PREJELI SMO PISMO
Jesenske molčečnosti
Leta in leta, že kar v oktobru, kupujem nagrobne svečke. Če imaš več pokojnikov, svojcev, sorodnikov in prijateljev, je to že kar nekakšen vsakoletni obred. Če si slučajno že malo v letih, se tega »kar nabere«.
Sploh pa je to zame čas spominov, razmišljanj in vprašanj, na katere še vedno ni odgovorov.
Ko tako potem ob Vseh svetih prižigam svečke povsod kjer sem se namenil mi ostane samo še, da prižgem eno za cerkvijo na Žalah. Tam za cerkvijo na Žalah, tam, kjer vsako leto gori na stotine in stotine svečk, tam vsako leto prižgem plamenček za svojega pogrešanega brata. Posebno skrbno izberem svečko zanj. Le zakaj ne, saj je bil šele 19 let star, ko je bil s tretjim transportom — v začetku maja 1945 — kot domobranec iz Vetrinja na Koroškem vrnjen v Slove-nijo.
Do kam je prišel, oziroma kje je končal svojo kalvarijo, tega ne vem. Tudi moji starši, ki so že tudi pokojni, so umrli, ne da bi vedeli, kje leži njihov sin.
Giedam plamenčke teh svef - to je ogenj, to niso več plamenčki, toliko jih je - nič manj jih ni kot včasih. Ali ne pomeni to, da se ni v marsičem še nič
spremenilo, kljub pričakovanju. Verjetno so tiste bivše »zdrave sile«, kot so jim včasih rekli, Se vedno dovolj močne, da zadržujejo in zavirajo razkritje podatkov, kje ležijo tisofi in tisod naših fantov. Tudi to bi bil del sprave. Nič čudnega, da so nekateri tako proti uspešnemu delu vsake komisije, ki naj bi kaj osvetlila ali kaj razkrila o »dogodkih« iz tistih časov. Kako ne, saj je še ogromno »istih« na istih položajih.
Navsezadnje kot državljan, kot samo za pošteno življenje in sožitje opredeljen človek, stisneš zobe.
Na pragu Evrope, takole brezupno, brezpravno. prepuščen sam sebi - to ni nikakršno zaupanje v pri-hodnost. Tudi kot davkoplačevalec si žrtev položnic kar iz računalnika.
Vendar upam - to mi še edino daje moč - upam, da se bodo ljudje le enkrat nasitili praznih obljub in zavajanj. Ljudi se v nedogled tudi ne bo dalo voditi za nos. Ne bo več, kot je z otroci pri fotografu - glej tička in škljoc! Tako se tudi nam godi: glej tička - afere, goljufije. Na drugi strani pa gredo, istočasno sicer, uradno stvari svojo pot.
Ostane mi samo še, da svojo užaljenost in gnev prihranim za volitve. Tam se pripravite. Za vsak glas se boste borili - boste videli! Tedaj vam bomo dali vetra!
In ne pozabite na tiste svečke za cerkvijo na Žalah!
STANE GOLI