4.julij - dan borca

Pred štiriindvajsetimi leti je bil sprejet zvezni zakon o raz-glasitvi 4. julija za praznik vsatje jugoslovanskih narodov in narodnosti, ki gu od tedaj vsukoletno proslavtjamo kot dr-zavni praznik. Tega dne namreč 4. julija 1941. leta, le nekaj mesecev po nacifašistični okupacijiin razkosanju Jugoslavije —seje v okupiranem Beogradupod vodstvom tovariša Tita ilegalno sestal CK KPJ, sprejel sklep in poslal apeljugoslo-vanskim narodom in narodnostim zo začetek oborožene vstaje porti okupatorjem in domačim izdajalcem.
Ta pomembni sklep in apel sla v vseh krajih Jugoslavije naletala na ugoden odmev med svobodoljubnim in nepre-maganim prebivalstvom, čeprav v okupirani in razkosani domovini. Vstajepo deželah inpokrajinahsosevrstiledruga za drugo, tako da je bila še v istem mesecu —izjema je bUa Makedonija, kjer je prišlo do vstaje oktobra 1941 —celotna Jugoslavija v ognju narodnoosvobodilnega in revolucionar-nega boja. Toje bilo mogoče dosečizato, kerje KPJpravilnd ocenjevala dogajanja med vojnama in tako pravočasno spoz-nala fašistično nevarnost, opozarjala nanjo ter pripravljala široke Ijudske množice na odporproti fašistiČni akspanziji, ki je iz dneva v dan bolj ogrožala tudi našo ozemljsko nedotak-Ijivost.
Ob rtapadu fašističnih vojska na Jugoslavijo pa se je po vsej državi javilo veliko prostovoljcev in od vojaških oblasti bivse Jugoslavije zahtevalo oroije, da bi se skupaj s pripad-niki redne vojske bojevali proti napadalcem. Kopaje zaradi izdajstva, petokolonašiva, struhopetnosti in podkupljivosti bivših jugoslovanskih oblastnikov ter nesposobnosti in kapi-tulanstva višjih vojaških poveljstev po nekaj dneh vojne prišlo do razsula in kapitulacije in ko je del bivših oblastni^ kov strahopetno pobegnil v tujino pod zaščito zahodnih za-veznikov, drugi pa se udinjali okupatorju, je bila KPJ edina, ki je ostala z Ijudstvom in takoj sproiila akcijo za zbiranje orožja, munidjein drugevojaškeopreme. Pričelajezinten-zivnimi pripravumi zu začetek vstaje in narodnoosvobodilni boj, katerega cilj je bil osvoboditi deželo tako v narodnosi-nem kakor v socialnem pogledu. Vse akcijepred četrtojulij-skim razglasomsta vadilapolitbiro in CK KPJnačelus tova-rišem Titom, izvajala pa so jih pokrajinska vodstva oziroma vse partijske organizacije in članstvo.
Predanost interesom Ijudstva, velike revolucionarne iz-kušnje, doslednost, internacionalizem in sposobnost vse te komponente v danem trenutku pravilno oceniti in na teh te-meljih tudi od.loi.ati — vse to je vplivalo na to, da je bilsklep o začetku vstaje — kljub temu da je bil takrai fašizem na vr-huncu svoje moči in da so mnogi skeptiki doma in v tujini zmajevali z glavami v prepričanju, da je vse preuranjeno — pravilen in je rodil ielene rezultate. Svobodoljubni Jugoslo-vani so se mnoiično vključevali v odproniško gibanje, stopali v oboroženeformacije NOVin POJ, v organeporajajoče se nove Ijudske oblasti, kajti v programu Ijudske oziroma Osvobodilnefronte v Slovenijiso videli rešitevsvojih davnih teženj, tj. nacionalne zdruiitve v mejah nove Jugoslavije, so-cialno osvoboditev, enakopravno in bratsko soiitje z vsemi jugoslovanskimi narodi in narodnostmi terenakopravno so-delovanje z vsemi narodi sveta.
Dosledno izvajanje proklamiranega programa KPJ in vodstva narodnoosvobodilnega gibanja med narodoosvo-bodilnim in revolucionamim bojem je iz dneva v dan krepilo vrste armade, ki je v najteijih razmerah vojne izšla iz Ijudstva pa konec zmagoslavne, osvobodilne in revoulcionarne vojne dočakala kot oboroiena sila nove, Titove Jugoslavije, šte-vilčno moČna in sposobna upreti se vsaki agresiji.
Po zmagošlavno končani vojni in v vsem povojnem obodobju graditve nove Jugoslavije so se in se še vedno v vrste borcev za varovanje pridohiiev NOB in socialistične samoupravne ter neuvrščene Jugoslavije vključujejo nove mlade generacije, pripravljene na lemelju izkušenj iz NOB in povezane v vseh komponentah SLO branili vse naše med-vojne in povojne pridobitve ter graditi, takšno Jugoslavi/o, kot so jo v vizijah videli borci revolucije, ki so v njene temelje vgradili svoja življenja. Na čelu vseh pa je bil tovariš Tito, čigar misel in delo vodi in bo vodila vse naše narode in na-rodnnsti našim zmagam nasproti.
M. BUTARA — ALEKS