SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
r
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 fld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., ca jedem
me»ec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., ca pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld., za j eden mesec 1 fld.
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Poaamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inierate) vsprejema upravnlBtvo in ekspedlelja v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice it. 2.
Rokopisi le ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednistvo je v Semenlšklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, isviemfii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 30.
V Ljubljani, v četrtek 6. februvarija 1896.
Letnili XXI V .
Deželni zbor Kranjski.
(XIII. seja, dne 6. februvarija.)
Dež. glavar D e t e 1 a otvori sejo ob l/811. uri; vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in c. kr. okr. komisar baron Rechbach.
Ko so bile razdeljene došle prošnje, predlaga posl. kanonik K 1 u n , naj se vsled pičlega časa vse na novo došle prošnje izroČe dež. odboru, ki naj jih reši v svojem delokrogu, oziroma v prih. zasedanju predloži dež. zboru.
Nato poslanec Lenarčič utemeljuje predlog, ki so ga podpisali poslanci vseh strank, tičoč se pospeševanja industrije in trgovine. Omenja, koliko je izkazanih v deželnem proračunu troškov za druge namene, kako malo pa v primeri za industrijo in obrt; jedini, ki se zato res temeljito zanimlje, je davčni nadzornik. Skrbeti treba, da podjetnik svetu naznanja svoje delo, treba mu pouka, da se domači podjetniki seznanjajo s podjetništvom drugod po državi in v inozemstvu, da spozna, kako najbolje izdelovati in kako najdražje prodajati blago. V ta namen pa ne zadostujejo posameznika moči, kajti zato treba denarne podlage m strokovne vednosti toliko, da je ne zmaguje posameznik. Vsled tega pri nas pade mnogo dobrih načrtov v vodo, dasi ima dežela naša dovolj naravnih sil, ki omogočujejo vspešen razvoj domačih podjetij. — To velja jednako o rokodelstvu, kakor o trgovini. Ta namen skuša se doseči z razstavami, kar se pa le doseza v mali meri. Zato pa treba, naj se osnuje urad, ki bo v zvezi s trgovinskim muzejem dunajskim, ter naj se v to 6vrho postavi dovoljena svota v deželni proračun. — Govornik pravi, da se tem potom pomaga reševati socijalno vprašanje, katero se sedaj po njegovem mnenju rešuje prejednostransko, ker se povdarja le korist delavca, ne pa tudi delodajalca, dasi oba potrebujeta zaščitja. — Predlog se izroči kot nujen fin. odseku.
Poslanec baron Schwegel vimenu finančnega odseka poroča o zgradbi nove deželne bolnišnice in dotičnih troških. Obširnemu poročilu deželnega odbora povzamemo nastopno:
Ker je potres staro bolnišnico popolnem razrušil, moralo se je jako hiteti z novo zgradbo, da so se mogli vanjo preseliti bolniki še pred zimo, akoravno je bila otvoritev določena še le na 1. dan avgusta 1896. Vsled tega so se pokazali raznovrstni nedostatki. Potres je delo za več tednov ustavil in pri novi zgradbi provzročil škode 2416 gld. 18 kr., ¿i pa zadenejo podjetnike. Delo kanalizacije je deželni odbor izročil tvrdki Lederer in Nessenyi na Dunaju za 10.740 gld., delo iz cementa tvrdki Hruza in Rosenberg za 1900 gld., napravo električne razsvetljave tvrdki Siemens in Halske za 15.340 gld. Zemeljsko in zidarsko delo za hišo uradnikov in služabnikov se je oddalo tvrdki Tönnies za 9900 gld., kakor tudi tesarsko in krovsko delo za 2720 gld. proti popustu, in na 4077 gld. proračunjena zgradba ledenice s shrambo za premog; inštalacija kurilne naprave in vpeljava vodovoda v uradniška poslopja tvrdki Brückner za 2945 gld. Začasna lesena ograja je stala 1296 gld., ognjišče za pecivo 500 gld., ka-meoit oltar, klopi, krstni kamen in kropilnik v cerkvici 2329 gld. Najnujnejša dela so bila dovršena in bolnišnica je bila dne 16. oktobra 1895 slovesno blagoslovljena in otvorjena.
Ker vsi računi še niso predloženi, tudi še niso določeni vsi troški. Troški so naslednji: Zemeljsko, zidarsko in krovsko delo 230il50 gld.; kamnoseško delo 14 430 gld.; kleparsko delo 8800 gld.; železje 16.740 gld.; mizarsko delo 19.860 gld.; hrastova tla 14 200 gld.; ključavničarsko delo 12.500 gld.; pleskarsko 12.300, steklarsko 4950, slikarsko 3650, kanalizacija 12.980, parni kotli, kurilna naprava in vodovod 122.620, električna razsvetljava 23.400, kuhinja, perilnica in cerkev 53.900, oprava cerkve 3200, ledenica 3900, železno ostrešje za poslopje za kotle, začasna ograja itd. 15.300 gld., skupaj 572.900 gld.
K temu pa še pridejo troški za uradniško poslopje 17.700, ograja 10.000, oprava paviljonov 7000, telefon 1700, skupaj 36.400 gld. Na račun stavbe pa se morajo všteti troški za stavbišče 28.500 gm.; obresti Jos. Gorupu in pristojbine 1200; plačilo arhitektu Waidmannu, načrt in stav-binsko vodstvo 10.800, premog za poskušnjo in druge potrebščine za kurilno napravo 3800, inserati, potni troški, pisarniške potrebščine itd. 2970 gld. Skupni troski za bolnišnico znašajo torej 667.370 gld. Deželni zbor, oziroma njega večina pa je dovolil 624.700 gld., torej znaša presežek troškov 42.670 gld.
Z ozirom na itak velike žrtve dežele za bolnišnico je obžalovati to prekoračanje, dasi dež. odbor od gorenjega presežka odbije 18.700 gld. na račun obreslij, ins<irate, pota, premog za poskušnjo itd. ter kot pravo prekoračenje navaja le 23.900 gld. Od skupnih stavbinskih troškov v znesku 667.370 gld. se je že izplačalo 581.320, ostanek 86.050 gld. se bode izplačal tekoče leto.
A dela še niso dovršena; treba je še svet zravnali, napraviti pota in tlak za odvajanje vode, nasaditi zemljišče z drevoredi, narediti plotove, nakupiti še oprave in posode itd. itd. Za vse to predlaga deželni odbor še 30.000 gld. kredita, torej bodo troški znašali 697.370 gld.
Iz tega pa je razvidno, da niso pretiravali oni, ki so v zbornici in drugod že izprva izražali bojazen, da bode bolnišnica stala do 700.000 gld. ; to pa zato, ker so bili proračuni večinoma le približni, kar prizna tudi deželni odbor v svojem poročilu. Nada, da se bodo troški za kurjavo razmerno znižali po centralni kurjavi, se ni uresničila, ker znašajo samo na račun bolnišnice 12.400 gld. na leto, z električno razsvetljavo pa 16.400 gld. Za kurjavo in svečavo se bode namreč na leto potrebovalo 130 vagonov premoga, vagon z dovožnjo vred po 100 gld., skupaj torej 13.000 gld.
Predlogi dež. odbora, oziroma fin. odseka so bili vsprejeti.
Dež. odboru v primerno rešitev se izroči prošnje : kmet. podružnice v Poljanah glede podpore za vrt in sušilnico (por. Povše) ; županstva v Mozlju glede podpore za vodovod (por. dr. Papež); Ber-ganta Aleša, slušatelja na kmet. šoli na Dunaji za podporo (por. ces. svetnik Murnik); kmet. podružnice v Novem Mestu glede podpore za trtnico (por. Povše); občine Gorje glede podpore za vodnjak na Pokljuki z dostavkom, naj dež. odbor skuša od poljedelskega ministerstva kot lastnika velikih gozdov v dotični okolici izposlovati izdatno podporo za označeni vodnjak (por. Povše); podobčin Cešnjica,
Jereka, Podjele in Koprivnik glede podpore za zboljšanje planin Krstenica, Jezerce in Velopolje (por. Povše). Pri tej prošnji poročevalec ponovi sklep dež. zbora iz 1. 1892, da se namreč v povzdigo planšarstva v radovljiškem, kamniškem in kranjskem okraji dovoli 1000 gld.
Posl. A ž m a n omenja, kako propada blagostanje gorenjskih planinarjev — ta govor objavimo v celoti v našem listu.
Govorniku je odgovarjal deželni predsednik baron Hein, ki je prav brez potrebe izražal svojo ne-voljo, zakaj je pri tej točki poslanec Ažman tako na široko pojasnoval težavno stališče gorenjskih planinarjev. Nam se take besede raz mesta deželnega predsedstva nasproti poslancem zde do cela neumestne. Poslanec govori, kedar hoče in kar hoče in jedino deželni glavar ima v tem oziru oblast med poslanci. Sicer pa tudi deželni predsednik ni mogel z nobenimi stvarnimi dokazi ovreči trditev poslanca Ažmana. — Poslanec Luckman omenja, da se bodo pritožbe planinarjev čule toliko časa, dokler se ne zvrši dogorvi umj posestniki gozda in posestniki paše in na istem mestu tako, da posestniki gozda za primerno ceno odstopijo dosedanjim upravičencem paše. — Poslanec Ažman odgovarja pred-govornikom, da je s svojim govorom le izvršil dolžnost, katero ima kot poslanec gorenjskih kmetskih posestnikov.
Prošnja g. nadučitelja J. Jegliča pri Sv. Križu pri Litiji glede povrnitve zaostalih troškov pri šoli v Pečah se odkloni (por. Klun).
Prošnja starinoslovca J. Pečnika za podporo Be izroči s priporočilom deželnemu odboru (por. baron Schvvegel.)
O prošnji vasi Razdrto pri Hrenovicah poroča dr. Papež ter v imenu finančnega odseka nasvetuje, da deželni zastop vzdrži prejšnji sklep gled 30 odst. dež. prispevka in pri vis. vladi izposluje 50 odst. vseh troškov.
Posl. dr. Papež v imenu upravnega odseka poroča o prošnjah občine žužemberške in več posestnikov s Sušice pri Kompoljah za zgradbo nove ceste od Gor. Fužine do Zatičine in o prošnji občin Krka, Muljava in Gor. Vas za preložitev okr. ceste od Gabrovčice do Zatičine in uvrstitev med deželne ceste, ter predlaga : Vse tri prošnje glede ugodnejše cestne zveze med deželno cesto Grosuplje-Novomesto, oziroma Krško dolino in žeieznično postajo pri Za-tičini se izročč dež. odboru, kateremu se naroča, da še letos izvrši naročilo dež. zbora z dne 8. febr. 1895, to je, po dež. inženirju izdela oba načrta ter ju v prihodnjem zasedanju predloži s tehničnim poročilom in primernim nasvetom dež. zboru.
Posl. dr. Žitnik z ozirom na pozni čas in dolgo vrsto še nerešenih točk dnevnega reda opozarja na sklep dež. zbora z dne 7. aprila 1892, vsled katerega naj se cestno omrežje na Dolenjskem uredi tako, da bode v organični zvezi z dolenjsko železnico; dež. odboru pa se je naročilo, naj poizve želje cestnih odborov in druzih udeležencev glede najugodnejše zveze z železnico. Ta sklep je deželni odbor le deloma izvršil, z naroČilom, da je deželni inženir izdelal načrt za pieložitev dež. ceste od Mirne do Trebnjega in pa okr. ceste od Gabrovčice do Zatičine. Opozarjam, pravi govornik, na prošnjo za cesto s Trebelnega do Mirnepeči, od Tople Rebr.
skozi Zvirče do Dobrepolja, od Sv. Križa mimo Čateža do Vel. Loke itd. In sedaj je v obravnavi pre-potrebna primerna cestna zveza krške doline in Žužemberka z Zatičino. Jaz sam priznam, da se upravni odsek ni mogel in tudi dež. zbor danes ne more konečno odločiti za to ali ono cesto. Ustregli bi seveda prosilcem, ko bi zgradili ebedve. Natančen načrt je izdelan samo za cesto Gabrovčica-Zatičina, dočim od g. inženirja vemo, da bi nova cesta po želji Žužemberka stala približno 25.000 gld. Ker je ugodnejša zveza nujno potrebna, naj bi si. dež. odbor letos prej ko mogoče poslal dež. inženirja, da izdela vsaj glavni načrt z aproksimativnim proračunom za novo cesto, ki ga naj predloži v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru v pretres. — Predlog obvelja brez ugovora.
Poslanec grof Bar bo v imenu upravnega odseka poroča o samostalnih predlogih dr. Tavčarja in Fr. Povšeta ter tovarišev glede carinske pogodbe z Ogersko. Govor gospoda poročevalca, ki ga je zbornica soglasno živahno odobravala, je tako zanimiv, Btvaren in poučen, da bodemo o prvi priliki objavili pomenljivejše odstavke iz govora. Danes le omenjamo, da je grof Barbo obširno in kot znan veščak pojasnjeval neugodno sedanjo pogodbo, in bila Boglasno vsprejeta resolucija na visoko vlado, da pri obnovitvi pogodbe z Ogersko varuje avstrijske interese; deželnemu odboru pa se naroča, da nemudoma ta sklep, oziroma željo deželnega zbora predloži visoki vladi.
Konec seje ob pol 3. uri; prihodnja seja v soboto.	_
Deželni zbor Goriški.
VIII. seja dne 4. februvarija.
Predsednik otvori sejo ob '/46. uro. Prebere in odobri se zapisnik zadnje seje.
Predsednik naznani došle peticije. Nato vladni zastopnik vitez Bozicio odgovarja na interpelacijo poslanca BerbuČa radi poprave katastra, da bo vlada pravilno postopala. Danes so laški poslanci prišli k seji, kakor da bi se zadnjič nič posebnega ne zgodilo. Bil je navzoč tudi dr. Pajer, odsoten pa je bil Locatelli.
Predsednik naznani in prebere predlog dr. Gregorčiča radi naprave ceste na Kanalskem, dalje
prodlog dr. Hoje», da SO potom nujnosti rinvnli
podpora za slovensko obrtno šolo v Gorici.
Poslanec dr. Roje utemeljuje nujnost. — Dr. Pajer ugovarja nujuosti, jednako dr. Verzegnassi in dr. Venutti, dr. Gregorčič pa zagovarja nujnost in dr. Pajer še drugič govori zoper nujnost in napove odhod laških poslancev, ako bi se glasovalo za nujnost. — Dr. Tuma popisuje, kako se je poročilo o podpori za obrtno šolo v odseku nepravilno zavleklo.
Ko predsednik napove glasovanje, vstanejo laški poslanci ter odidejo. — Na ta način je postal zbor nesklepčen in razšli so se tudi slovenski poslanci.
Naši društveni odnošaji.
Iz Zagreba, 1. februvarija.
Pred nedavnim je prinesel naš uradni list, ki je po navadi poln hvale današnjega zistema, prav resničen pa tudi pomenljiv članek o našem društvenem položaju. V tem članku se hudo graja današnji odgoj mladeži, posebno ženske, ki se od prve mladosti priučuje le na uživanje, na zabave, na sijaj in potrošnost, a resnobni posel, delavnost in varčnost pa se prezira in zametuje. Ni potem seveda čudno, da pri nas tolike rodovine propadajo, da se ne množi narodno blagostanje, marveč le propada. Uradni list seveda ne preiskuje, odkod ta prikazen, ker bi se -med vzroki brž ko ne moral navesti tudi kateri zanj prav nepovoljen. Današnji naraščaj je navajen na uživanje, a pri nas ni niti velikega bogastva, niti je priložnost za obogačenje, kakor v naprednih zemljah, vendar pa se da tudi pri nas živeti, kdor zna ceniti delo in varovati denar.. Ali takih je malo, prvih pa preveč. Hitro obogatiti, potem pa uživati, to je ideal večine mladih ljudij, ki nočejo uvideti, da le resno delo in-varčnost vodi do pravega zadovoljstva in značajnosti. Zategadel pa tudi posebno v najnovejšem časa gine značajnost čim dalje bolj iz našega društvenega življenja. Na jednej strani silna potratnost, na drugej pa borba za obstanek ruši značaje in poštenje. Dokler si delal ter imel toliko, da si pošteno živel, nisi moral pri-pogniti glave, nego si vršil tudi državljanske dolžnosti svoje kot pošten človek. Cim si se podal na
krivi pot, glej, že se moraš klanjati, da dobiš kakšno drobtino, redki dobi celi hleb za svoje življenje, a značaj je splaval po vodi.
Kar se godi dlndanes po raznih državah, da se okoriščujejo toliki s'državnim imetkom, je žalibog le preveč zapeljiva stvar ter se ni čuditi, da se to* liki bore za pristop v one kroge, kjer se da kaj doseči. Pa taka je tudi pri nas. Le poglejte naše ma-žaronske poslance, kako se trudijo za svoje mandate v ogerskem državnem zboru, kamor pa le redko zahajajo. Na tem polju se da kaj doseči, zatorej se pa tudi toliki zbirajo na njem.
Dolžnosti svoje vrde seveda le v onej meri, kakor to zahtevajo oni, ki so jih postavili na to polje. Na ta način se potem vsiljuje ona nam popolnoma protivna politika, ki našemu narodu toliko škodi ter ga razjeda gmotno in duševno.
Za ilustracijo teh naših društvenih odnošajev moremo navesti samoubojstvo mestnega podžupana Stankovica, ki se je dogodil pred jednim tednom. Podžupan Stankovid je spadal še pred nedavnim med najbolj ugledne meščane zagrebške ter je bil tudi precej premožen. Ali s tem on ni bil zadovoljen; hotel je postati Še kaj višjega ter iskal društva v najvišjih krogih. Dokler je živel bolj priprosto, napredovala so mu tudi podjetja ter je bil privrženec narodne neodvisne stranke. Drugovanje njegovo z višjimi krogi zahtevalo je mnogo denarja, a navadni dohodki so bili za tako sijajno življenje prepičli. Probudila se je želja za večjim dohodkom, a to je bilo mogoče le po posredovanju mož današnjega zistema. Stankovič prestopi v mažaronski tabor ter se še nekaj časa drži, ali samopašno življenje je z»-htevalo le preveč denarja in mož ga ni mogel več dobiti. Živeti ni hotel, kakor žive navadni ljudje; pravega verskega duha tudi ni bilo in mož se konča. Vsi naši časopisi razven „Obzora" so iskali vzroke njegovega samoubojstva povsod drugodi, le tamkaj ne, kjer jih je najlaglje najti, namreč v potratnem življenju.
Tudi uradni list je pozabil, kar je pisal teden dni pred tem dogodkom o naših društvenih odno-šajih. Povejte narodu in vsakemu resnico in nikarte prikrivati vzroke takim pojavom, ki razjedajo naš narod, le tako ga je mogoče izločiti. Kako je pri nas verski indiferentizem prevladal, dokaz nam je tudi pogreb omenjenega samomorilca. Vsi dostojanstveniki, celo ban,' so ga/ spremili na pokopališče, kakor da je umrl kot zaslužen mož. Bi li se mu bila izkazala taka čast, da je bil protivnik današnjega zistema? Gotovo ne, da pa je umrl naravne smrti. Pri nas je politika vse, in sicer vladna politika, drugo se le trpi, če se že ne more zatreti. Potemtakem niso čudni omenjeni pojavi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. tebruvarija.
V niže-avstrijskem deželnem, »boru je predložil v včerajšnji seji namestnik grof Kielmans-egg vladno predlogo, v kateri se določajo nekatere spremembe gledd volilnega reda za deželni zbor, ker se je nekaj predkrajev priklopilo mestu Dunaja. Grof Kielmansegg je omenjal, da je vlada že trikrat predložila omenjeni načrt in da dotični odseki nikdar niso rešili svoje naloge, torej vlado ne zadene nikaka krivda, ako se še sedaj ni spremenil volilni red. Konečno je cesarski namestnik izrazil željo, naj bi politično-juridični odsek kmalu poročal v zbornici o vladni predlogi gledd vpeljave verouka na višji realki, ter prosil zbornico, naj se iz že navedenih vzrokov soglasno izreče za predlog. — Kakor znano, je imenovani odsek že pred jednim tednom sklenil, staviti predlog, naj se zbornica ne spušča v podrobno debato. Ker se je pa nadejati zelo burne debate, bode stavil odsek omenjeni predlog morda še le v zadnji seji in na ta način se bode vsa zadeva zopet odložila za jedno leto.
Vojaško posvetovanje se je vršilo predvče-ranjim pod predsedstvom cesarjevim. Prisostvovali so vojni minister Krieghammer, vojna nadzornika Schdnfeld in princ Windischgratz ter načelnik ge-neralnega štaba baron Beck.
Ogersko. Iz zadnjih poročil iz Budimpešte je razvidno, da namerava ogerska vlada energično postopati zoper socijalne demokrate in njih vodje. Poslednji so namreč odločni nasprotniki milenske razstave, katero nameravajo prirediti Mažari. Vsled tega je vlada sklenila, izgnati ii Budimpešte vse inozemske vodje, razpustiti več strokovnih draštev in ostale socijalne demokrate neprestano nadzorovati.
Nemčija. Bazpor mej konservativci in protestantskimi krščanskimi socijalisti postaja vedno večji in se je pokazal v pravi luči posebno pričetkom tega meseca. Takozvani odsek jednajsterih je namreč pretočeno soboto izključil is svoje srede dvornega pridigarja Stockerja, ker se noče baje odpovedati konservativnemu listu „Volk". 2 njim se je konservativna stranka odpovedala svoji zaveznici, kije združevala dvorno stranko z narodom, in ji bode ta razpor gotovo več škodil nego koristil. Poleg tega je bil Stocker jeden glavnih govornikov imenovane stranke, katerega bode vsekako težko pogrešala. Konečno bode pa ta razdor še bolj povspešil zmešnjavo v konservativnem taboru in bodo tem ložje izvedli nacijonalni liberalci svoje načrte, glede katerih so se dosedaj zaman pogajali s konservativci. Poslednji so nameravali popraviti krivdo, katero je provzročila Hamersteinova afera, toda mesto tega so si zadali hujši udarec.
Princ Ferdinand in Vatikan. Kakor je bilo pričakovati, je najnovejši korak bolgarskega kneza z veliko žalostjo napolnil srce sv. Očeta. Posebno je pa papež užaljen nad Koburžanovimi besedami, v katerih trdi, da pri njem ni našel razuma za razmere, ki vladajo v njegovi deželi. Vče-rajšni list „Vooe della Veiita" odločno ugovarja omenjenej trditvi in pravi: „Kot katoliki jemljemo z žalostjo na znanje sklep bolgarskega kneza, odgo-jiti svojega sina v pravoslavni veri. Knez toži, ne da bi zarudel, da mu je papež odrekel podporo, katere potrebuje za pomirjenje svoje vesti. Svoje mnenje glede tega pojasnili bodemo pozneje ; za danes rečemo le toliko, da ravna Koburžan jako nespametno, ako meni, da bode s tem korakom odvrnil vse napade na-se in na svojo rodbino, kajti že sedaj skuša rusko pravoslavje poteptati njegovo vladarsko hišo, katero je onečastilo". V navedenih vrsticah je dovolj jasno izraženo mnenje v Vatikanu o prenagljenem in nespametnem koraku bolgarskega princa. Sv. Očeta boli to tembolj, ker je, kakor se poroča, do zadnjega trenutka upal, da bode imel Koburžan dovolj moči, da se ustavlja rusofilskemu pritisku.
Prostozidar.stvo na Francoskem sedaj lahko s ponosom naglaša, da ima v rokah državno krmilo. To resnico je izpovedal nedavno francoski vodja Friqoet pri nekem banketu, ko je izustil naslednje besede : „Ze dalje časa tožijo naši nasprotniki, da se nahaja Francija v framasonskih rokah. Toda ta trditev tedaj ni bila resnična, kajti še le sedaj, ko je naš brat Faure pozval na krmilo radikalno ministerstvo, katerega člani razun dveh ali treh vsi pripadajo naši svetovni družbi, se je uresničila naša želja. Pa tudi ostali ministerski člani so že popolno naši, treba še samo slavnostnega vsprejema v našo družbo, in cela vlada je prostozidarska. Ti možje pa niso framasoni samo po imenu, marveč so od-gojeni v naši veliki šoli in povsodi častno zastopajo naša načela". Uboga Francija in nje prebivalci!
Italijani v Afriki. Najnovejša poročila iz Abesinije pravijo, da je kralj Menelik odpustil one častnike, katere je ujel pri Makali, vender si je pa pridržal še vse častnike in vojake, katere so ujeli njegovi vojaki v boju pri Amba Aladji. Menelikova armada se nahaja sedaj na vzhodnem pobočju gore Sennajata, in zavzema torej zelo ugodno stališče nasproti italijanskim četam, ki se pomikajo proti omenjenej gori. Manjše šoanske čete so razpostavljene na vseh važnejih mestih. V noči mej 3. in 4. t. m. so zasedli Soanci dve znameniti in utrjeni mesti Aksum in Aduo, ki ležita nekako v sredi mej Ma-kale in Masavo, ne daleč od Adigrata, koder ima general Baratieri samo nekaj nad 19.000 oboroženih vojakov. V takem položaju je pričakovati v najkrajšem času resnega spopada, Ki zna biti odločilen.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 6. februvarija.
(Deželni zbor kranjski.) Danes je bila izredno dolga seja, ker se je gradiva nakopičilo zelo veliko in se bliža konec zasedanju. Kakor se čuje, bodo še seje v soboto, ponedeljek in torek, ta dan bo naj-brže sklep zasedanju. — Govori se, da bo treba z ozirom na zgradbo deželnih poslopij še kratkega deželnozborskega zasedanja po Veliki noči.
(Is Idrije.) V nedeljo sta obha]ala Andrej in M. Likar vesel praznik v krogu svoje družine. Obhajala sta demantno poroko. 60 let ni malo let — in to še v zakonskem življenju, zlasti ako je treba toliko pretrpeti, kakor sta naša dva slavljenca. Starček je v 90. letu, žena njegova v 79. Dva sinova
V Vv

so jima prinesli ranjei\a iz rudnika, jednega mrtvega. Tri vnukinje so se popolnoma posvetile Bogu. Sedaj so usmiljene sestre, najstarejša je prednica v duhovski bolnišnici v Vodmatu pri Ljubljani. Ako bi bili vsi otroci in vnuki zbrani, bilo bi jib do 50. Bog daj, da bi se stari materi izpolnile želje, ki jib je tedaj izrekla! ko je iznova ponovila zvezo s starčkom: „Jeli, da še bova, še!" — V sredo 39. januvarija smo spremili k poslednjemu počitku vrlega učitelja idrijskega g. Pleško-ta. Umrl je nagle smrti po noči 28. januvarija. V življenju je mnogo izkusil. Pripravnico je dovršil v Idriji. Nekaj časa je učiteljeva!, potem šel tri leta k vojakom, bif v vojski leta 1866, nato v Dalmaciji orožnik 8 let. Nato se je zopet posvetil učiteljevanju. Zadnjih 16 let je bil v Idriji. Kako se je prikupil vsem, pokazal je zelo slovesen sprevod. N. v m. p.!
(Iz Dobrepolj) 3. svečana. Naše mlado bralno društvo je imelo včeraj lep, pa tudi znamenit dan. Imelo je prvo večjo veselico. Sicer ni bila veselica z godbo in plesom, pa so se ljudje vendar veselili. Igralci, člani poučno zabavnega društva v L j u b I j a n i, rešili so svojo nalogo prav vrlo in častno. Številno občinstvo se jim ni moglo nasmejati. Istotako jih je zanimal resno podučni govor g. dr. Kreka o pomenu kmetijskih zadrug. Kakor se je pred 20. meseci začelo z velikim vspebom gibanje za Rajfajznove posojilnice ravno v našem kraji, tako upamo, da kmetijska zadruga ne ostane le ideja, ampak da se skoraj vres-niči. Ljudstvo je že pripravljeno in navdušeni govor dr. Kreka jih je še bolj vspodbodel. Ce bomo vsi složni in delavni, če se znebimo nekaterih malih predsodkov, če se ne oziramo, ne na desno ne na levo, dosežemo gotovo kar hočemo. Gmotnega dobička veselica ni vrgla kdo v4 koliko, ker ni imela tega namena, moralni dobiček je pa gotovo velik. Da bi se le še večkrat kaka taka veselica napravila. V prihodnje pojde gotovo lažje kakor prvR, majhen oder že imamo, kar pa še majka, napravimo si polagoma.
(Iz Semiča.) Nenavaden dogodek vznemirja naše prebivalstvo. V soboto, t. j. 1. februvarja so prišli iz Metlike štirje žandarji, izročili tukajšnjemu žan-darmerijskemu vodji telegram z nepričekovanim ukazom in potem vzeli še enega tovariša od tukajšnje žandarmerijske postaje in odšli na Gorjance zasledovat vlahe, ki so gnali prašiče iz Hrvatske na Kranjsko, pa menda brez vspeha. Zandarmerijski vodja gre s telegramom k županu in v njegovem spremstvu se poda na pošto k možu tukajšnje po-štarice, Emanuelu Kaftanu, kateremu naznani vzrok svojega obiska in ga nemudoma vklene in precej tisti večer po noči odvede v zapor v Metliko. Kaj je vzrok? Govori se, da je dobil Kambič iz Gradnika denarno nakaznico za 400 gld. iz Amerike. Ker je bila poštarica zavoljo svoje za smrt bolne tete več časa v Ljubljani, je njeni mož, ki je pred kratkim napravil poštni izpit, vodil mesto nje tukajšnjo pošto. Kambič pride po denar na pošto. Ker ni bilo zadosti v poštni blagajni, je rekel Kaftan, da mu da, kolikor ima, za drugi denar pa mora pisati na poštno ravnateljstvo, ter mu je izročil s svojim podpisom pisano potrdilo, da ima dobiti še 150 gld. Prišel je res Kambič nekaj dni pozneje na pošto po denar. Kaftan pa zgrabi pismeno potrdilo, raztrga na več koscev in pred njim na tla vrže, ter začne kričati, da je že vse izplačal. Kambič ves žalosten pride povedat žandarmerijskemu vodji, kaj se mu je zgodilo. Vodja reče, da naj se vrne na pošto iu raztrgane kosce pobere. Kambič stori. Vodja zbere kosce skupaj in zlepi, in s tem zlepljenim papirjem se je podal Kambič v Metliko k Bodniji, ki je nadaljne korake storila, da je prišel ukaz, Kaftana nemudoma zgrabiti in v zapor odvesti. Preiskava bode pokazala, koliko je Kaftan zakrivil, ker začeli so se oglašati tudi drugi, in razne reči se slišijo. M. S. je prejel recepie, da ga čaka priporočeno pismo na pošti. Nese ga k svojemu gospodu in ga vpričo njega podpiše. Ko pride ž njim na pošto, mu ga Kaftan raztrga in pred noge vrže. M. S. pobere kosce in prinese nazaj k svojemu gospodu, ki je poslal drugi dan svojega zaupnega moža z raztrganim recepisom na pošto vprašat po vzroku. Pa Kaftan se je nekako čtrdno zagovarjal, da je bila pomota, in recepis pri sebi obdržal. Ne
vemo, po kakošni pomoti se smejo recepisi narejati in trgati.
(Srečolov) je dovolilo finančno ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Tržiču. Dovoljenih je 500 srečk s pripombo, da so izključeni dobitki v denarju in da se ima čisti dohodek uporabiti v društvene namene.
(Razpisane službe.) V novomeškem šolskem okraju je namestiti učitelja-voditelja na jednorazred-nici v Majhovu v četrtem plačilnem razredu, in drugo učno mesto na dvorazrednici v Mirni Peči v četr tem plačilnem razredu. Prošnje je vložiti do 15. le-bruvarija pri okrajnem šolskem svetu v Novem Mestu.
(Slike Plitvičkih jezer.) V izložbi gosp. Vaso Petričica je razstavilo „Društvo za ureditev in olep-šanje Plitvičkih jezer v Zagrebu" krasne slike, napravljene in izdane v svoji založbi. Opozarjamo torej tisto slavno občinstvo, katero ni imelo prilike tega hrvatskega bisera v naravi občudovati, naj si blagovoli ogledati lepo število izvrstno izdelanih fotografij, katere so tudi na prodaji in sicer komad po 50 in 80 novč.
*
i* *
(V mašnika posvečen) bode prihodnji ponedeljek Fr. Franc Kukec, redovnik minoritskega samostana v Ptuju.
(Iz Maribora) se poroča: V tukajšnem knezo-škofijskem deškem semenišču se je vršila pretečeno nedeljo mnogoštevilno obiskana božičnica, pri kateri so domači gojenci z veliko natančnostjo izvajali po-samne točke veseličnega vsporeda. Krasna igra „Sila skrivnosti" je vzbudila pri navzočih poslušalcih obilo smeha. Nad vse pa je zadovoljil mnogobrojne vde-ležnike vrlo izvežbani tamburaški zbor. Mej navzočimi je omenjati mil. knezoškofa in stolnega kapi-telja. Božičnice se je vdeležila tudi vsa mestna duhovščina.
(Iz maščevanja) sta zažgala 29. m. m. brata Berglez in Pešence leseno ograjo na koru župnijske cerkve v St. Jurju ob Savinji, ko se je ravno vršila poroka ondotnega cerkovnika Frana Grezine z vdovo posestnico Marijo Kukovič. K sreči so ljudje na koru še pravočasno zapazili ogenj ter ga pogasili. Vzrok temu dejanju je bila hči omenjene rodbine Berglezove, kateri je Grezina obljubil, vzeti jo v zakon, a se je pozneje premislil.
" lr- ,	*
* #
(Podturnska šola.) Iz Gorice se piše: Se vedno hodi v to mestno slovensko 4-razrednico jedna sama deklica Bartoš, katero učitelji tudi poučujejo. Kaj takega svet še ni videl! — Za jedno učenko so 4 učitelji in jeden katehet. Zanimivo je tudi to, da je magistrat nastavil v tej slovenski šoli postrežnico, ki noče govoriti slovenski. — Nekdo je slišal, da morajo učitelji laški govoriti ž njo; tudi je opazil, da postrežnica čuti nekako oblast nad — učiteljstvom. Ona že ve, od kot taka samozavest! — Posestnik A. B. v Selu je poslal odboru „Sloge" pismo, v katerem popisuje, kako neznosne ure je imel kot vojak v podturnski vojašnici. Popisuje neznosen smrad in okužen zrak, ki je vladal tamkaj in kako je on sam zbolel vsled nezdravega stanovanja blizu stranišča, kar je spoznal tudi njegov stotnik in ga preložil v neko drugo sobo. Svojo izpoved je pripravljen potrditi s prisego. In v tako podrtijo hote spraviti naše otroke ? Dalje smo doznali, da je bilo to poslopje zidano navlašč za gojitev s v i 1 o p r e j k , torej povsem nesposobno za človeško rabo. Zato so tudi vojaki ušli od tam. Dež. šolski svet naj bi si ogledal poročila vojaške oblasti, ki so izrekla, da je poslopje nerabno za vojake. Torej toliko manj za otroke I — A laški poslanci se osmelijo še — interpelovati!!
(Ix Kastove) 4. februvarija. Občinskim glavarjem je bil danes izvoljen Kazimir J e 1 u š i č. Mej ljudstvom vlada veliko navdušenje: na vseh straneh je
veselo vsklikanje, popevanje, streljanje in glasba. * *
(Iz Brna) 31. jan. Tandem aliquaudo! treba zaklicati ob preklicu Succowaty-jeve prepovedi. Zgodilo se je to 28. jan. in zvečer je bil besedni dom poln vojaških sukenj. Prepoved je trajala ravno osem mesecev in dvaindvajset dni. Vsak bode vpraševal, kaj je vendar pripomoglo k preklicu ? Pokli -cani organi gotovo niso mogli mirno gledati na
vedno številnejše izstope čeških občin iz društva ru-dečega križa, h katerim se je pridružila možnost, da bodo tudi po Češkem občine iz omenjenega društva izstopale; Časopisi so se že lotili tega. Prepoved bi se bila toraj preklicala, če ne sedaj, pa malo pozneje. K sreči se je zgodil v nemškem domu to nedeljo velik škandal. Nekaj Častnikov je žalilo pričujočega inženirja žida Lustiga, rezervnega častnika. Ko je le-ta pozval največjega žalilca bar. Sui-nija na dvoboj, in je dobil za to klofuto, prijel je nadporočnika barona in treščil v okno, ki se je razbilo. Dvoboj se je potem vršil drugi dan, a jako nesrečno za Suinija, konjiškega častnika; Lustig ga je ranil nevarno na obeh rokah. Nemški dom je za častnike veliko bolj nevaren, godijo se tu protiav-strijske demonstracije, toraj obiskovanje te hiše bi se jim moralo prepovedati. Ta dogodek je za Cehe vsaj neka satisfakcija. Ravnanje Succowaty ja pa postane še bolj čudno, če pogledamo v Olomuc. Tu so napravili podčastniki 53. pešpolka ples v narodnem domu, in polkovuik vitez Albach je dal za to svoje dovoljenje. Cuje se, da pojde Succowaty iz Brna, nekateri časopisi pa hočejo vedeti, da bode umirovljen. Vsakemu po njegovih zaslugah. — Poslanec Rozkošny je utemeljeval svoj predlog, da se omeji parceliranje posestev. — Umrl je poslanec Kristian vitez d' Elvert, 92 let star. — V Sleziji je obolel poslanec dr. Stratil, vodja šlezijskih Cehov. Ko je prišla vest v deželni zbor, se je podal k bolniku deželni glavar grof Laryš, znamenje, da spoštuje njegovo neumorno pridnost in delavnost, zaradi katere ga čislajo celo opavski Nemci. Bolezen
se je baje že na bolje obrnila.
# #
(Zopet kolera v Rusiji.) Iz Peterburga pišejo: V tednu od 18. do 25. januvarija t. 1. obolelo je v tej guberniji zopet 14 oseb za kolero, 5 jih je umrlo. — V guberniji Kijev obolelo je od 12. do 18. min. mes. 10 oseb za kolero, 4 so umrle. — Iz volhijske guburnije pa se je ta kuga bržkone umak» nila, kajti od 29. decembra min. 1. tam ni obolel nihče za kolero.
Društva.
(Slovenski klub na Dunaju) ima v soboto, dne 8. t. m. v tako zvani ces. dvorani v „Restaurant International" I., Neuer Marki 8 — 4. svoj večer. Na dnem redu je berilo gosp. proi. Josipa Stritarja. — Začetek ob 8. nn zvečer.
Telegrami.
Dunaj, 6. februvarija. Zunanji minister grof Goluhovski je dospel iz Budimpešte včeraj zvečer, ministerski predsednik grof Badeni ter ministri Bilinski, Glanz in Lede-bur pa danes zjutraj. Cesar je vsprejel danes opoludne grofa Badenija v zasebni av-dijenci.
Bregnioa, 5. februvarija. Včeraj je zaključil deželni zbor svoje zasedanje s trikratnim živio-klicem na cesarja.
Budimpešta, 5. februvarija. „Ungar. Post" poroča, da so se za zdaj zaključila pogajanja glede obnovitve pogodbe z Avstrijo in se nadaljujejo koncem februvarija na Dunaju.
Budimpešta, 5. februvarija. Uradni list javlja, da je cesar podelil rabskemu škofu Ivanu Zalka, red železne krone prve vrste.
Sredec, 5. februvarija. Ministerski predsednik Stoilov se je podal s soprogo in svojim zasebnim tajnikom Tapčilečevim za nekaj dnij v Carigrad.
Cetinje, 5. februvarija. Knez Nikolaj se je podal v Beko, ker mu tamošnje podnebje bolje ugaja. Njegovo zdravje se je že zdatno zboljšalo.
Atene, 5. februvarija. Zbornica je izvolila predsednikom ministerijalnega kandidata Zainisa s 122 glasovi proti opozicijonalnemu kandidatu, ki je dobil samo 39 glasov.
Madrid, 5. februvarija. Včeraj popo-ludne je dospel na tukajšni kolodvor maršal
Najbolje priporočena
m preakrbljenje vseh
v kurznem listu
»MBMPOvanih
aieiiic In vrednosti]
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera »t:f!:
Wien,
Bezlrk, nspljat*
Nr. 11, Parterre.
Martinez Campos. Pričakovali in pozdravili so ga ministri ter ostali vojaški in civilni dostojanstveniki. Istodobno pa je priredila naščuvana druhal veliko demonstracijo. Policija je razkropila demonstrante. — Finančni minister je naznanil v ministerskem svetu glavni načrt novega državnega proračuna. — Državno sodišče je za nekaj časa odložilo nadaljno preiskavo proti bivšim mestnim odbornikom.
Madrid, 5. februvarija. Kraljica je vspre-jela danes maršala Martinez Camposa v dve uri trajajoči avdijenci. Pri odhoda iz palače so ga prosili časnikarji, naj jim naznani pogovor s kraljico, na kar je maršal odgovoril, da jim ničesar ne pove, ker so že večkrat napačno umevali njegove izjave.
Cowes, 5. februvarija. Danes so pokopali umrlega princa Battenberga z velikimi vojaškimi častmi.
London, 5. februvarija. „Times" se poroča iz Carigrada 4. t. m.: V pretekli noči je aretovala tukajšna straža 12 oseb, mej njimi ednega obrista in dva majorja, ker so na sumu, da so v zvezi s tajnim odborom mohamedanskih nezadovoljnežev.
Listnica vredništva:
G. T. P. na B. in g. M. R. v V. L.: Za „Domoljaba" pre pozno. Lepa hvala I
:dom m errar
Vsebina 3. zvezka 1896:
1. Knez Ljudevit. Zložil A.Hribar. KnezVarna in ded Moran. — Besi. — Na Gradežu. — Morske deklice. 2. Iz ljubezni. (Novela.) Spisal Dragutin. (Konec.) 3. Sin. (Krdjinska idila.) Spisal Podgoričan. (Konec) 4. Vzori in boji. Po prijateljevih pismib priobčil Jož. Ošaben. (Dalje.) 5. Zviti Hafis. Zložil Gojko. 6. Avstrijska Riviera. Opisal Jos. Rozman. (Dalje.) 7. Črtice iz zgodovine lepih umetnostij. Sp sal dr. Anton Medved. (Dalje.) 8. Zmagovita moč duha nad telesom. Spisal dr. Simon Šubic. (Dalje.) 9. Književnost: Slovenska. 10. Razne stvari. — Na platnicah: Bodočnost slovenskega naroda. (Dalje.)
—	Vabilo k družbi sv. Mohorja. — Katoličanstvo in narodnost. — Knjige „Matice Hrvatske" za 1. 1895.
—	Slike: 1. „Koledniki so tu!" 2. Počitek na begu v Egipet. Po sliki Guida Reni-ja. 2. Opatija z morja. (E. Jelusič.) 4. Beatrika Cenci. Slikal Guido Reni.
Umrli so:
4.	februvarija. Terezija Smerdu, gostija, 64 let, Hrenove ulice 10, srčna hiba.
5.	februvarija. Ludovik Božič, poštnega sluge sin, 7 mesecev, Žabjak 5, božjast.
Meteorologično poročilo.
S a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	ala A J s o
6	9. zvečer	746 0	—25	brezv.	jasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	7459 7454	—5-4 +7 0	si. svzh. si. vzh.	skoro oblč. jasno	00
normalom.
[Zalivala.
98 1-1
Za mnoge prijateljske izraze sožalja ob smrti našega iskreno ljubljenega, predragega soproga, očeta, deda, svaka, strijea in nečaka, gospoda
Josipa Kordin-a,
trgovca ln hišnega posestnika I. t. d.,
za mnogoštevilne, krasne vence in za obilno, zelo častno udeležbo pri pogrebu se čutimo dolžne izreči najtoplejšo zahvalo, posebno načelnikom oblastnij, preeastiti duhovščini, dragim prijateljem, kakor tudi kranjski hranilnici, c. kr. avstro-ogerski bančni fili-jalki, kranjski stavbinski družbi,'trgovinskemu gremiju, trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu in trgovinskemu učnemu zavodu ces. svčtnika gospoda Mahra itd.
Ljubljana, dne 6. februvarija 1896.
Žalujoči ostali.
V stanovanje in na hrano
sprejmem od februvarija t. 1. naprej tri dijake.
Janez Cerkovnik,
tapetar.
97 3-1	Kranj, hiš. št. 26, 27.
Zahvala. 99 1"1
Podpisana se v imenu društvenikov najiskreneje zahvaljujeta gg. članom poučno-zabavnega društva, ki so nam v nedeljo 2. t. m. vprizoriii dramatično predstavo in pa velečast. gosp. dr. Ivanu Krek-u za podučni govor. Za ves njihov trud nimajo drugega plačila kakor hvaležnost vseh udeležencev. Bog plati!
Bralno društvo v Dobr6poljah,
dne 3. svečana 1896.
Fran Žnldarilč,
t. C. predsednik.
Fran Erial,
t. é. tajnik.
Štev. 25.519.
84 3-1
Dijaška ustanova.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste 2 mesti Jernej Sallocherjevih ustanov po 50 gld. na leto.
Pravico do teh ustanov imajo dijaki ljubljanskih gimnazijev, ki so rojeni na Kranjskem in so ubogi, lepega vedenja, pa pridni.
Prošnje z dokazili o rojstvu na Kranjskem, o uboštvu, o redenju in o napredovanju v učenju, vložiti je
do konoa februvarija letos
pri predstojnem gimnazijskem ravnateljstvu.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane,
1. dan februvarija 1896.
Stavbeni prostor
v najlepši legi ob Tržaiki cesti, mereč v celoti 61/, orala, prodd se vkup ali razdeljen v male parcele obsezajoče 180 štirijaških sežnjer ali več.
Pojasnila daje lastnik Konrad Stoecklinger na Rimski cesti št. 15.	96 3—i
w

Priporočilo.
e®
Radi razrušenja poslopja v Spitalskih ulicah moral bodem v kratkem izprazniti prodajalnico, radi tega pa sem primoran svojo
zalogo iritešKep, ialeterij-sta lia in m
razprodati pod tovarniško oeno.
Priporočam se torej in nadejam prav
obilega obiska.	_
Spoštovanjem
92 3-1 F. M. Schmitt.

3-2
V imenu stavbenega odbora razpisuje podpisani
minuendo - dražbo
o zgradbi novega zvonika pri župnijski cerkvi
v Kolovratu.
Dražba se bo vržila dne 20. februvarija t. 1. ob 10. uri dopoldne v župnišču v Kolovratu.
Dotična zgradba je proračunjena na 5840 gld. 17 kr. av. v.
Proračun in načrti so v župuišču na razpolago in pregled. — Podvzetnik bo vložil isti dan 10% kavcije do dDe zgradbe in kolavdacije.
Kolovrat, dne 4. februvarija 1896.
Gašper Vilman, načelnik.
¥11. tečaj.
Jugoslavjanski Stenograf
■
m
s prilogama „Kjiževni glasnik" i „Stenografska učna pisma".
Izhaja lOkrat na leto po 32 strani vel. 8°, tiskan z latinico, cirilico in stenografskim pismom.
Izdajatelj in urednik prof. Ant. Bezenšek v P 1 o v d i v u (na Bolgarskem. — Sodelavci: Gosp. dvorni svetovalec prof. dr. Zeibig v Draždanih; g. prof. M. Wamberger v Karlovcu; g. Lozar Popovič, sodnik kasacije v Belem-gradu; g. Hr. Konstantinov, šef-stenograf v Sofiji itd.
Kdor se hoče stenografije iz početka sam učiti ali se kot stenograf zanima za napredek te umetnosti, priporoča mu se ta list, o katerem so se mnogi strokovni in drugi časopisi večkrat najpohvalneje izrazili. Isto tako bo priloga „Književni glasnik" dobro došla vsem, ki se zanimajo za književno gibanje med našimi brati na jugu: v njem se nahajajo proizvodi prvih pesnikov in prozaikov jugoslovanskih. Cena na celo leto zajedno s prilogi je 2 gld. 50 kr. „Jugosl. stenograf" za 1.1895 velja 2 gld., a „ Jugosl. Glasnik" za lansko leto 1 gld. 60 kr.
Naročnino sprejemajo: knjigarna Alojzija Bezenška v Plovdivu in kn]l-garna Dragotina Hribarja v Celju.	89 S—1 Inj
Dunajska borza.
Dn6 6, februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.	—	kr.
Skupni državni dolg v srebru ... .	101	,	05	,
Avstrijska zlata renta 4%......122	„	35	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	45	.
Ogerska zlata renta 4%..............122	,	50	„
Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . .	99	.	10	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1020	„	—	.
Kreditne delnice, 160 gld............380	,	50	.
London vista ...........121	„	15	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. dri. velj.	59	.	20'/,.
80 mark............11	„	8d	.
80 frankov (napoleondor)............9	,,	60	„
italijanski bankovci........44	„	15	„
C. kr. cekini......................5	„	68
Dn6 5. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice b% .
„	„ dolenjskih železnic 4*
150 gld.	—	kr.
156 „	76	
192 .	25	
98 „	65	
HI „	50	
128 „	75	
107 „	—	
112 „	—	n
98 „	60	
99 „	35	
224 „	—-	«*
169 „	25	
131 „	—	
99 „	50	t»
Kreditne srečke, 100 gld........197 gld.
4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	135
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18
Rudolfov« srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........67
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......52
Ljubljanske srečke.........23
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. .	173 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3445
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. ...	470
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	62
Montanska družba avstr. plan.....86
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	171
Papirnih rubljev 100........
kr
50 75
50 25 25
75
SiT Nakup tn prodaja IS vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Savarovanje za zgube pri ireb&njih i Pn "žrebanju
najmanjšega dobitka K slan t na izvršitev naroAll na borci.
Menjarnična delniška družba
„H E R C IJ
Woliziile it. 10 Dunaj, Miriabilfirstraiie 74 B
éé
Af Pojasnila ~£tt v vseh gospodarskih in flnaninih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti K* naloženih glavnic.