127. Strailka. V Llnbliant. i nondelieh, 7. iunija 1915. XLVIII. Ielo. ^^^^. ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H ^^H ^Hi ^^^^^L ^^H ^^^L HB ^^H^^V ^^H - ^^^^^k ^^M ^^^^^H ^^^b ^^^J ^^H ^^H ^^H ^B6c .Slovenski Narod" vclja t L|«bl|aal * '-' na dom dostavljen: v upravniitvu prejeman: ćelo leto naprej • • • ♦ K 24 — cdo leto naprej • t . . K 22*— pol leU „ . . # • p 12-— pol leta . • • • . . U — četrt leta , . . • '. . «•— četrt Uli „ • • • • # 5*50 u mesec » » • • • „ 2>— nt mtm . #f# # # # itO Dopisi na) se franklrajo. Rokopla* se n« vn?a)o. ĐrttnfitTOi KnaUoia »lica itS(r prifii^u ltvoj totetai *L M. Isfca|a Tsak da« stočot* lm«Blt nedelje ln praznik«. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat p9 14 vin., za trtkrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri ve^jih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se poSIljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari. ——-- Fommmu it*Ytlka v«l|a 10 vinar)«*. ——— Mi ptaMM naročita brez istodobne vposlatve naročnine *C nt ozira. ,ffiraaa« ttfuni" toltlon ŠL ti. .Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčljo: celo leto skupaj naprej • K 25'— celo leto naprej . . . K 3d —> pol leta „ h • • • ^*— za Amcrik0 in vse dfuIC teion cetrt leta »»•••*ioU & na mesec m m , . . 2 30 četo ltlo napfej . . . . K 2SL— Vprasanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aii laaas«*. UpraTni^tvo (spodaj, dvoriSčc kvo), Knafleva alisa £*. 5, ftstetoa £3. SS- Naše čete so vzgIb iio in tara. PRODIRANJE ZAVEZNIŠKIH CET PROTI MOSCISKI. — MOSTNA UTRDBA PRI ZARAVVNU ZA-VZETA. — RUSI SEVERNO OD KALUSZA ZOPET PREMAGANI. Dunaj, 6. junija. (Koresp. urad.) Uradno poročilo. Žavezniške čete so se včeraj približale Mosciski ter v naskoku zavzele Starzawo. Na Rus-kem Poljskem je položaj neizpreme-njen. Žavezniške čete, ki zasledujejo iz prostora pri Stryju proti vzhodu, so zavzele mostno utrdbo pri Zurav-nu ter so porazile sovražnika zopet sevemo od Kalusza. Ob Prutu se boji nadaliutejo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. * * * MEDYKA OSVOJENA. — ŽAVEZNIŠKE ĆETE SO DOSPELE DO CRTE KALUSZ-ZURAWNO. , Dunaj, 5. junija. (Kor. urad.) Uradno: Vzhodno od Przemysla se Rusi pri Medyki nišo mogli držati. Zavez-niki so prodrli, boreč se se dalje, proti Moščiski. V ozemlju Dolenjega Sana smo zavrnili več sovražnih sunkov. Zavezniške čete so prodrle od zapada sem do blizu Kalusza in Zu-rawna. Boji ob Prutu se nadaljujeio. So-vražnik nas je tu na več točkah ljuto napade!, toda vrgli srao ga ob reki nazal Namestnik načelnika generainega štaba pl. H 6 f e r , fml. * 3650 RUSOV PRI SAWDYNIKIH VJETIH. — BOJI PRI ZURAW-NU. _ v GALICIJI 10.900 RUSOV VJETIH, 6 TOPOV, 14 STROJNIH PUSK VPLENJEMH. Berolin, 6. junija. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Na vzhodnjem bo- jišču je pridobila naša ofenziva v . okolici Sawdynikov proti vzhodu nadalje tal. Število vjetnikov se je po\išalo na 3650. Boli proti jugu pri Oglanvh smo odbili napad neke ruske divizije. Južno od Njemna so po-gnale nemške čete sovražne odilelke na crto Sapiczyszki - Wilki nazaj. Na jugovzhodnjem boiišču se bori armada Linsingen, da izvojuje prehod čez Dnjester pri Zurawnu. — Tuđi boij proti jugu napreduje zasle-dovanje. Prineslo je do sedaj 10.900 vjetnikov, 6 topov in 14 strojnih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. BOJI PRI SA\VDIMKIH. — 1970 RUSOV VJETIH. — PRODIRANJE ZAVEZMSKIH CET NA MOSCI-SKO. — RUSI SE UMIKAJO NA KALUSZ. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) Uradno poročilo: V nasledku na včeraj pri Raves-ianih in Sawdynikih odbitih ruskih napadov so naše čete sudile naprej, vrgle sovražnika, ki je zapusti! mostno utrdbo pri Sawdynikih, nazaj ter vjele 1970 mož. Boli proti severu so se vršili pri Popeljanih za nas uspeš-ni konjeniški boji. Vzhodno od Jaro-slava je položaj neizpremen?cn. Vzhodno od Przemysla se nahaiaio čete generala Marwitza skupaj z av-stro-ogrskimi četami v prodiranju v smeri na Moscisko. Armada generala Linsingna je vrgla sovražnika nazaj na Kalusz in Zurawno ob Dnjestru. Vrhovno armadno vodstvo. PO PADCU PRZEMVSLA. Uradna porociia so prinesla po padcu Przemvsla se dve velevažni vesti. Ena vrest je, da so naše čete dosegle odsek ob \Visznici, severo-vzhodno od Przemysla ter pokrajino južno od Mosciske. vsled če^ar se bodo morali Rusi umakniti še delj proti vzhodu. Druga vest pa je, da armuda Liusiiigen ob Dnjestru ne-vzdržno napreduje. Ena kolona je prekoračila reko Strvj pri Zvdaczo-\vu v smeri na Lhodorow, druge kolone prodirajo proti Mikolajovvu. Rusi se umikajo preko Dnjustra. To novo prodiranje naših čet bo Rusom onemo^očilo eventualno namerava-no novo pozicijsko vojno v prostoru vzhodno od Radymna proti Sanibo-ru, severo - vzhodno od tegu kraja. Vojni poročevalec > N. Fr. Pr.« Roda Roda poroča o zavzc-ju Prze-mvsla: Sedaj sele se izvedo nekate-re podrobnosti o zopetnem zavzetju trdnjave Przemvsl. Arrnado Puhallo so bile najrazličnejše ovire zadržale pri prodiranju proti trdnjavi. Mostove čez San je bil sovra'nll-' razdejal. Ko pa je dospela pred Przemysl, so jo navdušeno pozdravili. Prve pozicije poslednjih ruskiii čet so bile utrdbe vzhodnje^a in jugovzhodnje-Ra pasa, vrhovi Siedliske ir okolica. Rusi so se morali umaknhi od odseka do odseka. Kuku ćaleč je uspelo za-sledovanie. še ni znano. KrakGvski trdniav>ki pov^elj-nik, general Kuk. se je odpe-Ijal s podpolkovnikom Halierjem v avtomubilu v Przemvsl. — Dne 4. junija je odšlo več viakov z uradniki v Przemysl in Jamslav, da uredita transporte vojnih vjetnikov in vojiiega materijala. Sz Tarno-va se je odpeljalo več tov^rnih vla-kov v Przemysl in Jamslav. Iz Lugana poročajo z dne 5. junija: Padec Przemvsla se je poročal v italiianskem časopisju v taki formi, da se ljudstvo ne razburi nad tem novim uspehom Avstro - Ogrske. »Secoloi« in »Corriere della Sera« izjavlia soglasno. da je pripisovati padec Przemvsla le ruski zvijačno-sti, dv< se ojačijo pozicije na dolc-njem Sanu z novimi četami ter da se od zrnate omamljenej?a sovražnika izvabi globje v deželo in se ga odstrani od njegove operacijske baze, kratkomalo. Rusi se koncentriralo v ozadju, da sovražnika tem sigurneje zadajo glavni udarec. ZASEDENJE PRZEMYSLA. Vojni poročevalec »Arbeitcrzei-tung- poroča: Radost prebivalstva Przemvsla, ki je znašalo za časa ruskega gospodstva približno 2^.000 duš, je bila brezmejna. Moški in ženske so jokali sreče. Mnogo vojakov je pri zopetnem prihodu videlo svoj-ce in ne da se misliti nič boij vznese-nega, nič. kar bi sobojevniško bratstvo Ncmčije in Avstro - Ogrske bolje simboliziralo, kakor da so se v zavzetem mestu na pol pota sreča-li Bavarci in Avstrijci. Videti je bilo, da so se častniki in moštvo objemali. Zvonenje zvonov je blagoslavljalo dan mir. V vseh cerkvah in sinago-gah so se vršile zahvalne božje službe. Namestnik župana, ki je ostal v mestu, ko so župana siloma odgnali v Sibirijo, je pozdravi! prvo patruljo zaveznikov z besedami, ki so izra-žale vročo zahvalo prebivalstva. Z vseh hiš plapolajo zastave obeh mo-narhii. O načinu, kako so Rusi zapu-srill Przemvsl, o stevilu vjetnikov in obsegu vojnega plena, ni nič znane-ga, vsekakor pa plen gotovo ni majhen. MAJOR MORAHT O POMENU PADCA PRZEMYSLA. Major Moraht piše k padcu Przemvsla v ^Berliner Tageblattu<: Ga-liška trdnjava, za katero se je bilo mnogo vročih bojev, je v rokah za-vezniških armad. Najbolj pomembna posledica našega prebitia med Gorli-cami in Tarnovom. ki je pred petimi tedni tako silno pretreslo rusko za-padnogališko fronto, da se ni mogla popraviti, nam ne prihaja nepricako-vano in vendar se srne Avstro-Ogr-ska in Nemčija radovati nad izpolnit-vijo te želje, ker jamči srečno nada-ljevanje napada. Posest Przemvsla ne izpremeni strategično in taktično mnogo skoraišnje odlocitve v Galiciji, njeno sodelovanje kot proti nam od Rusov oborožene trdnjave je bilo že vsled naših zmagovitih bojev ob Sanu nemogoce. Toda padec Przemvsla mori voljo do zmage pri so-vražnikih ter morda bistri nevtralne države, ki se še obotavljajo. To dej- stvo zavzetja z gotovo velikim materijalnim oškndovar.jciii ruskih v(\i-nih sil, se ne da utajiti niti prer-j-kati. Za nas so sedaj oblego.valne čete proste in pot proti Lvovu j111 bo videla pač že sedaj na potu do nove r.dločitve. Tako je bil zmagoviti pohod zavezniških čet od prvih dni maja veriga nepretrganih, dobro prc-udarjenih in enotno izvedenih uspe-hov, ki dokazujejo tuđi onim, ki ho-čeio dvomiti, nadkriljevanje Rusije s strani obeh centralnih držav. KAJ LAHKO STORK RUSI PO PADCU PRZEMVSLA? Kaj lahko store Rusi po padcu Przemvsla? () tem vpnišuniu razmotri va članek > X. Fr. Pr.« ter pravi: Po padcu Przemvsla bi lahko prišlo Rusom na mise!, da popolno-ma zapuste naša tla in se umaknejo do prostora Ro\vno - Dubno - Lnck, na planoto Kremeniec in na Zbrucz, da opro svoje levo krilo na Romun-sko in da se omeje na Poljskem na to. da drže crto Varšava - lvango-rod. Boij proti severu bi lahko ostal položaj na crti Bug - Narev - Bobr-Njemen in v Kurlandiji neizpreme-njen. Položaj, kakršen je bil začetkom vojne. Gotovo bi imeli Rusi na ta način največ časa, da si zopet opo-morejo in da se na novo organiziralo. Seveda bi s tem svojim zaveznikom slabo slnžil1!. Polcg tega pa bi imelo veliko umikanje tuđi sicer slabe po-sledice. Po padcu Przemvsla bi lahko prišlo Rusom na misel, da se sicer ne umaknejo popolnoma preko meje naše monarhije, vendar pa tako daleč, da se sigurno odtegnejo \'plivu s!e-dečega nasprotnika. da se torej umaknejo morda do Buga in do crte Zloczo\v - Halicz - Stanislavov - Ko-lomea in do crte ob Prutu. Lvov bi potem pač zanustili, zato pa bi bil prostor na obeh streneh Dniestra boij sigurno v posesti. Mani veliko-potezen bi bil sklep in izsilila bi ga pred vsem sila. Po padcu Przemvsla bi prišlo lahko Rusom na misel, da pač zapuste Lvov, da se pa tako, kakor pri prvi bitki vstavijo vzhodno od mc-sta. Težkoče, držati Lvov in da pri-dejo vsled tega v podoben položaj. LISTEK. Hmeritianlta. Francoski spisal Pierre d e Cou-le vain, (Dalje.) Pri teh besedah je odprl vrata in povedel markizo v salon v pri-tličju. Annie je napravila nekaj ko-rakov, potem pa je obstala, kakor pribita k tlom in njene široko odprte oči so izražale najsilnejša čuvstva, kar jih pozna človeška narava. Prav zadaj v sobi je ležal na prostornem divanu Jacques, nena-vadno bled, izredno milih potez in zaprtih oči. Ob strani pa je sedela, držeća prste na njegovih žilah, voj-vodinja de Blanzac. Zares, prizor je bil tak, da je mlada žena, kakor oka-menela, skoro izgubila tuđi svoj razum . . . Njena prva misel je bila, vrniti se. Tedaj je pogledala moža in zdelo se ji je, da umira. Takoj se je spomnila, da je njegova žena in od-ločena, braniti svoje pravice, je stopila k postelji. — Moje mesto zavzemate tu, je dejala Krrstijani z osornim glasom in jo srepo motrila. — Vem. Pričakovala sem vas, da vam je prepustim. Prosim , . . Pri teh besedah je vojvodinja, kat eri si mogel njen silni duševni na- por brati z obraza, vstala, stopila h Keradieujevim in, ne da se je brigala za njune potrte obraze, se je v nni-naravnejšem tonu pogovarjala ž njima o ranjencu. Princ de Nolles, ka-teremu je prizor med obema ženama ušel, jo je prosil, naj ostane pri njem do obeda. Kristijana je odklonila in prosila Guva de Nozav, da jo spremi v vozu v Pariz. Med potjo je Guv vojvodinji takoj povedal. da ji ie, kakor je Jacquesu obljubil, pred dvobojem, poslal brzojavno vest in da je pripravljen, prinašati ji nadaljnjih vesti o ranjencu. — Ko sem vas pa tukaj zagledal, sem bil popolnoma presenećen, je pristavil. Kako neprevidnost ste za-grešili! Bilo je prvič, da je namignil na-ravnost na njeno razmerje z marki-jem in ji je dal umeti, da mu je vzrok njenega spora z Annie znan. Kristijana je lahno zardela. — Neprevidnost? je ponovila, da nekaj odgovori. — Da. zakaj izpostavljate se ne-varnosti. da vas Annie javno razžali in vas opsuje. Vojvodinja je položila svojo ro-ko na roko mlađega moža. — Pomirite se, dragi moj . . . Mene ne opsuje nikdo, to dobro veste. — Vaša navzočnost na kraju dvoboja vas bode strašno kompromitirala. Kaka nesmisel! je del Guy zlovoljno. Kakor većina moških, ni irael rad, da se ženska igra s svojim ugledom. Vojvodinja je zmajala z rameni. — Da veste, kako malo mi je na tem. Če se kompromitiram! — Tako daleč ste? je del mladi mož s nomilovalnim poudarkom. — Se dalj . . . Mnogo dalj. kakor si morete misliti! — Kako ste vendar prišli v Saint - Gennain? — Včeraj okoli polnoči sem pri gospe d' Albv zvedela, kaj se je zgodilo v hotelu Continental. Posrećilo se mi je. kratek čas govoriti z Jac-quesom. ki mi je stvar natančno po-jasnil. Celo noč nisem imela miru. Čutila sem, da nikakor ne morem pričakati izida dvoboja mirno doma. Odpeljala sem se v Saint - Germain. Ob osmih sem dospela k princu de Nolles . . . saj poznate njegovo trdo-vratnost. Po vsi sili me je hotel od-praviti. Dosegla sem, da sem smela ostati v njegovem stanovanju. Od tu sem vas slišala prihajati in odhajati. Bilo je strašno, je pristavila vojvodinja in se stresla . . . Čez nekaj časa, koliko? niti sama ne vem, sem stala v veži, prav, ko so prinesli Jaeguesa ranjenega ... Ko so ga položili na divan, se je zganil in ustnice so se mu gibale; sklonila sem se nad njega in slišala sem ga izgovoriti raz-ločno — ah, kako razločno! — An-nino ime . . . Klical je svojo ženo . . . Vojvodinja je pripovectovala vse to s tako globokim čutom, da se je Guyu topilo srce od usmiljenja. — Odstraniti sem se hotela, ko je zdravnik odprl svoj zaboj z instrumenti. Pa nisem mogla. Pripravila sem inu vzglavje. izmivala krvave-če gobe, pomagala sem ga kakor usmiljena sestra obvezati . . . Zame je bil to nov, sladek obeutek. Ko sem ga začula prosto dihati. sem bila zadovoljna. Glejte, danes sem pogledala do dna našega srca, spoznala sem našo pravo naravo. Me ženske nismo kakor matere moških. velikih in malih . . . Obenem mi je prišlo na misel, da se moram Jacquesu njegovi sreči na ljubo odreci. Odrekla sem se mu in pričakovala sem Annie. da ji vrnem soproga . . . Ali ste raz-umeli? Guv je prikirnal. — Pomilovali in grajali ste me, je še pristavila Kristijana . . . Prav, pornilujte me še dalje, ne grajajte me pa več, zakaj moja kazen je bila tako stroga, kakor jo le zahteva morala ... In zdaj je vsega konec, odrekla sem se mu, sami ste videli. — Kakor kraljica, je del vicomte de Nozav in močno drgnil svoj mo-nocle. mesto da si otre svoje solz-ne oči. XXIX. Kristijana se ni vrnila v Blanzac, poklicala je svoje ljudi v Pariz in se zopet nastanila v svoji palači. Položaj markija d? Anguilhon je bil sprva precej vznemirljiv. Se le konec tedna so ga prepeljali v Pariz. Guy de Nozay je prihajal vsak dan k vojvodinji, prinašajoč ji vesti o Jacguesu. Ko ji je naznanil, da je Jacques izven nevarnosti, je rekla tiho: — Srečna sem. To je vse, cesar sem si želela. Gospa de Blanzac je prinesla mnogo večjo žrtev, kakor si je mogel predstavljati Guv. Čutila je, da obenem z Jacquesom ne more živeti, niti z njim združena, ni?i od njega lo-čena. Prav dobro je razumela besede Henrija de Keradieu in zdravnika. da je Jacques iskal smrti. Čutil je torej, da je smrt edina mogoča rešitev... Zares. a umreti bi morala ona in umreti hoče .. . Že mesece in ln.csece je negovala to misel, in vendar, kn-kor hitro je stopila na rob prepada, se je branilo celo njeno mlado in življenja polno bitje. Kakor Jezusu, ji je stopil na čelo pot strahu in nezave-sti . . . Tišti, ki trdijo, da je pogum-nejše živeti v nesreći, kakor umreti, slednjega nišo poskusili. Kristijana ni dolgo omahovala. Česa naj ji je žal? Njen delež na sreči je bil izčrpan. Ni je bilo več v nje-nem življenju ne svetlobe, ne top-lote, ne ljubezni. Nič kakor vsakda-nja čuvstva, uspehi, ki laskajo ne-čimernosti. Altruizem nas more na-vdajati z zadoščenjem, nas tolažiti — sama pa ni bila dovolj popolna. da se zadovolji ž njim. In zid pri zidu v njeni največji blizini bodeta živela Jacques in Annie, povsod ju sreča in obsojena bode. da občuje v istem krogu kakor ona dva... 0, zlasti slednje je bilo nemogoce-... , - • (Dalje prihodnJIC). • Stran 2. .SLOVENSKI NAKODV One 7. junija 1915. 127. štev. kakor pri Przemvslu, bi lahko govorile za tako varijanto. S tem bi držali prostor na obeh straneh Dnjestra in karpatski hrbet do mocvirnate nizine ob Bugu. Položaj bi se za so-vražnika ne mogel označiti ravno za slab. V tem pogledu se je treba spomniti samo na dogodke prve dni septembra 1914 v času bitke pri Ko-marovu. Slabo pa bi že bilo, da bi ostali Rusi v preveliki blizini zma-govitega nasprotnika. Po padcu Przernvsla bi lahko prišlo Rusom na misel, da drže pokrajino zapadno od Lvova še naprej. Ob Dnjestru, ob crti ribnikov \Vere-szvce, na hrbtu pri Lvovu. Rawi Ruski, v Polici Belzeca in Tane\va so razmere za defenzivno bitko skoz in skoz ugodne. Pa tuđi za ofenzivni nastop bi se dalo iz septembrskih do-godkov lanskega leta marsikaj pora-biti. Na tej crti je še bolj verjetno, da se sovražnika kmalu spopadeta, kakor na crti za Lvovom. Ce se nima-jo bati takega spopada, ne bo izbira težka. Po padcu Przemvsla bi lahko prišlo Rusom na misel, da ostanejo na crti, na kateri stoje, to je ob Sanu, ob Wiszniji, potem preko Mosczyske proti Koniskim Siemano\vskim in ob Dnjestru, Strvju, Dolini, Solotwini in ob Prutu. Prednost, da jim ni treba opustiti nič prostora, pa ne more biti merodajna za ta sklep. To se srne očitno zgoditi le tedaj, če Rusom ni samo mogoče vztrajati v crti Dnjestra, marveč tuđi nadaljevati svoje dan na dan se ponavljajoče napade. Misliti se da taka odločitev. Dejstvo, da so zapustili Przemvsl, je skrČilo fronto in marsikaj jim ni treba opustiti. Če prihajaio ojačenja in če mi-slijo, da bodo kos tej nalogi, smejo to riskirati, Sunek proti Lvovu. Franc JVIolnar poroca »Az Estu«: Armada Linsigna koraka severno od Stryja. skupina Szurmav prodira neprestano v okolici Drohobvcza med neprestanimi boji. O posebno silnih bojih poročajo z gričaste pokrajine jugovzhodno od Drohobycza. Pri Nad\vorni stoji armada Pflanzer-Bal-tin močnim ruskim napadom naspro-ti, vendar je levo krilo te skupine Ruse povsod pognalo nazaj. Listi v Christianiji pravijo, da je zavzetje'Strvja večje važnosti, kakor zopetno zasedenje Przemvsla. Odločilna bitka se bo bila med Sa-nom in Dnjestrom in njen izid ne bo odločil samo vojne v Galiciji, marveč bo vplival na vojno proti Rusiji in sploh na svetovno vejno. Kako izgleda sedaj v Lvovu. Iz Krakova poročajo z dne 5. junija: Promet cestnih železnic v Lvovu se že ob 6. zvečer ustavi. Odpo-tovanje gouverneurja Bobrinskega iz Lvova se spravlja v zvezo z iz-praznitvijo tnesta. Teritorij vzhodtio od mesta se je proglasil za vojno ozemlje in se je ustavil vsak privatni poštni promet. Tuđi filiialka ruske državne banke se je preložila. BOjr PRI RADYMNU. Wolffov urad izve o bojih pri Radvmnu: Armadni zbori generalobersta v. Mackensena so stali dne 23. maja zvečer v velikem loku proti vzhodu ob Sanu. na desnem krilu so opazo-vale bavarske čete severo - zapadno fronto Przemvsla. Zraven Bavarcev so stale nemške čete skupaj z avstro-ogrskimi četami južno od Sana pred močno utrjeno mostno utrdbo pri Radvmnu. Boli proti severu so stale druge čete armade. Mostna utrdba pri Radvmnu je obstojala iz trojne Crte poljskih utrdb: Prva crta, glavna crta, je imela močne žične ovire ter je šla preko vrhov zapadno pred vasjo Ostro\v, preko nizine ob Sanu do te reke. Druga crta je bila speljana sredi skoz-i vas Ostrow. Tretja ruska pozicija pa je bila takozvana mostna utrdba pri Zagrodih, postavljena v varstvo čest in železnic vzhodno oStam-pa,^, sploh nišo prišli čez mejo. »Popolo d* Italia« ima nadpis »Vojna napoved Nemčiii je neizogibna«. Iz tri predale obsegaiočega uvodnega članka, naslovljenega »Neizgovorie-na beseda<, je cenzura pobrala vse, izvzemši čitat iz govora nemškega drž. kancelarja: »Rima nismo pustili v dvomih. da bodo Italijani pri napadu na Avstro - Ogrsko naleteli na nemšKe čete«. O padcu Przemvsla molče časopisi, kar kaže, da je ta padec, ki ga je upala Italija prepreči-ti s pospešeno napovedjo vojne, na-pravil v Italiji gotov vtis. Italijanski rezervisti iz Amerike. Milan, 4. junija. (Koresp. urad.) Kakor poroča ^Secolo---, je dne 3. junija parnik »Puca de^li A-briizzi^ od-nlul iz New Yorka v Italijo. Na ladji je mnogo častnikov, podČastnikov in rezervistov. ki pripadajo specialnim četam. Nadalini transporti s tisoči italijanskih transportov bodo v krat-kem vdrli zopet iz Ne\v Vorka. Laži italiianskega mlnistrskega predsednika. Dunaj, 5. junija. (Koresp. urad.) Jutrajšnji > Fremdenblatt« piše: Govor, ki ga je imel italijanski ministr-ski predsednik Salandra na Kapitolu in ki je bil nalašč zavit in poln laži, je vseboval med drugim tuđi trditev, da ie italijanska vlada dne 27. in 28. julija preteklega leta v Berlinu in na Dunaju jasno sprožila vprašanje od-stopa Iaških provinc monarhije ter takrat izjavila, da bo trozveza gotovo prelomljena, če Italija ne bo dobila pravičnih kompenzacij. Ta trditev ni resnična. Niti 27. niti 28. julija 1914 ni bila od italijanske strani podana na Dunaju taka izjava. Pač pa je dne 2S. julija 1914 tukajšnji poslanik po naročilu izjavil, da hoče njegova vlada v eventualni vojni med Avstro - Ogrsko in Srbijo zavzeti prijateljsko in svoji zavezniški dolž-nosti odgovarjajoče stališče ter si pridržuje, uporabiti pravico do Kompenzacij, ki jo ima po členu 7 tro-zvezne pogodbe, o čemer naj bi prišlo do sporazuma. Glede zadnje točke se je odgovorilo italijanskemu poslaniku, da je, Če bi prišlo do okupacije srbskega teritorija, ki bi je ne bilo smatrati samo za začasno, c. in kr. vlada pripravljena, pričeti se do-govarjati z Italijo glede kompenzacije. Angina in Italija. London, 4. junija. (Kor. urad.) V zbornici lordov je minister lord Cre\ve, govoreč o intervenciji Italije, izjavil, da je to zelo važen dogodek, ki dokazuje, da zavezništvo, sloneče na političnih-idealih. ne more prema-gati krize, kakršna je nastala v Italiji. Zveza med Italijo in A^nglijo sloni na dosti močnejši podlagi. Crewe je izrekel mnenje. da bodeta ta dva naroda naposled izvojevala velike; končno zmago. Ma naši jadranski Izbruh vojne z Italijo je izzval na ćeli jadranski obali, od Trsta do Kotora, občutek, da se začenjajo tuđi za naše primor. kraje resni čaši. Oćl lanskega septembra sem je naše si- 127. «tev. ^LOVfcNSKl NAKUU', anc 7. junija 1915. Stran 3. nje morje precej zapuščeno, le tu pa tam se pojavi kak paraik, ki oprezno pluje ob obrežju, krilate bele jadrni-ce na obzorju so izginile skoro popol-noma, saj je ribelovstvo le ponekod dovoljeno, v lukah, in sicer tako živahnih pristaniščih vlada mir in tišina, v lenobni nedelavnosti se razpro-stirajo naša cvetoca istrska, hrvatska, dalmatinska mesta. ! Dokler je bil sosed onkraj vode se »prijatelj«, je sledilo naše Primorje vojnim dogodkom !e »od dalec«, in če se je pokazala tu in tam kaka fiancoska vojna ladja, je bil to le in-teresantcn dogodek, ki je dobrodošlo prerušil monotonost vsakdanjega Življenja. Položaj se je spremenil. Ćela nasprotna jadranska oba' je sovraž-na dežela in naše jadransko primorje je neposredno izpostavljeno more-bitnim pomorskim operacijam najtio-vejšega sovražnika. Reci se srne, da so naši primorski kraji na vse pripravljeni in da pričakujejo bodoče dogođke mirno in brez strahu. Trst je tih in mircn. Oblasti so izdale te dni dve naredbi. Prva se tiče omejitve razsvetljave. Okna na vseh poslopjih in napravah, ki so obrnjena proti morju, morajo biti zvečer zastrta tako, da ne prodre nobedcn svetlobni žarek. Tuđi javna razsetljava se je zelo omejila. — Druga naredba tivaja posebne legitimacije za vse v okrožju tržaškega policiiskega ravnateljstva bivajoče nad 14 let stare civilne osebe. Prestopki se bodo oštro kaznovali. — Na štirih tržaških tramvajskih progah so vpostavili zopet promet in sicer vozijo stari s konji vpreženi tramvajski vozički. Cene so precej visoke ter znašajo 22 do 32 v. — V tržaškem pristanišču se je poja-vil morski pes. Priplaval je tik do pomola Sv. Karla. Dolg je 1 pol metra. Oblasti svare pred kopanjem v morju. — Zbor javne pomoći, ki so ga organizirali slovenski in italijanski voditelji, že deluje. Prijavilo se je nad 2000 prostovoljnih sotrudnikov. — Aprovizacijski odbor prodaja razna potrebna živila, zlasti moko, v javnih prodajalnah. — Časopisi izhajajo v reduciranem obsegu. „Edinost" le en-krat na dan. Ob istrski obali so storile oblasti vse, kar je potrebno, da se obvaruje prebivalstvo škode na premožcnju ali življenju. Kdor ni moral ostati, je odšeh Pulj je prazen. Velik del prebival-stva se je odselil. Dne 26. maja so pokopali na mornariškem pokopa-lišču junake, ki so žrtvovali svoje živ* ljenje pri prvi operaciji našega bro-dovja ob italijanski obali. Pogreb se je izvršil nad vse slovesno ob prisotno-sti mornariškega poveljnika admirala Hausa. Ob sviranju cesarske pesmi in gromenju topov so položili krste v častne grobove. — Oblasti opozarjajo prebivalstvo, naj se, čim bi se pojavila sovražna letala, umakne v hiše. — V evakuiranem mestu je ostalo silno mnogo psov in mačk, ki so brez gospodarja. Policija je ordedila, da naj se te živali, katerih nikdo ne hrani, pokončajo. — Pokazalo se je, da je ostalo v mestu premalo gostiln odpr-tih, tako, da je težko dobiti hrano. „Polaer Tagblart" pozivlja oblasti, da naj tej kalamiteti odpomorejo ter istočasno predpišeje gostilnam natanč-ne cenike. V Kvarnerskem zalivu in na hr-vatskem Primorju se čuti prebivalstvo varno in se zaupno ozira tja proti mogočnim utrdbam naše naj-večje pomorske trdnjave, ki je pač za vsakega sovražnika nepremaglji-va. Trgi, vaši in mesta izgledajo se-veda opusčeni, ker ie pomorski promet prenehal; številne trgovine, go-stilne so zaprte; kopališčni gosti so letos izostali, oziroma zopet odšli. Tiha in zapuščena je tuđi dalmatinska prestolnica Zader. Oblasti so se preselile v notranjost dežele, ž njimi je odšlo mnogo premožnejših rodbi. Ćelo uradni list je odpotoval s tiskarno vred v mali Knin, daleč gori ob izviru Krke. Mesto njega izdaja vlada v Zadru vsak večer kra-tek buletin, ki prinaša nainovejša uradna poročila z bojišč. Se bolj tih je Šibenik, ki je po svojem značaju predvsem izpostav-ljen sovražnim akcijam. Mestne oblasti so organizirale posebno varnost-no službo in razglasile v mestnem časopisju natančne predpise, kako se naj občinstvo obnaša. Naše največje dalmatinsko pri-stanišče Split, ki se je v zadnjih letih tako sijajno razvijalo, je bilo tako prenapolnjeno šumnega trgovskega življenja, je kakor trnjulčica. — Splitu se vojna najbolj pozna. V pristanišču ni videti nobenega parnika, pestra množiea otočanov, ki so pri-hajali v mesto, je izostala, trgovci so • svoje prodajalne deloma zaprli, na ulicah srečaš komaj človeka, »samo ženske in otroci so nam ostali«, toži neki dalmatinski list. Ko zatone soin-ce, leži morje temno in skrivnostno — nikjer ne svetijo prijazne lučice svetilnikov, od nikoder ne prihaja votel in vendar prijeten pisk parobroda . . . Kmečkega prebivalstva v splitski okolici se je lotila velika apatija. Ćim je izbruhnila vojna z Italijo so prenehali kmeti z delom na polju in v vinogradih, češ, saj itak ne nodc-mo želi. Oblasti imajo mnogo de-la, da prepričajo kmečko prebivalstvo o škodljivosti take malomar-nosti. Zato je bil Dubrovnik do zadnjega čnsa živahen, in akoravno so letos izostali oni tisoči, ki prihaiajo vsako leto napajat svoje duše z lepo-tami staroslavne oblasti »svetega Vlaha«, je vendar blizina važnega gruškega pristanišca ohranila mestu precej starega veseloga značaja. Tuđi temu je sedaj konce. Dubrovački mestni komisar opozarja prebivalstvo, da je Dubrovnik sieer neutrje-no mesto, da pa je vendar boljše, da odide kdor more. In tako so se začeli tuđi Dubrovčani seliti . . . Brez šuma je praznoval Dubrovnik dne 27. maja stoletnico, od-kar se nahaja pod habsburškim žezlom. Dne 27. maja 1815. je namreč prisodil dunajski kongres tedanjo Dubrovačko republiko definitivno naši monarhiji. Tiha in zapuščena leži naša jadranska obal. Naš narod jo zapušča, kakor v protestu proti naknnam so-seda z onkraj morja. Zapušča jo v trdni nadeji, da se zopet vrne svobo-den na svobodno svojo zemljo, po kateri steza svoje roke dedi* onih benečanskih gospodarjev, katerih močne roke se je morala naša obal oprostiti, da je pričela živeti in cvesti. Srbija in Italija. Neki anonymus popisuje v gra-ški »Tagespost«, kako je Italija leta 1912. intrigirala v Srbiji proti Avstri-ji — svoji zaveznici. V novembru 1912. je postajalo vprašanje srbskega »koridoria na morje« aktualno. Av-strija je nudila Srbiji vse ugodnosti dobre trgovske zveze s kakim av-strijskim pristaniščem, bila je ko-nečno tuđi pripravljena privoliti, da se izgradi internacijonalna železniška pro0'0 iz Srbije v kako albansko pri-stanišče, toda le pod poeoiem, da se Srbija ne vgnezdi na morju. »Tagespoštin« iniormator trdi. da je slišal. sedeč v predsobi srbske-ga zunanjega ministrstva v Belgra-du, iz ministrskega kabineta glasen in precej razburjen razgovor med te-danjim upraviteljem srbskih zunaniih zadevr poznejšim srbskim dunajskim poslanikom Jovanovićem in pošlo-vodjo itaiijanskega poslaništva. Razgovor se je tikal albanskega vpraša-nja.Italijanski diplomat je sicervztra-jai pr' tem, da mora postati Albanija »samostojna«, ker postane le na ta način prava italijanska domena, vendar pa ie srhskega državnika pođpi-hoval, da naj le zahteva »koridor« z 1 a s t n i m pristaniščem v severni Albaniji, ki bi lahko postalo zajedno rusko oporišče v Adriji in omogočilo, da si Italija in Rusija tik pred avstrij-skimi vrati podate roke — če bi bilo treba. Italija je že takrat hotela pomagati Srbiji na morje — v Albaniji, da si tako rezervira austrijsko jadransko obal za svoje osvojevalne sanjarije. Italija je torej ravno y času, ko je pristala na demonstrativno obno-vitev trozvezne pogodbe (y decembru 1914.) kar najbolj intrigirala proti svoji lastni zaveznici. Tako »Tagespoštin« informator. katerega izvajanja so (izvzemši morda oni prizor iz »predsobe« srb-skega ministrstva) zelo prepriče-valna. Kakšno je razmerje med Italijo in Srbijo danes, to se ne da z gotr> vostjo konstatirati, ker si tozadevne vesti precej nasprotujejo. Brez-dvomno je srbska javnost vsled ita-lijanskih aspiracij silno razburjena. Gotovo je tuđi, da je dogovor Italije s tripleentento izzval v Srbiji politično krizo, ki bi bila lahko imela dalekosežne posledice. Takrat so se raz-širjale vesti (katere smo tuđi mi za-beležili), da je Srbija pripravljena se sporaztnneti z našo monarhijo in zapustiti svote dosedaafe prijatelje, Berlinsko časopisje je o možnosti ta-kega sporazuma resno razmotrivalo in A'ossiscjie Zeitung« je pisala, da bi se dal ta sporazum doseći na pod-lagi koncesij, ki bi jtli dobila Srbija v Albaniji. Zdi se, da ni bilo v Srbiji one preudarnosti, ki zna izrabiti mn vine politične situvacije. Srbski kabinet se je marveč začel obraćati s prošnjami in protesti na države trojnega sporazuma (slišali smo, kako osorno so srbske pritožbe zavrnili ruski listi) in možnost sporazuma s centralnima državama mu je služila mt-uda le koi sredstvo presije. Ko-nečno so se pričela med Srbijo in Italijo tuđi direktna pogajanja.Kakor javljalo »M. N. N.« preko Curiha, je prišlo sedaj med italijansko in srbsko vlado do nekc^a sporazuma. Srbija je pristala na to, da Italija »provteo-rieno zasede dalmatinsko obal do Neretve (Metković). Ta srbsko - italijanski dogovor se tiče tuđi uravna-vc položaja Slovanov v tem ozemlju. Smatrati je pač, da se hoće srbski kabinet s takim dogovorom, ki priznava le ^provizorno okupacijo« samo salvirati pro foro interno ter notolažiti one srbske kro^e, ki neprestano očitajo Pasiću. da ni varo-val >življcnjskih srbskih interesov«. ^Frankfurter Zeitung" ve pove-dati, da ste se Italija in Srbija glede Dalmacije konkretnc'še sporazume-li. Italija, da se ie zadovoljila s se-\-ernim delom Pnhr!aci:e v^tevši Zadar, južni del s Šibenikom, Splitom in Dubrovnikom pa naj pripade Srbiji. Kotor ne nostane crnogorski. Niti Sr-blin. niti Crna crora va ne smete svojega obrežia utrievrati. V Avstriji in NcmČiii vzbu'ajo ^rizdeljevalni nacrti« nasprotnikov nekako tiho veselje zlasti v času, ko hitijo zavezniške armnde od zmage do zmage, in ko tuđi največji pesimisti v nevtralnih dr/nvah ne dvomijo več — kdo bo konečno »deliU. Italijanski ataše v srbskem glavnem stanu. Chiasso, 5. junija. »Corriere della Sera« javlja iz Niša: Italijanski voja-ški ataše grof Serra je odnotoval kot vojaški delegat v srbski glavni stan, ki se nahaja v Kragujencu. Municija za Srbijo. Tz Budimpešte poročajo: V to-rek zjutraj se je peljalo mimo Braile već ruskih ladii, ki so peliale municijo v Srbijo. 2e skoraj dva tedna vozijo dan da dan ruske ladje mimo Braile. Ker ne zadostuje rusko tr-Pfovsko brodovje. ki leži pred Reni-iem. da bi prepelialo za Srbijo dolo-čeno municijo in vojaštvo, je dala ruska vlada od agentov najeti tuje ladje. da vozijo med Renijem in srbsko Prah ovo. Italija in Nemčija. Vobče se pri nas misli, da je združeno kraljestvo italijansko nastalo vsled pomoči Franci je 1. 1859. in vsled pomoči Prusije v letu 1866. Res se je v teh vojna odločilo,da je iz malega Pijemonta nastala velika država, ali marsikaj bi bilo v Fivropi in v Italiji danes drugače. da ni Priisija ne samo leta 1366., ampak tuđi že preje in pozneje podpirala in pospe-ševala italijanska prizadevanja. Leta 1859. je franeoska armada šla v boj proti Avstriji, da se ustanovi italijanska država. Podlaga skupne franeosko-pijemonteške vojne je bil dogovor, sklenjen v Plombieresu med cesarjem Napoleonom III. in med kraljem Viktorjcm Emanue-lom II. Ta dogovor pa ni določil, da se združijo vse italijanske dežele s Pijemontom vred v eno kraljevino, ampak je določal, da se italijanske pokrajine grupirajo na več neodvisnih držav. Dogovor, sklenjen v Plombieresu, določa: 1. Pijemont dobi Lombardijo. Benečijo, Južno Tirolsko, Istro. Parrno, Modeno in Bo-Ingno; 2. Pijemont odstopi Franciji Savojo in Nico, pa tuđi Genuo in Sar-diniio; 3. srednjeitalijanske province s Florenco postanejo samostojna država in bo kralj franeoski princ Na-poleon: 4. neapolske province z Ne-apoljem postanejo samostojna kraljevina in bo kralj franeoski princ Murat. Tej pogodbi je bil torej namen, razdeliti italijanske pokrajine na tri samostojne države, odstopiti nekaj čisto italijanskih pokrajin Franciji in obraniti papeževo državo. V bitkah pri Magenti in pri Sol-ferinu je bila odločena usoda; Fran-cozi so zmagall Pijemontezi so pa bili tepeni. Toda v Plombieresu skle-njeni dogovor se ni mogel izvršiti. Avstriji še ni bila tako poražena, da bi ne bila mogla nadaljevati vojne, vrh tega pa je Prusija z največjo od-ločnostjo protestirala proti temu, da bi postala dva franeoska princa samostojna vladarja na Italijanskem, in hi se s tem povećala franeoska , moč. Prusija seveda tega ni storila iz kakih čustvenih nagibov, ampak v svojem lastnem interesu, da bi se ne povećala franeoska moč. To pa stoji, da je samo pruska grožnja z oboroženo intervencijo preprečila razkosanjc Italije in da se je samo tej pruski intervenciji zahvaliti, da so mogli Savojci delati še nadalje na svoj cilj, na združenje vseh italijanskih pokrajin v eno kraljevino. Večji del svojega cilja so dosegli Italijani v letu 1866. Sicer je bila italijanska armada pri Kustoci poražena in italijanska mornarica pri Visu uničena, toda z zmago Prusije pri Kraljevem Gradcu je bilo le doseže-no, da so poraženi Italijani dobili Benečijo. Združenje Italije s tem še ni bilo končano. Rim je bil še papežev. Savojci so sicer neprestano mislili na to, da si pridobe papeževo državo in napravijo Rim za stolno mesto združene Italije, toda ker so Francozi pa-peža ščitili, se vlada ni ganila. Oari-baldi pa je proti volji itaiijanskega kralja in italijanske vlade začel delati na vstajo v papeževi državi in je zbiral prostovoljce, da bi zavojevali Rim. Garibaldi je liotel vresničiti italijanski narodni ideal, a ker pri italijanski vladi ni dobil podpore, jo je poiskal in našel v Berlinu. Cavo-urjev prijatelj Michelangelo Castelli v svojih pismih, modžarskil revo-lucijonarski general Tiiro v svoji knjigi :•Bismarck c Garibaldi in nekdanii franeoski poslanik v Bero-linu grof Benedetti v svoji knjigi »Ma mission en Prussie«, potrjujejo. da je Bismarck dal Garibaldiju puške in denar za ekspedicijo v papeško državo. Franeoska armada, ki je branila papeža in njegovo državo, je sicer Garibaldija porazila, toda misel, da mora papeška država izginiti in da mora Rim postati stolno mesto Italije, se je prav vsled Garibaldi'eve ekspedicije razvila v velik plamen, tako. da je potem med franeosko-nemško vojno Italija z lahkoto vres-ničila svoje želje in je postal Rim stolno mesto združene italijanske države. Tišti Garibaldi. ki je leta 1867. rad vzel denar in puške iz Bismarko-vich rok, je pa šel leto 1S70. v boj proti Nemčiji. Odkar je bila sklenjena trozve-za, je Nemčija šla vedno Italiji na roke, pomagala ji je gospodarsko in politično, vzlic postopanju italijanske vlade na konferenci v Algecirasu in vzlic silnim težavam, ki jih je delala Italija v času aneksijske krize. Da, Nemčija je pomagala Italiji še leta 1912., ko sta se sešla v San Rosaru takratni avstrijski minister zunaniih del grof Bercritold in takratni italijanski minister zunanjih del marki San Giuliano ter dopolnila trozvezno pogodbo z dodatkom, da ima Italija pravico, zahtevati kompenzacije, če bi dosegla Avstrija teritorijalne pri-dobitve na Balkanu. ZAPADNO BOJIŠČE. BOJI NA FRANCOSKEM. Berolin, 6. junija. (Kor. urad.) Uradno poročHo. Napade na našo pozJcijo na vzhodn.iem pobočju visine Loretto smo s težkimi izgubami za sovražnika odbili. V vaši Neu-ville sta bili izgubljeni dve skupini hiš. Na trdniavo Calais in letalsko pristanišče Clemont pri Lunevillu smo metali bombe. LJUTI BOJI ZA SOUCHEZ. — FRANCOZI PRI NEUVILLU OD- BITI. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) Uradno poročilo. Za ostanke sladkor-ne tovarne v Souchezu se vrše nadalje boji, v tem trenotku .ie zopet v rokah Francozov. Sovražne napade pri Neuvillu smo zavrnili. Zrakoplovski napad na glavni stan nemškega prestolonaslednika. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) Predvčerajšnjim ponoći izdano fran-cosko uradno poročilo pravi, da je 29 franeosk. zrakoplovov z^rodaj zjutraj med 4. in 5. uro vrglo 178 bomb na glavni stan prestolonaslednikov. Izstrelili so tuđi več zrakoplovnih pšic. Zrakoplove so oštro obstrelje-vali, vendar pa so se vsi vrnili ne-poškodovani. K temu pripominja Wolffov urad: Kakor smo na mero-dajnem mestu izvedeli, je bilo vsled bomb usmrčenih več vojakov. Več-jega uspeha ta zrakoplovni napad ni dosegel. • m m NEMŠKA OFENZIVA V ALZACUL »Baseler Ztg,« poroča, da so pri-čeli Nemci silno ofenzivo na ćeli al-zaški crti. Francozi nišo mogli držati doline reke 111 in so se umaknili na svoje starejŠe pozicije v dolini Large. Obstreljevanje Verduna. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Kakor se izve sele danes. ie v so- boto težka nemška artiljerija ob-streljevala Verdun. Učinek obstre-Ijevanja še ni znan. Belgijska armada na odpočinku. Curin, 5. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča »Neue Ziiricher Zeitung«, so umaknilt večji del belgijske ar-made s flandrske bojne crte, da se odpočije. Nadomestili so jo s sene-galskimi zamorci. Francosko poročilo. Francosko uradno poročilo z dne 1. junija popoldne se glasi: V okolici Arrasa so se vršili po-noči vzhodno od ceste Air - Nou-bette - Souchez ljuti boji. Vdrli smo v poljsko utrdbo v Baquetcavu, kjer je prišlo do boja iz blizine. Tu smo nadvladali. Na planoti vzhodno od visine Loretto, smo se polastili nemškega utrdbene^a dela. Prav silen boj se je odigral za sladkorno tovar-no v Souchezu, kjer smo vjeli kakih 60 nemških vojakov. V \"ogezih, v blizini Fontenellesa smo odbili s težkimi izgubami za sovražnika napad. izveden od dveh stotnij. Uradno poročilo z dne 1. junija zvečer: V odseku severno od Arrasa prav živahni boji. Dosegli smo nove uspehe. Klmb več silnim proti-napadom nas sovražnik ni mogel prepoditi iz okopov, zavzetih v goz-du ob cesti Aix - Noulette - Souchez. Tuđi smo obdržali svoje uspehe se-vero - vzhodno kapele Loretto. Silni boji. katerih središče je že dva dni sladkorna tovarna v Souchezu, so se končali nam v prilog. Polastili smo se sladkorne tovarne. Sovražnik jo je vzel ponoći nazaj. Ko se je danilo, smo ga zopet prepodill in smo ostali v poziciji. Kljub vsem protinapadom smo prizadejali so-vražniku velike izgube. V Labyrin-thu, jugo - vzhodno od Neuvilla, smo nadalje zavzeli okep za okopom, dosegli važne uspehe na severnem de-lu tega sistema utrdb in vjeli 150 inož. Vse zavzeto ozemlje smo obdržali. Ob robovili gozda Le Prčtre nam je vzel sovražnik po silneni bombardiranju nekaj kosov predvce-rajšnjem zavzetih strelskih jarkov. Obdržali smo ves ostanek naših uspehov. * Franciia noče druge zimske vojne. Pariški »Matin« sporoča v cenzurirani številki, da je \'iviani odgo-voril v zborničnem odseku na vprašanje od socijalistične strani, da Francija nima povoda, pripraviti se za drugo zimsko vojno, kajti francosko stremljenje je, vojno z vsemi si-lami čim preje končati. RUSKA KRIŽARKA POTOPLJENA — DELOVAN.IE NEMŠKIH ZRAKOPLOVOV NA ANGLE-ŠKEM. Berolin, 5. junija. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča uradno: Dne 4. hinila je potopil neki nemški podmorski čoln neko rusko križarko za mine Amurskega tipa pri Baltiiskem Portu. — V noči od 4. na 5. juni so naša mornariška letala izvršila napade na izliv Humberta in momari-sko oporišče Harwich. Pristanišče v Harvvichu smo z dobrim uspehom obložili z bombami. Mnogo močnih požarov in eksplozij, med niimi prav močne pri nekem gazomeiru ali tanku za olje. Tuđi smo metali bombe na neko železniško postajo. Naše zrakonlove so silno obstrelievali s topovi na kopneni in na ladiah, nišo i ih pa zadeli. Vrnili so se nepoškodo-vani. Namestni šef admiralskega štaba mornarice B e h n c k e. DELO NEMSKIIi PODMORSKIH COLNOV. Stavenger, 3. junija. (Kor. urad.) Kapitan in 18 rnož posadke „Cirus" iz Kodanja so dospeli včeraj popoldne na krovu tukajšnjega parnika „Jotun" semkaj. „Cirus", ki je bil s promogom na krovu namenjen iz Burntislanda v Kodanj, je bil predvčerajšnjem popoldne torpediran. „Madrider Herald" poroča iz Bil-bao, da se je pojavilo v tamošnjem vodoviu več nemških podmorskih čol-nov. Neka španska vojna ladja straži tamkaj obal. Londonski listi poročajo, da so se vršile na angleški ladji „Orita", linije Pacific, ki je dospela predvčerajšnjim v Liverpool, vaje, kakor da bi bilo pri-čakovati napada podmorskega čolna. 300 potnikov je dobilo rešilne pasove ter so se vaje izvršile ravno tako, kakor če bi y resnici obstojala nevar-nost. Rešilni čolni so se spustili v morje, potniki so se morali postaviti v eno vrsto ter so dobili instrukcije, kako se morajo podati v čolne. Te vaje so se večkrat ponovile, prednoje ladja dospela v nevarno cono ob irski obali. V resnici se je pojavil kmalu neki podmorski čoln. „Orita" je vožnjo pospešil in srečno ušel. Posebne-ga razburjenja med potniki nj bflfr Stran 4. „SLOVENSKI NAROD-, dne 7. junija 1915. 127. štev. London, 4. junija. (Kor. ur.) Ka-kor poroča Reutter^ev urad, je bil ri-biški parnik „Herold" iz Cardiffa 150 milj zapadno od otoka Lundy, od ne-kega nemškega podrnorskega čolna potopljen. Moštvo se je resilo. London« 4. junija. (Kor. ur.) Štir-je preživcči potopljenega ribiškega par-nika „Victoria" iz Milforda, ki so do-speli v Bulford, pripovedujejo, da je bil parnik „Victoria" v to^ek zvečer, kakih 130 milj od Stauns heada od nekega podmorskega čolna napaden in obstreljevan, pri čemur so bili ka-pitan in dva moža usmrćeni, štirje pa resno ranjeni. Ostale je sprejel potf. morski čoln na krov, kjer so prebi yv noč. Drugo jutro so se vkrcali v ne, čoln nekega drugega ribiškega parni ka ter so pri dežju skozi 24 ur veslali po morju, preduo jih je spreje-neki parnik na krov. 1 London, 5. junija. (Kor. ur.) Reu-terjev urad poroča: Parnik „Intime" je bil pri kapu Lizard torpediran in se je potopil. 70 rnož broječa posadka se je resila. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča iz New Yor-ka: Veleposlanik Zedinjenih držav v Berlinu, Gerard, je poslal državnemu departementu vsebino nemške note, v kateri se priznava odškodnina za poškodovanje ameriškega parnika >Golflighta«. »Lokalanzeiger« poroča iz Ko-danja: Po došlih poročilih, so se po-javili pri Port Saidu nemški podmorski čofni. Brest, 5. junija. (Kor. urad.) Po-ročilo »Agence Havas«: Parnik »Penfeld« iz Bresta je bil od nekega podmorskega čolna včeraj opoldne v Kanalu potopljen. Posadka se je resila. London, 4. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Parnik »Jo-na« s 3344 tonami in jadrnica »Chrvsphas« sta bila v četrtek pri otoku Fair torpedirana. Posadke so dospele v Kirkwall. Dve jadrnici iz Lo\vestofta sta bili v četrtek v Se-vemem morju torpedirani. Posadki sta dospeli v Lo\vestoft. Lisabona, 5. junija. (Kor. urad.) *Agence Havas« poroča: Po poročilih listov je obstreljeval poštni parnik »Dcmarara« med vožnjo iz Liverpoo ]a v Lisabono perioskop nekega podmorskega Čolna, ki ga je zasledoval. Podmorski čoln je takoj izginil. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča: Švedski parnik »Lappland«, ki je bil na potu v Middlesborough, se je potopil 55 milj od Peterheada. 19 mož broječa posadka in štiri ženske so se resili v Peterhead, * ANGLEŠKA KRIZA. London, 5. junija. (Kor. urad.) Parlamentarni korespondent »Dailv Ne\vsa« piše: Unionističn! ministri so v kabinetu delali na to, da naj se vse delavce, ki so zaposleni pri izde-Iovanjii zaJog municije ali v rudoko-pih in pri železnicah postavi pod direktno kontrolo vlade, to se pravi, pod vojno sodstvo. Zastopniki delav-stva, ki jih je vlada o tem vprašala, so izjavili, da bodo praktične težko-če iako resne. Neki voditelj je menil, da bi pomenilo, če bi se delavce postavilo pod vojno sodstvo, toliko, ka-kor odpreti peklenska vrata. Novi kabinet stoji žc koj od začetka pred resnimi notranjimi težkočami. »Courant« poroča iz Londona: .Vlada je sklicala zastopnike ćclav-skih organizacij ćele Anglije h kon-ferenci. ki se bo vršila dne 10. junija v Londonu, da se vse podjetnike v narodnem interesu pripravi do tega, da odpovedo vsem delavcem, ki so za vojaško službo sposobni in ki se zamorejo nadomestiti z ženskami, službe. Zveza angleških tekstilnih in-dustrijcev je sklenila, da sprejme ta predlog vlade ter da bo vsem delavcem, ki nišo neobhodno potrebni in za vojno sposobni, s 1. julijem od-povedala službo. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz fiaaga: Po poročilih iz Londona, se pripravlja na Angleškem nova1! mnogo resnejša ministrska kriza. — Medtem ko se zavzemajo unionistič-ni ministri Balfour, Bonar Law, Lansdowne za vpeljavo splošne vo-jaške dolžnosti, odklanjajo liberalni ministri kar najodločneje to reformo. Asquitlh in lord George sta preje pripravljena odstopiti, kakor pa pritr-diti tej reformi. Boj za Carigrad. BOJI NA GALIPOLIJU. London, 3. junija. (Kor. urad.) »Evening News« poročajo iz Aten: Turki imajo na Galipoliju 250.000 mož v izborno utrjenih pozicijaji. Boji obstojajo iz vrste napadov in protinapadov. Po dnevi napadajo za-vezniki pod zaščito vojnih ladrj, po-noči pa, ko se brodovje boja ne tnor| udeležiti, ker noče zadeti iastnih če^ iKvršufelo Turfci strahovite protina-gfadeiK strasnih foimaatetu u Carigrad. 4. junija. (Kor. urad.) Agence tel. Milli poroča: Angleško časopisje vedno naprej slepi javnost z napačnimi poročili o na^em voja-škem ^olr^aju. Tuđi pretiravajo naše i^ube v Dardanelah. V resnici ne dost' iio te izdube niti fret]ine Stevi-la, tuđi če štejemo lahko ranjene. Naše bolnice so postale že 5000 lahko ranjenih, ki so popolnoma okrevali, zopct v fronto. * —- .. Angleske izgube pri Dardanelah. Iz Aten poročajo z dne 3. junija: Za boje v DardaTielah dospo vsak dan nove Čete iz Aleksandrije in Marseille v Mudros. General d' Ama-de, ki je oddal poveljstvo generalu Oouraudu. se je ranjen vrnil v Fran-cijo. Iz Galipolija dospeli korespondent javlja, da znašajo angleške izgube 45.000 mož. Bolnišnice v Egiptu so polne ranjencev. Varstvena služba bojnih ladij držav tripleenten-te proti podmorskim čolnom pred Kreto, se nadaljuje. ZOPET NEKA RUSKA OKLOPM-CA POTOPLJENA. V Petrogradu so razglasili, kakor poročajo iz Monakova, da se je v črnem morju zopet potopila neka ruska oklopnica. Nasprotno pa ofici-jalno dementiraio, da bi se bil ->Pan-teleimon« potopil. Italija ne sodeluie pri Dardanelah? Iz Berlina poročajo: Italija je od-klonila sodelovanje svoje armade ali svojega brodovja pri dardanelski akciji. Zmagujoža nevtrali-stična ideja v Romoiniji. Vsled ruskih porazov so izgubili romunski intervencijonisti mnogo na vplivu. Najznaeilnejši pojav se je od-igral v konzervativni stranki. Bivša ministra Filipescu in Take Jonescu, voditelja intervenicijonistične politike, sta hotela angažirati ćelo konzervativno stranko za tripleentento. V ta namen je bilo treba odvzeti bivšemu ministru Marghilomanu. ki je ne-vtralist, vodstvo konzervativne stranke. Filipescu in Jonescu sta imela sicer toliko vpliva, da sta provocirala sklicanje zbora zaunnikov, ki naj bi bil izrekel Marghilomanu zaupnico, toda med tem so se .zvrši-le sijaine zmage zaveznikov na se-veru in — zaupni zbor romunske konzervativne stranke je izvolil zopet Marghilomana za predsednika ... V Romuniji presojajo položaj popolnoma resno in stvarno. O tem pričajo glasovi listov najbolje. Tako piše oficijozna »Independance«, da bodo Rusi sedaj po padcu Przemvsla pač morali iz ćele Galicije. »Politi-que'< pravi: Izguba Przemvsla ni za Ruse le lokalni poraz. Tuđi naj-večji optimisti morajo spoznati, da se Rusom sedaj ne bo posrbilo se držati na galiških tleh. »Universul« obsoja dosedanje stališče Rusije ter pravi: za vsak slučaj je za Romunsko dobro, če ostanejo Romuni se nadalje kot kompaktna narodnost v Avstro-Ogr-ski. Rusija pozablja na frazo o osvo-boditvi narodov in ne vidi, da bi bila po teh principih njena prva dolžnost, da vrne Romunski Besarabijo. Zato Romunska Rusiji ne more zaupati. POGAJANJA MED ROMUNIJO IN TRIPELENTENTO RAZBIT A. Dunaj, f). junija. Po zanesljivih informacijah iz Bukarešte, s o se pogajanja med Romunijo in t r i'p e 1 e n t e n t o definitivno razbila. To dejstvo je politično največjega pomena. Kakor nadalje poročajo. se pripravlja v Romuniji koalicijski kabinet, katerega vodstvo bi naj prevzel šef konservativne stranke Marghilo-man, zunanji portfelj pa bi ostal v rokah dosedanjega liberalnega mini-strskega predsednika Bratiana. Nekoliko drugače slika položaj bukareški korespondent »Berliner Tagblatta«. Romunija se po njegovih informacijah še ni odločila ne na eno ne na drugo stran. Deviza njene politike se da označiti z besedo ^>Ne s poraženim^. Zato bodo za vlado me-rodajni bližnji dogodki na bojiščih, po katerih bo presodila, na katero stran se nagiba definitivna zmaga. Vsled italijanskega nastopa je Romunija zopet od kazan a na samo-stojno postopanje. * BOLGARSKA IN ŠTIRIZVEZA. »Kolnische Ztg.« poroča iz Sofije, da se nota Štirizveze Bolgarski, ki te bila oddana 29. maja še vedno prikriva. Toliko pa se je vendar izve-delo, da ponuja štirizveza ražen Crte Midia - Enos še dele Romunske, Qr-ške in Srbije. Bolgarska pa baje za-hteva, da srne takoj zasesti vso Ma- Entente je ponudila Bolgarijl po-leg teritorijalnih koneesij tuđi denar-no podporo 2M) milijonov. Zatrjuje se, da je bolgarski mini-strski svret vse te ponudbe definitivno odklonil. Rronski svet v Atenah. Iz Aten j>oročajo: V torek se je vršil ob bolniski postelji kralja Kon-stantina kronski svet, kateremu pri-pisujejo velik pomen. Predsedoval je ministrski predsednik Gunaris. Ražen članov kabineta sta se udele-žila šef generalnega Štaba Ousmanis in šef brodovja. Kot omenibe vredno znamenje stališca- vlade velja. da bivši ministrski predsednik Venize-lof, dasiravno se nahaja že nekaj časa v Atenah, ni bil poklican v kronski svet. Anglija in Spanska. »Kolnische Zttf.« poroča iz Madrida: Neki list raskrinkava pod naslovom »Narodna nevarnost zločin-ske spletke Anglije, da bi vporahila ^pansko, v slučaju da bi tuđi italijan-ska pomoč nič ne izdala, kar bi po-spešilo popolni poraz Francoske, kot zadnio oporo zaveznikov. V to svr-ho hočejo podvojiti republikanske elemente, da vprizore veliko manifestacijo za latinsko solidarnost. List zagotavlja, da je dobro znano, kako misli španski narod v vseh pokraii-nah in znana je tuđi vsa moč onih elementov, ki bi bili pripravljeni braniti špansko nevtralnost pod vsakim pogojem. ("rc^tovo je, da'bi bilo prvo dejanie, ki bi merilo na špansko intervencijo, znamenje za veliko vstajo. Neka druga madridska brzojavka pravi, da je Anglija v imenu zaveznikov stavila šnanski vladi po-midbo. da naj proda stare puške in drugo orožje Angliji in zaveznikom. Spanska je ponudbo zaradi svoje ne-vtralnosti odločno odklonila. Napetost med tari in tlemcijo. Preko Rotterdama javljajo: Reuter poroča: Ameriška vlada bo odgovorila na zadnjo nemško noto o potopu »Lusitanije« s sporočilom, da smatra nemška pojasnila za netočna in nezadostna. Govori se, da bo za-htevala Amerika od Nemčiic priznanje, da je bila potopitev »Lusitanije-neupravičena in garancije, da bodo nemški podmorski čolni postopali v bodoče bolj »po človeško«. Reuter pristavlja, da je predsednik Wilson odločen postopati tako, da ne bo dvoma, da hoče Amerika varovati principe človečnosti ne le z besedami, temvcč tuđi z dejanji. Nemški odgovor na prvo ameriško noto radi »Lusitanije«, da se izogiba jedru ćele afere in spravlja le tehnič-na vprašanja v ospredje. Ameriška vlada da je dognala, da ni imela »Lu-sitanija^ nohenih topov, če pa je res vozila drugo orožje in municijo, se je to zgodilo le v toliko, v kolikor je do-pustno po amerikanskih zakonih. Amerika bo zato zahtevala brezpo-gojno zadoščenje za kršenje amerikanskih pravic na morju. »Miinchcner Neueste Nachrich-ten« pripominjajo, da so Reuterjeve navedbe trlede vsehine amerikanske note zelo neverjetne. Ce pa bi bila amerikanska nota res taka, potem bi Nemčija vsako nadaljno diskusijo od-klanjala. »Vo-ssische Zeitung^ poroča iz Washingtona, da bo vsebovala ameriška nota vprašanje, ali je smatrati zadnji nemški odgovor tako, da hoče Nemčija zanernarjati principe med-narodnega prava. Člani amerikan-skega kabineta so mnenja, d a b o d o diplomatični odnošaji mec Nemčijo in Ameriko preru-š e n i. London, 5. junija. Nemški veleposlanik grof Bernstorff je konferi-ral dolgo z ameriškim predsednikom Wilsonom. Grof Bernstorff odpošlje posebnega odposlanca v Berlin, ki naj poroča nemškemu cesarju podrobno o razgovoru z Wilsonom in o razpoloženju v Ameriki. Temu po-sebnemu odposlancu je izposloval Wilson pri tripelententi prosto pot po morju. London, 5. junija. (Kor. urad.) >Daily News« poročajo iz Washing-tona: Nemški poslanik grof Bernstorff je izročil državnemu tajniku Brvanu Štiri, pod prisego izdane izjave nemških rezervistov, ki so pred odhodom obiskali »Lusitanio« ter vi-deli potopljene topove. Tovor »Luslianlle«. New York, 3. junija. (Kor. urad.) »Newyork Times« poroča iz Pitts-burga: Kemik John Braun je izjavil, da je imela »Lusitanija« na krovu 250.000 funtov tetrachlorida, ki ic bil napravljen v Pittsburgu in ga je na-ročila franeoska vlada. Nemška vlada ]c za to najbrže vedela, Rešeni potniki »Lusitanije^ so se pritoževa-li, da so močno trpeli vsled dušljivih plinov. Braun je mnenja, da so ti pli-ni izvirali od tetrachlorida. Francozi so nameravali porabiti ta tetrachlo-rid za izdelovanje dušliivih bomb. Nemško - ameriški odnošaji in zavezniki. »Rječ« razpravlia o izmenjavi not med Nemčijo in Ameriko in dvo-mi o poostritvi konflikta, ker se drži predsednik \Vilson za vsako ceno politike miru. Vsaka poostritev konflikta bi bila za zaveznike hud u-Ja-rec, ker bi potem Amerika ustavila dobavo municije. Ražen tega bi prišlo tuđi do neljubih komplikacij v Aziji. Dnevne vesti. — Čestitke povodom padca Przemvsla. Povodom zavzetja Prze-mysia je poslal ministrski predsednk grof Stiirgkh felmaršalu nadvojvodi Frideriku brzojavko, v kateri pod povzdigujočim vtiskom novega slav-nega čina krasne armade v svojem in v imenu vlade vesele) ginjen in s livalc/nim srcem sporoča izraze spoštljivcga in iskrenega čestitanja. Nato je dospel tale brzojavni odgovor: S ponosnim in veselim srcem se zahvaljujem Vaši ekscelenci in vladi za prisrčne čestitke k zopetnemu sijajnemu uspehu naših junaških ar-mad, ki bodo z navdu.Šenjem in pomnoženo silo pripomogle naši pravični stvari do zmage. — Napačni nazori. V različnih li-stih je čitati ninenje, da je Italija že v vojni ne samo z Avstrijo, nego tuđi z Nemčijo in s Turčijo. Resnica pa je, da vojne med Italijo in Nemčijo ter med Italijo in Turčijo š e ni. Pretr-ganje dinlomatičnih zvez in trgovinske prepovedi še ne pomenijo, da je nastopilo vojno stanje. Sicer pa med Italijo in Turčijo diplomatične zveze še spl-oh nišo pretrgane. A da priđe do vojne med Italijo in Nemčijo, o tem n' dvoma, saj je to nemški državni kancelar v državnem zboru izrečno napovedal. Zdaj je le čakati, kdo vojno formelno napove. Tuđi italijansko - tursko razmerje se mora kako pojasniti in je vojna med Turčijo in Italijo takorekoč v logiki situvaciie, le to še ni gotovo, kdo bo napovednik vojne. — Srednieev ropska carinska uniia. Nekdanji ogrski ministrski predsednik dr. Alr^sander Wekerle je v nemško - madžarskem časopisu »Das iunge Europa« priobčil članek o srednjeevropski carinski uniji. \Ye-kerle se izreka pač za gospodarsko zbližanje na podlagi preferenčnih ca-rin, poudaria pa, da je treba glede carinske skupnosti največjo previd-nosti. — Dežela ie podpisala 250.O00 K noveea vojne ga posojila, deželna banka pn 1 oo.ooo K. — Deželni odbor je izdal glede na vojno z Italijo posebno instrukcijo na žunanstva potom okrožnice, ki se bo ohiaviln. — V ruskem vletništvu. V to-lažbo vsem onim, ki željno pričaku-jejo poročila svojih dragih, ki so v vojni, naznanjamo, da smo dobili uradno poročilo o zdravju in življenju Jancza Potočnika, brata g. nadrevi-denta južne železnice Frana Potočnika v Ljubljani, katerega smo pogrešali od 24. nov. 1914. Vjetjena Ruskem. — Žrtve vojne. (K. b.) V V7idcm (Udtne) je bilo pripcljanih več civilnih vjetnikov, med njimi žene, duhovniku uradniki in posestniki, ki jih hočejo obtožiti, češ, da so baje kmečko ljudstvo hujskali na odpor proti Italijanom. — Darila za Rdeči križ. Za Rdcči križ so došla sledeča darila: Pr. Emil Bock, primari] v Ljubljani ino K. Predilnica in tkalnica ter go, snod tovarnar Andrej Classner v Tr-žiču .^06-4 ni blaga za te^esno perilo itd. Nadalje je gospa Ernestina plem. Račič, dvornega svetnika soproga v Ljubljani, ponovno darovala vsoto 10 K. — Na Primorskem so prenehali izhajati nnslcdnji listi: »Primorce- v Oorici. >>Picc()los v Trstu, >^Naša Slogn« in »Oiornaletto-« v Pulju, ^Pučki Prijatelj« v Pazinu ter *Uni-one Na7innnfe< v Poreču. — Pomanjkanje sladkorja. Spo-štovani sladkorni baroni se izgovarjajo na železnice. Pravijo, da v nekaterih deželah zmanjkuje sladkorja zato, ker ga tovarne vsled pomanjkanja vap:onov ne morejo razposlati. Poslanec dr. Steinwender je sedaj dognal, da je to popolnoma neresnično. Pri nas je sladkor že tako veliko dražji, kakor na Nemškem in sicer samo zato, ker fabrikantom ni nikolt dobiček zadosti velik. A s temi pretirano visokimi svotami se hočejo sladkorni baroni zadovoljiti le do jeseni, tedaj pa hočejo, kakor naznanja dr. Steinwender, cene zopet zvišati in sicer tuđi ta tište milijone centov sladkorja, ki ga imajo tovarne še zdaj v zalogi. Steinwender zahteva, naj se napravi državna slad-korna centrala in cena sladkoriu zniža. — Legitimacije za potovanje po jugozapadnih krajih monarhije. Civilnim osebam je samo na podlagi rednih izkaznico njihovi osebi in identiteti dovoljeno, potovati po železnicah južno od naslednjih postaj: Inomost (izključen), Zelhveg (izključen), Mari-boT (izključen), Pragersko (všteto), Čakovec (vštet), Mura-Keresztur (vštet), Gyckenyes (vštet), Barcs (vštet). Proga Zeltweg- Sclztal - Bischofshofen - Worgl-Inomost-Bregenz ne teče v tem okrožju, kjcr treba izkaznic, pač pa proga Pra-gersko-Čakovec-Barcs. Izkazati se je: 1. S potnim listom z dodano fotografijo, izdanem na podlagi naredbe ce-lokupnc^a ministrstva z dne 15. ja-nuarja 1915 ali na podlagi naredbe ogrskega ministrstva z dne 16. janu-varja 1915, kateri potni list pa mora imeti pripombo politične ali policijske oblasti, veljaven tuđi za potovanje v območju jugozapadne armade; 2. s posebno legitimacijo, opremljeno s fotografijo, veljavno za državne in dvorne uslužbence, za državne uradnike, pri-vame uslužbence in elane njih rodovin, katero legitimacijo izda okrajno gla-varstvo ali državna policijska oblast. Potovanje v utrjene kraje je civilnim osebam, če nišo uradno poslane v vojaških ali državnopravnih namenih, dovoljeno le sedaj, če imajo poleg navedene ižkaznice še dovoljenje za-povednika dotične trdnjave ali dotič-nega vojnega pristana. Civilne osebe, ki so uradoma poslane v trdnjavsko obmoćje, morajo imeti odprto naro-čilo za to potovanje, izdano od pri-stojnega vojaškega zapovedništva, in mora biti iz naročila razvidno, da je trdnjavsko poveljstvo obveščeno o prihodu dotične osebe. — Vprašanje. Kdor bi vedel, ali je ostala rodbina Šari, po domaće > Pri Malarju« v Kobaridu št. 105 na svojem domu, ali je zapustila kraj, naj to blagohotno sporoči našemu uredništvu. Ce je zapustila rodbina Kobarid. bi želeli tuđi sedanji naslov. — Zborovanja vsake vrste, kakor tuđi v obliki društvenih zboro-vani vršeča se predavanja, se morajo od sedaj naprei vsaj 8 dni pred vrsit-vijo prijaviti. Dovolila se bodo zborovanja samo v uvaževanja vrednih slučaiih. — Dvojne izkaznice mestne vojne prodajalne. Nekatere stranke so dobile na dom pomotoma dvakrat izkaznico za vojno prodajalno. Vse te stranke z dvojnimi izkaznicami se opozarjaio, na! prineselo eno teh izkaznic nazaj, ker izgube drugače pravico do nakupa živil v mestni vojni prodajaini. — Prodaja kruha in moke. Z ozi-rom na to, da daje »Gospodarska zveza« po ukazu c. kr. deželne vlade za Kranjsko većini obrtnikov (mo-karjem. prodajalcem in pekom) žito in moko, se občinstvo opozaria. naj kupuje moko in kruh pri obrtnikih (mekanih, prodajalcih in pekih) in naj z nakupom ne obtežuje mestne vojne prodajalne. ki je pravzaprav namenjena samo revnim slojem. — Pozor! Obrtniki in trgovci se opozariajo, da poteče rok dolžnosti naznanila snovi, ki vsebujejo dušik, dne 8. iunija in jih je naznaniti s stanjem zadnjega dne meseca maja. Tuđi za kovine poteče rok dolžnosti naznanila dne S. jun Ravnotako poteče rok dolžnosti naznanila 8. jun. za ne-podelano ovčjo volno in sicer po stanju 1. jun.Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata. — Poziv glede preskrbe vojnih in sanitetniri psov. Svetovna vojna, v kateri se mora boriti naša domovina zoper ćelo vrsto sovražnikov, za-liteva vsled njenega obsega in taktike posebne oskrbe, in med to spada ' posebno vporaba psov. Prebivalstvo ki je doslej v donioljubnem prizade-vanju sledilo pozivu in preskrbelo sanitetne pse — lahko sedaj uvidi, da je njih požrtvovainost rodila lepe sa-dove. Koliko hrabrih sinov naše domovine so te zveste živali resile smrti, brezmejnih, nepotrebnih bolecin ali sramotnega vjetništva. Na tisoče naših hrabrih bojevnikov živi po ra-nitvi dalje, za svoji domovini izkaza-ne žrtve imajo pravico, da jih resimo njih bednega stanja. Poleg vporabe sanitetnih psov pridejo v poštev kot posebno važna vojna oskrba tuđi vojni psi. Da se preprečijo nenadni napadi patruli, da se pri vjetniskih transportih in taborih. dalje pri stra-ženju mostišč in drugih vojaških ob-jektih štedi z moštvom. zlasti pa še, da se prepreci grozno delovanje ple-nilcev na bojišču itd., je vojna uprava začela vporabljati pse, katerih zato-rej potrebuje še silno veliko. Končno zmago naše pravične stvari borno dosegli, če bedo vsi sloji prebivalstva storili svojo dolžnost v splošno korist. Brezmejna je v vsakem oziru požrtvovainost tuđi onih, ki nišo v vojni in na njih požrtvovainost se obraćamo s pozivom, da v to svrho prepuste c. in kr. vojni upravi kolikor mogoče veliko psov. V prvi vrsti se ozira — ne glede na spol — na znane 4 pasme policijskih psov (Ai-redale-Terrier, nemški ovčarski Q£& i27. štev. „SLOVENSKI NAKOD" dne 7. junija 1915 Stran 5. Dobermannpinc in Rottueiler), pri-dejo po v poštev tuđi pasme, ki so pripravne za čuvaje in osebno var-stvo. Psi bi se morali prepustiti vojni upravi brez vsake odškodnine; ako -e povrne pes zdrav iz bojišca, pre-ide potem zopet v last svojega go-spodarja. Le v prav izrednih slučajih bi vojna uprava kupila psa. Vsa pismena vprašanja, prošnje, ponudbe in darila pa je treba nasloviti na: Ge-neralsekretariat des osterr.- ung. Po-lizei- u. Kriegshundevereines, \Yien Kirchg. 41; tamkaj se na poprej-snja pismena vprasanja dobijo tuđi ustmena pojasnila. — Poročii se je c. kr. sodnik v Mariboru ^osp. dr. Davorin S e n j o r z gospodično Mileno Svetkovo in notarski kandidat v Buzetu gosp. Lovro Sevnik z gospodično Dano Svetkovo iz Ljubljane. — Restavracijo »Bellevue« v U-voiskeiii gozdu so te dni zaprli. Kanalizacija v Kranju. Dasi je sedaj ic/ko dobiti delavue, je \endar obeina Kranj sklenila, da takoj izvrši kanalizacijo in kaže, da bo delo kmaiu kencano. Ustavlen promet. Lokalna že-leznica Slovenska Bistrica koiodvor-rnesto je ustavila svoj promet. Ženska požarna bramba. V Dobrni pri Celju se je organizirala ženska požarna bramba. Prvo vajo so imele dobrnske gasilke v nedeljo 6. L m. Kozje. Živiiijski in kramarski sejm se vrši dne 14. junija t. 1. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo niostno tehtnico, katera bo ta dan brezpiačno na razpoia^o. Vstop v bejmišče za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati mnogo lepe živine, se kupci vljuđno vabijo. — Trsko ž u p a n s t v o. istrska posojiinica v Puiju se je provizoneno preselila v Pazin. — Okna v Puiju morajo biti tako zastrta, da ne pade nobena luč iz razsvet-Ijenih stanovanj. Patrulje imajo pravico iti v vsako stanovanje, od koder bi se viđela kaka !uč. Škandaina afera v Brodu na S. Poročali smo. da so zaprli v Slavon-skem Brodu prvaka trankovske pravaške stranke dr. Eiegovića, brod-skega župana in več občinskih na-stavljencev. »Hrvatska« zatriuje, da gre res za obsežno špijonažo v prilog Srbiji. »Hrvatska Obrana« poro-Ča: Aretirani so bili ođpeliani v pe-trovaradinsko trdnjavo. Dr. Elegović je prejel dosedaj z gotove strani do okoli 75.000 frankov. Ćelo stvar le izdal neki brodski redar, ki je v afero sam zapleten, na ta način, da ie v pijanem stanju na kolodvoru govoril razne sumljive stvari. — V Zagrebu se govori tuđi to - le: Dr. Elegović in njegovi so od začetka vojne mnogo odličnih oseb denuncirali radi sr-bofilstva in zločinov proti državi. Za-prtim*so potem ponujali svojo po-moč — za drag denar. O špijonaži sami se poroča, da je bil dr. Elegovič v zvezi s Srbijo preko nekega bosan-skega trgovca, po drugi verziji je šel na roko srbskim špijonom, ki so se nahajali v samem Brodu. Njegova zadnja ura. Drama v 3 delih z Ebbo Thomseu, je vzbudila te dni velik uspeh. Tuđi veseloigra >Lkrotitev upornih < je obiskovalcem zelo ugajala. Ta spored se samo da-nes še vidi v kino »Ideala. — Jutri »Ne sodite.« Drama v 3 delih. Izgubila sta se dva prstana z bri-Ijanti od gostilne »Zlata riba« do Sta-rega trga. Pošteni najditelj naj j-h odda v uredništvu našega lista. IzguMia se je dne 2S. maja psića majhne pasme, spodaj z rumeno glavo, na državnem kolodvoru. Sliši na ime »Lili*. Pošteni najditelj naj odda psico proti nagradi v uredništvu našega lista. Razne stvari. * Na>>tarejši sin stavnega ruske-ga pisatelia Maksima Gorkega, služi kot prostovoljec v iraneoski armadi. V bojih pri Arrasu je bil težko ranjen, tako da so mu morali amputirati Ievc roko. * Zaradi vohunstva sta bila v Londonu obsojena dva Nemca, Miil-ier in Hahn. Prvi je bii obsojen na smrt na vešalih, a nima še nra\ ice, se proti tej obsodbi pritožiti; drugi je bil obsoien na sedem let ječe. * Nemčija proti izstradanju zasi-gurana. V budgetnem odseku pruske zbornice je izjavil podpredsednik pruskega ministrstva, da je vpraša-nje preskrbe z žitom popolnoma re-šeno. Nemčija bo imela ob novi žetvi še znatne rezerve iz tekočega leta. :: Dva švicarska letalca se po-nesrečila. Iz Berna poročajo z dne 4. junija: Pri Fallan-denu je padel neki dvokrevnik iz visine 2000 metrov na tla. Letalo je bilo popolnoma razbito. Oba letalca, porečnik Yollenwei!er iz Berna in njegov spremljevalec desetnik Propst iz Bazla, sta bila na mestu mrtva. * Novi izgredi proti Nemcem v Londonu. Iz Amsterdama poročajo z dne 3. junija: Novi izgredi proti Nemcem v Londonu so bili najhujši v vzhod-njem delu mesta. Ljudstvo je porabilo napad „Zeppelinov44 kot povod, da je v Shoreditchu ćelo vrsto trgovin oro-palo. Mnogo trgovcev je bilo osebno napadenih in tako brutalno tepenih, da so se morali v lastno varstvo dati na nosilnicah prenesti na policijo, kjer so jim nudili zdravniško pornoč. Kmalu po polnoči so napadli razgrajači mesnice na cesti Hoxton. Možje, žene in otroci so vdrli v neko prodajalno, po-tegnili mesarja iz postelje ter ga na cesti pretepavali. Samo pravočasni nasiop policije ga je rcšil hujšega. Takoj nato so prišle druge mesnice, pekarije in druge trgovine v isti cesti na vrsto. V neki trgovini so roparji pobrali iz blagajne za 280 inark papirna-tega in drugega denarja. Več oseb je bilo aretiranih. „Daily Exspres" konstatira z žalostjo, da je bila druiial malo izbirčna in je oropala tuđi trgovine židov iz ruske Poljske. Ko so se nemiri tukaj že polegli je dospelo vojaštvo in pomnožena policija, ki straži podnevi po-ulicah. Slični izgredi so se vršili tuđi v mestnem delu Stokenewington. Ko se je pred policijskim sodiščem v Old-streeti vršila razprava proti enemu ta-kemu roparju, je dospela vest, da je bila dotična prodajalna zopet napade-na in temeljito izpraznjena. Najnovejša poročila. Grey na dopustu. Berolin, 5. junija. Italijanski listi poročajo, da bo prišel sir Edvard Grey v ltaJijo na dopust, in sicer v Neapolj in na Ri-viero. Izrazito političnega značaja njegovo potovanje nima, dasiravno bo morda prišel v Rim, da obišče Sonnina in Salandro. Draginia v Rusiji. Moskva, 4. junija. (Kor. urad.) »Ruskoje Slovo«, poroča: V Varšavi se je dvignila cena mesu na 90 kopejk za funt proti prejšnji ceni 80 kopejk. V Cnarlovvu so izjavili mesarji, da ne morejo dobavljati za maksimalne cene mesa. V Sebastcjpolu primanj-kuje kruha. Vojna v kolonijah. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reuterjev urad je dobil iz Vzhodne Afrike poročilo, da je neki nemški oddelek, obstoječ iz 15 belokožeev in enega Askarija, 20. anrila napadel most ugandske železnice med postajama Maindu in Somba, ki ga je stražil oddelek 98. pehotnega polka. Neinci so prilezli, ne da bi jih kdo vi-dei, skozi gnnovje, presenetili oddelek ter ga vjeli. Most so poškodovali. Promet pa ie bil že naslednji dan zopet odprt. London, 4. junija. (Kor. urad.) Uradno. — Angleško - franeoske čete v Kamerunu so 29. maja prepodiie sovražnika iz njegove niočne pozicije pri Njoku. Izdube zaveznikov nišo te/ke.___________________________ Gospodarstvo. — Prepovedana pasa po tuifti goztlih. iJiJ lickuteiiii kraiiii s>e ]c raz-sirilo med kmetskim prebivalstvom zniotno lnuenje, da je leta 191,5. do-voljuna pasa po tujih gozdih brez ozira na to, ali ima živinorcjec pravico ondi pasti ali pa je paša gozdno-policijsko prepovedana. iiaje so ludi rekavri elani /etvcnil? koniit:;] iz-ražali tako umanje, menda z name-nom, da bi se živinorejceni, zlasti kajzarjem, ki imajo le malo sveta prikladnoga za pašo, bila ta po tujili gozdih dostopna. Vzruk te zinote leži v napačnem razlaganju odloka. poijedelskcga ministrstva z dne 0. maja 1915, drž. zak. št. 111, ki se tiče izrabijanja pašnikov tekom leta 1915., a se nanaša le na pridobivanje Klaje ali paše po travnikili, pašnikih in planinari, ne pa tuđi na gozde. Temeljem razpisa c. kr. dcželne vlade v Ljubljani z dne 21. maja 19155, št. 11.827, se zatorej razglaia, da se po tujih gozdih ne srne brez dovoljenja gozdnih posestnikov nikakor kositi kiaje ali pasti živino, če nišo bile izdane kakšne posebne pravice javne paše. — V onih občinah, v katerih resnično primanjkuje pašnikov in kjer je torej želeti, da bi se za pašo vporabljali tuđi tuji gozdi, bo naloga c. kr. okrajnega glavarstva, oziroma mestne^a magistrata, da se taki gozdi dovolijo dogovorno z gozdnimi posestniki za javno pašo, ako ni že taka vporaba gozdov * iz gozdno-policijskih vzrokov prepovedana in se taka prepoved iz tehtnih vzrokv vzdržuje še nadalje. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. ! »n::elno ffiHO I KOIiHCKBSl ] I Bergmanna & Ko., Dećin na Labi I § ! 1 j? vedno bolj priljubljeno in razširjeno j I spričo svojega priznaneca učinka proti I 1 pecam in njega dokazane neprekos- J ljivosti za. racionalno gojenje polti in d lepote. Na tisoče priznalnih pišem. B ]Ylno£O odlikovanj. Pozor rri nukupu. ■ Pazite izrecno na označilo »s kon- I jičkorn« in na polno firmo! Po I K I v lekirnah, droeerijah in panumeri- 1 jali itd. Istotako je Bergmannova 1 liiijska krema »Manera« (S0 h Ionček) i čudovita za ohranitev nežnih dam-I skih rok. 954 5 _____________ Meigoroiošično poroHIs. Vi4lod oađ morjem ^lOb*- jreJ.i i zrj.oi tlak *-**^»-■"■-■► CT'-1J-^ri ter sYUenita čepić v najnovejših oblikah. MARIJA GOTZL. Židovska ulica stev. 8. ^— — — I -s *** I is. Hir Vnanja naroćila obratom požte in na izbero. Sprejme se takoj trg. pomoćnik ali prodajalka pri tvrdki 1374 Anton Vodenik, Žalec. Slovenska družina (eventuelno ubežoiki iz Primorja) iz najmanj treh za oskrbo vojaŠke kantice sposobnih oseb, in vsaj 800 K obratnega kapitala, dobi skromno stanovanje in lasloi. Ponudbe na Mnrsaf p. Cveov Štajersko. 1351 Koncipijental sprejme takoj pisama 137; dr. Toneta Gosaka, I odvetnika v Ptvfn. F* 1 staklenica 2 kreni. Po Najvišjem dovolilu Njegovega ^&p ces. in kr. Apostoske^a Veličanstva 31. c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Tn rfonnrnn lotorfin ob*e&a 2l14* *owtk«¥ * gotovim * IU UCilUlHU IcicnjU skupnom znesku 625.000 kron. Glavni dobitek znaša 1369 SOO.OOO 1*:1* AatrflM. a DelniŠka glavnica K 8fOOO.OOO. HakaslU v Amerlko ln akredlttvL Sprejema nove vloge, s katerlmi se zamore vedno raspolagati^ M_ 1 0 brez ozira na določbe moratorija tor jih obrestuje po čistih ^" ^ ^