH (Hrsg.), Die Bajuwaren. Von Severin bis 
Tassilo 488—788, München—Salzburg 1988 (katalog razstave »Die Bajuwaren«), 287—292, zlasti 290 s. 
* Prim, podatke v delu EVGIPIJ, Življenje sv. Severina. Uvod, prevod in komentar napi­
sal R. Bratož, Ljubljana 1982, 346; od del, izdanih 1982 ali kasneje gl. H. UBL, Frühchristliches 
osterreich, Severin zwischen Römerzeit und Völkerwanderung, Linz 1982, 295—336, zlasti 306 (S. 
Hema) ; 307 (Teurnia) ; 308 (Duel); 309 (Laubendorf); 310 (Lienz) ; 311 (Lavant) ; F.GLASER, Die 
römische Stadt Teurnia, Klagenfurt 1983, 79; IDEM, Kimska naselbina Juena, 52 s.; IDEM, Teur­
nia — metropolis Norici, Wien 1987, 8 (Abb. 7; škofijska cerkev); za Kučar gl .-S. CIGLENECKI, 
Höhenbefestigungen, 96. . . < ;.. 
s l AGNELLUS, Liber pontificane ecclesiae Bavennatis 72 (éd. O. Holder-Egger, MGH Scrip-
tores rerum Langob. et Ital. saec. VI—IX, 1878, 327 s.) : »Collocavit autem hic (se. episcopus Ma-
ximianus in ecclesia s. Stephan!) merita apostolorum et martirum, id est sancti Petri, sancti 
Pauli, sancti Andreae, sancti Zachariae, sancti Iohannis baptistae, sancti lohannis evangelistae, 
sancti lacobi, sancti Thomae, sancti Mathei, sancti Stephani, sancti Vincenti!, sancti Laurent!!, 
sancti Quirini, sancti F l o r i a n i . . . qui orent pro nobis.« Prim. B. BBATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 
270 op. 297. 
" N a otoku Sv. Florijan v puljskem zalivu so bili še v prejšnjem stoletju vidni - ostanki 
zgodnjekrščanske cerkve sv. Florijana iz < 6. • stoletja, ki je bila zgrajena v »ravenskem« stilu 
(s poligonalno apsido) in je bila okrašena z mozaiki (gl. B. MABUSlC, Kasnoantička i bizan­
tinska Pula, Pula 1967, 23; 25). Toponim Fioran (»vicus Fioranus«, »Florianum« v virih iz 12. 
stoletja; R. MATIJASIĆ, Ageri antičkih kolonija Po la i Parentium, Zagreb 1988, 76) severno od 
Fazane je prav tako odraz češčenja sv. Florijana v južni Istri, ki se je v te kraje razširilo zelo 
verjetno iz Bavene. Prav tako je možno, da izhaja toponim od češčenja sv. Flora, misteriozne 
svetniške osebnosti iz prve polovice 7. stoletja (D. NEZIC, Sveti Flor, biskup romanskog Opiter-
giuma, v j er o vjesnik istarskih Hrvata?, Croatica Christiana Periodica 16, 1985, 94—106; 18, 1986, 57— 
65; 19, 1987, 17—25). 
а з Kodeks XXII Arheološkega muzeja v Čedadu (del z začetka 10. stoletja, del iz prve po­
lovice 12. stoletja) prinaša med zapisi legende pretežno oglejskih in istrskih mučencev tudi dva 
zapisa legende o sv. Florijanu (»Passio s. Floriani«, 39r — 41v iz 12. stoletja, 106v — IlOr iz 10. 
stoletja; gl. C. SCALON, Un codice cividalese degli inizi del X secolo (Cividale, cod. XXII), Fo­
rum Iulil 8, 1984, 13—24, zlasti 21 ; 23 s.) ; prim, tudi M. BBOZZL II ducato longobardo del Friuli, 
Udine 19812, 85. Sv. Florijan je bil v oglejskem patriarhatu precej češčen svetnik (prim. G. BIA-
SUTTI, H »Proprium sanctorum« Aquileiese ed Udinese e le sue variazioni, Udine 1961, 37), tudi 
v današnjih s lovenskih deželah, ki so z večjim delom ozemlja spadale v okvir patriarhata (B. 
BBATOZ, Lo sviluppo degli studi di antichità cristiana nella odierna Slovenia dagli inizi ai no -
stri giorni, AMSI n. s. 34 (86), 1986, 21—47, zlasti 30 ss . ) . -
94 To dokazuje relikviarij (tako imenovana »casetta elittica«) v zakladnici gradeške kate-
drale iz dobe okrog leta 500, na kateri je med osmimi portretirane! upodobljen tudi sv. Kvirin 
(poleg njega Kristus, Peter, Pavel, Kanci] , Kancijan, Kancijanlla in Latin; gl. S. TA VANO, 
Aquileia e Građo, 359). O prenosu relikvij sv. Kvirina Iz Ogleja v Gradež v času langobardske 
invazije v Italijo 568 poroča Chronicon Gradense (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane anti­
chissime I, Roma 1890, 41 v. 18; 28; 31), prav tako Origo civitatum Italiae seu Venetiarum, edi­
tto prima, editio secunđa (eđ. B. Cessi, Roma 1933, 40 v. 26 s. ; 41 v. 7 s. ; 73 v. 25 ss. ; 74 v. 8 s. ; 
75 V. 9). 
8 é Gl. op. 91. 
™ B. MARUSIC, Kasnoantička i bizantinska Pula, 33 s. ; IDEM, Ricerche archeologiche 
nella basilica di S. Quirino presso Dignano, Atti (Centro di ricerche storiche — Rovigno) 17, 
1986—1987, 39—81 (cerkev s srede ali druge polovice 6. stoletja). 
" EUGIPPIUS, Vita s. Severini 44, 5 — 46, 6 (ed. R. Bratož, 292 ss . ; 408—409). 
348 R- B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . 
vzeli iz samostanske cerkve v Faviani s seboj tudi relikvije sv. Gervazija in 
Protazija (ter drugih mučencev) in jih v Lukulanu pokopali skupaj s Severino-
vimi posmrtnimi ostanki.98 
Najtežje je rešljivo vprašanje češčenja sv. Maksimilijana Celjskega, ki je 
dokumentirano najprej leta 711/712 med romanskimi staroselci na Salzbur-
škem (Pongau, območje Bischofshof na),99 kasneje, od tega neodvisno (?), pa v 
severni Istri.100 Ali je vzrok za tako stanje umik staroselcev s področja Celeje 
v dve različni smeri, proti severozahodu na Salzburško in proti jugozahodu na 
obalo severnega Jadrana, ostaja odprto vprašanje.101 
Obstoj zapisov legend o mučencih iz Ogleja in oglejskega območja na 
vzhodnoalpskem in predalpskem prostoru (legende o Mohorju in Fortunatu v 
dveh rokopisih iz Stične iz 12. oziroma 15. stoletja,102 legende o sv. Germanu iz 
Pulja, ki jo prinaša »Magnum legendarium Austriacum« iz 12.—13. stoletja)103 
je po našem dosedanjem vedenju rezultat kasnejšega razvoja, ki se ne tiče ne­
posredno pozne antike in zgodnjega srednjega veka. Isto velja za obratne pri­
mere (zapis legende o mučeništvu sv. Florijana v rokopisu iz Čedada in v roko­
pisu iz Stične s konca 12. stoletja).104 
6. Meništvo in vprašanje rojstnega kraja sv. Hieronima 
Vloga Ogleja pri širjenju asketizma in meništva v vzhodnoalpski in pred­
alpski prostor ostaja zaradi pomanjkanja virov slej ko prej neznana. Meništvo 
je v Ogleju zanesljivo dokumentirano že okrog leta 370, nekoliko kasneje tudi 
v Emoni in na kvarnerskem področju, kjer ga srečamo v raznih oblikah, zna­
čilnih za zgodnje meništvo (v Emoni »menihi« in zaobljubljene device, na kvar­
nerskih otokih se omenjajo menihi samotarji in skupine asketov).105 
Meništvo v času življenja in dela sv. Severina, močno razširjeno v Obrež­
nem Noriku in v delu Druge Recije (kjer je njegov obstoj dokumentiranje za 
čas pred Severinovo organizacijsko dejavnostjo v teh krajih okrog leta 470 ozi­
roma poleg nje)106 ni imelo nobenih neposrednih povezav s sever noj adranskim 
prostorom oziroma teh ne moremo dokazati.107 Razmere v Sredozemskem No­
riku so zaradi pičlih virov skorajda neznane.108 Nerešeno ostaja vprašanje, ali 
je meništvo obstajalo v poznoantičnih višinskih utrjenih naseljih na Koroškem 
B8 Translatio sancti Severini auctore Johanne diacono 6 (MGH Script, rerum Langob. et 
Ital. saec. VI—IX, 1878, 456, v. 43—45) ; prim. R. BRATOZ, Severinus von Noricum (kot v op. 43), 
39 s., op. 161. 
8 9 R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 185 ss . ; H. WOLFRAM, Die Geburt (kot v op. 1), 123 s.; 
prim, tudi H. WOLFRAM, Der Hellige Rupert in Salzburg, Salzburg Diskussionen Nr. 4, Frühes 
Mönchtum in Salzburg (Hrsg. E. Zwlnk), Salzburg 1983, 81—92, zlasti 85 In 87. 
1 0 0 R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 187—189. 
1 0 1 Prim. op. 220. 
ш Sedaj rokopis Avstrijske narodne knjižnice (Osterreichische Nationalbibliothek) St. 649, 
226v — 228 v (izdaja teksta je v pripravi) in rokopis Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljub­
ljani, št. 24 (141), 94r — lOlr (po tej izdaji je pripravil besedilo F. M. DOLINAR in ga s tekstno-
kritični opombami in prevodom R. Bratoža objavil v delu: R. BRATOŽ, Krščanstvo v Ogleju, 
336—346). 
1 0 3 R. BRATOZ, Krščanstvo v Ogleju, 164 s. 
1 0 1 Sedaj rokopis Avstrijske narodne knjižnice (österreichische Nationalbibliothek) št. 650, 
191—192 (o rokopisu prim. H. J. HERMANN, Die deutschen romanischen Handschriften. B e ­
schreibendes Verzeichnis der i l luminierten Handschriften 8. Die i l luminierten Handschriften 
und Inkunabeln der Nationalbibliothek in Wien, Teil 2, Wien 1926, 287 s. 
: ü s G. SPINELLI, Ascetismo, monachesimo e cenobitismo ad Aquileia nel sec. IV, AAAd 22, 
1982, 273—300; R. BRATOZ v delu: EVGIPIJ, Življenje svetega Severina, Ljubljana 1982, 88 ss . ; 
403 s.; M. SUIC, Hijeronim Stridonjanin — građanin Tarsatike, Rad Jugoslavenske akademije 
znanosti in umjetnosti 426 (Knjiga 24 Razreda za društvene znanosti), Zagreb 1986, 213—278, zla­
sti 265 ss. ; 277. 
m EUGIPPIUS, Vita s. Severini 16, 2; 41, 1 (izd. R. Bratož, 230; 280 ss . ; 360; 399). 
1 0 7 R. BRATOZ, Severinus von Noricum, 27 ss. 
Ч"8 EUGIPPIUS, Vita s. Severini 37, 1 (clt. izd., 275) poroča o tem, da je Severin poslal dva 
meniha v Sredozemski Norik. Teoretično bi lahko bil tudi »Nonnosus diac(onus)«, ki se ome­
nja na nagrobniku iz Molzbichla iz leta 532 (?) klerik samostanske cerkve (objava napisa: F. 
GLASER, Das Münster in Molzbichl, das älteste Kloster Kärntens, Carinthia I 179, 1989, 117 s. ; 
morda bolj pravilno kot Glaserjevo datiranje v leto 532 je datiranje v leto 533, na katero bi se 
mogla nanašati oznaka »tertio (anno) post cons(ulatum) Lampadii et Orestis v(irorum) c(laris-
s imorum)«; prim. R. BAGNALL — A. CAMERON — S. R. SCHWARTZ — K. A. WORP, Consuls 
of the Later Roman Empire, Atlanta 1987, 600). V tem času se namreč diakoni sporadično ome­
njajo tudi v samostanskih skupnostih (prim. BENEDICTUS, Regula monachorum 62, 1; ed. A. 
Lentini, Montecassino 19802, 560—562). 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S a • 1990 . 3 349 
fci. ïofhe&û ашптсагхгтЕггаа&оаи. 
unvufi ytfii u<i dtaconxfогћГс^ člena 
wmfq; otranefttclp-poftulahamreucü 
Licrmnf titcatiES .Thiyäv nk-f« anobi* 
ftwnfdblar? i]u^ ftcienf umüfo «ртар-
ttio i'artorc^^AuTgucdoćforvurareertc-
niua uenTlicur te tprn/Šti t диЈЛе- nos 
inuma* momrn.Bcrrtflìm лнбТжвдасЈхкд 
coitfòtraiifanunafa^^ufficafOTrfanajt 
epm nomine fbrauum агсЦпЉлсопг 
•în^hpulu Çuiïfcpi&tyfc ermfànnAcucE 
тпоготшШЦД^^У^ aurmulicR, 
uMhwilluflrtfalctandna nommCTzmatf 
dmÏMiàiaiS bemfàmuheaspàcbaiiÇàh 
di «-tncar«ner<rtaraaffèctflfc- ш г а п в ' 
mifïr iccrrceatypottaaniiaiivctai'tA-'Ucr 
tttxStffìlermo <w>«ttngrakrec tfi^i^ail 
umciu&mraliOEL ocuhfajjns nicbd/Ut. 
mroftnuocaro apt nomme fàUiabos^ 
ivcpt dixttç cLSce-utKcfi'Ocwie-ßni 
''"Јгагтл'!«; bmçacfecras. fteata ëfxàxfxxu.1 
ap- yrPfjuSaudtfVfàbtim ùxcxafmtxratZ 
tettcftm'ÎBfliTppfeiUmnmabrcocuIof 
fûmiï cfiiaflivp ottofe&connnuo tudttr 
âasé&. f&mrnxnTixmfönibavv&cbotäS 
.fammxtujmfaâmcmièiuu?1»yvtZamTr 
earn mqaîwmufnîcu fûifomitfmno -
rnmeryazsyftinTfjjicCS. foftahcpamv 
<а1сгаЈо>ПДАа1ирпгиа?ајс5јскгипаш 
jn^ndbâcpnornmhralanitpbag>i.7ftr-
"fciflcc-fiS hcntvichovßl'dno дсисшдшц; 
срттл (hapdvtfv еисшптвегтгсгтукш 
vcoduiiuđnliA ffttitnuuvctvofbauttci 
AccPTptnetfMZ&aJxoeonifTiSXlsfwitt^ 
uuuiuf fes&ti uGfhixtal&BwäbcufiTBio-
TustwaSkitBuutjlixpuh tibeiüxfducyu--
tTicndulûùnamt 
(kun pfidon.cu.fUftU??i 
fhafufip TumctuucrrbÄoAi^nj 
incif\u4Jtjyptmalixiiafc^?iiiMfajtei^ 
eay ur јерагашдЉ&Хе^тлгцЈЦј^ 
ftaenî. <еШ£ igncromfùmrôtïafej^ 
uaftufpfeftunenf^pRi <f£cumçraî  
»mute шпотпшСЈС /̂тгаЈјгиоавЈјива 
laxB&tevncsnâc decolUiiirrbranfitma* 
bcns^choiAeprn.-/ (cm (ùtûmatH <mfa, 
T>iaam£e£ £ucçz <»rpou.aihg|Dtfpjiji 
anVuftos amsgrCZE-omnF-crnojefti*; 
nts eê x m un u coUocaittE locu. Audœ{ 
"aiirl̂ Kgregpt?cuffiktïaZ«Tu»motiK, 
диш fcs dt bctupacfeottf̂ длосагфра. 
ofuçobeo 10ххпшшаи»еваЉтагчгиГ 
•noébeocaûze eu lmronnimt?fuif.7naL. 
»cpcuHlv cavTnmlPcowiitmtffcapcoj-^ 
укпа тпшоп/«̂  ièpelierP ea.fviafmutvfa-
шхзхфлсЛхшс ш ддгсШ) mawontWdte-
điil>rwT«p!»cer^ntai âiœitd«W«er-
nmicefdfccorp^kctnfftmimius Jxw» 
chorerymx iifpirtrgpifts cunranscji.^ 
tftiaeugìfinflòicutfuiuuAU-Naaro^ 
-ejrrtfarjÄ beK03c{xađS ryètwiâaiifÎTO« 
epb. a u *fl- IWKL 
Siifca 7 : Stiski rokopis legende o sv. Mohorju in Fortunatu (österreichische 
Nationalbibliothek, Cod. 649, 228v) 
350 R.BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
in v Sloveniji, zlasti v večjih, kot so bile Teurnija, sv. Hema, Grazerkogel, La­
vant, Vranje in Kučar.109 Viri za severno Furlanijo so prav tako izredno skopi; 
kot edini zanesljiv vir naj omenimo napis iz Osoppa iz leta 524, na katerem se 
omenja zaobljubljena devica.110 Bolj bogati so viri za ožje območje Ogleja, kjer 
sta nastali dve meniški skupnosti na samem robu mesta (Monastero in Beligna), 
poleg še nekaterih v lagunah, ki pa so nastale v 6. stoletju (S. Andrea pri Ma­
rami, S. Giuliano, S. Pietro, Barbana).111 Na meji Benečije z Istro je nastal že v 
5. (?) stoletju samostan v 5t ivanu. m Vrsta samostanov je nastala na jugoza­
hodni istrski obali (samostan pri cerkvi »S. Maria Formosa« v Pulju, samostan 
na otoku sv. Andrija pri Pulju, na otoku sv. Andrija pri Rovinju, sv. Mihovil 
pri Pulju, sv. Mihovil na Limu. sv. Marija na Brionih, od začetka 7. stoletja tudi 
Betika severno od Pul ja) . m 
Meništvo je imelo v Ogleju pomembno vlogo v kulturnem življenju, v oko­
lju oglejskih asketov se je razvila oglejska krščanska književnost na prehodu 
iz 4. v 5. stoletje. Isti pojav je značilen za Norik slabo stoletje kasneje. Severi-
novi samostani so bili središča omike.114 Iz njih je izšel prvi cerkveni pisec iz 
vzhodnoalpskih dežel, Evgipij, ki je bil aktiven eno generacijo kasneje, v prvi 
tretjini 6. stoletja, v Lukulanu v Neaplju.115 Drugih središč omike ne moremo 
zanesljivo ugotoviti."' 
Na obstoj meništva na obravnavanem področju, še bolj pa na razvoj zgod-
njekrščanske književnosti, se navezuje samo deloma po pravici (če pa pojmu­
jemo Alpe na tak način kot v antiki1 1 7 povsem umestno) vprašanje ubikacije 
rojstnega kraja sv. Hieronima, nekje na stičišču Italije, Dalmacije in Panonije. 
Ne bomo se spuščali v predstavitev več stoletij trajajočih polemik med za­
govorniki dalmatinske, istrske in panonske teorije o Hieronimovem poreklu. 
Povod za to polemiko je dal avtor sam- z edino enigmatično oznako svojega 
rojstnega kraja (»oppido Stridonis, quod, a Gothis eversum, Dalmatiae quon­
dam Pannoniaeque confinium fuit«).118 Polemiki je pred skoraj sedemdesetimi 
leti skušal napraviti konec Frane Bulic z obsežno študijo, s katero je hotel po­
trditi dalmatinsko poreklo cerkvenega očeta.119 Pri tem se je oprl na napis, ob­
javljen leta 1882, ki pa se je že kmalu po »odkritju« izkazal kot nezanesljiv in 
1 0 9 Prim. S. CIGLENECKI, Höhenbefestigungen, 135—139; 171 8. in B. BRAT02, ZC 43, 1989, 
283—289, zlasti 286 in 288. 
"o F . QUAI, La sede episcopale del Forum lulium Carntcum, Udine 1973. 115 ss. 
ш P. ZOVATTO. Il monachesimo benedettino del Friuli, Quarto d'Aitino 1977, 80; 106; 109 s.: 
118 s.; 141 ss.; prim. G. SPINELLI, Ascetismo (kot v op. 105). 296 s., op. 59. Za Barbano prim, na­
zadnje S. TA VANO, Barbana e il suo »perdòn«, v zborniku: La devozione alla Madonna di 
Barbana per immagini e documenti. Grado 1987, 14 s. 
m Prim. M. MIRABELLA ROBERTI. La basilica paleocristiana di San Giovanni del Ti-
mavo. AAAd 10, 1976. 63—75; G. CUSCITO, L'epigrafe metrica (kot v op. 80). 
1,8 B. MARUSlC. Kasnoantička i bizantinska Pula, Pula 1967. 39 ss. : A. SONJE, Crkvena 
arhitektura zapadne Istre, Analecta Croatica Christiana Ш . Zagreb—Pazin 1982. 53 s. ; D. KLEN. 
Fratrija. Feud opatije sv. Mihovila nad Limom u Istri i njegova sela (XI—XVII st.), Rijeka 1969. 
15 ss.: za Betiko gl. posebej B. MARUSIC — J. S A S E L . De la cella trichora (kot v op. 60). 328 
(samostan od začetka 7. stoletja). 
1 1 4 R. BRATOZ, Severinus von Noricnm, 26—29 ; IDEM v đelu : EVGIPIJ, Življenje sv. Seve-
rina, 93. 
" * R . BRATOZ v delu: EVGIPIJ. Življenje sv. Severina, 1—29: J. FONTAINE. Les relations 
culturelles entre l'Italie byzantine et l'Espagne vislgothique : la présence dliugippius dans la bi­
bliothèque de Seville. Estudios clâsicos 26/2, Madrid 1984. 9—26. 
ii» Metričnl eoitaf eelejanskega (?) škofa Gavdenclia iz St. Pavla pri Preboldu iz vzhođno-
ßotske dobe odraža brez dvoma sorazmerno dobro izobrazbo (8 neksametrov z akrostihom: si. 
R. BRATOZ. Kratek oris zgodovine krScanstva (kot v oo. 281. 217 (z ostalo literaturo). Na Vra-
nju je bil najden relief z upodobitvijo pisarja (P. PETRU, Upodobitev pisarja na reliefu z A1-
đovskega gradca pri Sevnici, Linguistica 20, 1980. 49—59). Na mozaičnem donatorskem napisu i* 
zgodnjekrščanske bazilike v Celeji iz 5. stoletja se omenja neki »scolasticus« (V. HOFïTLLER 
— B. SARIA. Antike Inschriften aus Jugoslavien. Zagreb 1938, 65). Za Sv. Hemo domneva У. 
GLASER (v delu: G. PICCOTTINI. Die Römer in Kärnten. 48) obstoj skriptorija. Splošno k vora-
šaniu izobrazbe v noznoantičnem Noriku gl. G. GRAßL. Die ethnischen und soziatökonomischen 
Bedingungen für die Romanisierunsr des Ostalpenraumes in der Spatantike, v zborniku: Kultur­
historische und archäolosisehe Probleme (kot v op. 1), 60—70. 
m Prim, antične geografske opise dan. slovenskega ozemlja (PHnil Starelšj. Strabon, Ano­
nimni geograf iz Ravene itd.), ki Un Je predstavil J. SASEL v delu: Arheološka najdišča Slove­
nije, Liubljana 1975. 78 ss. 
"« De viris illustribus 135 (PL 23. 7151. 
m F. BULICA Stridono (Grahovopolje in Bosnia) luogo natale di s. Girolamo. Bulletino rti 
archeologia e storia Dalmata 40—41—42. 1922, 253—330; hrvaäki prevod študije: F. BULIC, Ira-
brani SDisi, Split 1984. 87—198. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 • 3 351 
Slika 8: Epitaf diakona No-
nosa iz Molzbichla iz leta 
533 (prim. op. 108) (foto F. 
Glaser) 
velja danes po večinskem, a ne soglasnem mnenju za falzifikat.1*0 V zadnjih 
šestdesetih letih so nekateri sprejemali Bulićevo rešitev (Strido je današnje 
Grahovo polje v severozahodni Bosni), drugi pa so postavljali Stridon v različne 
kraje, oddaljene med seboj tudi po več sto kilometrov. To je bil odraz nemoči, 
da bi prišli do sprejemljive rešitve.131 
Izhodišče nove rešitve, ki jo je predložil zgodovinar in arheolog Mate 
Suić,122 je zapis pri srednjeveškem kronistu arhidiakonu Tomažu iz Splita iz 
srede 13. stoletja. Ta označuje lego Dalmacije z besedami: »Nune vero Dalmatia 
est regio maritima, incipiens ab Epyro, ubi est Dirachium et protenditur usque 
ad sinum Quarnarium, in cuius interioribus est oppidum Stridonis, quod Dal-
matie, Pannonieque confinium fuit. Hec fuit patria tellus beati Hieronymi 
egregii doctoris.«123 Zahodno mejo hrvaškega kraljestva označuje z besedami: 
» . . .ab occidente Carinthia; versus mare usque ad oppidum Stridonis, quod 
nunc est confinium Dalmatie et Istrie.«124 Ce je ta oznaka na podlagi nekega 
neznanega, verjetno izgubljenega vira (kot meni Suić), pravilna, potem je 
1 2 0 Corpus inseriptionum Latinarum Ш, 9860; o okoliščinah »najdbe« gl. F. BULIC, Strl-
done, 317 ss.; IDEM, Izabrani spisi, 165s. Napis ocenjuje z zadržki kot avtentičen J. J. WILKES, 
Dalmatia, London 1969. 271 op. 5; 459; IDEM, Boundary stones in Roman Dalmatia, AV 25, 1974, 
267 s. (Nr. 24). 
l ä l Prim. R. BRATOZ, Kratek oris zgodovine krščanstva, 213 op. 54. 
,2Z Ol. op. 105. 
1 2 3 THOMAS ARCHIDIACONUS, Historia Salonitana 1 (éd. F. Rački, Monumenta spectantia 
historiam Slavorum meridionalium 26, Zagrabiae 1894, 3). 
>« Historia Salonitana 13 (éd. F. Rački, 40) ; prim, tudi Historia Salonitana malor, éd. N. 
Klaić, Beograd 1967, 107. 
352 R - B R A T 0 2 : VPLIV O G L E J S K E C E R K V E . . . 
okvirna lega Stridona nedvoumna: to je ozemlje današnje Reke z okolico.125 To 
okvirno lociranje na področje Kvarnerja naj bi podpiralo več dejstev. Hieronim 
na nekaj mestih omenja alpske zapore, ki so na razdalji od Koroške do Kvar­
nerja varovale Italijo,128 pozna očitno severni Jadran, pozna morsko favno, ribje 
jedi, skratka, pozna morje in ni kontinentalec.127 Njegova korespondenca kaže 
na povezave s severnojadranskim (oglejskim) področjem, ne pa z Dalmacijo ali 
Panonijo.128 
Od okvirne lokalizacije Hieronimovega rojstnega kraja, ki jo posreduje 
srednjeveški vir, preide Suić prek razlage etimologije in oblike imena ter po­
jasnjevanja historičnih okoliščin (gotsko uničenje kraja, razvoj severovzhodne 
meje Italije)"9 k mikrotopografskemu raziskovanju tega področja. Ker ni novih 
materialnih virov, si avtor pomaga s toponomastiko. Pri tem izhaja iz analogij 
v razvoju antičnih imen v slovanskih sredinah vzhodnega Jadrana in iz podat­
kov, ki jih posreduje Hieronim v svoji korespondenci. Hieronim se kaže v svo­
jem izvoru kot pripadnik podeželske aristokracije, ki je živela s sužnji in hlapci 
na svojih posestvih izven lokalnih središč, ki je imela v glavnem odklonilen 
odnos do okoliškega kmečkega prebivalstva in do lokalnih središč in je večkrat 
prihajala v spore z lokalno duhovščino.130 V Hieronimovem primeru gre za dru­
žino, ki je bila pokristjanjena in je imela grško ime, kar pa ne pove še nič do­
ločenega o njenem izvoru ali jeziku.131 
V severozahodnem zaledju Tarsatike, na historični meji Istre in Dalmacije, 
vendar na dalmatinski strani meje, se nahaja danes skupina vasi: Sapjane, Sta-
rad, Zejane, Mune itd. Ta imena naj bi nastala iz antičnih toponimov. Prvo ime 
(Sapjane) naj bi po Suiću kot hrvaški semantični kalk izhajalo od glagola »su-
surare«, hrvaško »šaptati« oziroma v čakavskem dialektu »šapjati«, in naj bi 
pomenilo kraj z močnim vetrom. Isti pomen naj bi imelo drugo ime (Starad), 
ki naj bi nastalo po podobni poti od latinskega onomatopoetskega toponima 
z isto vsebino (stridus, stridere, od tod Stridónae, kraj, kjer burja močno za­
vija).132 Tretje ime (Zejane) naj bi nastalo od posestva Hieronimove družine 
(Eusebiana oziroma Eusebianum), četrto (Mune) pa naj bi označevalo kraj, kjer 
so živele zaobljubljene device (monache, od tod hrvaško mune oziroma nune). 
Znano je namreč, da je Hieronim podpiral in priporočal meništvo tudi svojim 
rojakom in nekateri, tako moški kot ženske, so se tega oprijeli.133 Prek razlage 
teh imen, za katera navaja številne analogije z vzhodnojadranskega območja, 
preide Suić k razlagi Hieronimovega rojstnega kraja, ki naj bi se prvotno ime­
noval Stridónae (in ne Strido). Ta oblika imena je tudi iz stilističnih razlogov 
bolj verjetna.134 
Poudarimo naj, da je predložena rešitev vprašanja zelo logična, doslej go­
tovo najboljša, da temelji na izvrstnem poznavanju Hieronimovih poročil o svo­
ji domovini, pa tudi na odličnem poznavanju antične topografije in zgodovine 
jadranskih dežel. Kljub temu naj opozorimo na nekaj dejstev, ki jih je težko 
uskladiti s Suićevo razlago, ne da bi tezo kot tako izpodbijali. 
i 2 5 Prim, že L. MARGETIC, Tarsatica — izvori za pravnu povijest Rijeke, Zbornik Pravnog 
fakulteta u Rijeci 4, 1983, 435—458, zlasti 442; IDEM, Tarsatica, D o m e « 21, vol. 12, 1988, 731—746, 
zlasti 736; 747—762, zlasti 752; prim. M. SUIC, Hijeronim Stridonjanin, 232. 
1 2 8 M. SUIC, o.e . , 235; o poteku alpskih zapor gl. J. ŠASEL — P.PETRU, Claustra Alpium 
Iuliarum I. Fontes, Katalogi in monografije 5, Ljubljana 1971; J. SAŠEL, K zgodovini Julijsko-
alpskega obrambnega področja, Situla 14—15, 1974, 255—262; IDEM, Alpium Iuliarum Claustra, 
RE Suppl. ХШ, 1973, 11—14. 
ш M. SUIC, o. c , 235—236. 
1 2 8 A. GRILLI, San Gerolamo: un Dalmata e i suoi corrispondenti, AAAd 26, 1985, 297—314, 
zlasti 310. Hieronim je pisal vsaj deset pisem na oglejsko področje, nasprotno pa le enega v Pa­
nonijo (Epistula 68 (Ad Castricianum) ; ed. J. Labourt, vol. ГП, Paris 1953, 188 ss.) in le enega v 
Dalmacijo (Epistula 118 (ad lu l ianum); ed. J. Labourt, voi. VI, Paris 1958, 87 ss., zlasti 95). 
1 2 9 M. SUIC, o. C, 236—257. 
1 3 0 M. SUIC, o. C, 257—264. 
1 3 1 M. SUIC, o. C, 268—270. 
1 3 2 M. SUIC, o. C, 238—240. 
1 3 5 M. SUIC, o.e . , 263; 266—267; na podlagi lokalnega patrocinila (sv. Marija Magdalena) po­
vezuje Suić nastanek toponima z usodo Hieronimove sestre, ki se je od grešnega načina življe­
nja spreobrnila k meništvu. 
»» M. SUIC, o. c , 240; prim, tudi A. GRILLI, San Gerolamo (kot v op. 128), 302. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 44 . 1990 . 3 353 
Ce so Goti porušili Hieronimov rojstni kraj, kot je sam leta 392 zapisal, 
v letu 378/9, torej neposredno po bitki pri Adrianoplu, se postavlja tu zaple­
teno vprašanje. Amijan Marcelin poroča, da so Goti po bitki pri Adrianoplu 
plenili »effusorie per arctoas provincias, quas peragravere licenter ad usque 
radices Alpium Iuliarum, quas Venetas appellabat antiquitas«.135 Če jih je pot 
vodila skozi Panonijo (na kar meri Amijan Marcelin z omembo »severnih pro­
vinc« in na kar kaže primer Ptuja),136 so lahko prodrli na območje Stridon le 
preko področja Emone, ki pa leži le precej severneje od Tarsatike, in bi njihova 
navzočnost na tem področju verjetno pustila kakšne sledi (vsaj v novčnih najd­
bah).137 V tem primeru so morali Goti preiti ozemlje Emone in bližnje okolice 
mesta skozi le en kilometer širok prehod proti jugozahodu. Se vedno ostane 
možnost pohoda vzdolž ceste čez zahodno Dolenjsko in Notranjsko, ca. 40—50 
kilometrov južno od Emone, ki bi mogel pojasniti razrušenje Stridon, vendar 
zaenkrat še ni arheoloških. dokazov za uporabnost te prometne zveze že v tej 
dobi.138 Druga težava obstaja v dejstvu, da so po predloženi rešitvi Stridone 
ležale ca. 20 kilometrov za alpskimi zaporami. Goti bi morali v tem primeru 
nekje na južnem sektorju prebiti alpske zapore, česar se arheološko ne da za­
nesljivo dokazati in kar nasprotuje Amijanovi trditvi, da so plenili do vznožja 
Julijskih Alp.138 Spričo možnosti, da je Emona vedno ležala v okviru Italije, je 
nekdanja bližina meje s Panonijo (»... quondam Pannoniaeque confinium ...«) 
vprašljiva.140 Poudarimo naj, da so navedena dejstva sicer težko uskladljiva 
s Suičevo rešitvijo vprašanja, vendar nikakor ne omajajo predložene argumen­
tacije do take mere, da te rešitve ne bi sprejeli kot doslej gotovo najboljše. 
7. Krščanska književnost 
Vpliv Ogleja na sever in severovzhod se kaže tudi v obliki širjenja rokopi­
sov del oglejskih cerkvenih očetov v vzhodnoalpskem prostoru. Pridige škofa 
Kromacija (388—408) so bile navzoče v karolinških homilijarijih s Salzburške: 
v homilijariju iz samostana Mondsee iz časa 811—819 in v homilijariju s pod­
ročja Salzburga, ki temelji na prvo imenovanem. Ta dva rokopisa skupaj z dru­
gimi rokopisi tako imenovane nemške družine vsebujejo kar sedemindvajset od 
petinštiridesetih poznanih Kromacijevih pridig ali nekoliko manj kot dve tre­
tjini.141 Ti rokopisi izhajajo iz predloge, ki je očitno nastala v Ogleju na začetku 
5. stoletja in je bila neznano kdaj med leti 400 in 800 prinesena na Salzburško; 
morda že v 5. stoletju iz Ogleja, morda kasneje iz katere od vzhodnoalpskih 
škofij, morda v 7. ali 8. stoletju neposredno iz Furlanije, kar pa je spričo dej­
stva, da se tam ni ohranil noben rokopis Kromacijevih pridig, še najmanj ver­
jetno.142 Tudi Kromacijevi traktati k Mateju143 so očitno prek severne Italije 
(področje Verone) in Tirolske (samostan sv. Kandida v Innichenu?) prišli na ba­
varsko področje, vendar v bistveno skromnejši meri kot pridige (le šest trak­
tatov od devetinpetdesetih poznanih ali komaj ena desetina).144 
1 3 5 AMMIANUS MARCELLINUS, 31, 16, 7 (ed. W. Seyfarth, vol. IV, Berlin 1978, 302). 
1 3 8 Prim. R. BRATOZ, Kratek oris zgodovine krščanstva, 212. 
ш N e literarni ne numizmatični viri ne potrjujejo navzočnosti Gotov na področju Emone 
v tem času. Prim. P. KOS, The monetary circulation in the southeastern Alpine region ca. 300 
B. C. — A. D. 1000, Sltula 24, Ljubljana 1986, 158; 246. 
1 3 8 S. CIGLENECKI, Potek alternativne ceste Siscija—Akvileja na prostoru zahodne Dolenj­
ske In Notranjske v času 4. do 6. stoletja, AV 36, 1985, 255—284, zlasti 269 s. ; 275 s. 
1 3 9 Arheološki dokazi za ogroženost alpskih zapor obstajajo za leta 388 In 394 (dve Teodo-
zijevi državljanski vojni), ne pa za čas okrog 379. Prim. Th. ULBERT (Hrsg.), Ad Plrum (Hru-
šica). Spätrömische Passbefestigung in den Julisehen Alpen, Münchner Beiträge zur Vor- und 
Frühgeschichte 31, München 1981, 46 s.; P. KOS. The monetary circulation, 204 s.; 247. 
M° Prim. J. S A S E L , Emona, RE Suppl. XT, 1968, 573 ss. ; IDEM, K zgodovini Emone v rim­
skih napisih in literaturi, v zborniku: Zgodovina Ljubljane, Ljubljana 1984, 38. 
1 4 4 z d . J. LEMARIÊ v SC 154 (1969); 164 (1971) in CCSL 9 A, 1974, 1—182; gl. tudi J. LEMA-
RIE, Fragment d'un nouveau sermon inédit de Chromace d'Aqullée, Corona gratlarum (Miscel-
lanea patristica, hlstorica et liturgica E. Dekkers . . . oblata). Brugge 1975, 201—209. 
i a J. LEMARIE v SC 154, 1969, 25—29; 33—40; R. ЕТАГХ — J. LEMARIE v CCSL 9 A, 1974, 
XVI—XXVn: J. LEMARIE, La diffusion des oeuvres de saint Chromace d'Aqullée dans les scrip-
toria bavarois du haut moyen âge, AAAd 9, 1976, 421—435, zlasti 427 ss. 
1 И Izd. R. ÊTAIX — J. LEMARIE, CCSL 9 A, 1974, 183—498. 
144 J. LEMARIE, La diffusion, 431—434; prim, tudi CCSL 9 A, XXXVI. 
354 R- BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . 
Eden najstarejših latinskih komentarjev k Pavlovim pismom, ki je ohra­
njen v rokopisu Madžarske narodne knjižnice, izhaja iz Salzburga iz dobe okrog 
leta 800. Gre za delo zelo verjetno oglejskega izvora, ki je nastalo v Kromacije-
vem krogu in ki je bilo na podoben način kot Kromacijeve pridige zaneseno na 
salzburško področje.145 
Na tem mestu ne bomo posegali v vprašanje, v kolikšni meri ali sploh se 
nanašajo na vzhodnoalpsko področje nekateri spisi, ki so bili v dosedanji di­
skusiji postavljeni v zvezo z Oglejem in vzhodnoalpskim prostorom, na primer 
Aethicus Hister in nekatera liturgična besedila. Gre za dela, ki so nastala v 
8. stoletju, in mnenja o njihovem izvoru se med seboj precej razlikujejo.146 
8. Doba oglejske shizme 
Vpliv Ogleja na vzhodnoalpski in predalpski svet je bil v luči historičnih 
virov dokaj izrazit öd srede 4. stoletja do srede 5. stoletja, nato je za okroglo 
eno stoletje opešal. Za čas od hunskega zavzetja mesta in prve preselitve cer­
kvene skupnosti v Gradež leta 452147 pa vse do konca bizantinsko-vzhodnogot-
ske vojne nà severnem Jadranu leta 552 so viri o oglejski cerkvi skromni.148 
Zelo izrazit pa'je postal ponovno vpliv Ogleja od srede 6. stoletja dalje, v času 
tako imenovane oglejske ali istrske shizme, cerkvenopolitičnega dogajanja, ki 
je bolj ali manj intenzivno okupiralo oglejsko cerkev za skoraj poldrugo sto­
letje.149 
Oglejska shizma je na severnojadranskem in deloma tudi vzhodnoalpskem 
prostoru osrednje cerkvenopolitično dogajanje druge polovice 6. stoletja in sko­
raj vsega 7. stoletja, dobe, v kateri so se naselili alpski Slovani na večjem delu 
ozemlja Vzhodnih Alp in predalpskega prostora ter ustvarili svoje prve držav-
1 4 5 H. J. FREDE, Ein neuer Paulustext und Kommentar I—П, Freiburg 1973—1974, zlasti vol. 
I, 247—259; J. LEMARIE, La diffusion, 429. 
"» o piscu z enigmatičnim imenom Aethicus Hister gl. G. BERNT, Aethicus Ister, Lexikon 
des Mittelalters l, 1980, 192; K. SMOLAK, Skytische Schrittsteller in der lateinischen Literatur 
der Spätantike, Miscellanea Bulgarica.5, Wien 1987, 28 s.; o različnih liturgiönih tekstih prim. K. 
GAMBER, Das Patriarchat Aquileia (kot v op. 78), 58 ss.; G. CUSCITO, Prospettive ecclesiolo­
giche nella riforma liturgica di Paolino d'Aquileia (787—802), Atti del X v m Convegno di studi 
sul tema: Culto cristiano e politica imperiale carolingia, Lodi 1979, 221—263; IDEM, Il patriarca 
Paolino e la liturgia di Aquileia (kot v op. 78). 
147 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 198 ss. ; Y. M. DÜVAL, Nicéta d'Aquilée. Histoire, 
legende et conjectures anciennes, AAAd 17, 1980, 161—208. 
148 A. CARILE, Il »bellum Gothicum« dall'Isonzo a Ravenna, AAAd 13, 1978, 147—193, zlasti 
173 ss.; sumarno tuđi R. BRATOZ, Povezave med Trakijo (kot v op. 11), 491s.; zgodovina oglej­
ske cerkve v razdobju 452—552 je slabo poznana in malo obdelana. Novih študij skorajda ni, od 
starejših del gl. B. M. De RUBEIS, Monumenta ecclesiae Aquileiensis, Argentinae 1740, 157—164; 
p. PASCHINI, Le vicende politiche e religiose del territorio friulano da Costantino a Carlo Ma­
gno (secc. IV—vni), MSF 8. 1912, 171—178; prim, tudi Ch. PIETRI. Rome et Aquilée: deux églises 
du IV« au VI« siècle, AAAd 30. 1987, 249 ss. 
145 Literatura o shizmi Treh poglavij, imenovani tudi oglejska aH istrska shizma, je iz-
redno obsežna. Od splošnih prikazov gl. P. De LABRIOLLE — G. BARDY — L. BRÊHIER — G. 
De PLINVAL. Storia della Chiesa IV (edd. A. Fliehe — V. Martin), Torino 1972», 581—607 (679— 
706); L. BREHIER — R. AIGRAIN. Storia della Chiesa V, Torino 1971'. 85—87: 523 s.; 541s. (27— 
28: 456; 475): H. JEDIN, Storia della Chiesa III, Milano 1978 (ital. izd.), 36 ss.; J. DANIELOU — H. 
MARROU, Zgodovina Cerkve I, Ljubljana 1988. 351 ss. : 421 ss. Od regionalno zasnovanih prikazov 
za celotno oglejsko območje in sosedstvo gl. B. STOPATTO, La chiesa metropolitana d'Aquileia 
fino alla duplice elezione patriarcale di Giovanni e Candidiano. Archivio Veneto V/9, 1931. 51— 
157: G. POSAR-GIULIANO, Lo scisma istriano del tre capitoli, Ateneo Veneto 144, 1960, 37—52: 
E. STEIN, Chronologie des métropolitains schismatlqnes de Milan et d'Aquilée-Grado, Opera 
minora selecta, Amsterdam 1968, 402—412; R. SCHIEFFER, Zur Beurteilung des norditalischen 
Dreikapitel-Schismas, Zeitschrift für Kirchengeschichte 87, 1976, 167—201 ; G. CUSCITO, Cristiane­
simo antico, 289—318; IDEM, Aquileia e Bisanzio nella controversia dei Tre Capitoli, AAAd' 12, 
1977, 231—262; IDEM. La fede calcedonese e i concili di Grado (579) e di Marano (591), AAAdf 17, 
1980, 207—230; IDEM. Fede e politica (kot v op. 4), 95—133: F.KOS, Oglejski in gradeški škofje v 
začetku srednjega veka, Izbrano delo, Ljubljana 1982, 21—62. Od novejših prispevkov, M obrav­
navajo le določena vprašanja iz te teme, naj navedemo sledeče: S. KARWIESE, Die Franken 
und die Suffragane Aquileias, Jahreshefte des österreichischen archäologischen Institutes in 
Wien 51, 1976—1977. 173—191: E. GALLISTL, Der Brief von 591 an Kaiser Mauricius und die Bi­
stümer Binnen-Noricums, Mitteilungen der Österr. Arbeitsgemeinschaft für Ur- und Frühge­
schichte 32. 1982. 117—124: H.BERG, Bischöfe (kot v op. 30). 78 ss.: O. HAGENEDER, Die kirch­
liche Organisation (kot v OD. 46). zlasti 204 ss.: L. MARGETTC. Histrica et Adriatica. Raccolta di 
sasrgi storico-giuridici e storici, Trieste 1983. 103—166 (gl. k temu ree. R. BRATOZ, ZC 41, 1987. 
356—364 in L. MARGETIC, O nekim pitanjima naše ranosređnjovjekovne povijesti. ZC 44. 1990. 
119—124) ; R. BRATOZ, Nastanek, razvoj in zaton organizacije zgođnjekrSčanske cerkve v Istri 
(i.—6. stoletje), Antični temelji naše sodobnosti. Ljubljana 1987. 13—26; H.WOLFRAM. Die Ge­
burt (kot v op. 1). 110 ss.; B. GRAFENAUER v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 
Maribor 1988, 134—139; 329 ss. 
Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S U • ш о . з 355 
ne tvorbe.150 Cerkveni razkol na romanskem zahodu in naselitev alpskih Slo­
vanov na .vzhodnem delu obravnavanega prostora sta dva zgodovinska procesa, 
ki sta potekala istočasno in v neposrednem sosedstvu. Zato se po pravici po­
stavlja vprašanje, ali sta potekala v kakršnikoli medsebojni zvezi. Pri prikazu 
dogodkov se bomo omejili na najvažnejša cerkvenopolitična dogajanja roman­
skega sveta oziroma na tiste dogodke v zgodovini oglejske cerkve, ki odražajo 
kakršnekoli dejanske ali možne stike s slovanskim svetom vzhodnih Alp in 
predalpskega prostora od konca 6. stoletja dalje. 
Odpor oglejske cerkve do Justinijanove verske politike, spočetka le del 
odpora' praktično vseh cerkva na Zahodu (italske, dalmatinske, ilirske, afriške, 
hispanske in galske), je dobil jasne oblike leta 557, štiri leta po Justinijanovi in 
papeževi obsodbi Treh poglavij na petem ekumenskem koncilu v Carigradu 
553.151 Tedaj je bil verjetno na lokalni sinodi škofov z oglejskega območja iz­
voljen in posvečen oglejski »patriarh« Pavlin.152 Ta dogodek pomeni začetek 
odkritih sporov med oglejsko cerkvijo na eni strani ter papeži in bizantinskim 
dvorom na drugi. Odpor oglejske cerkve v naslednjih letih kljub več pismom 
papeža Pèlagija I. visokim bizantinskim funkcionarjem v Italiji, patricijem Ja-
nezu, Valerijanu in Narzesu, naj s posvetno silo ukrepajo proti oglejskim shiz-
matikom, ni prenehal.153 Spor je slabo desetletje kasneje dobil nove razsežnosti 
spričo novih dogodkov, ki so spremenili tok razvoja v severni Italiji in v Vzhod­
nih Alpah. 
Prvi dogodek je selitev Langobardov iz zahodnega dela Panonske nižine v 
Italijo leta 568,154 zaradi katere je večji (kontinentalni) del oglejskega patriar-
hata prešel iz rok Bizantincev pod oblast Langobardov, vključno s cerkvenim 
središčem Oglejem. Patriarh Pavlin se je s cerkvenimi zakladi zatekel v bližnji 
Gradež na otoku pod bizantinsko oblastjo.155 Nastanek langobardske države in 
posebej furlanskega vojvodstva s središčem v Čedadu je povzročil ozemeljski 
150 O naselitvi alpskih Slovanov gl. B. GRAFENAUER. Naselitev Slovanov v Vzhodnih Al­
pah In vprašanje kontinuitete, A V 21—22, 1970—1971, 17—32; IDEM, Proces doseljavanja Slovena 
na zapadni Balkan i n Istočne Alpe, Akademija nauka 1 umjetnosti Bosne i Hercegovine. Po­
sebna izdanja ХП (Centar za balkanoloSka Ispitivanja, knjiga 4), Sarajevo 1969, 29—55; IDEM, 
v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 321—341: IDEM, Rojstna ura slovenskega na­
roda pred tisoč štiristo le«, Arheo 10, 1990, 11—17: W. POHL, Die Awaren. Ein Steppenvolk In 
Mitteleuropa 567—82г n. Chr., München 1988, 147—152; 238 ss. O razvoju alpskih Slovanov v 7. sto­
letju gl. B. GRAFENAUER, Ustollčevanje koroških vojvod In država karantenskih Slovencev, 
SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede. Razred I. Dela 7, LJubljana 1952, 467 ss. ; s sta­
lišča arheoloških raziskav gl. nazadnje T. KNIFIC, Carniola Sclavorum patria. Arheološki pre­
gled, XXIV. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana 1988, 201—207 (z izčrpno 
bibliografijo). O slovanskem prodiranju proti romanskemu svetu in nastanku etnične meje na 
zahodu gl. M. KOS, K poročilom Pavla Diakona o Slovencih, Srednjeveška kulturna, družbena 
in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave, LJubljana 1985. 157—169; IDEM, K postanku 
slovenske zapadne meje, prav tam. 170—181 in nazadnle B. GRAFENAUER. Slovensko-romanska 
meja — ločnica in povezava, ZC 41. 1987, 5—18 (gl. tudi Jugoslovenski istorijsM časopis 21, 1986, 
11—281. 
ш O reakciji zahodnih cerkva na obsodbo Treh poglavij gl. lit. v op. 149; posebej za Dal­
macijo in (Vzhodni) IHrik gl. kratko R. BRAT02, Razvoj organizacije zgodnjekrščanske cerkve, 
(kot v op. 42), 379 ss.: IDEM. Zgodnjekrščanska cerkev v Makedoniji in njen odnos do Rima, ZC 
44, 1990. 5—29. zlasti 23 s. (z navedbami virov in literature). 
, r a F. KOS. Gradivo I, 61 (54 s.) ; G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 294; prim. op. 47. 
1 5 8 PELAGn I Papae Epistulae quae supersunt (556—561) (edd. P. M. Gassò — C. M. Batlle. 
Montserrat 1956), Epistula 24 (Johann! patricio, feb. 559. str. 73—78. s prvo, sicer ironično oznako 
oglejskega škola kot patriarha: »... quisnîam Venetiarum, ut ipsi putant, atque Histryae рац 
trlarcha...«); Epistula 52 (Valeriane patricio. marec 559; str. 134—139) : Epistula 53 (Ionanni pa­
tricio, marec 559; str. 140—142; prim. R. BRAT02, Povezave med Trakijo . . . , 499); Epistula 59 
(Valeriane patricio, april 559: str. 155—158: oglejski škof Pavlin se označuje kot »pseudoepisco-
pus«; prim. op. 47). Gl. tudi F. KOS. Gradivo 1. 64—68 (58 ss.) : P. F. KEHR, Italia pontificia, vol. 
vrt/l. Berolini 1923, 1—4 (oba s predstavitvijo ostalih papeževih pisem, ki se nanašajo na oglej­
sko shizmo). 
1 M PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 2, 7—9 (izd. F. Bradač, B. Grafenauer, K. 
Gantar). Maribor 1988. 64—66 in komentar na str. 87—89) ; ostale vire navaja F.KOS, Gradivo I, 
70—74 (66 ss.). Od razprav gl. poleg del, ki jih navaja B. GRAFENAUER v komentarju k Pavlu 
Diakonu tudi C. G. MOR La marcia di re Alboino (568—570), Problemi della civiltà e dell'eco-
nomia longobarda, Scritti in memoria di Gian Pietro Bognetti, Milano 1964. 179—198 (slov. ver-
zija v Kroniki 17. 1969. 9—14 je precei skrajšana) ; ШЕМ. Bizantini e Langobardi sul limite 
della laguna, AAAd 17, 1980, 231—264. K diskusiji med slovenskimi zgodovinarji o tem, kaj po­
meni »largius patens et planissimus . . . ingressus« v Italijo (B. GRAFENAUER v komentariu. 
str. 88 s.) gl. nazadnje J. ŠASEL, L'organizzazione del confine orientale d'Italia nell'alto medio-
evo, AAAd 32. 1988. 107—114, zlasti 112 (7. mnenjem, da gre za ravnino okrog Emone). 
1SSF. KOS. Gradivo I, 72—73 (71 ss.) : IDEM. Oglejski in gradeškl škofje (kot v op. 149), 33 
ss.: G. CUSCITO. Cristianesimo antico, 313 ss.; A. CARILE — G. FED ALTO, Le origini di Vene-
zia, Bologna 1978, 312 ss. 
356 R. BRATOZ : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
razcep patriarhata med dve med seboj v glavnem sovražni državi. Po drugi 
strani pa je dajal oglejski cerkvi v sporu z bizantinskimi cesarji in s papeži 
večji maneverski prostor, saj so Langobardi po začetnih pustošenjih v celoti 
pustili obstoječo cerkveno organizacijo in so bili v splošnem naklonjeni shizma-
tičnim škofom.158 V času vse hujšega pritiska papežev in cesarjev so shizmatični 
škofje v langobardskem kraljestvu in posebej v furlanskem vojvodstvu našli 
zanesljivo oporo. Obojestransko naklonjenost ali vsaj dobrohotno toleranco je 
pogojeval obstoj skupnih nasprotnikov, bizantinske države in rimskih papežev. 
Drugi veliki proces, ki je v pisanih virih neprimerno slabše dokumentiran 
kakor langobardska selitev v Italijo, je prodiranje Slovanov skupaj z Avari v 
vzhodne Alpe in v predalpski prostor ter proti severnemu Jadranu. To prodi­
ranje je zajelo največji obseg v osemdesetih in devetdesetih letih 6. stoletja, 
tako kot na večjem delu Balkanskega polotoka.157 Temu prodiranju moremo 
pripisati propad preostalih škofij v vzhodnem delu patriarhata, po zgodnejši 
kronologiji (B. Grafenauer) okvirno med leti 580 in 590,158 po kasnejši (J. Sašel) 
pa okvirno med leti 590 in 600.159 Medtem ko je na langobardskem ozemlju cer­
kvena organizacija po začetnih udarcih ostala, pa je cerkev kot institucija na 
ozemlju, ki so ga zavzeli Slovani, z očitno prav redkimi izjemami, ki jih bomo 
predstavili posebej,180 prenehala obstajati. Tako se je oglejski patriarhat, ki je 
kot cerkvenopolitična tvorba obsegal veliko ozemlje (Benečijo z Istro, ostanke 
Druge Recije, Sredozemski Norik in preostali zahodni del Panonije, torej ozem­
lje od Gardskega jezera na zahodu do Nežiderskega in Blatnega jezera v Pa­
nonski nižini, od severnega Jadrana do Visokih Tur)1 8 1 ozemeljsko zmanjšal 
skoraj za polovico in je izgubil najmanj sedem škofijskih sedežev (Scarbantia, 
Poetovio, Celeia, Emona, Virunum, Teurnia, Aguntum).182 Preostala dobra po­
lovica patriarhata je bila neenakomerno razdeljena na večji kontinentalni lan-
gobardski del z okrog trinajstimi škofijskimi sedeži: Aquileia, Concordia, Opi-
tergium (od leta 643 (?)), Iulium Carnicum, Tarvisium, Bellunum, Feltria, Ace-
lum, Vicetia, Tridentum, Verona, Mantua (od leta 603), Pavatium (od leta 
601)183 in na manjši obalni bizantinski del z do desetimi škofijskimi sedeži (Pola, 
1 5 8 G. P. BOGNETTI, La continuità delle sedi episcopali e l'azione di Roma nel regno lon-
gobardo, L'età longobarda IV, Milano 1968, 301—338; C. G. MOR, Contributi alla storia dei rap-
porti fra stato e chiesa al tempo dei Langobardi, Scritti di storia giuridica altomedievale, Pisa 
1977, 535—593: IDEM, Bizantini e Langobardi (kot v op. 154), 256 ss . ; o Bizancu na severnojadran-
skem območju gl. nazadnje A. CARILE, La presenza bizantina nell'Alto Adriatico fra v n e IX 
secolo, AAAd 27, 1985, 107—129 (ponatis razprave: Byzantinische Forschungen. Internazionale 
Zeitschrift für Byzantinistik 12, 1987. 7—35). Za čas langobardske kraljice Teodelinde (žene kra­
lja Agilulfa, 590—616) gl. G. CUSCrro, La politica religiosa della corte longobarda di fronte allo 
scisma dei Tre capitoli, Atti del 6" Congresso internazionale di studi sull'alto medioevo (Milano 
1978), Spoleto 1980, 373—381). 
1 5 7 B. GRAFENAUER. Nekaj vprašanj iz dobe naseljevanja južnih Slovanov, ZC 4, 1950, 23— 
126; L. WALDMÜLLER, Die ersten Begegnungen der Slawen mit dem Christentum und den 
christlichen Völkern vom VI. b is VIII. Jahrhundert, Amsterdam 1976. 123 ss. ; B. FERJANCIC. 
Invasions et installation des Slaves dans les Balkans, v zborniku: Villes et peuplement dans 
l'Illyricum protobyzantin. Collection de l'Ecole française de Rome 77. 1984, 85—109 (z izčrpnimi 
navedbami novejše literature). Prim, tudi J. SASEL, Der Ostalpengebiet zwischen 550 und 650 n. 
Chr., Rheinisch-Westfälische Akademie der Wissenschaften, Abh. 78, Studien zur Ethnogenese 
Bd. 2. 1988, 97—106. 
1 5 8 B. GRAFENAUER. Nasel itev Slovanov. 26 : ШЕМ, Slovensko-romanska meja (obe raz­
pravi kot v OO.150). 7: IDEM, v de lu: PAVEL DIAKON. Zgodovina Langobardov, 331—333 (oo 
tej kronologiji sta do leta 579 propadli Škofiji v Virunu in Petovioni. do 588 v Celeji in Emoni. 
do 591 v Teurniji in Aeuntu). To kronologijo sta sorejela L. WALDMÜLLER, Die ersten Begeg­
nungen. 223 in (z majhno rezervo) R. BRATOŽ, Kratek oris zgodovine krščanstva na Sloven­
skem. ?18: IDEM. Severinus von Noricum, 24 s. 
1 5 8 J. S*SEL. Emona. RE Suppl. XI. 1968. 576 s.: IDEM, K zgodovini Emone (kot v on. 27). 
44 (emonska in celejanska škofija propadeta po maranski sinodi 590) ; H. BERG, Bischöfe, 88. 
1 5 0 Gl. op. 220. 
1 , 1 Gl. op. 43 in karto П. Beneške kronike razmejujejo ozemlje, s katerega so se zbrali 
škofje na gradeški sinodi, »a Pannonia uspue ad Adam fluvium« (Cronica de singulis patriar-
chis Nove Aquileie; Chronicon Gradense; JOHANNES DIACONUS. Chronicon Venetum; gl. G. 
MONTICOLO. Cronache Veneziane antichissime I, Roma 1890. 5 v. 10: 48 v. 25 ; 59 v. 4 s.) oziroma 
»a Verona usaue Pannoniam« (Chronicon Gradense: G. MONTICOLO. o. c 42 v. 21 s.). Prim, 
tuđi Origo civitatum Italie seu Venetiarum, ed. R. CESSI. Roma 1933, 41 v. 18; 61 v. 5; 74 v. 20: 
75 v. 15; 92 V. 26 S. : 164 V. 10 SS. 
" * O datiranju propada teh škofij prim. op. 158 in 159; za Skarbantijo gl. E. TÔTH. Viei-
lius eoiscopus Scaravaciensis, Acta archaeologica Academiae scientiarum Hungaricae 26, 1974, 
269—275. 
1 , 3 Omenjeni škofijski sedeži nastopajo v seznamih udeležencev gradeške sinode (gl. op. 
165), v poročilu Pavla Diakona o maranski sinodi (gl. op. 171) in v seznamu podpisnikov pisma 
beneških in recijskih škofov cesarju MavriMju iz leta 591 (gl. op. 177; razumljivo na tem se-
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 357 
Cissa, Pedena, Parentium, castellimi Novas, insula Capritana, Tergeste, Grado, 
Altinum, kasneje še šest škofijskih sedežev v priobalni Benečiji).164 
Vrh oglejske shizme pomeni sinoda v Gradežu, po tradicionalnem datiranju 
ob priložnosti posvetitve nove katedrale sv. Evfemije v Gradežu, po mnenju 
mnogih raziskovalcev nekaj let prej (okvirno med leti 572—577).165 Sinode se je 
udeležilo devetnajst škofov: poleg patriarha Elija še sedem škofov iz Benečije, 
pet iz Istre, eden iz Druge Recije in pet iz vzhodnega dela patriarhata (Leoni-
jan iz Teurnije, Aaron iz Agunta, Vigilij iz Skarbantije, Patricij iz Emone in 
Janez iz Celeje).166 Gradeška sinoda pomeni zadnje dejanje, v katerem se od­
raža verska in cerkvenopolitična enotnost velikega ozemlja severovzhodne Ita­
lije in vzhodnih Alp, enotnost, ki je obstajala sorazmeroma kratko dobo v pozni 
antiki, nato pa ni bila dosežena v organizacijskem in idejnem smislu vse do 
današnjih dni. Dejstvo, da so se mogli zbrati v Gradežu, na bizantinskem ozem­
lju, škofje tako z bizantinskega kot z langobardskega ozemlja, poleg škofov 
z vzhodnih predelov, v katere so vse bolj vdirali Slovani in Avari, kaže na so­
razmeroma veliko toleranco obeh med seboj sovražnih držav do lokalne cer­
kve,16' pa tudi na še relativno varnost prometnih zvez proti severu in vzhodu 
v letih po langobardski selitvi v Italijo, ko glavni slovanski sunek še ni dosegel 
vzhodnoalpskih in predalpskih pokrajin. 
znamu ne nastopajo škofje Opitergija, Patavija in Mantue, ker so bila ta mesta Se v posesti Bl-
zantincev; o padcu teh mest v roke Langobardov gl. PAULUS DIACONUS, Historia Langobar-
uorum 4, 23; 28j 45; 5, 28; v slov. izd. 158 ss.; 187; 220; prim, tudi 314). O obsegu langobardskih 
posesti v severni Italiji prim. A. CREMONESI, Enciclopedia monografica del Friuli Venezia Giu­
lia 3, Udine 1978, 110. 
1 6 4 Omenjeni škofijski sedeži nastopajo v seznamih udeležencev gradeške sinode (gl. op. 
165) in v poročilu Pavla Diakona o maranski sinodi (gl. op. 171), castellimi Novas in insula Ca­
pritana šele v pismih Gregorija Velikega iz leta 599 (gl. op. 181), nastanek šestih škofijskih sede­
žev v beneških lagunah (Torcello, Malamocco, Olivolo, lesolo, Cittanova Eracliana, Caorle), ki 
jih Chronicon Gradense (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, Roma 1890, 43 s. ; 
F.KOS, Gradivo I, 83 (100 s.)) datira v čas gradeške sinode, pa pade v dosti kasnejše razdobje 
od 8. stoletja dalje (gl. A. CARILE — G. FEDALTO, Le origini di Venezia, Bologna 1978, 360 ss.; 
G. FEDALTO, Jesolo nella storia cristiana tra Soma e Bisanzio. Rilettura di un passo del Chro­
nicon Gradense, AAAd 27, 1985, 91—105; prim. G. FEDALTO, Il vescovado di Caorle dalle origini 
al Trecento, AAAd 33, 1988, 27—51). O razvoju bizantinske posesti na severnem Jadranu gl. od 
starejših del Ch. DIEHL, Etudes sur l'administration byzantine dans l'exarchat de Ravenne (568 
—751), Paris 1888, 46 ss.; R. CESSI, Le origini del ducato veneziano, Napoli 1951; IDEM, Storia di 
Venezia I, Venezia 1957, 350 ss. 
1 6 3 v zvezi z mnogimi vprašanji, ki jih postavlja sinoda v Gradežu, naj opozorimo na pro­
blem kronologije. Ali je bila sinoda v Gradežu v letih 572/577 ali leta 579 ali sta bili dve sinodi, 
572/7 in 579. Seznam v aktih mantovanske sinode 827 (19 imen škofov in škofijskih sedežev; MGH 
Leges III, Concil. П, 1906, 588, v. 15—20, nekaj popravkov v branju vira prinaša H. BERG, Bi­
schöfe, 79) in seznam v beneških kronikah (20 imen škofov in škofijskih sedežev v : Cronica de 
singulis patriarchis Nove Aquileie, Chronicon Gradense, JOHANNES DIACONUS, Chronicon Ve-
netum (G. MONTICOLO, Cronache Veneziane antichissime I, 7s . ; 49; 70s.); DANDULUS, Chro­
nica A. 579 (ed. E. Pastorello, Bologna 1938, 81; gl. tudi R. CESSI, Documenti relativi alla storia 
di Venezia anteriori al Mille I, Padova 1942, Nr. 6, str. 7—13; G. CUSCITO, La fede calcedonese e 
i concili di Grado (579) e di Marano (591), AAAd 17, 1980, 225—230) se nekoliko razlikujeta. Drugi 
seznam vsebuje novega škofa s škofijskim sedežem (»Solatius — Veronensis«), poleg tega tri 
različna imena za škofe sabione (prej; Materninus, sedaj Ingenuinus, ki pa je odsoten in ga 
nadomešča prezbiter Marcianus), Tridenta (prej Flaminius, sedaj Agnellus) in Feltrije (prej 
Laurentius, sedaj Fonteius, ki pa je odsoten in ga nadomešča prezbiter Laurentius). Čeprav je 
vprašanje rešljivo z obstojem dveh sinod, se vendar nagibamo k mnenju, da je bila v Gradežu 
le ena sinoda (mnenje, da gre za dve sinodi, so zastopali R. EGGER, Die ecclesia secundae Rae-
tiae, Römische Antike und frühes Christentum II, Klagenfurt 1962, 73 s.; S. KARWIESE, Die 
Franken (kot v op. 149), 188 ss.; E. TOTH, Vigilius (kot v op. 162, 271). V primeru dveh sinod v 
časovnem razmaku okroglo štirih ali petih let si težko predstavljamo, da bi bila seznama do 
take mere podobna: 80% imen je istih, čeprav so bili časi zelo nemirni, zaporedje škofov je zelo 
podobno (v primeru salonitanskih sinod v letih 530 in 533 se je v krajšem časovnem razdobju v 
relativno mirni dobi vzhodnogotske oblasti polovica udeležencev zamenjala; prim. Historia Sa-
lonitana maior, ed. N. Klaič, Beograd 1967, 81 ss.). Oba seznama izhajata zelo verjetno iz skupne 
predloge, iz protokola ene sinode v Gradežu, ki je bil kasneje na nekaterih mestih spremenjen 
oziroma falzificiran. Podatki, ki jih posreduje PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 3, 
26 (slov. izd. 120 in komentar na str. 136 ss.) za čas okrog 590 in pismo beneških in recijskih ško­
fov cesarju Mavrikiju 591 (gl. op. 177) potrjujejo historičnost imen škofov Sabione, Tridenta in 
Feltrije iz beneških kronik. Datiranje sinode v leto 579, M ga je kot prvi predložil Dandulus, ni 
nujno napačno (prim. B. GRAFENAUER, Naselitev Slovanov, 24; H. BERG, Bischöfe, 80s.; Dan-
dulovo datiranje zavrača L. MARGETlC, Histrica et Adriatica, 135—140). Prim, tudi njegov di­
skusijski prispevek: O nekim pitanjima naše ranosrednjovjekovne povijesti, zC 44, 1990, 120 in 
naš diskusijski prispevek: Nekatera nerešena in nerešljiva (?) vprašanja iz zgodovine severno-
jadranskih dežel v 6. in 7. stoletju, ZC 44, 1990 (v tisku). 
1 8 8 » Leonianus Tyborniensis, . . . Iohannes Celeianensis,.. . Patricius Emolnensis, . . . 
Aaron Avoriensis,. . . Vigilius Scaravansiensis, « (H. BERG, Bischöfe, 79, na podlagi poprav­
ljenega branja protokola mantovanske sinode). Seznam iz beneških kronik posreduje F.KOS, 
Gradivo I, 85 (94 ss.), za novejše objave gl. op. 165. 
187 Prim. S. TA VANO, Aquileia nei suoi concili antichi, Studia Patavina 16, 1969, 36—59, zla­
sti 55; C. G. MOR, Bizantini e Langobardi (kot v op. 154), 264. 
358 R- BRAT02: VPLIV OGLEJSKE CEKKVE . 
Po tem dogodku je sledila dvojna akcija proti shizmatikom: najprej nena-J 
silna s strani papeža Pelagija IL, ki je s tremi obsežnimi spisi, naslovljenimi na 
patriarha Elijo in «-druge istrske škofe« v letih 585/6 zaman skušal doseči spra­
vo in združitev razkolniške cerkve z vesoljno.16" Nato je sledila nasilna in de­
loma uspešna akcija s strani bizantinske oblasti v Italiji. Ko je najprej poskušal 
ravenski eksarh Smaragd nasilno spraviti patriarha Elija s katoliško cerkvijo, 
se je ta obrnil na samega cesarja, ki je svojega namestnika v Italiji opozoril, 
naj ne nadleguje shizmatikov, dokler ne bodo premagani »barbari« (Longo­
bardi) in bodo vsi škofje združeni pod cesarsko oblastjo/68 Nato je dal Smaragd 
v nasprotju s cesarjevim napotilom leta 586/7 novoizvoljenega patriarha Severa 
in tri istrske škofe, Janeza iz Poreča, Severa iz Trsta in Vindemija iz Cise, pri­
silno odvesti v Raveno, kjer jih je s fizičnim nasiljem prisilil k združitvi s kato­
liško cerkvijo. Ko so se aretirani škofje čez eno leto vrnili domov, je to sprožilo 
spor med shizmatiki, saj ljudstvo in ostali škofje teh »izdajalcev« niso hoteli 
sprejeti medse.1'0 Leta 590 se je sestala »sinoda desetih škofov« v Maranu. Za 
ta čas poznamo verskopolitično opredelitev sedemnajstih škofij: dvanajst ško­
fov (deset iz Benečije, po eden iz Druge Recije in Istre) se je opredeljevalo pro­
ti patriarhu, ki je »kapituliral« v Raveni. Na patriarhovi strani so bili trije 
škofje, ki so bili skupaj z njim aretirani, poleg tega še Patricij iz Emone in 
Janez iz Celeje, oba verjetno že kot begunca, ki sta se pred Slovani in Avari 
umaknila na obalo.1'1 Odpadniki od shizme so bili tedaj že vsi preostali škofje 
is» GREGom US I Papa, Begistrum epistularum H, Appendix IH (edd. P. Ewald — L. M. 
Hartmann, MGH Epist. II, 1957*, 442—467) ; le povzetek pisem prinaša F. KOS, Gradivo I, 92—94 
(ili) ss.)). Ta pisma, od katerih je cerkvenozgodovinsko in teološko najbolj pomembno zadnje, 
najdaljše (449—467), v novejšem času še niso bila deležna temeljitejše analize, starejše izdaje 
vira in obravnave navaja P. F. KEHR, Italia pontificia VII/1, Berolini 1923, 21 s. vsebino vseh 
tren pisem (avtor zadnjega ni bil papež Pelagij II., temveč arhidiakon Gregorij, kasnejši papež) 
še najbolj izčrpno predstavlja G. C USCITO, Aquileia e Bisanzio (kot v op. 149), 234 ss., op. 6; 
IDEM, Fede e politica, 109—112. 
163 GREGORIUS, Begistrum epist. 1, 16 a (edd. P. Ewald — L. M. Hartmann, MGH Epist. I, 
Berlin 1957*, 18, v. 24 ss.) : »... Quod pietas vestrae mansuetudinis ad mercedem et lauderà im-
perii sui clementi dignatione suscipiens, iussionem suam dedit ad praedictum gloriosum Sma-
ragdum, ut nullatenus quemquam sacerdotum pro causa communionis inquietare praesumeret, 
sed Dei misericordia' operante sustineretur, quousque compressi« gentibus, ad libertatem omnes 
sacerdotes concilii sub sancta re publica pervenirent. Deinde defunctus est memoratus archi-
episcopus noster Hellas.« Prim. F. KOS, Gradivo I, 102 (123) ; G. C USCITO, Aquileia e Bisanzio 
(kot v op. 149), 236 ss. (op. 7) ; ШЕМ, Fede e politica, 112 s., op. 28. 
"" PAULUS DIACONUS, Historie Langobardorum 3, 2S (120—121 in komentar na str. 138, 
op. 64, z neustrezno oznako Vindemija kot škofa »iz Cenede (otok pri Rovinju)«; prim. R.BRA-
TOZ, Nastanek, razvoj in zaton (kot v op. 149), 19 op. 34 in zlasti 21 s., op. 43; gl. op. 219). O 
grdem postopanju s patriarhom Severom ob aretaciji in v ujetništvu v Raveni poroča tudi pi­
smo beneških in recijskih škofov cesarju Mavriklju iz leta 591 (GREGORIUS, Begistrum epist. 
1, 16 a, cit. izd. 19, v. 1 ss. : »... beatissimo archiepiscopo nostro Severo, quae contumeliae il-
latae sint, et quibus iniuriis ac caede corporali lustium, et qua violentia ad Bavennatem fuerit 
civitatem perductus atque redactus in custodia, quibus necessitatibus oppressus atque contritus 
fuerit..,«). O dogodku gl. F.KOS, Gradivo I, 96 (115 ss.) ; G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio, 238 
s. ; IDEM, Cristianesimo antico, 295; IDEM, Fede e politica, 113 s.; M. S UIC, Cissa pullaria — ba-
phium Cissense — episcopus Cessensis, Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Razred 
za društvene znanosti, Arheološki radovi i rasprave 10, Zagreb 1987, 185—219, zlasti 206. 
i a PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 3, 26 (120—121 in komentar na str. 139, op. 
68); gl. tudi F.KOS, Gradivo I, 100 (120 ss.). Poročilo o maranski sinodi postavlja dve dokaj za­
pleteni vprašanji: 
• a) Avtor poroča o »sinodi desetih škofov«, takoj zatem pa jih našteje (skupaj s patriar­
hom Severom) sedemnajst. Očitno je, da v Maranu niso bili navzoči vsi omenjeni škofje. Ne­
skladje v pripovedi si moremo razlagati tako, da je Pavel Diakon svoj vir o maranski sinodi 
nespretno kombiniral s tem, kar je sicer vedel o sočasni cerkvenopolitični opredelitvi škofov za 
ali proti patriarhovemu nasilnemu prestopu v katolicizem v Raveni. 
b) Na prvi pogled je presenetljivo dejstvo, da se omenjajo v seznamu škofov, »ki so se 
vzdržali shizme«, poleg Adrijana iz Pulja beneški škofje in en škof iz Druge Recije, enajst po 
številu, za katere vemo iz pisma cesarju Mavrikiju iz naslednjega leta, da so bili shizmatiki 
(deset podpisnikov). Vprašanje je rešljivo, če upoštevamo, da je Pavel Diakon na tem mestu 
črpal iz Sekunda iz Tridenta, shizmatičnega škofa, ki je pisal iz svojega zornega kota (prim. C. 
CIPOLLA, Le fonti ecclesiastiche adoperate da Paolo diacono per narrare la storia dello scisma 
Aquileiese, Atti e Memorie del Congresso storico tenuto in Clvldale 1899 (XI Centenario di Paolo 
Diacono), Cividale 1900, 117—146, zlasti 119; 122 s.; o Sekundu gl. kratko C. CIPOLLA, Fonti per 
la storia della regione Veneta al tempo della dominazione longobarda (568—774), Venezia 1880, 
176). Očitno je bila za shizmatičnega tridentinskega škofa »shizma« patriarhova (nasilna) pri­
ključitev katoliški cerkvi, to dejanje označuje pred tem kot »zmoto« (error). Pod vplivom svo­
jega vira je Pavel Diakon na tem mestu proshlzmatskl v oceni dogodkov (prim. G. CUSCITO, 
Aquileia e Bisanzio, 240; IDEM, Fede e politica, 114 s.). S patriarhovo »zmoto« v Raveni so so­
glašali trlje škofje, ki so doživeli podobno usodo (gl. op. 170), poleg teh pa še celejanski in emon-
ski škof. Škofje treh istrskih škofij (od teh je tržaški škof Sever ponovno prešel k shizmati­
kom, o usodi Janeza iz Poreča in Vindemija iz Cise pa ne vemo nič) ter dva škofa iz kontinen­
talnega zaledja na severovzhodu so se torej leta 590 formalno opredeljevali za katoliško stran. 
Njuna opredelitev govori v prid tezi, da sta prebivala tedaj kot begunca na patriarhovem dvoru 
(B. GRAFENAUER, v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Langobardov, 139 op. 89; prim. op. 158— 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 359 
vzhodno od,Ogleja z'edino izjemo škofa Adrijana iz Pole, ozemlje na zahodu 
pa Je bilo še naprej v shizmi, v katero je ponovno prestopil patriarh Sever.172 
V. vrsti shizmatičnih škofov je tako zevala velika vrzel, vendar pa nam kaže 
razvoj v naslednjem obdobju, da je bil uspeh Smaragdovega nasilnega posto­
panja v, boj u proti shizmatikom le začasen. • 
Razmere so se precej.spremenile z nastopom energičnega papeža Gregorija 
Velikega (590—604), ki je skušal z veliko osebno zavzetostjo zlomiti odpor shiz-
matikov. Papežev pritisk, sedaj hujši od pritiska posvetne bizantinske oblasti 
v Italiji, je prišel v času, ko je bila.oglejska cerkev izpostavljena pritisku Lan-
gobardov v času kralja Agilulfa,173 z vzhoda pa Slovanov in Avarov, ki so v ti­
stih letih preplavili Balkan in Vzhodne Alpe.174 V -takih razmerah so se shiz-
matični škofje, tudi zaradi.energične papeževe zahteve, da se morajo javiti v 
Rimu, obrnili na cesarja Mavrikija. Pisma z izrazi lojalnosti do cesarja, ki je bil 
tedaj zaposlen s pripravami na vojno proti Slovanom na vzhodnem Balkanu,173 
so poslali posebej škofje z langobardskega ozemlja (devet beneških škofov in 
eden iz Druge Recije), posebej patriarh Sever s škofi z bizantinskega ozemlja 
in.enega posebej sam patriarh Sever.178 Očitno v teh kriznih razmerah ni prišlo 
do skupne sinode škofov oglej skega'patriarhata, temveč so se sestali škofje lo­
čeno v okviru državnih tvorb, ki so jim pripadali. V tem oziru se razmere okrog 
leta.590 bistveno razlikujejo od onih iz časa gradeške sinode pred dobrim deset­
letjem. Ohranilo se je samo prvo pismo, prošnja beneških in recijskih škofov 
iz leta 591, ki. je temeljni»vir za poznavanje cerkvenopolitičnih razmer v tej 
dobi.177 . . . . . . . . 
V.obširnem pismu so škofje majprej pojasnili izvor oglejske shizme. Vzrok 
spora je obsodba Treh poglavij po cesarju Justinijanu in papežu Vigiliju, »scan-
dalunr ecclesiae«, ki je v nasprotju s sklepi halkedonskega koncila 451. Na to 
obsodbo kljub cesarskemu pritisku (»imperiali pondère«) in grožnjam papežev 
(»anathematis.vinculis«) prejšnji škofje oglejskega območja (»nostrarum tamen 
provinciarum venerandi decessores«) niso hoteli pristati. Škofje se v nadalje­
vanju pritožujejo nad nasilnimi poskusi eksarha Smaragda v času patriarha 
Elija, zaradi česar so-cesarju že pisali; ta je svojega namestnika posvaril, naj 
jih ne nadleguje, dokler jih tlači barbarski jarem (»quousque compressis gen-
tibus«). Ne da bi upošteval ta ukaz, je Smaragd nasilno nastopil proti novemu 
patriarhu Severu, nato pa je še papež Gregorij pismeno zahteval, da se mora 
patriarh zaradi spora zglasiti v Rimu. Kljub tem pritiskom škofje vztrajajo pri 
sklepih halkedonskega koncila in izražajo upanje, da pod novim cesarskim na­
mestnikom Romanom ne bodo več trpeli nasilja, temveč bodo kmalu osvobojeni 
barbarskega jarma (»credimus nos celeriter devictis gentibus ad pristinam li-
159). O maranskl sinodi gl. tudi G. CUSCITO, La fede calcedonese (kot v op. 149), 223; IDEM, Cri­
stianesimo antico, 296 ; H. BERG, Bischöfe, 81 s. ; F. KOS, Oglejski in gradeški škofje (kot v op. 
149), 47. 
m GREGORIUS, Registrimi epist. 1, 16 (cit. izd., 16—17 = R. CESSI, Documenti relativi alia 
storia di Venezia anteriori al Mille I, Padova 1942, n. 7 (14); najnovejša tekstnokritična izdaja: 
D. Norberg, CCSL 140, 1982, 16). Papež sporoča patriarhu, da je bil vesel njegovega prihoda v 
vrste katolikov, da ga žalosti dejstvo, da se je ponovno pridružil shizmatikom, in mu na koncu 
ukazuje, da se (v skladu s cesarjevim ukazom) javi v Rimu skupaj s svojimi privrženci, da bi 
na sinodi rešili sporne stvari (». • • ad beati Petri apostoli lunina cum tuis sequacibus venire te 
volumus, ut auctore Deo, aggregata synodo, de ea quae inter vos vertitur dubietate iudicetur«). 
Gl. tudi F. KOS, Gradivo I, 101 (122) ; G. CUSCITO, Fede e politica, 116. 
173 Prim. G. P. BOGNETTI, L'età longobarda II, Milano 1966, 179 ss. 
1,4 GÌ. op. 157. 
1,9 B. GRAFENAUER, Nekaj vprašanj (kot v op. 157), 62 ss. ; nekaj novejše literature navaja 
R. BRAT02, ZC 41, 1987, 353—356, podroben pregled posreduje nazadnje W. POHL, Die Awaren 
(kot v op. 150), 128 ss. 
178 GREGORIUS, Registrimi epist. 1,16 b (cit. izd., 21—23 = R. CESSI, Documenti, n. 9 (20 s.)). 
Cesar Mavrikij uvodoma obvešča papeža, da je pred kratkim dobil v roke tri pisma (»sugge-
stiones-н) : »... unam episcoporum civitatum et castrorum, quos Longobardi tenere dinoscuntur, 
aliam Severi, Aquileiensis episcopi, aliorumque episcoporum, qui cum ilio sunt, et tertiam so-
lius eiusdem Severi.-« Gl. tudi F.KOS, Gradivo I, 103 (127s.). 
171 GREGORIUS, Registrimi epist. 1, 16 a (cit. izd., 17—21 = R. CESSI, Documenti, n. 8 (14 ss.) 
= G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio, 258—262). Povzetek dokumenta posreduje F.KOS, Gradivo I, 
102 (122—127). Novejša literatura: O. BERTOLINI, Riflessi politici delle controversie religiose con 
Bisanzio nelle vicende del sec. VII in Italia, Settimane di studio del Centro italiano di studi 
sull'alto medioevo 5, Spoleto 1958, 733—789, zlasti 735 ss. ; G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio, 241 ss. ; 
IDEM, Fede e politica, 118 ss.; H. WOLFRAM, Die Geburt, 111; H.BERG, Bischöfe, 82 ss. 
360 R - BRAT02 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
bertatem reduci«). Radi bi, da bi v sporni zadevi nastopil kot razsodnik cesar; 
če pa se to ne bo zgodilo in bo spor razsojal papež, pravica ne bo mogla priti 
do veljave in sledilo bo še hujše nasilje. Na koncu pisma škofje prikrito za­
grozijo cesarju. Ce se cesar v njihovi stiski ne bo zavzel zanje, se pri volitvah 
novih škofov ne bodo več obračali na Oglej in oglejska cerkev, ki je pod cesar­
jevo oblastjo, bo propadla. Zgodilo se bo tako, kot se je pred leti v času cesarja 
Justinijana, ko so tri škofije oglejskega območja, Aguntum, Teurnia in Viru-
num, prišle pod oblast galske (frankovske) cerkve.178 Končno škofje izrazijo po­
polno predanost cesarju in ga ponižno prosijo, naj pomaga oglejski cerkvi (»pro 
quiete matris nostrae Aquileiensis ecclesiae«). 
Iz pisma ni razvidno, ali so omenjene tri škofije v zahodnem delu Sredo­
zemskega Norika tedaj še obstajale, in mnenja o tem so kontroverzna. Ker vir 
z ničemer ne namiguje na to, da teh škofijskih sedežev ne bi bilo več — to so 
«•tres ecclesiae nostri concila« — je njihov obstoj v času nastanka pisma teore­
tično možen.179 Pismo presenetljivo nikjer ne omenja langobardske, slovanske 
ali avarske nevarnosti, saj najdemo v njem le nedoločene oznake »iugum gen­
tium«, »iugum barbaricum«, »contrariae gentes«, pri čemer daje množinska 
oblika »gentes« slutiti, da pisci pisma niso mislili samo na Langobarde, ki so 
jim bili tedaj res najbolj nevarni.180 
Proti koncu stoletja so bile ogrožene že škofije v Istri, kjer se je bizantin­
ska vojska spopadala.s Slovani. Anarhične razmere v kontinentalnem zaledju, 
propadanje cerkvene organizacije, beg romanskega prebivalstva na istrsko oba­
lo, vse to je vplivalo na nastajanje novih škofijskih sedežev na istrskih tleh, 
kakršen je bil na koprskem otoku (insula Capritana, Capris).181 Med verskimi 
spopadi v mestih med shizmatiki in vedno močnejšo katoliško stranko so ob 
vztrajni pomoči papeža Gregorija škofijski sedeži postopoma prehajali na ka­
toliško stran. Gotovo sta bila v rokah katolikov od leta 599 škofijska sedeža v 
Kopru (»insula Capritana«, skoraj gotovo identična z mestom Capris v Kozmo-
1 , 8 GREGORTOS, Registrimi epist. 1, 16 a (cit. izđ., 20 v. 21—29) : »Sed quia Galliarum archi­
episcopi vicini sunt, ad ipsorum sine dubio ordinationem accurrent, et dissolvetur metropolitana 
Aquileiensis ecclesia sub vestro imperio constituta, per quam Deo propitio ecclesias in gentibus 
possidetis, quod ante annos iam fieri coeperat, et in tribus ecclesiis nostri concilii, id est, Be-
conensi (Breonensi), Tiburniensi, et Augustana Galliarum episcopi constituerant sacerdotes. Et 
nisi eiusdem tunc divae memoriae Iustiniani principis iussione commotio partium nostrarum re­
mota fuisset, pro nostris iniquitatibus pene omnes ecclesias ad Aquileiensem synodum perti­
nentes, Galliarum sacerdotes pervaserant.« GÌ. tudi F. KOS, Gradivo I, 102 (125 s.). Teza, ki jo je 
postavil S. KARWIESE, Die Franken (kot v op. 149), da gre za škofije verona — Tierno — Sä-
hen (in ne virunum, Teurnia, Aguntum, kot je večinsko mnenje), je nedokazljiva; prim, tudi 
E. GALLISTL, Der Brief von 591 an Kaiser Mauricius (kot v op. 149; avtor ocenjuje identificira­
nje Teurnije in Agunta kot zanesljivo, medtem ko pušča vprašanje v zvezi z »eccl. Breonensis« 
odprto) ; H. BERG, Bischöfe, 83, sprejema večinsko mnenje, prav tako (z zadržki) H. WOL­
FRAM, Die Geburt, 111, in B. GRAFENAUER (nazadnje v delu: PAVEL DIAKON, Zgodovina Lan-
gobardov, 333). 
«» Drugače B. GRAFENAUER, 1. c , z mnenjem, da so te škofije dotlej že propadle. Ven­
dar pa pismo nikjer ne namiguje na propad teh škofijskih sedežev, temveč le na primeru do­
godkov v delu patriarhata izpred pol stoletja opozarja na možnost, da se isto zgodi na območju 
celotnega dela patriarhata, ki je pod langobardsko oblastjo (»ecclesiae in gentibus«). Ce pa 
upoštevamo dejstvo, da se ti škofijski sedeži ne omenjajo v seznamu podpisnikov, da torej leta 
591 niso več predstavljali dela cerkvene organizacije na ozemlju langobardske države, gotovo pa 
tudi ne bizantinske (saj avtorji pisma izrecno pravijo, da gre za škofije pod barbarsko oblast­
jo, »ecclesiae in gentibus«), je najbolj logičen sklep, da so področja omenjenih treh škofijskih 
sedežev spadala pod neke druge barbare, ki so v tem primeru lahko le Slovani. Ker so ti po­
vsod uničevali cerkveno organizacijo (prim, kratko R. BRATOZ, Razvoj organizacije zgodnje-
krščanske cerkve, 380 s.), je obstoj omenjenih treh škofijskih sedežev leta 591 zelo malo ver-
180 rja pa so mišljeni v prvi vrsti Langobardi, kaže pismo cesarja Mavrikija papežu Grego-
riju ki se nanaša na vsebino obravnavanega pisma. V njem se izrecno omenjajo Langobardi 
kot gospodarji »-mest in kastelov« (gl. citat v op. 176). Odsotnost omemb Slovanov je presenet­
ljiva, vendar moramo opozoriti na dejstvo, da se Slovani v virih oglejsko-gradeške provenience 
omenjajo zelo pozno in poredko (nikdar v virih iz 6. in 7. stoletja, pozneje redko; prim. R. 
BRATOZ, Nastanek, razvoj in zaton, 19). 
1 8 1 GREGORIUS, Registrimi epist. 9, 152; 154; 155 (cit. izd., П, 152—156) oziroma Registrimi 
epist. 9, 153; 155; 156 (ed. D. Norberg, CCSL 140 A, 1982, 708—714). GÌ. F.KOS, Gradivo I, 124, 126, 
127 (165—169): F. K. LUKMAN, Gregory Veliki in njegova doba, Celje 1980, 218 ss.; L. MARGETIC, 
Histrica et Adriatica, 113—125; kratko nazadnje R. BRATOZ — J. PERSIC, Koprska cerkev skozi 
stoletja, v zborniku: Koper med Rimom in Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, Ljubljana 
1989, 57 ss. Italijansko zgodovinopisje večinoma postavlja v pismih opisane dogodke v Kaorle na 
Beneškem; prim. G. FEDALTO, Il vescovado di Caorle dalle origini al Trecento, AAAd 33, 1988, 
27 ss.; IDEM, v zborniku: La Chiesa concordiese II, Pordenone 1989, 25 ss. GÌ. nazadnje kritično 
soočenje obeh tez v razpravi: G. CUSCITO, Antiche testimonianze cristiane a Cittanova d'Istria, 
Atti (Centro di ricerche storiche-Rovigno) 19, 1988—1989, 57—73, zlasti 60 s. 
FAVIANIS (Hauttrn) 
) t " ( 7 p ~ - - v _ _ _ ^ - i H U 8 I S <Klo«tari»iiburjl ? 
COHAGENIS (Tulio') . 
/ AC^VI"D0B0»»(Duno|l 
>OA 
BRIGETIO 
ISzJny) 
Jodersdorf(Kappolo) 
-TicneltscMgkogel 
Hajnlov vrti A 
жтсттнАО*Атм,стУ" / 
IZugllo) i / 
A . inviamo 
Osoppo+« ^ \ 
•АИеие (Hiniš) 
Senturlka gora . ^ A S r o i . r t a g i l 
(UlrlchsberjIA O^VIRUHOH 
. A Jerberk 
Av^^-vtKothrtinkogel ) 
•Skocjcn 
ВшоД 
Ca ssacco •• 
i Ajdna \ 
\ 
?AI?ICAP.IIIUM (Kranj) 
Sitntklrolyiiobadja —(«ékul 
CsopoktìjÉHI^ \ 
«LL <, i:*/*^^ ^„jurcam 
Ш к к Ј ј А А ^ р ^ • 0 , s 4 , ï d r | 
«'AFenâkpuszto 
IValcumJ 
(?)A.-»OF0RUM lULtl (ftdad) 
T I { A 
• Solkan 
LEGENDA: 
sodo! škofije 
arhioloiko dokumentirano 
zjodnjjkriconska cerkev 
aanjia igodnjekrlčcnska na|dba 
(nopli, krlslogron.) 
kra) v antiki 
danainjl kra) 
AOllllEIA(0glejU + x 
. - - ^ i ^ C E L E I A (Celje) 
Prebold / * »ABHnlk/ AuUAElASAE 
(?)•• loka pri žusmu ,„ A ( J , „ , 
•Alîlfrapr.tno (Varaždinske toplic.) 
A +A? Sveti eorelBisrrlca ob Sotll) 
•A*A Vranje 
AOAlOVIAILudbregl 
kocjon (S.Cnnzian #Isonzo) 
(S.Giovanni at Ileiovol 
љ^.— A . , AA-OG«AD0(6r.d.i)=^Â
,(l"r.E.)Tt • * " ' l « * 4 « 
**i 
^7jlÖÄCAPIIIS («operi 
B I S T R I A 
(»HÜHAC-U« / 
•OVASIRovijradl ( 
MIIEBIIUM ( f o r e t l 1 
>A URSARIA (Vnorl 
Karta I: Vzhodnoalpski in predalpski prostor v pozni antiki — arheološke najdbe iz zgodnjekrsčanske dobe 
É Metropolitski sedež 
& Škofijski sedež v 4 stol. 
Ž Škofijski sedež v 5 stol. 
o Škofijski sedež v 6.stol. 
o Ostali kraji 
•- Meje provinc 
Karta П: Severno jadranski in vzhodnoalpski prostor v pozni antiki — razvoj cerkvene organizacije 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 44 . 1990 . 3 36X 
grafiji Anonimnega geografa iz Ravene) m in Novigrad (»castellimi Novas«, sko­
raj gotovo identičen z mestom Neapolis v Kožmografiji Anonimnega geografa 
iz Ravene),183 od leta 602 tudi škofijski sedež v Trstu.184 
Ob smrti papeža Gregorija Velikega je bila vrsta shizmatičnih škofov zde­
setkana. Kontinentalnih škofij na vzhodu ni bilo več, ker so dotlej z eno možno 
izjemo185 že vse propadle. Škofijski sedeži v Sredozemskem Noriku (Teurnia, 
Aguntum, Celeia) se omenjajo na gradeški sinodi kot shizmatični, prav tako 
Emona, emonski in celejanski škof pa se nazadnje omenjata v času maranske 
sinode 590 po dramatičnih dogodkih nekaj let poprej kot katoliška.186 Shizma-
tično gibanje se je obdržalo v celotnem zahodnem delu patriarhata, na lango­
bardskem ozemlju, v precej manjši meri v priobalni Benečiji, ki je bila pod 
bizantinsko oblastjo (zlasti v Gradežu, središču shizmatičnega patriarhata). 
Ko se je po Gregorijevi smrti ponovno okrepil pritisk bizantinske posvetne 
oblasti, je shizmatično gibanje ponovno zašlo v krizo, saj je bilo ogroženo samo 
središče gibanja, sedež patriarhata v Gradežu. Leta 607 so po smrti patriarha 
Severa Bizantinci dosegli, da je bil na njegovo mesto imenovan katolik Kan-
didijan. Takoj zatem so shizmatični škofje ob podpori langobardskega kralja 
Agilulfa in. furlanskega vojvoda Gisulfa izvolili svojega shizmatičnega patri­
arha Janeza, ki je imel sedež na langobardskem ozemlju. Tako je bila izvedena 
delitev oglejskega patriarhata v skladu z obstoječim političnim stanjem in oze­
meljsko pripadnostjo na dva patriarhata, na gradeški s katoliškim patriarhom 
na bizantinskem ozemlju in na shizmatičen oglejski na langobardskem ozemlju 
s sedežem v Krminu (od 628).W7 Bizantinci so na svojem ozemlju, v Istri in v 
priobalni Benečiji, izvajali hud pritisk, pravzaprav grobo vojaško in policijsko 
nasilje nad preostalimi »istrskimi« škofi, ki so še vztrajali v shizmi. Shizma­
tični patriarh Janez se je zavzel zanje pri langobardskem kralju Agilulfu. Uspeh 
njegovega prizadevanja ni poznan.188 
(nadaljevanje sledi) 
Z u s a m m e n f a s s u n g 
EINFLÜSSE DER AQUILEISCHEN KIRCHE AUF DEN OSTALPEN- UND 
VORALPENRAUM IN DER ZEIT VOM 4. BIS ZUM 8. JAHRHUNDERT 
Rajko Bratož 
Der Einfluss der aquileischen Kirche auf den Ostalpen- und Voralpenraum setzte 
ein mit der Herausbildung Aquileias zum bestimmenden Kirchenzentrum im Nord-
adriaraum. Der Aufstieg dieser Stadt innerhalb der Kirchenorganisation begann zur 
Zeit Kaiser Konstantins, erreichte einen ausgesprochenen Höhepunkt im letzten Vier­
tel des 4. und in den ersten Jahrzehnten des 5. Jahrhunderts, als Aquileia zunächst 
Metropolitanzentrum für Venetia und Histria, und dann wegen grosser Veränderungen 
im weiteren angrenzenden Gebiet (Rückgang der Bedeutung Sirmiums und Mailands) 
auch Kirchenzentrum für den Ostalpen- und Westpannonischen Raum wurde. 
1 8 2 J. S A S E L , Koper, A v 25, 1974, 446—461, zlasti 449 (5); skrajšana verzija razprave: Koper 
med Rimom In Benetkami. Prispevki k zgodovini Kopra, 6 (5). 
1 8 3 Ibidem. 
1 8 4 GBEGORIUS, Registrimi eplst. 12, 13; 13, 34 (ed. D. Norberg, CCSL, 140 A, 1982, 986 s. ; 1035 
ss.) ; prim. G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 306, od slovenskih del prim. F. KOS, Gradivo I, 
136 (174 s.) ; 139 (179 s.) ; F. K. LUKMAN, Gregorij Veliki, 222 s.; F. KOS, Oglejski in gradeški škof­
je (kot v op. 149), 58 ss. 
1 8 3 Gl. op. 220. 
1 8 8 Prim. op. 171. 
1 8 7 PAULUS DIACONUS, Historia Langobardorum 4, 33 (slov. izd., 162—163 in komentar ha 
str. 188s.); ostale vire navaja F.KOS, Gradivo I, 142 (181—183). Gl. G. CUSCITO, Cristianesimo 
antico, 304 s. O vlogi Krmina kot središča patriarhata gl. S. TA VANO, Cormons nell 'alto medio­
evo, studi Goriziani 40, 1966, 51—68, zlasti 55 ss. ; prim, tuđi O. BERTOLINI, Riflessi politici (kot 
V op. 177), 741 SS. 
1 8 8 Epistolae Langobardicae collectae 1 (ed. W. Gundlach, MGH Epist. Ш, Berlin 19572, 693; 
prim. F.KOS, Gradivo I, 144 (184 ss.)). 2rtve bizantinskega terorja so bili »Petrus, Providencius 
seu Agnel lus episcopi H i s t r i e . . . de ecclesi is suis a mil it ibus tracti et cum gravi iniuria ad eum 
(se. Candidianum) venire compulsi sunt.« O imenovanih škofih gl. kratko R. BRAT02, Nasta­
nek, razvoj in zaton, 20. Domnevati moremo, da uspeh pritožbe pri langobardskem kralju ni bil 
posebno velik, saj ni znano, da bi Longobardi diplomatsko ali vojaško posredovali v korist pri­
zadetih shizmatićnin škofov. Prim, tudi P. PASCHINI, Le vicende politiche, 249 s. 
362 R- B R A T 0 2 : VPLIV OGLEJSKE CERKVE . . . 
Die Einflüsse Aquileias bei der Entwicklung der Kirchenarchitektur sind ziemlich 
ausgeprägt, was jedoch nicht dazu berechtigt, von einer eigenständigen Aquileia-
Alpen-Architektur zu sprechen. Gemeinsame Charakterzüge in der Kirchenarchitektur 
im Ostalpen- und Voralpenraum sind zu unausgeprägt, chronologisch zu wenig präzi­
sieret, ausserdem verweisen neuere archäologische Entdeckungen (vor allem die Bi­
schofskirche in Teurnia) auf stärkere Einflüsse aus anderen Richtungen. Jedenfalls 
müssen bei der Entwicklung der Kirchenarchitektur neben den aquileischen Einflüs­
sen vor allem auch diejenigen aus dem Gebiet Illyricums berücksichtigt werden. Nur 
zum Teil lässt sich der Einfluss Aquileias feststellen bei der Gestaltung des Bapüst-
eriums (sechseckiges Taufbecken), am deutlichsten sichtbar jedoch sind diese Ein­
flüsse auf dem Gebiet der Mosaikkunst. 
Der Einfluss Aquileias macht sich auch in der Verbreitung spezifischer theologi­
scher Vorstellungen bemerkbar (zum Beispiel die Vorstellung von Christi Höllenfahrt), 
ferner in der Auffassung vom Fest der Erscheinung Christi (Epiphanie) und in 
einigen liturgischen Besonderheiten. Ziemlich gewichtig war die Rolle Aquileias bei 
der Verbreitung von Reliquien und damit der Verehrung von Aposteln und einiger 
östlicher Märtyrer, Die Reliquienverehrung war im Ostalpen- und Voralpenraum auch 
im Lichte archäologischer Funde allgemeim verbreitet. Während die Reliquien vom 
letzten Viertel dés 4. Jahrhunderts an vorwiegend von Aquileia aus nach Westen und 
Norden reisten, wanderten sie in der Zeit des Zusammenbruchs der antiken Welt in 
Pannonien und Ufernoricum aus den Randprovinzen zum engeren aquileischen Gebiet. 
Die Frage, wie sich die Verehrung einiger Märtyrer verbreitete, bleibt offen, sowohl 
was den Prozess der Verbreitung als auch was deren Chronologie betrifft (z. B. der hl. 
Maximilianus aus Celeia, der hl. Florianus aus Lauriacum). 
Die Rolle Aquileias bei der Verbreitung des Asketismus und des Mönchwesens 
bleibt nach wie vor wenig bekannt. Auf erste Erwähnungen von einem Asketismus 
auf dem aquileischen Gebiet des 4. Jahrhunderts folgt eine beinahe Jahrhundertlange 
Lücke in den Quellen bis zur Zeit des hl. Severins und seinem Wirken in Ufernoricum 
(wobei seine Beziehungen zu Aquileia nicht belegt sind), während die Quellen über 
ein Bestehen des Mönchwesens in Aquileia und in Histria im 5. und 6. Jahrhundert 
aussergewöhnlich spärlich sind. 
Bei der Erforschung der Verbindungen zwischen Aquileia und seinem Einflušs-
gebiet verdient die Frage der Lokalisierung des Geburtsortes vom hl. Hieronymus 
besondere Beachtung. Die bis jetzt beste Lösung der Frage hat Mate Suić vorgelegt, 
der Stridonae im Karst von Opatija, im Hinterland des Stadtgebiets von Tarsatica 
lokalisiert. Das deckt sich sehr gut mit dem, was Hieronymus über seine Heimat be­
richtet, etwas schwerer aber lässt es sich mit den Ereignissen auf dem weiteren Be­
rührungsgebiet zwischen Illyricum und Italien (Chronologie und Verlauf der goti­
schen Beutezüge nach der Schlacht von Adrianopel, Lage des Ortes in Bezug auf den 
südlichen Teil der Alpensperren) in Einklang bringen. 
Der aquileische Einfluss zeigt sich auch bei der Verbreitung von Werken der 
aquileischen christlichen Literatur, in erster Linie der Predigten des Bischofs Chro-
matius. Wann und auf welchen Wegen die Handschriften dieser Werke in den Ost­
alpenraum gelangt sind, ist unbekannt. Sie tauchen in Handschriften des bayerischen 
Gebiets vom 9. Jahrhundert an auf (fast zwei Drittel der bekannten Predigten des 
Chromatius und ein Zehntel seiner Traktate zu Matthäus). 
Der Einfluss von Aquileia ging von der Mitte des 5. 'bis zur Mitte des 6. Jahr­
hunderts stark zurück, bekam aber erneuten Auftrieb und nahm spezifiche Formen 
an in der Zeit des aquileischen Schismas, eines Ereignisses, das die Kirche von Aqui­
leia beinahe anderthalb Jahrhunderte (557—698) okkupierte. Die Zeit des Bruchs 
mit dem päpstlichen Stuhl und mit der Kirchenpolitik des byzantinischen Hofs wurde 
von zwei Geschehnissen wesentlich mitgestaltet. Das erste war die Wanderung der 
Langobarden nacht Italien, in deren Folge der grössere kontinentale Teil des Patriar­
chats einschliesslich Aquileias Teil des Langobardenstaaates wurde. 
Die Langobarden Hessen die Kirchenstruktur nach anfänglichen Zerstörungen 
bestehen und waren der schismatischen Kirche von Aquileia im grossen und ganzen 
wohlgesonnen. Das zweite Ereignis war die Landnahme der Slawen im Ostalpen- und 
Voralpenraum. Auf dem Gebiet, das die Slawen besetzt und besiedelt hatten (schwer-
punktmässig in den beiden letzten Jahrzehnten des 6. Jahrhunderts), ist die Kirchen-
struktur fast zur Gänze verfallen. Das aquileische Patriarchat, das zur Zeit der 
Synode zu Grado von 579 (?) das grosse Gebiet der Nordadria und der Ostalpen 
umfasste, verringerte sich fast um die Hälfte und verlor mindestens sieben Bistümer. 
Die übriggebliebene Hälfte war ungleichmässig in einem grösseren langobardischen 
(in der ersten Hälfte des 7. Jahrhunderts bereits 13 Bistümer) und einen kleineren 
byzantinischen Teil im Küstenland von Veneria und in Histria (bis zu zehn Bischofs­
sitze) aufgeteilt. 
(Fortsetzung folgt)