PoŠtnina plačana v gotovlni Izhaja v ponedeijek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na750Din, <-.ainoi:emstvo20Din Ra'uti r>ri poStnem čekovnerr. iavodn St. tO.66b. Cena 1 Dim Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban Stev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopiii »e sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev, 75. Celje, petek 15. septembra 1933. Leto XV. Celjski dogodki 20. IX. 1908 Poročila »Narodnega lista« 1. 1908. o septembrskih dogodkih v Celju V sredo 20. t. m. bo 25 let, odkar so Nemci in renegati vprizorili v Celju pogrom na Slovence in slovenska po- slopja, sJično kakor teden dni prej v Ptuju. Danes smo začeli objavljati notice Narodnega lista iz 1. 1908. o septembrskih dogodkih v Celju, osta- lo gradivo pa bomo priobčili v pri- hodnjih številkah. Marsikaj smo menda že pozabjli, zato je treba, da si ob 25-letn:ici osvežimo spomin na 20. September 1908. v Celju. Nedeljski dogodki so bili kratko sledeči: Iz vseh nemškutarskih gnezd so nagnali vse polno nemško fakina- že, ki je imela nalogo napadati in pretepati Slovence. Pri vseh vlakih je ta tolovajska banda bila na kolo- dvoru in napadla in pretepla vsa- kogar. Zvečer so navalili na Narod- ni dorn, pa jih je odpodilo vojaštvo, ki je potem od štirih strani zaprlo dohod k Narodemu domu. Nato so pijane nemško barabe pod vodstvom raznih sumljivih eksistenc kakor Malika, Linharta 'in drugih pobile po mestu vse, kar lo količkaj diši po slovenskem. Heil nemški kulturi! Kdo so bili nedeljski nemški juna- ki? Kakor poročamo na drugih me- stih, zvečine fakini brez posla, njim ob strani uslužbenci nemških trgo- vin in po svojem »viteštvu« znani nemški buršaki. Manjkalo kajpada ni sledečih: Derganc ml., Bobisut najml., Teppei, vsi Rakusctiovi ko- miji, Marinschek, Lednik, Jai'merjev knjipovoclja, Fritz Skoberne, Puta- nov pomočnik Trümmer, Makeschev komi Justin, Zanggerjev komi Kohn, Adlerjev fant (ki je razbijal šipe na tiskarni!), od Pallosa Tramschak, Stigerjev komi, Kolarič od Adlerja {je metal kamenje na slov. del. podp. društvo! Morda tudi pomagal ukra- sti tablo??), dalje abiturijenta Don- ner lin Tschuber von Okrog, komi PrinčiČ od Gaischeka, Mölsack iz Gaberja št. 104, ki je dvakrat vrgel kamen v šipe na Kolenčevi trgovini; toed pobalini je bil tudi Hans Sager, ki prodaja rešeta, škafe, kislo zelje, in to posebno rad po sejmih v nažih slovenskih krajih (občine pozor!!), dr. Rieblov sin, katerega oče živi iz- ključno od slovenskega kmečkega ljudstva. Med voditelji so se nahaja- li pa tudi v prvih vrstali ljudskošol- ski nemški učitelji v Celju, mecl nji- mi posebno znani hujskač Aistrich, ki je dejal, ko so pretepali nekega Slovenca in se jo neka dama zgra- žala nad tem (nemško seveda): »Naj čuti, da je Celje na nemških tleh!« In to je odgojitelj mladine? — Kaj- pada je bilo med razgrajaci polno otrok, in ko jo glavarob 7. zvečer na- govoril nemške bandit© z glavarstva, jo bil prisiljen dejati med drugim: >.Kaj pa delajo ti otroci tukaj, ki že davno spadajo v posteljo?« Nemškonacijonaini tatovi so bili v nedeljo tudi v Celju na delu. Tako so ukradli na slovenskem delavskem podpornem ilruStvu tablo z napisom. Ali so morda tudi ta nahaja v nem- ški »turnhali«, kjer imajo ti nemško- nacijonalni tatovi eel muzej na slič- ni način »pridobljenih« stvari? Linhart bo v »Štajercu« spet lagal, da tudi v Celju ni šlo proti slo- venskim kmetom. Nasproti temu konstatiramo, da so nemški pobali- ni v Celju napadli več tudi starih kmetov, da vse polno kmeckih fan- tov, je samoobsebi umevno. — Tako se je n. pr. pripeljal z vlakom ob pol 10. zvečer v Celje fant Andrej Oset iz St. Jurja ob j. ž. Tega so napadli in pretepli, da je komaj stal. Konsta- tiramo, da je poklical fakinažo na- denj knjigotržec Rasch. Ko jo Oset izrekel besede: »to je nemška kultu- ra«,je Rasch vzdignil pest proti nje- mu in zarohnel: »Bos hobns ksokt?« Kako je bilo skrbljeno za varnost na celjskem kolodvoru? Tamkaj je opravljal »varnostno shižbo« korni- sar Zoffal. Kako — o tem bi najrajši molčali. Mi smo zahtevali že par dni poprej od glavarstva, da mora skr- beti za to, da bo prostor prod kolo- dvorom prazen. Glavarstvo tega ni storilo. Zakaj ne? Ce je v Ljubljani deželna vlada kar preko glave župa- na dala streljati na množico, bi bilo tudi v Celju mogoče preko glavo žu- pana JaJ)ornegga skrbeti za varnost. Kako pa je bilo? Komisar Zoffal je imel svojo žandarje na peronu, nem- škonacijonalni tolovaji pa so stali pred kolodvorom, pustili za prihaja- joče ozek tir in vsakdo, ki je šel sko- zi, jo dobil od -teh roparjev s palica- mi. po glavi. Tarn so smeli ti nemško- nacijonalni pobalini pod zaščito po- licije in župana napasti in pretepsti vsakega Slovenca! Tako se ne skrbi za varnost, gospoda! Kdo je vodil nemške pobatyine v Celju? 1st! človek kakor v Ptuju: nemški državni poslanec Malik. Ob 5. popoldne so imeli zborovanje v Deutsches Haus, kjer jo Malik ne- sramno hujskal zoper Slovence; na koncu govora je dejal: »Wer kein Schuft :ist, kommt mit mir!«, ,se po- stavil na čelo nemški tolpi in šel ž njo pred Narodi dorn, kjer so tulili svojo izdajalsko pesem »die Wacht am Rhein« in »I-Ioil«. Malik je bil to- rej general. Majorji in hetmani so pa bili drugo več ali manj slavne eksistence, kakor Linhart, Rauber- balogh, Behine itd. Napadli in težko ranili so nedelj- ski nemško-nacijonalni tolovaji med drugimi tudi visokošolca g. Novača- na> Vzeli so mu klobuk in pelerino in ga nevarno pretopli. Med napadal- ci je spoznal napadepi akadomika Hrena in nekega Wallanda. Podana je ovadba. — Ve^* ali manj težko so bili ranjoni tudi gostje iz Trbovelj, Hrastnika, Brežic in KrSkega: Vid- mar (Brežice), Radonovič (Krško), Sorčan (Hrastnik), Pišek (Hrastnik), Moll (Trbovlje) itd. Nemški junaki so napadli tudi oko- liško slovensko ljudsko šolo. Ko so pa zagledali bajonete, so šli kakor zajci. — Napadli so tudi hišo dr. Serneca. Bilo jih je nad 30. Pa 2 kme- ta in eden mož od stražne družbe so jih napodili! — Heil deutsche Ritter- lichkeit! — Pobili pa so na sloven- skih hišah, kar so mogli: na Narod- nem domu šipe pri Kolencu, VaniCu, na trafiki, na Zvezni tiskarni, napi- se trgovca Stermeckega, Picka, Ma- tiča, Zvezne trgovine, banke Slavije, pri Majdiču, pri dr. Schwabu itd., hotel Terschek, pii šolskih sestrah, pri klerikalni posojilnici itd. Povsod so prišli orožniki šele, ko so divjaki opravili svojo delo. — V ponedeljek na vse zgodaj pa so si prišli ogledo- vat posledice svojega tolovajskega junaštva! Prihod žaičanov. Okoli 7. ure je pi'islo iz Žalca okoli 50 ljudi peš v Celje h koncertu. Vedeli so namreč, L& ctaste neUaj prgišč Henka » kotel, Vam je pranje zelo olajšano. V vodi se nahaiajoce apno se na ta nai\n unlči In pen.jenje mila ali pralnega «r«ditva postane dost I ]ac]e. da Nemci na kolodvoru vsakogar na- padejo in so mislili, da bodo od dru- ge strani lahko mirno prišli v Na- rodni dom. Pa so se motili. Baš ob tem času so hoteli nemški tolovaji napasti Narodni dom in jih je bilo seveda vse polno tudi pri mitnici. Napadli so Žalčane z najbolj prostaš- kinii psovkami in jih niso pustili noter. Mitničar sam je seveda moral pokazati svojo »tajč« sreo in je vpil: »Verfluchte Schweine, seids gekom- men herein raufen« (»Proklete svi- nje, ste prišle sem noter se preto- pat.«). — Končno so si ŽalČani s svo- jim odločnim nastopom priborili vliod! Nemškonacijonaini tatovi so od- nesli tudi pri krojaču Hočevarju ta- blo Volkove kemične pralnice. Je morda tudi v tatinskem muzeju v turnhali?? Peka pihia (firma Regula) in Ach- leitnerja, katerih sinovi so bili seve- da tudi med razgrajači, si bomo pri- hod njiö ogledali. Razloček med Ljnbljano in Celjem. V Ljubljani dež. vlada župana niti obvestila ni, da pošlje nad meščan- stvo orožništvo in vojake. V Celju se SILVIJ HRUST: Moje dogodivščine 39. Grdi furovž Kadar furovža čas prihaja, pridna mati zgodaj vstaja. Treba jo, da vse pripravi, preden svinja se zadavi. Ka.se treba je natreti, sladke smeta- ne nagreti, jedrc. orehovih namleti, hudega hrena. nakopati, prej purana našopati, moke iz mlina so princsti, šarklje prav do dobra zgnesti, Bogcu v kotu venec splesti, oprati prte in brisače ter predpasnike, otirače, vi- lice, nože, žlice snažiti in še kavo dovolj napražiti, še začimbe oskrbo- ti, sto skrbi na vesti imeti. Troba jo ljudi povabiti, a nikogar nikar pozabiti. No, in ko že vsi sede, paziti, da vsi dob6 prav prijeten, vSe- čen j>nv in pa dobroga vina v dar. Kupic© se napolnijo in zdravifike zaorijo. In mladina srborita, napo- jena, do vrha sita sredi hiSe umot- nije svbjo- kaže in norije, zbijo mar- sikatero šalo, da pri starih žanje hva- lo. Stari pipico zapalijo, za pečjo se- de ne žalijo z zlimi mai-njami paö nikogat, samo da je mir, za Bopa! Snažijo si zobo v ustih, nose brišejo, v Coljustih z vilicami žokajo, pljunke v kote pokajo. In pri tem so jo zgodilo, da je neko motovilo zastrupilo svojo kri, le po- slušajte me vsi! Z vilicami zobe je trebil, da otrebka bi se iznebil, pa pripehnil se je hudö, joj, kaj zdaj iz toga bo! V glavo je močno otekal, v bole- Činah grozno vokal, sicor bister, mlad čovljar, trem otrokom gospo- dar. Strali domov ga žene h koči, vso zaman, ni zanj pomoči! Mrzel pot mu s čela, teče, končno: »Po gospo- da!« rece. »Pri. učitelju zdravilo bi se morda le dobilo!« Spal som, zunaj zima, mraz, me zbudi pod oknom glas: »Hoj, za bož- jo voljo, odprite, in k čevljarju po- hitite, pveden revež nam umre, sko- ro ne diha vcč, gorje!« Urno sežem tja v omaro, da bi re- §il ubogo paro. Vate dam, karbola, ilo z jesihom in naročilo, naj to po- lože na niesto, kjer se ranil jo zlo- Cesto. In tako so naredili. Štirjo dnevilo minili, pa cevljar že sam primaha k meni, reSen smrti, stralia: »Oj, preljubi moj gospod, hvalo pel vam born povsod, sprejmite poln ce- kar tale v znak velike moje hvale. Oe pomoči bi ne bilo, bi rae bilo za- dušilo. Mnogo bilo je trpljenja, sko- ro smrt je že življenja mojega pre- strigla. nit. Grdi furovž, hodi v . . . !« 40. Še kaj iz mladosti V Mariboru smo štirjo študentjo stanovali pri mladi vdovi, ki poseb- nih dohodkov ni imela, paö pa hčer- ko edinko. Njen mož je vodil v tu- jini neki obrat. Nekoč je bajo izumii neko važno in koristno reč, p,a mu je patent prevzel neki prefriganec. To jo moža trio tako zelo, da je zbo- lol in umrl za jetiko. Tako smo študenti vzdrževali ubo- go vdovo s hčerko, imeli smo red, snago in mir, prijatelji smo si bili, vsi pod petnajstim letom starosti. Neko čsem se dal nekaj dni poCit- nic zaposliti v noki pisarni, da sem prislužil nekaj denarja. Zanj sem si kupil revolver z munieijo, kar mi je bilo v veliko veselje. Kmalu nato, ob poznem jesenskem večeru, sem snažil revolver po ve- čerji pri mizi pod lučjo. Poleg men© sta sedela tovariša in opazovala mo- je dolo. Cetrti izmed nas pa je bil za nekaj hipov slučajno odsoten. Na svojo srečo in mojo! Kajti nenadoma s© sproži samo- kres, močan strel jekno, vsi vztrepe- Cemo. TovariS krikne: »Zdi se mi, da sem zadet!« Gospa vsa zbogana prihiti. In vi- diiuo. Krogla jo udarila pred me v mizo, pa se je odbila in skočila v za- pečje. Co bi bil četrti z nami pri mi- zi, prav vanj bi bila šinila krogla in jaz bi bil imel na vesti njegovo smrt. K sreči se vest o tej dogodivščini ni raznesla po mestu, niti profesor M. ni doznal zanjo. Ta gospod je bil sicer Slovenec po rodu, vse kaj dru- gega pa po duhu in mene ni maral. Nekoč me jo tako slabo ocenil, da mi je spačil vse spričcvalo. Bil som že v službi, ko ga nekoč srečam v Mariboru. Naprav.il sem prav prijazen obraz, kakor da sem mu že davno vso odpustil. Pa sva go- vorila sem in tja, kako se mi godi. Tudi o srnjakih sem mu pripovedo- val, ki jih streljam po svetu. On pa, velik ljubitelj divjadi jo bil, me naprosi, naj mu pošljem srnjaka, misleč seveda, da mu bo poklonjen, saj sam jo bil hud stiskač. Meni pa je bila clana dobrodošla prilika, da se osvotim. Srnjaka ustrelim, zaračunam ga prav drago in ga pošljem v Maribor po poštnem povzctju! Poznoje sein dognal, da jo bil prav ogorcon — bivši moj profesor, ko je prejel poštno spremnico. Posvetoval s© je tu in tarn, toda pomoči ni bilo, saj jo bil srnjak naroCen. Ce bi ga odklonil, bi se osmradil. Vsak pro- ces bi bil zanj izgubljen. In je kiel žival in mene, ko je plaCeval, in tedaj je prav gotovo obžaloval, da je kdaj tvegal zamero pri meni. Stran 2. »Nova Doba« 15. IX. 1933. Štev. 75. niti ganiti niso upali pred mogoč- nostjo župana Jabornegga. Ko se je z večernim vlakom pripeljalo več na- ših gostov, jih Jaborncgg ni spustil skozi vojaški kordon v Narodni dom, ko se ga je pozneje opozorilo, da gla- var smatra to za neumestno, je de- jal ošabno: »In če baron Müller sto- krat reče, jaz vas vendar ne spustim notri.« Važna sreska konferenca JNS v Celju Poročala bosta minister g. dr Kra mer in narodni poslanec g. Prekoršek V soboto 10. t. m. ob 14. bo v mali dvorani »Cslj^kga donia« v Celju sreska konferenca Jugoslovenske na- cionalne stranke, na kateri bosta po- ročala generalni sekreter JNS gosp. minister dr. Albert Kramer in na- rodni poslanec g. Ivan Prekor- šok. Glede na važni dnevni red, ki se tiče zlasti občinskih volitev, pa tudi drugih političnih in gospodarskih vprašanj, naj se udeležijo te konfe- rence vsi delegati občinskih organ i- zacij, to je: vsi predsedniki, podpred- scilniki in tajniki ter poleg njh še iz- voljeni delegati, nadalje pa tudi vsi župani in vsi člani sreskega odbora. Tudi je želcti, da pridejo na to kon- ferenco, ki je posebno pomembna glede na bodoče občinske volitve, po- leg navedenih zastopnikov vsi občin- ski odborniki dosedanjih občin v sre- zu in tudi drugi člani organizacij, ki se udejstvujejo aktivno v javtiem delu. Za predsednike, podpredsednike, tajnike in izvoljene delegate je ude- ležba obvezna. Prijateljem celjskega gledališča pred otvoritvijo nove sezone Pogajanja z upravo Narodnega gle- dališča v Ljubljani glede uvedbe stalnih gostovanj ljubljanske drame v Mestnem gledališču v Celju v se- zoni 1933/34 bodo še ta teden defini- tivno zaključena. Tudi domači an- sambl — igralsko priznano članstvo našega društva — je izvršil že vse predpriprave in zasnoval obširen de- lovni program, tako da bomo mogli že v prihodnjih dneli objaviti točen, umetniško dovršen repertoar in iz- vesti napovedani gledališki abonma. Abonma bo obsegal 12—14 pred- stav, 8 gostovanj in 4—6 domačih uprizoritev. Pri izbiri repertoarja smo. upošte- vali predvsem zahtevo in okus cer.j. gledališke publike. Repertoar bo se- stavljen tako, da bo priäel vsak na svoj račun. Vseboval bo predvidoma 7 dram — najboljših del iz ljubljan- skega repertoarja — 3 do 5 komeclij odnosno veseloiger —, za deco pa bo- mo naštudirali 2 izvirni otroški igri- ci. Kot zaključno predstavo sezone bo uprizorila ljubljanska drama na pro- stem pred župno cerkvijo »Sleherni- ka«. Prijateljem gledališča, zlasti iz okolice, svetujemo, da si zaradi moc- nega zanimanja in živahnega po- vpraševanja rezervirajo prostore za abonma že v naprej pri našem clru- štvenem blagajniku g. Hubertu v knjigarni K. GoriČarja vdove, Celje, Kralja Petra eesta. Dramatično drnštvo v Celju. DOMACE VESTI d Letalska katastrofa v Ljubljani- V torek 12, t. m. zjutraj ob 6.20 jo stavtalo trimotorno letalo »Farman«, last Aeroputa, na ljubljanskem leta- ligču za polet na Sušak, Pilotiral je Viktor Nikitin, mehanik je bil Spiro Trkulja, v letalu pa je bilo šest pot- nikov in to borznl senzal Anton Lix- šin, učiteljica Ivanka Pillerjeva-, teh- nik Vladimir Štrekelj in graščak I,van Rosier, vsi iz Ljubljane, lesni trgovec in industrijec Ivan Žuraj iz Slov. Bistrice in trgovec Georg König iz Nürnberga. Dobro minuto po star- tu se je letalo že vračalo. V gosti me- gli je očividno pilot izgubil orienta- cijo. Letalo je zadelo pri umobolnici na Studencu v drevesa, nato pa je treščilo na zid umobolnice Sn se po- polnoma razbilo ter razdejalo zid v dolžini 15 m. Vse osebe v letalu «o bile na mestu mrtve. Strašna nesreča je Izzvala povsod globoko sočustvo- vanje, vendar pa ne sme postati ovi- ra napredku naše mlade, vztrajne in požrtvovalno civilne avijacije. Brez žrtev ni napredka in uspehov. d Občinske volitve v dravski bano- vlni bodo v nedeljo 15. oktobra. Vo- litve bodo v vseh občinah, izvzeta pa so avtonomna mesta Ljubljana, Ma- ribor, Celje in Ptuj, za katera bo iz- šel poseben zakon. d Notar Franc Tavzes f. V ponede- ljek 11. t. m. zjutraj je podlegel mož- ganski kapi notar g. Franc Tavzes v Kranju v starosti 53 let. Pokojnik jo bil Idrijčan, sin rudarja. Po pravnih Študijah jo shižil najprej kot notar- ski kandidat v Idriji, med vojno pa je bil nekaj casa notarski substitut v Litiji in Trebnjem. Nato je moral na fronto. Po prevratu se je vrnil v Idrijo, kmalu pa so ga Italijani are- tirali in odpremili v Sardinijo, kjer je trpel "ad pol leta v konfinaciji. Jeseni 1919 je postal notar v Gornjem Logatcu, kjer je ostal 13 let. V jese- ni 1932. se je preselil v Kranj. Pokoj- nik je bil izredno agilen in zaslužen narodni in kulturni delavec. V Kra- nju je bil marljiv Clan Jugoslovon- ske nacionalne stranke, predsednik Narodne odbrane, odbornik Naroclne citalnico in clan občinskcga sveta. V torek popoldne je bil ob ogromni ude- ležbi položenv Kranju k veCnemu po- Citku. Plemenitemu pokojniku bodi ohranjen casten spomin, preostalim naše iskreno sožalje! d Važne železniške refornie. Naša železniška uprava namerava s 1. ma- jem 1934. pospešiti brzino potniških in brzih vlakov ter s tern čim bolj skrajšati cas potovanja. Uvedla bo tudi weekend-karte po polovični ce- ni za vse proge z veljavnostjo od so- bote opoldne do ponedeljka opoldne. Že s 1. novembram se bo potniška tarifa na naših železnicah znižala. Tudi doplacilo za brzovlake ne bo znašalo več 100, marveč samo 40, 30 odnosno 20 odstotkov sorazmerno z dolžino proge. d Stares znamke pridejo zopet v promet. Prometni minister je odo- bril, naj se odstranjene franko znam- ke, izdanje iz leta 1926., s pretiskom imena »Jugoslavije« vnovič izroce v promet za taksiranje poštnih pošiljk. Te znamke so pretiskane s Crno bar- vo. Na gornjem delu je ime »Jugosla- vija« v cirilici, na spodnjem delu pa v latinici. Teh znamk je 12 vrst po 0.25, 0.50, 1, 2, 3, 5, 8, 10, 15 in 30 Din. d Dunctjska vremenska napoved za soboto 16. septembra-. Predarlsko, Tirol sko, Solnograško, Koroško in Štajersko: Jasno, zelo hladno, v eks- poniranih legah nočni mraz. Gornje Avstrijsko: Izpremenljiva, toda pola- gorna pojemajoča oblačnost, zelo hladno. Spodnje Avstrijsko in Gra- diščansko: Morda šo izpremenljivo in vetrovno vreme, nadaljno izbolj- äanje, zelo hladno. jzredno lahek izvenkartelski bencin Vam edinole nudi črpalka pred veietro. Ivan Raunikar, Celje Mož: »Ravnokar sem bil pri zdrav- niku za otroke in zopet sem mu pla- čal obrok.« — Žena: »Hvala Bogu, še dva obroka in otrok bo naš!« Josip Zabukošek 's CELJE, 15. septembra. Danes ob pol 1. ponoči je izdihnil svojo blago dušo g. Josip Zabukošek, krojaški mojster in hišni posestnik v Celju, Gledališka ulica 3. Pokojnik se je rodil 11. febr. 1851. v Šmartnem v Rožni dolini. Dočakal je visoko sta- rost 82 let ter je bil eden najstarej- ših eeljskih obrtnikov in meščanov. Krojaškega obrta se je izučil v Gri- žah. V pomočniški dobi je bil varcen in skromen, kar mu je omogoöilo, da se je že pred 54 leti osamosvojil in ustanovil lastno krojaško delavnico. Bil je vesten in pošten obrtnik in si je pridobil velik ugled pri svojih od- jemalcih. Poleg tega je bil prijeten družabnik in je imel mnogo prija- teljev. V vsej dolgi dobi obrtniškega udejstvovanja ni pozabil na stanov- ske koi'isti svojih tovarišev in je sode- loval v vseh obrtniških organizaci- jah, dokler mu visoka starost ni tega onemogočila. Bil je med ustanovite- lji Občeslovenskega obrtnega dništva v Celju, iz katerega je izšlo današnje Slovensko obrtnt» diTištvo. Dolga leta je bil odbornik Zadruge kroja.Cev in krojačic v Celju. Poleg udejstvova- nja v stanovskih organizacijah je po- kojnik deloval skoro v vseh nacio- nalnih društvih v Celju. V času, ko je pomenilo biti pripadnik slovenske narodnosti v Celju ogrožnje gospo- darske eksistence, je stal Zabukošek v prvih vrstah nacionalnih borcev; bil jo prepričan in trden Slovenec. Tudi svojo številno družino je vzga- jal v strogo nacionalnem duhu in vzgojil Sokolu agilne delavce. Nj. Vel. kralj ga je odlikoval za njegove ve- like zasluge z redom sv. Save V. stop- nje. Pokojniku ohranimo časten spo- min, preostalim naše iskreno sožalje! Celje in okolica c Izredni zbor 51«nstva krajevne organizacije Jugoslovenske nacional- ne stranke za Celje-okolico bo v po- nedeljek 18. t. m. ob 20. v gosti.lni g. Permozerja v Gaberju. Dnevni l'ed: priprava za občinske volitve. Zbor je velevažen in je udeležba dolžnost vsega članstva. c Spominsko sveganost ob 25-letni- ci dogodkov v septembra 1908 pri- redi Sokolsko dr.uštvo v Coljn v ne- deljo 24. t. m. v veliki dvorani Na- rodnega doma v Celju s pričetkom ob pol 11. dopoldne. Na sporedu so govori, petje Celjskega pevskega dru- štva in deklamacije. Vstopnine ni. Kličemo vso našo narodno javnost mesta in okolice, da z največjo ude- ležbo manifes.tira svojo nacionalno zavest. Ob spominu na prestano gor- je našega naroda v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani pokažimo, da ce- nimo svojo narodno svobodo, na ka- tere braniku hočemo stati proti vsa- komur. c Okoliški občinski svet bo imel dancs, v petek ob 18. rcdno sejo v obCinski posvetovalnici na Bregu z naslednjim dnevnim redom: Volitev reklamacijske komisije in volilnih odborov za občinske volitve, poročilo računskih preglednikov in poročila odsekov. c Važno javno predavanje. Krajev- ni odbor za obrambo pred napadi iz zraka za Celje in okolico priredi v nedeljo 17. t. m. ob pol 11. dopoldne na Dečkovem trgu v Celju drugo jav- no predavanje o nevarnostih, ki v vojni pretijo civilnemu prcbivalstvu in njegovemu imetju od sovražnih avijonskih napadov, ter o načinu obrambe pred temi napadi. Predaval bo poročnik g. Franjo Toš. Predava- nje je važno kot priprava za nočno vajo vojaške in civilne obrambe prod sovražnimi napadi, ki bo v torek 26. t. m. od 22. do 24. za Celje in okoli- co. c Proračun mestne občine celjske in njenih podjetij za upravno leto 1934. Mestno načelstvo v Celju raz- glaša: Na podlagi § 52. zakona z dne 21. I. 1867, dež. zak. St. 7 se objavlja, da so od mestnega načelstva celjske- ! ga izdelani proračuni mestne občine : celjske in njenih podjetij za upravno leto 1934. razpoloženi občanom na vpogled med navadnimi uradnimi urami pri tukajšnjem računovodstvu 15 dni in sicer od 16. do vključno 30. septembra. V tern času se lahko vla- gajo pri mestn. načelstvu morebit- ni pomisleki in morebitne pritožbe proti proračunu. c Meščan. sole v Celju. V drž. deš- ko meščansko šolo se je letos vpisa- lo 309 učencev (lani 249), na dekliško 275 učenk (lani 234) in zasebno solo šolskih sester 175 (lani 161). Skupno poseca meščanske žole v Celju 759 učencev in učenk, torej 115 vec nego v minulem Šolskein letu. V obeh dr- žavnih meščanskih šolah se zelo ob- Cuti pomanjkanjo šolskih prostorov. Deška sola je moral a otvoriti dve no- vi vzporednici in isto tudi dekliška. Zaradi tega je učiteljstvo preobreme- njeno, a učne ure so se morale re- ducirati. Primanjkuje skupno osem učnih moči. Upajmo, da bo žolska oblast storila svojo dolžnost in kma- lu namestila potrebno učiteljstvo. c V prvi osnovni razred mestne deškc narodne sole v Celju se je le- tos vpisalo 52 deCkov. c Iz železniške službe. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na pred log promet- nega ministrstva postavljen za po- verjenika prometno - komercialnega oddelka v 6. skupini gosp. Rudolf Jakhel, poVerjenük iste skupine in Sef postaje Celje, za višjega kontro- lorja postaje Celje v 6. skupini pa g. Janko Vranjek, višji kontrolor pro- metno-komercialnega oddelka. c Slovensko obrtno društvo v C»- lju poziva vse svojo Clane, da se ude- ležijo pogi'eba pokojnega g. Josipa Zabukoška, krojaškega mojstra in posestnika v Celju. Pogreb bo v ne- deljo 17. t. m. ob pol 17. iz hiše ža- losti, Gledališka ulica 3, na okoliško pokopališče. Zaslužnemu pokojniku ohranimo blag spomin, njegovi rod- bini pa izrekamo najglobokejše so- žalje. c Francoski krožek v Celju bo imel svoj redni letni obCni zbor z običaj- nim sporedom v petek 22. t. m. ob 17.30 v krožkovem lokalu v Narod- nem domu. Za slučaj nesklopCnosti se vrši pol ure pozneje, ob 1^., drugi občni zbor istotam z istim sporedom, ki bo skiepčen pri vsakem Stevilu udeležencev. Ker se bo na obCnern zboru sklepalo tudi o delovanju dru- štva v bodočom poslovnem letu, pro- si odbor za številno udeložbo. c Celjska rekorderja Franc Verg- les in Franc Puhlin, slikarska po- močnika pri Grudniku v Celju, ki sta se odpravila 3. t. m. na slikarskih lestvah iz Celja v Beograd, sta nam včeraj pisala, da bosta prispela v so- boto 16. t. m. dopoldne v Zagreb. Pre- hodila sta torej že precejšen kos te- žavne poti. c Nemški učni tečaj. v smislu skle- pa obCnega zbora z dne 11. maja t. 1. priredi Trgovsko društvo v Celju nemški uCni. tečaj za vse trgovske sotrudnike v šolskem letu 1933/34, če se zanj priglasi zadostno število ude- ležencev. Udeležbo je treba prijaviti do ponedeljka 25. t. m. v društveni pisarni v Razlagovi ulici št. 8, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila. c Izlet n» Plitvičk» jezera in Cri- kvenico j)riredi mestni avtobus celj- ski v dneh 16., 17. in 18. septembra. Informacije daje pisarna avtobusne- ga podjetja v Celju na magistratu. c L^stnikoni bicikljev bo izdajalo predstojništvo mestne policije v Ce- lju evidenčne tablice in prometne knjižice za one, ki so kolesa prija- vili in i)lacali leto takso, 18., 19. in 20. t. m. od 8. do 12. v sobi st, 36. proti placilu 5 Din za komad. Zacas- na potrdila davčne uprave ali pro- metno knjižico je treba prinesti s scboj. Po 20. septembru bodo lastni- ki bicikljev brez prometnih knjižic in evidencnih tablic občutno kazno- vani. c Vsi lastniki konj, voz in bicikljev v občini Celje-okolica, ki so pripe- Ijali svoja vozila letos k vojaškemu pregledu na Glazijo, naj dvignejo ta- koj med uradnimi urami dopoldne svoje stočne vojaške liste v občin- skem uradu na Bregu. c Davščina na šmarnične trse. Žu- panstvo obCino Celje-okolica razgla- ša: V smislu §§ 74.-77. pravilnika Štev. 75. »Nova Doba« 15. IX. 1933. Stran S. o banov. davščina dravske banoVine z dne 9. III. 1933 (Sl. %. št. 185/27 — ex 1933) se pozivajo vsi posestniki, ki imajo v svojih vinogradih ali na dru- gih zemljiščih v obmoCju občine Ce- Ije-okolica zasajeno šmarnico, da pri- javijo najpozneje do 20. septembra občinskemu uradu na Bregu število amarničnih trsov in plačajo predpi- sano banovinsko davščino, ki znaša po 15 par na vsak trs šmarnice. Onim, ki ne bi hoteli podati prijave, se bo odmcrila davščina na podlagi uradnih poizvedb z 10-odstotnim pri- bitkom in se bo izterjala z zamudni- mi obrestmi na stroške posamezni- ka. c Zimski delovni čas v ekspozituri OUZD v Celju. Vsled oclloka OUZD v Ljubljani /> dne C. sept. 1933, opr. št. 307/8-1930,145. je za ekspozituro OUZD v Celju od 15. septembra dalje odrejen zimski delovni čas in sicev: 1. Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uraduje redno od 8. do 14., popol- dan pa ima samo eden nameščenec dežurno službo od 16. do 17. 2. Ob torkih in1 četrtkih se uraduje redno od. 8. do 14. in od 16. do 18. 3. Ob so- footah se uraduje od 8. do 12., popol- dan pa ima samo eden nameščenec dežurno službo od 12. do 13. in od 16. do 17. 4. V ambulatoriju OUZD v Celju ima (poleg rednih ordinacij- skih ur od 9. do 12.45) bolniCarka red- no vsak dan, razen ob sobotah, tudi dežurno službo in sicer: od 8. do 9. in od 15. do 17., ob sobotah pa samo od 8. do 9. 5. Ob nedeljah in prazni- fcih delo počiva, a za nujne slučaje ima samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do 11. Za sprejernanjo strank je odrejen čas od 8. do 13., ostali čas pa za interno uradovanjc. c Delovni trg. Pri ekspozituri jav- ne borze dela v Celju se jo od 1. do l'Ol t. m. na novo prijavilo 78 brezpo- selnih (56 moSkih in 22 žensk), po- sredovanj pa je bilo 43 (za 18 moš- kih in 25 žensk). Dne 10. t. m. je osta.- !o v evidenci 286 brezposelnih (270 moških in in 16 žensk) napram 252 (233 nioSkim in 19 ženskani) dne 31. awgusta. Dolo dobijo: 5 tkalcev, 2 kaamosoka, 2 hlapca, 1 kolar, 1 čev- ljar, 2 služkinji, 1 kmecka dokla, 1 pletilka, 1 natakarica, 1' varuhinja ter 2 privatni in 1 hotel ska sobarica. c Aretacija. Na podlagi tirali.ce je celjska policija v petek 15. t. m. are- tirala 42-letnega zavarovalnega agen- ta Franca J. z Vrhpolja pri Kamniku, ker je letos poleti poneveril pri ban- ki »Slaviji« v Ljubljani 7.000 Din go- tovine in moško kolo znamke »Puch«. ^ožaka so izročili okrožnemu sodiš- c Izgube in najdbe. Due 11. t. m. J6 bil v mestu izgubljen 3.500 Din vreden objektiv fotografskega apara- t'a znamke Voigtlander št. 223.644, 12. t- m. dopoldne je bil v mestu izgub- Ijen okrog 150 Din vreden zlat okro- gel obesek s tremi svetlordečimi kamni, 13. t. m. med 20. :in 23. pa je bil od Sokolskega doma v Gaberju do Celja izgubljen okrog 1.300 Din vreden zlat moški prstan z monogra- mom J. K. Dne 12. t. m. sta bila na pošti v Celju najdena dva zavitka, v katerih je bilo 1 m svile in klobcic «ukanea. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 16. t. m. do vštetega petka 22. t. m. lekarna »Pri križu« na Kral j a Petra cesti. c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Gasilno službo ima od nedeljo 17. t. m. do vštete sobote 23. t. m. II. vod pod poveljstvom g. J. PristoSka, 1'eševalno službo pa IV. skupina. In- *pekcijsko službo ima v septembru načelnik g. I. Jellenz. c Vsakovrsten papir In plsarniške potrebščine dobite na drobno in de- belo pri K. Goričar vdv., knjigarna in veletrgovina papirja, Celje, Kralja •Petra cesta 7. Dve opremljeni sobi *jedni, solnčni, v centra mesta se poceni od- °ata. S hrano ali brez. Poizve se v upravi lista. Mantaf^ktu^no blago se kupuje, vklju.» najboljši kakovosti, po izredno nizki ceni pri tv. Anton Brumec, Celje, Kr. Petra c. 13 Sport SK Celje : SK Olimp 3:1(1:1) V nedeljo JO. t. m. dopoldne je od- igral SK Celje na Glaziji prijateljsko nogometno tekmo s SK Olimpom iz Gaberja in jo po lahni premoči od- ločil z rezultatom 3 : 1 v svojo konnt. Oba nasprotnika sta si bila po svo- jem znanju in neznanju precej ena- kovredna. DoCim je igral SK Olimp 7. voljo in požrtvovalnostjo, pri SK Celju še tega ni bilo. Igra je bila na zelo nizki stopnji. Tako slabe igre bodo pokvarile še ono zanimanje sportnega občinstva, ki ga ima do- i slej. Brez skupne igre in s pi dim teh- ničnim znanjem sta moStvi prega- njali okroglo usnje s polja na polje. Igra SK Celja postaja vedno slabSa, Da ni pravilnih treningov, ce so sploh, se kaže vse očitneje. Nekoliko morda opraviCuje slabo igro odsot- nost treh igralcev, vendar pa tako velike razlike v igri tudi ne bi smelo biti. Je pač treba moštvu SK Celja moCne ^roke, ki bo znala uvesfti v moštvo oni sportni zanos in ljubezen do kluba, ki sta nujno potrebna za njegov napredek. Tekmo, ki je privabila okrog 200 gledalcev, je sodil dobro g. Ochs. SK Ilirija: SK Atlet'k 8:1 (6:0) Popoldne je bila gost Atletikov ljubljanska Ilirija, ki je odigrala z njimi prijateljsko nogometno tekmo na igriScu pri »Skalni kleti« pred 400 gledalci. Na praznik SK Jugoslavia, vceraj SK Atletik sta bila kluba, ki jima je tuji nasprotnik natresel v mrežo lepo, vendar pa za celjski sport nerazveseljivo število golov. Da je Celje v nogometnem oziru na zelo nizki stopnji, kažejo zaporedni pora- zi. Bomo videli, kako se bo odreza.l v podsavezni, ligi SK Celje. SK Ilirija je s svojo igro prega- zila nasprotnika, vendar pa je pred- vedla za oko manj ugfijajočo igi'o nego na praznik ISSK Maribor. Po- večini visoka iprra jo bila od č.asa do časa zolo enostranska, popolnoma v rokah gostov, ki. so predvedli hitro in koristno igro. Izboren je bil njihov vratai*. Gostje so igrali pretežno po desni .strani., dočim leva siren s Pfei ferjcm na krilu ni našl;\ -'.adostnega stika z ostalimi. Moštvo SK Ilirije je napravilo v celoti zelo dober vtis in škoda bi bilo, da bi prvorazredno moštvo, ki je vsekakor boljše od vscth drugorazrednih klubov, zapravljalo svoje sile med slabšimi v drugem razi*edu. Atletiki so igrali zelo podrejeno ulogo. Od časa do časa so se sicer otresli nasprotnikovih klešč in pro- drli do vrat, a smola jim ni dala do- seči boljšega razmerja in še častni gol je padel iz 11-metrovke. Nekaj smiselnih kombinacijskih potez je nasprotna obramba še o pravem času zatrla, tehnično in v igri z glavo pa jih je nasprotnik daleko prekašal. Goli so padli za SK Ilirijo v 7., 13., 25., 27., 30. in 44. minuti prvega ter v 7. in 21. minuti drugega polčasa, za Atletike pa v 13. minuti drugega polčasa. Kot'L 5 : 2 za Atletike. Tekmo jc sodil g. Oberlindner iz Laškega zadovoljivo. K. D, t ISSK Maribor : SK Atletik. V ne- doljo 17. t. m. ob 10.30 se bo pričela na igrišču pri Skalni kleti prijatelj- ska nogometna tekma med obema kluboma. Tekma bo za vsakogar prav zanimiva. t SK Jugoslavia : SK Šoštanj. V nedeljo 17. t. m. bo v Celju otvorjeno jesensko tekmovanje za prvenstvo celjskopa nogometnega okrožja. Kot prvi par bosta igral a ob 16. pri Skal- ni kleti prvenstveno tekmo SK Jugo- slavija in SK Šoštanj. t Medklubski odbor LNP v Celju. (Službeno.) Za jesensko prvenstveno sezono so bili te dni izžrebani pa- ri in provizorično določeni datumi. V primeru, da ostane SK Celje v pod- savezni ligi, so bodo nekateri termi- ni spremenili, ker so v tern slučaju določene tri tekme podsavezne lige za Celje. Co pa izpade, bodo pari za. SK Celje izžrebani naknadno in bo razpored tekem na novo določen. Pr- j vo imenovani klubi volijo igrišča in i imajo režijo. Vrstni red prvenstenih ! tekem je naslednji: 17. septembra SK Šoštanj : SK Jugoslavia, 24. septem- bra SK Atletik : SK Olimp, 1. oktobra SK Šoštanj : SK Laško, 8. oktobra SK ftoStanj : SK Atletik, 15. oktobra SK Olimp : SK Šoštanj, 22. oktobra SK Jugoslavia : SK Laško, 29. okto- bra SK Atletik : SK .Laško, 5. novem- bra SK Olimp : SK Jugoslavia, 12. novombra SK Olimp : SK Laško, 19. I novembra SK Atletik : SK Jugosla- vija. t Odbor za delegiranje sodnikov pri MO Celje. .(Službeno.) Za nedeljo 17. t. m. se delegira k tekmi ISSK Ma- ribor : SK Atletik ob pol 11. dop. v Celju s. s. g. Oberlintner. K prven- stveni tekmi SK Šoštanj : SK Jugo- slavija ob 16. v Celju tudi g. Oberlint- ner. t MO Celje. Prvoimenovani klubi morajo pravocasno skrbeti za vstopni- ce. Klubi iz Celja morajo za vsako prvenstveno tekmo določiti po tri starejše, energične reditelje in po enega stranskega sodnika. t Avtobusni izlet iz Celja v Novo mesto. Ob priliki kvalifikacijske no- gometne tekme v Novem mestu med SK Celjem in novomežkim SK Ela- nom bo vozil v nedeljo 17. t. m. ob pol 9. dopoldne iz Celja v Novo me- sto poseben avtobus. Cena za osebo za tja in nazaj 50 Din. Interesenti naj se prijavijo pri g. T. Kopušarju, tv. Fišer in drug, Celje, Kralja Petra cesta. t Poverjeništvo sekcije zbora nogo- metnih sodnikov v Celju sklicuje ob- vezen sestanek vseh saveznih sodni- kov in sodniških kandidatov. Sesta- nek bo v ponedeljek Id-, t. m. ob 20. v hotelu »I-iubortusu«. Sokolstvo x Klic k sokolski telov^dbi. V po- tt edel jek 18. t. m. priCno vsi. oddelki Sokolskega clruštva v Celju z redno telovadbo Vabljeni so vsi doslej to- lovadoči in vsi, ki nanovo pričenjajo s telovadbo, da se javijo takoj v pri- '^etku po oddelkih. Zlasti je vabljenn mladina, da si v Sokolu vzgaja telo in duha, ker le v zdravi harmoniji obeh je dobra bodočnost posamezni- ka in naroda v celoti. Sokolsko dru- 5tvo bo nudilo z idealizmom svojih vodrikov ter velikimi gmotnimi žrt- vami svojim pripadnikom mnogo. V dosedanjih uspehih društva in nje- govi neomajni volji k napredku je poroStvo za lepo nadaljnje delo. Ure telovadbo so naslednje: V mestni telovadnici: člani v torek in petek od 8.—10., članice v ponedel jek in če- trtek od pol 8.-9., moSki naraščaj 15—18 let v sredo in soboto od 6. do pol 8. vadi br. Prelog, ženski naraščaj v torek in petek od 6.-7. vadi s. Križ- maniCeva, moSki naraščaj 14—15 let v sredo in soboto od 4.—5. vadi br. Veble (ne več v Gaberju), moško de- co do 8. leta v sredo in soboto od 2.—3. vadi s. Milka Lojkova, moško deco 8—11 let v ponedeljek in četr- tek od 3.—4. vadi br. Zdravko Kovač, moško deco 11—14 let v ponedeljek in četrtek od 2.-3. vadi br. Baša, žensko deco 6—10 let v torek in po- tek od 3.—4. :in žensko deco 10—14 let v torek in petek od 4.—5. vadi s. Debelakova, starejSi člani v ponede- ljek in Cetrtek od 6. do pol 8. (ne vec v Gaberju). — V gabrski telovad- nici: Clani v ponedeljek in Cetrtek od 8.—10., moški naraSčaj v sredo in so- boto od 8. do pol 10., ženski narašcaj v torek in petek od pol 7. do pol 8. vadi s. štepiharjeva, moško deco 8 do 11 let v torek :in petek od 3.-4. vadi br. PogaCnik, moško deco 11 do 14 let v torek in petek od 2.—3. vadi br. Jerše, žensko deco v sredo in so- boto od 3.—4. vadi s. Podržajeva, — Oddelko brez označbe vodnikov va- dita naCelnik br. Poljšak in načelni- ca s. Grudnova. Proda »e poceni: ncrabljcn brzopl^ini stroj ,Mc" ko^d11 za nogavice in jumperje in čevlja«-8ki st^oj (c»liode»c?) skoro nov. Vprašn sc: Zavodna 14 pri Celju. x Sofcoli v Lokol Mlada Sokolska četa v Loki pri Zidanem mostu prl- redi v nedeljo 17. t. m. svoj prvi na- stop. Bratje in sestre iz Celja so vab- ljeni, da se udeleže te prireditve. Od- idemo iz Celja z vlakom ob 11. do Zidanega mosta, kjer nas pričakuje avtobus. Gospodarstvo XVI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo ŽALEC, 15. septembra, Pri mirnejšem nakupovanju je ž© polovica letošnjega pridelka prešla v druge roke. Danes se plačuje 70 do 75 Din in črez za 1 kg hmelja. Društveni odbor. Kino Kino Union. Petek 15. septembra: »Ljubezen — diktator« (»13 pri mi- zi«). Izvrstna zvočna komedija. V glavnih ulogah Renata Müller, Georg Alexander in Oton Wallburg. Dve zvočni predigri. — Sobota 16., nede- lja 17. in ponedeljek 18. septembra: »Carigina podveza«. Sijajna zvoCna opereta. V glavnih ulogali Lilian Harvey, Conrad Veidt, Mady Chri- stians, Friedel Schuster in Heinz1 Rühmann. Glasba: Friderik Hollan- der. Dve zvocni predigri. V nedeljo- 17. t. m. ob pol 11. dopoldne bo ma* tine j a — predstava za otroke. V ne»- del jo ob 16.15 in 18.30 bosta nastopi- la znani telepat Tarakan in njegov medij Fara z naslednj.im sporedom: magija, telepatija, mnemotehnika in transformacije. Mali Joško prihiti k materi in se piltozi nad kuharico: »Mama, Ančka mi je zopet dala zaušnico. Toda jaz sem se ji maščeval — pljunil sem po* šteno na torto!« MEINL Tvrdka JULIO lulio Neinl potfr. Celje priredi v petek 15. in v soboto 16. t. m. svcčano poskusno kuhanje zna- nega redilnegarposebno za otroke in rekonvalescente priporočljivega Maltin Cacaoa na katero Vas najvljudneje vabimo MALTIN Julio Meinl CACAO „Gumiklinika44 amerikanska vulkanizacija Celjp, Ljubljanska ce*ta 10 se vljudno priporoča vsem cenj. gg. lastni- korn avtomobilov, mehanikom, avtovoza- čem in vsem, ki imajo gumi popravila. Za vestno in strokovno izvrSitev se jamči. — Cene zmerne. — Za obilo naročil naproša ^ud. Jezernik Lepa opreml ena soba solnčna, na ulico, s posebnim vhodom, se poceni odda. Naslov v upravi lista. Lepo stanovanje v sredini mesta, na ulico, 4 sobe, kuhinja in pritikline, se odda s 1. oktobrom. Na^lov v upravi lista. Prodam po ugodni ceni g^amofon s 30 ploščami in iivslni stroj popolnoma nov znamke »Westa«. Vpra- Sati Celje, Dečkov trg 6. Stran 4. »Nova Doba« 15. IX. 1933. Štev. 75. Fran jo Dolžan kleparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgora] nawedene stroke spadajoia dela in popravila — Cene zmerne — Postrežba toEna in solidno C e I j e Za k re si j a Telefon 245 Šolske knjlge In ostale potrebSčlne za Solo kupite najugodneje v hnjfgarnl In trgovlnt s papirjem K. Goričar vdv., Celje Na debelo ! Kralja Petra c. 7 Na drobno LEO INKRET INSTALACIJSKO PODJETJE CELJE, DEČKOV TRG 2 Prevzema vsa instalacijska dela, vodovode hiSne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne naprave (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjavc za hise, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvrSba — Točna postiežba — Zmerne cene — Zahtevajte ponudbe Vinho Hutouec, obi. fconcBs.niBstni tesersM mojstBP na Laui MMi Pplin izvršujc vsakovrstna tesarska dela, moderne stavbe, ostrešja za |JI I liKiJll hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, ve~ rande, stopnice, ledenice in ograje. — Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. Čekovni račun Stev. 14.737 Zahvala Ob smrti prerano umrlega, nepozabnega sina,brata in strica, gospoda Ivana Pugmeistra se iskreno zahvaljujemo za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja. Po- sebno se zahvaljujemo gg. oficirjem celjske garnizije in vojaštvu za častno spremstvo na zadnji poti, gg. rezervnim oficirjem, pokojnikovim prijateljem in znancem, darovalcem vencev in cvetja, vsem, ki so spre- mili dragega pokojnika k večnemu počitku, in vsem, ki so nam ob ten težkih urah izrazili svoje sočutje. CELJE, 12. septembra 1933. Žafujoča rodbina Pugmeistrova. Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice, pri- tiklin in boIjSi lokal se odda takoj; sta- novanje, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, ko- palnice in pritiklin, se odda s 1. X. 1933. Naslov v upravi lista. Lesena uta 9*50 m dolga, 6i5 m Siroka, rabljena, dobro ohranjena ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. Kupim staro, dobro ohranjeno moško k o I o Vprašati v upravi lista. 2 novi damski kolesi pod lastno ceno proda avtodelavnica Perdan Celje, Mariborska cesta St. 11. Dve lepi kredenci se po zelo nizki ceni prodata. Naslov v upravi lista. Odda se v centru mesta prazna parketirana soba z veliko predsobo. Naslov v upravi lista. Papir vsake vrste in pisarniSke potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni franc Lesl&ovseK Celle. Glavnl trg 16 Učenec ki ima 2 razreda gimnazije, i€ce mesto v špe- cerijski trgovini. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Učenec«. Novo dospelo! lUgrobn! venol v veliki izbiri, venCni traki s tiskom (v 5 minutah izgotovljen tisk) ter vsi žalni predmeti. — Mrtvaške krste v vseh velikostih v veliki zalogi. Okraski za krste v manufakturni trgovini Fr- Kai-beutz — Celje Kralja Petra cesta 3 Dobra gostilna na periferiji mesta Celja se proda. V najem se da nova hisioa 4 sobe, kuhinja in vrt 400 Din mesečno, '/« ure °d Celja. V najem se da lepo posestvo 30 oralov pri Dobrni. Naslov da K. Breznik, Celje, Frankopanska 1. Krasna balkonska meblovana soba strogo separiran vhod, zračna m solnčna, pri- merna za 2 gospoda ali 2 gospodični se takoj odda. Vprasati v upravi »Nove Dobe«. Dobra psfilfli« kihrici z letnimi izpričevali se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRflUSKE BAN0V1NE CELJE^ prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- g3 na knjižice in tekoöi račun^lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi DraVSka banovina z vsem svojim premoženjem in v s o = davöno moöjo == Danes ob pol 1. ponoči je naš dobri, ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Josip Zabukošek krojaški moi&ter v Celju previden s tolažili rsv. vere v starosti 83 let za vedno zatisnil svoje oči. Pogreb bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 5. pop. iz hiše žalosti (Gle- dališka ulica 3) na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 18. t. m. ob pol 7. zjutraj v župni cerkvi v Celju. CELJE, 15. septembra 1933. _ Zalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Združenje krojačev in krojačid v Celju naznanja tužno vest, da je njegov najstarejSi član in dolgoletni od- bornik, gospod Josip Zabukošek krojaöki mojster v Celju dne 15. septembra 1933 preminul. Pogreb bo v nedtljo 17. septembra ob pol 5. pop. iz hiše žalosti (Oledališka ul. 3) na okoliško pokopališče. Prosimo za obilno udeležDo pri oogrebu. Združenje bo ohranilo pokojnika vedno v častnem spominu. CELJE, 15. septembra 1933. Uprava zdnuženja. llslanovljena leta 1864. Pod stalnim državnim nadzorstvom Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v lastni palači pri kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem invsodavčno močjo No vim hranilnim vjogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado Pečnik. —- Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.