THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. AMERIKANSKI SLOVENEC Geslo: PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOVBETU^*j. P. ^VlBZSV. MOHORJA V CHICAGI. - ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) ŠTEV. (No.) 243 CHICAGO, ILL., SREDA, 17. DECEMBRA — WEDNESDAY, DECEMBER 17, 1930. LETNIK XXXIX. EVROPA PROPAGIRA, DA NAJ AMERIKA ODPUSTI NARODOM NJIH VOJNE DOLGOVE. — TRDI, DA BI SE S TEM ODPRAVILA SEDANJA DEPRESIJA IN BI PRIŠLA TRGOVINA ZOPET NA NORMALO. — TUDI POLITIČNE RAZMERE DA BI BILE OZDRAVLJENE. Pariz, Francija. — Amerika se naj bi žrtvovala, odpustila državam njih vojne dolgove, in svetovna gospodarska depresija bi bila odstranjena in prosperiteta bi zavladala zopet po celem sveta. To je najnovejši klic po Evropi, ki dobiva čimdalje močnejša tla. Kot začetek propagande z^i revizijo, oziroma za preklic teh vojnih dolgov, bo sklicana začetkom leta 1931 posebna mednarodna konferenca pod pokroviteljstvom Zveze narodov, ki se bo vršila v Genovi. Kot povod za sklicanje te konference se navaja razmotriva-nje o svetovni gospodarski krizi in da se kaj ukrene za nje odpx-avo. Razne prizadete vlade se z vnemo pripravljajo, da dokažejo, da je ta kriza edino posledica vojnih dolgov. Da bi preklic vojnih dolgov ozdravil sedanje stanje, utemeljujejo sledeče: Amerika je bila strahovito prizadeta po lanskem borznem polomu, kateremu je sledil zmanjšani obrat v industriji, ker na tisoče tovarn ne najde odjemalcev za svoje izdelke. Evropa je namreč tudf občutila ta polom, kar se je pokazalo v polomu bank in nato v pomanjkanju denarja, vsled česar je omejila svoj nakup v Ameriki. Ako bi zdaj Amerika odpustila vojne dolgove, bi evropske države istočasno odpustile Nemčiji reparacijska Plačila, in tako bi se na sto in sto milijonov dolarjev, ki zdaj brez koristi potujejo od te vlade na drugo vlado, lahko obrnilo za privatno trgovino, kateri bi jih lahko vlade nakazale kot kredit. Na ta način bi dobila trgovina v roke zdaj mrtvi kapital in povzdignila bi se z industrijo vred. Evropa bi prišla do denarja in bi lahko zopet kupovala v Ameriki ter bi na ta način Amerika žela lep dobiček pospešene trgovine. Gospodarski konsolidaciji pa bi sledila tudi politična. Amerika bi se zbližala s sovjetsko Rusijo, katera zdaj vojnih dolgov sploh noče priznati, pač pa bi potem plačala prej-'Vie caristjčne dolgove. Ako bi odpustile Nemčiji repara-c>jske dajatve, bi se s tem za-^al nemškim fašistom močen Udarec in bi se na ta način tanjšala napetost med Nemčijo in Francijo, oziroma Poljsko. ZASLUŽNI AVIJATIKI ODLIKOVANI SREBRNI JUBILEJ MASNI ŠT V A V sredo 17. decembra obhaja slovenski župnik preč. g. Luka Gladek v Milwaukee, Wise., petindvajsetletnico, odkar je bil posvečen za duhovnika. —o— Milwaukee, Wis. — V sredo dne 17. decembra bo slavil preč. g. Luka Gladek, župnik slovenske župnije sv. Janeza v Milwaukee, petindvajsetletnico dela v vinogradu Gospodovem. Kakor čujemo, mu bodo fa-rani izkazali največje veselje, ako se udeležijo polnoštevilno sv. maše, katero bo jubilant daroval naslednji dan ob 9. uri. Preč. g. Luka Gladek je rojen 17. oktobra 1880, v župniji Stara Oselica na Gorenjskem. Gimnazijo je obiskoval v Kra-i.ju od leta 1893 do 1901. V A-meriko je dospel dne 14. novembra 1901. V mašnika je bil posvečen dne 17. decembra leta 1905 v Steelton, Pa. Tam je bil pri preč. g. Ažbetu za kaplana nekako 6 mesecev. Potem je bil nastavljen kot kape-lan v mestu Lewistown, kjer je služboval 18 mesecev, nakar je bil za pol leta župnik v Sha-moken, Pa. in župnik v Mt. Carmel, kjer je služboval 6 ltt Odtam je bil imenovan za župnika v Steeltonu, kjer je pastiroval celih 13 let in pol. Zatem je prišel v Racine, Wis., kjer je župnikoval leto in pol ter nato prevzel župnikovanje pri fari sv. Janeza v Milwaukee, Wis., kjer je že eno leto za župnika. Na isti dan, kakor 'o~ je bil posvečen v mašnika tudi preč. g. župnik Albin Moder, slovenski župnik v Bridge-ville, Pa. Našemu župniku kličemo še na mnoga leta ! Bog ga živi! Poročevalec. Iz Jugoslavije, RUDARSKA KRIZA. — ZEMLJA SE POGREZA. — ŽA-LOSTNA SMRT POD HLODI. — SMRTNA KOSA. — RAZNE VESTI IZ JUGOSLAVIJE. Kriza našega rudarstva Belgrad, 24. nov. — Kriza našega rudarstva je vedno večja. Posebno težko je zadela rudnik v Trbovljah, ki ima veliko premoga. Delavstvo trboveljskih rudnikov se je obrnilo na merodajne činitelje s spomenico, v kateri jih prosijo, da bi na kak način prišli na pomoč revnim rudarskim družinam. Za njih delo na polju avijatike je izrazil Stric Sam priznanje možem, ki jih vidimo na sliki. Na skrajni levici stoji pilot H. I. June, ki se je udeležil Byrdove ekspedicije na južni tečaj. Slika kaže prizor, ko mornariški tajnik Adams pripenja odlikovanja na prsa možem. ENA ŽRTEV BORZNEGA KRAHA Chicago, 111. — Pretekli po-l^deljek zjutraj so našli v ne-lJJ sobi v poslopju na 77 W. Washington st. obešeno mrtvo trlplo bivšega prekupčevalca Jrlnic, Wm. Y. Coe. Nesrečnež J® Pri lanskem borznem polo-»zgubil vse svoje premože-in obup na tem, domneva-da ga je gnal v smrt. POROKA CAPONEJEVE SESTRE Chicago, 111. — Bolj iz "političnih" motivov, kakor pa iz ljubezni, se je, kakor pravijo, izvršila ženitev 19 letne sestre "kralja butlegerjev", Al Capo-neja, Mafalde, z J. J. Marito-te, bratom Fr. Diamonda, drugega butlegerja. Brata ženina in neveste sta namreč pripravila to ženitev precej proti volji obeh poročencev edino, da se bodo potom nje okrepili njiju obojestranski interesi in se končali boji med obema butle-gerskima skupinama. — Poroka se je izvršila preteklo nedeljo v St. Mary's cerkvi, 3010 So. 48th Ct., Cicero. Kot se spodobi pri poroki "kraljevske" sestre, so tudi tukaj stali zunaj cerkve oboroženi Capo-nejevi čuvaji, a na pobudo državnega pravnika se je pri POŽAR V FIMSK1 KOLONIJI Ogenj uničil hiše osemnajstih filmskih igralcev. —o — Los Angeles, Calif. — Najlepše stanovanjske hiše v tukajšnji koloniji filmskih igralcev in igralk so bile uničene pretekli ponedeljek od požara, kateri je po cenitvi napravil okrog 800 tisoč dolarjev škode. Požar je sledil eksploziji, ki je iz neznanega vzroka nastala v eni izmed hiš in se" je vsled nezadostnih gasilnih priprav hitro razširil na sosednja poslopja ter jih 18 uničil. Požarna bramba iz treh okrajev je bila skupno z igralci na delu skozi cele tri ure, predno je bilo mogoče požar spraviti pod kontrolo. -o- LADJA SE POTOPILA Miami; Florida. — Usodna nesreča je zadela preteklo nedeljo zvečer izletniško ladjo Eureka II. Nahajalo se je na njej 135 potnikov obojega spola in otrok, ko ste nenadoma sledili na njej dve eksploziji, ki ste ladjo potopili in pognali v morje vse potnike. 125 je bilo rešenih od drugih ladij. Do-čim so našli tri mrtva trupla, ne vedo za usodo ostalih. Z AVTOMOBILOM PADEL V JEZERO KRIŽEMJVETA — Berlin, Nemčija. — Po brzojavnih poročilih iz Rusije je bilo tamkaj poslanih v pregnanstvo v Sibirijo 380 oseb zaradi špekulacije z zlatom in živili. — Orbetello, Italija. — Polet dvanajsterih italijanskih letal preko oceana v južno A-meriko, ki je bil nameravan v ponedeljek, je bil prestavljen vsled vremenskih neprilik na torek ali sredo. — Berlin, Nemčija. — Nemška vlada je določila dan 1. marca, naj se praznuje po vsej Nemčiji kot dan žalovanja za vojaki, padlimi v zadnji vojni. Spominske ceremonije bodo opravljale vse veroizpovedi. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Tukajšnja vlada je objavila, da bo z vsemi sredstvi pospeševala, da se brezposelni v mestih izselijo na farme. U-krenila je tudi omejitev v priseljevanju. -o- ANHEUSER-BUSH POVEČA OBRAT St. Louis, Mo. —- Družba Anheuser-Bush, ki je bila že do zdaj druga največja tvrdka za izdelovanje kvasa v tej deželi, namerava zgraditi novo tovarno v East Brunswick, N. J., ki bo stala okrog dveh milijonov dolarjev, in s tem bo družbi mogoče, da bo kompe-tirala za prvo mesto. NOVA REVOLUCIJA VJPANIJI Po vseh večjih mestih Španije je v teku revolucijonarno gibanje. Madrid, Španija. — Dasi je bila vstaja vojaških čet od vlade uspešno udušena, vendar pa ni ostala brez odmeva. Kakor namreč govore pičla poročila, vtihotapljena preko meje, se je pričelo revolucijonarno gibanje po vseh večjih mestih pretekli ponedeljek, ki ima za cilj, da strmoglavi sedanjo vlado, predvsem pa kralja Alfonza, in upostavi republiko. Nad Madridom so krožili trije aeroplani, ki so.metali na mesto letake, na katerih je bil oklic, da je že proglašena republika in da je za predsednika imenovan Alcala Zamor, minister v prejšnjem kabinetu. Cela država se nagaja v negotovosti, kaj bodo prinesli prihodnji dogodki. Pogrezanje zemlje v okolici Splita Split, 26. nov. — Na nekem travniku v bližini sela Muč v okolici Splita se je nenadoma pogreznila zemlja ter se je pojavilo osem metrov dolgo in pet metrov široko jezero. Se-ljaki prihajajo v trumah ogledovat to naravno čudo. Za pojav se zanimajo tudi arheologi. Chicago, 111. — Na jUgo vzhodni strani Navy pier, ob T^livu Chicago reke, je v nedeljo zvečer krenil neki avto s ceste proti obrežju* kakor bi hotel tam parkati. V naslednjem trenotku pa je že zdrčal z obrežja 10 čevljev navzdol in izginil v 25 čevljev globoki vodi. Cez eno uro so potegnili iz vode mrtvo truplo voznika, ki so ga spoznali kot pom. tajnika pri Nat'1 življenski zavarovalnici, G. E. Galagher. Kakor se je dognalo, gre za nesrečo in ne za samoumor. ŠPANSKI VSTAŠI KAZNOVANI njih izvršila preiskava in bilo je pet teh oboroženih čuvajev aretiranih. Huesca, Španija. — Zadnji odmev vojaške revolte, ki je bila udušena od vladnih čet. se je čul na polju dve milji od tukaj, kjer sta bila po prekem sodu ustreljena v ponedeljek zjutraj dva častnika, ki sta bila obsojena na smrt kot voditelja upora. Štirje drugi častniki so dobili dosmrtno ječo. Neverjetno neustrašenost sta pokazala oba na smrt obsojenca v zadnjih trenotkih. Ne samo, da sta odklonila, da bi se jima zavezale oči, marveč sta celo sama dala povelje 'Ogenj' četi, ki je streljala na nju. MIŠLJENJE SE IZPREMINJA Cambridge, Mass. — Tako-zvana Narodna ekonomska liga, ki je ustanovljena v svrho izobrazbe in se trudi za to, da se izkristalizira javno mnenje glede dnevnih vprašanj, je te-tkom štirih let svoje stališče 'precej izpremenila. Dočim so se njeni zastopniki na konvenciji v letu 1926 izrazili za pro-(hibicijo, so bili na sedanji konvenciji odločno proti njej in so sprejeli resolucijo, da se prekliče 18. amendment, kakor tudi Volsteadov zakon. Zanimivo je, da ima liga med svojimi člani tudi G. W. Wickershama, | predsednika komisije, ki jo je j imenoval Hoover, da temeljito prouči prohibicijsko vprašanje. -o- Strašna smrt očeta vpričo sina Novo mesto. — Janez Ci-merman, posestnik v Jordni vasi, občina Šmiliel-Stopiče, in njegov 171etni sin sta peljala s parom konj težko s hlodi naložen voz na žago v Crmoš-njicah. Ker je bolj slaba cesta, so konji zapeljali voz tako nerodno, da je prišel velik obcestni kamen pod voz in se voz ni mogel nikamor več premakniti. Cimerman je šel nato k nekemu kmetu po drugi voz, da bo hlode preložil in spravil tako naprej. Ko je pripeljal prazen voz, je stopil k svojemu vozu in pričenjal odpenjati verige in ratelj, s katerimi so bili povezani hlodi. — Tedaj pa se zvale z voza trije težki hlodi nanj in ga do smrti pomečkajo. Sin videč nesrečo, je še pravočasno odskočil, ni pa mogel pomagati očetu, ker je tudi sam dobil nekaj manjših prask od valečih se hlodov. Mrtvega očeta je naložil nato na voz in ga zapeljal domov. -o- vo premoženje. Nekega večera, ko se je vračal oče domov, sta ga sinova napadla in ga s kolom ubila. -o- V zid z motornim kolesom Carinski uradnik Bogomir Jarc v Mariboru se je z vso brzino zaletel s svojim motornim kolesom v zid kavarne Astorih. Obležal je nezavesten in so ga spravili v bolnico. -o- v Napad v Rušah Pri nekem prepiru so napadli v Rušah Josipa in Ano Ga-lini, ker sta se branila, da ni-|sta primorska pritepenca. Mo-I žu so na več mestih razrezali j obraz, ženo so pa do nezavesti pobili na tla. -o- Dobro vino Kakor poročajo iz Dolenjske, je letos posebno dobro vi-'no v Beli Krajini, v okolici Se-miške gore. To je kapljica, pravijo, ki se da piti. Kaj napravi kozarec mošta V Vrhovem dolu je 731etni poljski dninar, ki je delal pri posestniku Juriju Farkaš, dobil po delu dva kozarca mošta. Pastir Matevž pa užaljen, ker je dobil samo kozarec, pograbi kos planke in ubogega starčka toliko časa bije, da je padel v nezavest in je njegovo stanje resno. -o- — Belgrad, Jugoslavija. — Jugosl. zunanji min. Marinko-vič se je ravnokar povrnil s svojega štiridnevnega obiska iz Aten, kjer je izjavil, da morate Jugoslavija in Grčija delovati z roko v roki, da se na Balkanu ohrani status quo. Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Ema Payer, poštna uradnica v pokoju. — V Pristavi pri Men-gešu je umrl Jožef Tomelj, posestnik in brat župnika A. To melja. — V Sv. Križu pri Litiji je umrla Frančiška Smrke, po domače Pavlinka iz Roj, in Terezija Potrebuješ, po domače Ivanščkova iz Tihaboja; obe dobri gospodinji. -o- Škof ja Loka Kolodvor v Škofji Loki postaja pretesen. Postajo nameravajo tako urediti, da bi bil peron pokrit in bi ljudi varoval dežja. Pa tudi postajno poslopje bodo razširili, ker promet na postaji stalno narašča. -o- Kako so jih potegnili Kmetje v kamniški okolici so lansko leto naročili precej pšenice iz Vojvodine, da preskusijo, kako bi uspevala na njih poljih. Prepričali so s'-, da je veliko boljša kakor domača. Ko so hoteli pšenico plačati, so jim rekli, da bodo isto vrnili, kadar bo dozorela. Kmetje so res pripeljali pšenico v Kamnik in jo spravili v skladišče, da se odpelje v Vojvodino. Novembra meseca so pa dobili poziv, da si naj pride vsak po svojo pšenico in naj seme plača v denarju. I Nesreča Na postaji v Logatcu je težko ponesrečil delavec Franc Oblak, ko mu je padla težka železna tračnica na nogo in mu jo v gležnju zdrobila. Nesrečneža so spravili v Ljubljano v bolnico. Pod vozom Vida Rozman v Stanežcah pri Št. Vidu je šla z vozom v gozd po drva. Domov grede so sfe ji voli splašili in revica je prišla pod voz. Zadobila je nevarne poškodbe po glavi in životu, da so jo morali spraviti v ljubljansko bolnico. Sinova in mati ubili očeta V Kuzimovi pri Sremski Mi trovici je živel 651etni mesar Vilhelm Hezerle že več let v prepiru s svojo ženo radi si nov, ki sta zapravljala njego- Pobegnila Marija Zalokar, žena Mihe Zalokarja, posestnika na Lipi občine Jurklošter, je kmalu po sv. Martinu pobegnila od doma, pustivši moža in 10 otrok. r sffXB a^ AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. decembra 1930 ' AMERIKANSKI SLOVENEC trn 1» najstarejši slovenski list T Amerik L pHT* Ustanovljen let« 1891« Ixbaja vaak dan razun nedelj, pon»» leljkoT ia dncvoT po praznikili, Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in nprave: (849 W. 22nd St., Chicago, III. 7*lefon: CANAL 009« jftfefc. _$5.00 _ 2.S0 _ 1.S0 Naročnina: Zt Celo leto______ Ea pol leta___ Ca četrt leta _____ Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto _„___$6.00 Za pol leta___3.00 Za četrt leta___1.75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------------ For half a year---- For three months ..$5.00 . 2.50 . 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---------$6.00 For half a year_______3.00 For three months------------1.75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, Bo kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker | tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu |s čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov predništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at (Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Sovjetizem in fašizem v objemu V politiki je v resnici vse mogoče in tudi najbolj nemogoče stvari. Tako poročajo ravno te dni silno mnogo listi o eni taki nemogočnosti — o sovjetsko-fašističnem bloku, ki da sta ga skovala Grandi in Litvinov po naročilu njunih šefov. Sovjetizem in fašizem! Dvoje nasprotij, dvoje ekstre-mov, ki se družita le kot ogenj in voda. Ponos fašizma je bil nekoč, da je pogasil sovjetizem v Italiji, največja propaganda sovjetizma pa je v obljubi, da bo po vsem svetu s svojim ognjem uničil fašizem. In sedaj naj si oba postaneta zaveznika. Kdor v Italiji le kihne malo po rdeče, ta že mora biti pripravljen na najhujše. In naj kdo v sovjetskem carstvu samo na rahlo izreče, da je gospod Mussolini sposoben državnik, že ga bo prijela zloglasna državna policija in mu za vselej dopovedala, da je protirevolucijonar, kdor iz vsega srca ne sovraži fašizma in vsega, kar je ž njim v zvezi. Takšen je bil dosedaj zakon v fašistični Italiji in.takšen v sovjetski Rusiji. Sedaj pa nakrat sovjetsko-fašistična zveza! A kljub vsem notranjim nasprotjem je ta zveza deloma le razumljiva. Fašizem je prenehal biti posebno gibanje in je že nekaj let državna stranka. Prav tako je s sovjetizmom. Državni razlogi postajajo močnejši od vseh drugih in tem razlogom se mora ukloniti tako fašistična ko komunistična ideologija. Zalo se oficijelno ne bo govorilo o italijansko-ruskem bloku, kajti iz državnih interesov Italije in Rusije naj bi nastal ta blok. Drugo vprašanje pa je, če v resnici državni interesi obeh držav zahtevajo takšen nenaraven in na samem negativizmu sloneč blok. Kajti v tistem hipu, ko se n. pr. Italija odloči za nevi blok, je že tudi v nasprotju s svojimi nekdanjimi zavezniki. Ti so Italiji silno blizu in ne enkrat so dokazali, da so tudi s simpatijami blizu. Sovjetski zaveznik pa je daleč, silno daleč in vrhu tega nezanesljiv, da je v tem oziru naravnost vzoren. Kaj bo torej Italija imela od novega bloka? Da se bodo revidirale mirovne pogodbe, ko se priključi temu bloku Nemčija? Pa bi mogla od te eventualnosti Italija sploh imeti dobiček? Dvomimo, silno dvomimo, kajti v tistem hipu, ko bodo imeli sovjeti in- Nemci to moč, da dosežejo revizijo mirovnih pogodb, tedaj bodo tudi samo oni narekovali: kako naj se izvede revizija. Italiji bodo prepustili le posvetovalen glas, ki se bo mnogo manj slišal, kakor pa se čuje danes v koncertu zavezniških narodov. In v gospodarskem pogledu? Za izvoz ruskega lesa si je Anglija že zasigurala monopol, za uvoz strojev si ga bo v kratkem Amerika in tudi za žito ter druge pridelke se bo morala Italija silno boriti, da si jih zasigura. Če ni viden dobi-čtk za Italijo, pa je tem bolj viden za sovjete. Za nje je vsako priznanje dragoceno, ker sovjetska osamljenost je le pretežka. A niti to ni za sovjete važno, ker njihov glavni izvozni artikel je propaganda za svetovno revolucijo. Kako bi ta artikel čim bolj plasirali, to je vsa skrb sovjetov in vsaka po-godba z drugo državo ifna samo ta namen, da čim bolj pripomore k izvozu tega blaga. V zvezi s sovjeti pa je še druga in mnogo težja nevarnost. Sovjeti so se postavili v nasprotje z vsem svetom. Vse vere obsoja sovjetizem, vse kulture ogroža komunizem in sedaj ogroža tudi že gospodarstvo nesovjetskih narodov. Spontano so zato nastopili proti komunistični nevarnosti kmetje najbolj naprednih skandinavskih narodov, prav tako odločno bodo nastopili tudi vsi drugi kmetje, ko bodo branili svojo zemljo pred kolektivizacijo. Ali je modro postati zaveznik onega, ki je v nasprotju z vsem svetom? A kaj, če se ta poravna z glavnimi nasprotniki in pusti s* ojega zaveznika na cedilu? Ali je morda to za soyjete nemogoče? Evropa in ves vest potrebuje miru, da se dokoplje do blagostanja. Blok pa, ki se je pričel ustanavljati z milanskim sostankom, noče dati miru, temveč hoče sprožiti lavino, da žagi abi Evropo vojna vihra. Še prav nič gotovo pa ni, kako se bo ta vojna vihra končala, kajti tudi Evropa ni brez sile in bo znala braniti sebe in mir. Sovjetsko-fašističen blok je sicer lepa časnikarska senzacija, če pa bo prenesel tudi prvo praktično preizkušnjo, pa dvomimo. Kajti vsaka stvar ima svoje meje in niti politika ne prenese vsake nemogočnosti. ZAHVALA IN DRUGO IZ URADA PREDSEDNIKA DRUŽBE SV. MOHORJA Chicago, 111. Ob zadnji prireditvi dne 29. novembra v šolski dvorani, ki jo je imela Slov. podp. družba sv. Mohorja v korist bolniške blagajne, je bila dvorana polno natrpana. Tako je prav, da smo se enkrat zopet razveselili. Kapljico smo' imeli domačega pridelka, naše vrle žene so-sestre so nam pa preskrbele jako dober prigrizek. Potice so napekle sledeče: Mrs. Zo-kelj dve, Mrs. Rupar eno, Mrs. Mladič eno, Mrs. Auguštin eno, Mrs. Fale eno, Mrs. Bon-cha eno. Vsem tem blagim ženam Bog plačaj. Veliko so nam pomagale v kuhinji in dvorani. Mrs. Chernich je imela na oskrbi vso prireditev. Mrs. Sagadin pa je darovala 50 "salzštanglov" ter pomagala. Pomagale so dalje Mrs. Mary Grill, Mrs. Fanny Rupar, Miss Jennie Vidmar, Mrs. Šonta, Mrs. Mary Mladič. — Vsem v imenu družbe najlepša hvala in Bog plačaj! Vsem članom in članicam naznanjam, da je bilo na zadnji letni seji predlagano in sprejeto, da se preskrbi revnim družinam, ki spadajo k Slov. podp. družbi sv. Mohorja, za božične praznike za 5 dolarjev vrednosti grocerije in drugih jestvin za božične praznike, da se jim tako vsaj za božični praznik olajša trpljenje, ki jih morebiti tare vsled brezposelnosti. Sv. vera in cerkev učita, da je najple-menitejše delo pomagati in lajšati trpljenje ubogim. Naj bo kdo še tako bogat, srečen ni, ako srečo uživa sam. Najsrečnejši je tisti, ki je srečen sam, pa vidi tudi-druge srečne okrog sebe. Zato bi ne bilo prav, da bi prezrli to dejstvo tudi pri naši družbi. Ako je katera družina revna in podpore vredna in pomanjkanje trpi, to izmed družin, katere so pri naši Slov. podp. družbi sv. Mohorja, se naj blagovoli priglasiti pri družbenem odboru pri predsedniku ali tajniku, in društveni odbor bo poskrbel, da bodo take priza- dete družine dobile to, kar se je določilo na zadnji letni seji naše družbe. Ako pa kdo izmed sobratov in sester ve za take prizadete družine, naj to prijavijo tudi ti take družine, da se jim bo pomagalo, kakor določeno na naši zadnji- seji. Seveda velja to le za take, ki so res v pomanjkanju in vredni take podpore. Tako bomo vsaj na božični dan, ki je praznik miru in ljubezni, zedi-njeni v eni misli kot bratje in sestre naše podp. družbe sv. Mohorja ter praznovali v pravem krščanskem razumevanju rojstvo Gospodovo. Želeč vsemu članstvu vesele božične praznike ter srečno novo leto, Leo Mladič, predsednik. -_o--- PODRUŽNICA SŽZ. V CHIS-HOLMU * Chisholm, Minn. S tem se rtaznanja vsem članicam podružnice št. 38, SŽZ., da se polnoštevilno udeležite prihodnje seje, ki se bo vršila dne 17. dec. zvečer v navadnih prostorih. Na dnevnem redu je več stvari za rešiti, tako tudi volitev odbora za prihodnje leto. Članice ste tudi prošene, da katere dolgujete asesment za nazaj, da poravnate ta mesec, če le mogoče malo prej kakor po navadi. Pridite na sejo vse, ako le ni katera prav posebno zadržana. Ker bo naša podružnica praznovala meseca januarja obletnico, je bilo sklenjeno, da priredimo igro za ta dan in tako pomagamo nekoliko naši blagajni, ki je bolj pod palico. — Za decembersko sejo je pripravljenih več novih kandi-datinj. Po seji bo tudi nekoliko zabave. Pridite vsi. — Sester-ski pozdrav. Annie Trdan, tajnica. VOŠČILO AMER. - SLOVENSKEGA DIJAKA IZ RIMA Rim, Italija. Skoraj je čas, da se zopet malo oglasim v našem slovenskem listu predno bo prepozno. Namen mojega pisanja je, da voščim Slovencem v North Chicago in Waukeganu ter vsem drugim znancem vesele božične in novoletne praznike. Ob tej priliki se tudi hvaležno spominjam vseh dobrot, kar sem jih užil pred' mojim odhodom iz domačega kraja. Eog vam daj tudi v tem novem letu zdravja, zadovoljnosti in vsega, česar potrebujete na duši in telesu. Končno želim isto vsem znancem in prijateljem v drugih naselbinah. Naj ostanem vsem hvaležen, M. J. Setničar. FARMARSKA POROČILA IZ PUEBLA Pueblo, Colo. Poletje nas je zapustilo in zima nas je že pot.ipala, naši pridelki so pa tudi že pod streho. Jesen smo imeli jako lepo in suho, da je bilo veselje delati na polju. Letos se je vsega več pridelalo kakor druga leta, posebno fižola je veliko, kakor ste videli že sliko v Amer. Slovencu. Fižola torej ne bomo stradali, ker pueblski storiči (storage^ so ga polni. Dne 18. nov. smo dobili prvi sneg, sedaj je pa zopet lepo toplo. Pred par dnevi smo šli s truckom po premog za Florence, Colo. Mimogrede smo se oglasili v Rockvale in obiskali mojega bratranca Jakob Zalarja. Povedal mi je, da je dobil zadnji teden žalostno poročilo o smrti njegovega najstarejšega brata, Andreja Zalar, rojenega pred 71 leti v Dolenji Otavi, fara Sv. Vid nad Cerknico. Ko se je oženil, je živel nekaj let na svojem posestvu v Otavah. Potem se je pa preselil v Št. Jurij na Štajersko, kjer je živel do svoje tragične smrti, ki ga je tako nepričakovano doletela. Šel je namreč v listnico po voz, katerega je naglo porinil ven. Eno kolo se je pri vratih prijelo in ga je štanga tako nesrečno udarila v trebuh, da mu je prebila čreva. Dali so ga v bolnico, kjer je bil na praznik Vseh svetnikov operiran že dopoldne ob 10. uri. Popoldne okoli 3. ure je pa izdihnil, .previden s sv. zakramenti. Pokojni je imel 13 otrok, izmed katerih živijo samo še trije. Za njim žaluje njegova žena Katarina, sin Andrej, hčere Francka in Ivana, mati, ki ima že 91 let in je moja teta, ki živi v Dol. Otavah, potem zapušča pokojni brata Franceta in Toneta, sestri Miciko in Francko, tukaj v Ameriki pa brata Janeza v Pennsylvaniji in Jakoba v Rockvale, Colo. Naj bo Bog milostijiv njegovi duši in naj mu sveti večna luč. Vsem sorodnikom izrekam na tem mestu svoje globoko sožalje. Opisala sem pa to, da izvejo njegovi sorodniki o njegovi smrti. Vesel dan je bil za Skuljevo družino dtie 3. okt., ker so dobili iz starega kraja najmlajšega sina in brata, Alojzija Skul. Vzelo je cela tri leta, da je dobil vse pravice za v A-meriko. On je bil iže v službi marinarjev. V Ljubljani se je ^učil kovaštva in pozneje še kleparstva. Bog mu daj v novi domovini Ameriki srečo. Mati Skul je prišla v Ameriko že pred 9 leti, katero so vzeli seboj njeni dobri sinovi in hčere Revica je tudi veliko žalosti prestala že pred 12 leti, ko jc bila še v stari domovini. Njena hči Uršula in zet John Janko sta živela tistikrat na "Home-steadu" v Arlington, Colo. Uršula je pa zelo nevarno obolela in so mislili, da bo umrla. Poklicali so njenega očeta, ki je takrat živel v Pueblu. Takoj se je odpravil do zetove sestre Agnes Stivernik in pomenili so se, da gredo takoj drugi dan obiskat svojo bolno hčer. Res se je oče odpravil in z njim je šla tudi Agnes Stivernik, ki je vzela s seboj svojega lOletnega sinčka. Peljali so se z železnico. Ko so izstopili na mali postaji, je nekoliko snežilo. Podali so se naprej, pa sneg je tako padal, da so reveži izgubili vsako sled do družine Janko. Vsi trije so našli žalostno smrt v snegu. Drugi dan jih je zet John Janko našel v bližini njegovega doma zmrznjene. — Mati Skul ima v stari domovini še enega oženj enega sina, Rudolfa, ki živi na Udinjah, fara Št. Jurij. V Clevelandu, Ohio, ima hčer Rese Grebene, na Ely, Minn., hčer Angelo, v Denverju je sin Joe. Sinovi Frank, Anton in sedaj Alojz ter hčeri Uršula Janko in Mary Zdravje v Pueblo. Za Zahvalni dan so nas obiskali naši stari- prijatelji iz daljnega Wisconsina, iz Wil-larda. Videli se nismo že celih 20 let. Prišli so kar trije Jože-ti in ena Micika. Prišli so: Mr. Joe Perko in njegova žena, Mr. Joe Godec in njegov sin Joe. Vsi ti imajo tam farme in se veliko pečajo z živinorejo. Škoda, da so nas tako kmalu zapustili. Mr. Jožetu Godec in njegovemu sinu so njegovi sorodniki Joe in Karolina Mer-har in Joe in Rapnaela Jeršin napravili za odhodnico prav prijeten in vesel party, kjer smo se prav fajn imeli. Mr. Joe in Mary Perko sta nas kmalu zapustila, Mr. Joe Godec in sin sta se pa podala domov dne 15. decembra. Upamo, da bosta srečno prispela v Willard na svoj dom. — Vesele praznike in srečno novo leto vsem čitateljem. tega lista tukaj in v stari domovini. Therese Centa. bila ob smrti stara 48 let. Vse članice naše podružnice SZZ. izrekamo žalujočim naše sožalje. Ranjki pa naj sveti večna luč. Smrtno se je ponesrečil, ko se je peljal na football igro, komaj 221etni John Butala. Zapušča žalostnega očeta, dva brata in tri sestre ter komaj dve leti staro hčerko. Žena mu je umrla pred dvemi leti. Prizadetim naše sožalje. Na bolniški postelji so sledeče članice naše podružnice: Mrs. Mary Kočevar leži že delj časa, ker je imela nevarno operacijo. Nagloma je zbolela Mrs. Dorothy Dermes. — Obema članicama želimo skorajšnjega okrevanja, da pridejo med nas. — Vsem bralcem Amer. Slovenca in članicam SŽZ. želim vesele božične praznike ter srečno novo leto. Miss Mary Sukle, tajnica št. 8. SMRTNA KOSA V STEEL-TONU Steelton, Pa. Vsem članicam SŽZ. naznanjam žalostno vest, da je nemila smrt pobrala prav dobro članico naše zveze,' otrokom, ki so ostali sedaj sirote brez matere, pa dobro mamico, možu pa drago ženo, Johano Kraševec. Žalostno je, ko kliče ob rakvi .9 otrok mamico in zdihujejo, oh .mama, zakaj ste nas zapustili? — Najstarejši ima 23 let, najmlajši pa osem. Pokojna Johana Kraševec je bila rojena v Metliki in je KAJ SPOROČA NAROČNIK IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Jako me bo veselilo, če moj dopis zagleda beli dan v meni tako priljubljenem listu Amei'-Slovencu. Odkar sem naročnik tega lista, se mi tako do-pade, da ga ne mislim nikdar več opustiti. Bil sem naročnik raznih listov, katere sem tuoi čital, pa tako se mi še nobeden ni dopadel. Zato ga vsakemu zavednemu Slovencu i"1 katoličanu priporočam. Vsak bi moral imeti in citati ta list-Le poglejte, kako je vse polno novic v njem iz širnega sveta, iz to- in onstran morja. Glede novic v našem mestu je nekako tako-le: Delavskih novic skoraj ni vredno omenjati, ker je vedno več delavcev brez dela, ko vedno nove odpuščajo, da se tako mnoZ' beda in brezdelje. — Društva v teh slabih in težkih časih še precej dobro napredujejo i11 prirejajo razne zabave in veselice. — Dne 20. dec. prj^1 naše društvo Balkan št. 24 SSPZ. domačo zabavo v Ta»-šetovi dvorani na W. 8th St. in National Ave. V imenu društva vabim vsa ostala društva in občinstvo, da se udeleži na-. še prireditve, ker bo vsega do-volj^ za lačne in žejne in vse boljše pripravljeno, kakor Je bilo prejšnja leta. Pridite in se prepričajte. Na svidenje dne 20. decembra cb 7:30 zvečer v Tamšetovi dvorani. John Vidergar. CHICAŽANIM NA ZNANJE Chicago, iH- V torek ob 5. uri popoldne so v cerkvi sv. Štefana molitve za odpravo brezposelnosti' Vabimo vse farane, v prvi vi' sti pa šolsko mladino, da se u" deleži teh pobožnosti. Tc n10' litve se bodo vršile vsak večei nadalje do božiča. Rev. Anzelm Murn, župnik--o--- Samo ccnt in pol stane "A**1, Slovenec" naročnike dnevno-In vendar koliko zanimivo®1' in koristnega berila na;dete i nt.j<ol. ZLOČIN IHANSKEGA KRALJA NA BETAJNOVI Grd morilski zločin zvodnika deklet (Dalje.) Na varnem. Gostilničar g. Urbanija, njegova žena in drugi domači so v gostilni pravkar večerjali, ko je približno ob tričetrt na 7. planila v gostilniško sobo vsa okrvavljena žena, bolj pošasti in strašilu podobna kakor pa človeku. Bila je Ivanka. — Odprla je vrata, stopila sredi gostilne in pozdravila: "Dober večer!" Takoj druge besede pa so bile: "Dobravski Johan me je hotel zaklati!" Urbani-b'evi so ji seveda takoj nudili prvo pomoč. Ona pa je zahte-yala neprestano zdravnika. Gostilničar ji ni mogel na noben drug način pomoči, kakor s tem, da je njegova žena spremila krvavečo Ivanko prav na drug konec prve skupine ihanskih hiš k posestniku Nakrstu, Dioniziju Lenčku. Gostilničarka je namreč mislila, da bi Lenček zapregel konje in odpeljal Ivanko v Domžale k zdravniku. Žilava Ivanka, noseča, krvaveča in brez sapnika, je vzdržala še ta neverjetni napor, da je odšla z Urbunijevo ženo približno 500 metrov daleč do Nakrstove hiše. Tam so jo položili v postelj, posestnik Na-krst pa je dal zapreči konje in se odpeljal v Domžale po zdravnika dr. Kremžarja in obenem obvestit orožnike o strašnem zločinu. Cb 8. zvečer je bil zdravnik že pri Ivanki. Nerodno obvezo, ki si jo je Ivanka sama zavezala okoli vratu, je zdravnik odstranil in nadomestil z drugo. Mnogo več pa ji zdravnik tudi ni mogel pomagati ter je zahteval, naj prepeljejo Ivanko v bolnišnico. Obenem pa so bili na mestu tudi že orožniki. Ranje-'na Ivanka je s hropečim glasom opisala na kratko in v presekanih besedah voditelju orožnikov g. Skoku, kako je bil nad njo izvršen zločin. Pa kmalu ji je zmanjkalo besed, ki niso mogle več priti iz njenega grla, zato so ji orožniki ponudili papir in svinčnik, nakar je točno opisala ves dogodek. Orožniki so poskušali ta- koj obvestiti ljubljansko bolnišnico oziroma reševalno postajo, naj bi poslala reševalni avto po Ivanko. Ali telefon je bil v Domžalah že zaprt in o-rožniki so poskušali telefonirati z domžalske radio postaje, ki ima neposreden priključek na ljubljansko telefonsko centralo. Eden orožnikov je preskočil 2 metra visoko ograjo, da je prišel do telefona in sporočil v Ljubljano o "strašnem dogodku. V rokah pravice. Reševalni avto je prišel v Ihan k Nakrstu ob 3 zjutraj ter odpeljal Ivanko v Ljubljano v bolnišnico. Orožniki so takoj pričeli zasledovati zločinca. Bili so vso noč na straži in še davi so ga iskali po gozdovih. Mislili so namreč, da je zločinec Janez po zloči-^ nu zginil v gozdove ter da se tam skriva. V resnici se je Hribar najbrže nekaj časa klatil v okolici, nato pa izginil proti Ljubljani. Ko so ga orožniki še iskali po ihanskih gozdovih, je bil Hribar že v Ljubljani. V Ljubljani se je najbrže posvetoval s kakim odvetnikom, ki mu jc svetoval, naj se sam takoj prijavi policiji. Hribar je namreč strastno sovražil domžalske orožnike in jim ni hotel napraviti "veselja", da bi ga oni prijeli. Zato se je ja-yil ljubljanski policiji, ki ga je izročila sodišču. Žrtev v bolnišnici. Stanje Ivanke Kavke je bilo nekaj časa zelo nevarno. Zgubila je zelo mnogo krvi iz ran na vratu, na obrazu in na rokah, vendar pa je bila ves čas do prihoda v bolnišnico pri zavesti. Ves sapnik je bil prerezan ter ji je zrak izhajal iz vrata. Le sreča je bila, da zločinec pri svojem mesarjenju ni ranil Ivanki aorte na vratu. Zakaj, če bi bila ta žila ranjena, bi bila Ivanka seveda takoj mrtva. Tudi goltanec je ostal Ivanki nedotaknjen in je Ivanka mogla ponoči pri Nakrstu piti vodo. V bolnišnici se je stanje nekoliko izboljšalo in je upati, da bo Ivanka še ozdravela, čeprav je nevarnost, da bo zgubila možnost govora. Danes popoldne je prišla Ivanko zaslišat v bolnišnico tudi sodnijska komisija. Obenem pa jo je prišel obiskat tudi njen 251etni brat Tone, ki pa ni mogel radi obiska in pozne ure mnogo govoriti z njo in je samo pozvedel o nje- nem stanju ter se nekoliko P° tolažen vrnil v Ihan. (Konec prih.) STRAŽNIKI PREISKUJEJ0 DELAVCE OB MEJI Niagara Falls, N. Y. ^ Strogi preiskavi je podvržen^ kakih 3000 kanadskih državljanov ob prehodu preko m0' stu iz Kanade v to mesto » potu na svoje dnevno delo. * novi odredbi, ki se je prv izvajala pretekli petek, ° prejo obmejni cariniki del a cem njih P°«ode, v kate> imajo obed, in preiščejo J tudi žepe. Carinski nacelniK • je izrazil, da se bo ta revi/« stalno izvrševala, in bo v* delavec, ki ga bodo zasau (]a b0 skušal kaj vtihotap1^ izgubil pravico, da bi sme nadalje prestopiti mejo. Sreda, 17. decembra 1930" AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S A/*-------------\0 Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St.. Denver Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo. Colo. 2. nadzornica: Mary Grum. 4949 Washington St Denver, Co o 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York Av., Canon Citj, Colo. POROTNI ODBOR. Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box ?4, Berwind, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, JSidvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnme, kakor tud> bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika Z S Z se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika da se ji_ pnklopyo. Kdor -želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbhznjega društva Z S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! O Ui^ v J-.x-.~i, ------ -_______ 0 IZ URADA GL. TAJNIKA Z. S. Z. Ker je leto 1930 že pri kraju in nam prihajajo misli, da se pripravimo za novo leto, da bi čim več storili za naše družine, prijatelje in znance, kakor tudi za našo Zvezo v prihodnjem letu, zato je dobro, da se že zdaj vprašamo, kaj smo storili za našo Zvezo v tekočem letu? Ako nismo nič dobrega storili, je naša dolžnost, da sklenemo, da bomo ob vsaki Priliki izpregovorili kako dobro besedo našim prijateljem o t;aši dobri materi Z.S.Z. ter jih na ta način polagoma navdušili za Z.S.Z. ter bodo, kadar jim bodo razmere dopuščale, sami pristopili ali pa zavarovali svoje otroke pri ZSZ. Zavarovalnina pri slovenskih bratskih podpornih organizacijah je najboljša in najcenejša! Kajti pri naših organizacijah se lahko zavarujemo za podpore, o katerih se jim pri zavarovalniških družbah niti ne sanja, in vse to proti malim me- števala pravila in se dotična ni oglasila nobeni uradnici. Ker tajnica ni hotela zopet biti o-šteta, se je zanesla na besede, da se ni treba bati zanjo in je tajnica zalagala asesment. Kc pa pride čez par mesecev zopet nazaj in gre tajnica k njej, da bi poravnala dolg, ji odgovori, da je ona že zdavnej društvo pustila in povrh še tajnico prav ošteje, ko jo je upra-šala, če misli plačati svoj dolg. To so bile Frances Silk, North-hoft in Anna Kosah . Jaz mislim, da bi se naj kar dalo v glasilo, naj članice vedo, da tajnica tudi besedam ne more verjeti. Ako se kedaj tako članico suspenda, je velik križ. Ako se pa zanjo plača je pa društvo na slabem. Zato bi prosila članice, da ni treba vedno samo slabo misliti o tajnici, ker lahko sami spoznate, da se je jako težko dandanes zanesti na besede. Upam, da boste razumeli, da je to samo za one, ki se nikoli ne brigajo, da bi sami prinesli plačati in treba jih vedno opominjati, da naj vsak mesec plačajo asesment. — Vesele božične praznike in srečno Novo leto želim vsem skupaj, celi naši zvezi na zapadu, naj bi v prihodnjem letu kar najuspešnejše se razvijala in pridobila na članstvu. — Mary Grum, tajnica. -o- stopili v društvo samo, da se j jih nagovori in razloži, kaj po-' meni dobro društvo. Društvu sv. Cirila in Metoda pa želim še obilega napredka in upam, da bodo tudi v prihodnjem letu tako lepo složno in prijateljsko med seboj delovali, kakor so preteklo leto. Dokler bomo imeli take uradnike na krmilu, potem si bodimo svesti, da bo društvo in ZSZ. vedno bolj napredovala. Eden navzočih. sečnim asesmentom. Tu pa tam kdo pravi, da so asesmenti naših organizacij previsoki, katere primerja z enako svoto Posmrtnine kake zavarovalninske družbe, toda pri tem pa popolnoma pozabi, da pri ZSZ. je zavarovan tudi za bolniško l-odporo, operacije, poškodbe in onemoglo podporo, kar je za nas največjega pomena, kajti takrat, ko je človek bolan, poškodovan ali operiran, potrebuje največ pomoči. Takim prijateljem je naša dolžnost, da jim vse to pojasnimo ter povemo, da če se pri ZSZ. zavaruje samo za posmrtnino, bodo tudi njegovi mesečni asesmenti veliko nižji. Vsakega Slovenca ozir. Jugoslovana je dolžnost, da je zavarovan vsaj pri eni slovenski organizaciji, če že ne zato, ker je pri nas najboljša in najcenejša zavarovalnina, pa zato, da se izkažemo kot zavedni Slovenci, kajti s tem se pokažemo, tfa smo za zaščito in napredek svojega naroda, ker čim več nas bo skupaj, tem bolj bomo ponosni na naše organizacije, bomo močnejši in imeli boljši ugled med drugorodci. Torej pripeljimo vse naše prijatelje, ki so zdravi m še niso dovolj zavarovani, v Zap. Slovansko Zvezo! Ob tej priliki se želim najprisrčneje zahvaliti vsem glavnim uradnikom (cam) ZSZ., uradnikom in uradnicam krajevnih društev, kakor tudi vsem posameznim članom ZSZ., ki so agitirali za ZSZ. ali ob njih prilikah vsaj kaj dobrega iz'-frregovorili za njo. Vsem članom in članicam ZSZ. voščim Vesele božične praznike in srečno ter prosperitevno novo leto tako pri svojih družinah, kakor tudi pri društvih. Z bratskim pozdravom ostajam Vam udani za ZSZ., Anthony Jeršin, gl. tajnik. P. S.:—Članom mladinskega oddelka v Denverju se naznanja, da v torek, 23. decembra ob pol 8. uri zvečer bo mladinsko društvo United Comrades priredilo lepo božično igro. Vsi člani boste prejeli "postal cards", na katerih boste povabljeni k omenjeni igri, katere prinesite s seboj, da boste imeli Prosto vstopnino in da boste prejeli od Miklavža Vam spadajoče darilo. Pripeljite tudi vaše prijatelje, kateri bodo pla-f?li samo po 10c vstopnine, kakor tudi vaše stariše in njih pripelje; njih vstopnice bodo pa po 25c. -o- Društvene vesti in naznanila. IZ URADA DR. KRALJICE vo, ki sem jo pred kratkem IZ URADA DR. NORTH EAGLE, ŠT. 21, ZSZ. Ely, Minn. Naznanja se vsem članom in članicam društva North Eagle, da se vrši glavna letna seja v nedeljo dne 21. dec. ob 9. uri dopoldne. Kakor vsako leto imamo na programu več važnih reči in zadev za rešiti v prid društva in Zveze in v tem je tudi volitev novega društvenega odbora za prihodnje leto. Dolžnost torej veže .akega člana in članico, da se te seje udeleži. Izvzeti so samo bolniki, ki so na bolniških listih. Ako ima kdo katerega ki še ni v našem društvu, naj ga na o-menjeno sejo pripelje s seboj. Ta mesec je še prosta vstopnina za pristop, Z bratskim pozdravom vsemu članstvu ZSZ. Frank Erzar, tajnik. -o- VZOREN RED PRI DR. SV. IZ URADA DRUŠTVA SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. Šo. Chicago, 111. Članstvo društva Svoboda št. 36, ZSZ. se prosi, da vsi pravočasno plačajo asesment v tekočem mesecu, ker je to zadnji mesec v tem letu. Tako bo tajniku mogoče sestaviti čist račun koncem leta, da bodo novi odborniki dobili čiste knjige, brez dolgov v roke, ko nastopijo svoje urade v januarju. Vsi oni člani, ki kaj dolgujejo društvu in tajniku na ases-mentu, se prosijo, da vse poravnajo do 25. dec. t. 1., da se izbrišejo stari dolgovi. Z nova bomo zopet začeli bratsko pod-1 pirati eden drugega v prihodnjem letu. Upati je na boljše čase, torej je tudi upati na boljšo agitacijo in na boljši uspeh našega društva. — Vsem članom društva Svoboda v So. Chicagi želim vesele božične praznike in srečno novo leto. Anton Mutz, tajnik. svoje uplate najkasnje do 25 j ovoga mjeseca. Joseph Gaspar, tajnik. Our young Brother George Milinkovich who is a member of this lodge. He was one of the autstanding football player's of this state. They won the State Championship for 1928 and 1929. He graduated from the Tooele High School in 1929. But this was not honor enough for him, he is now attending Notre Dame, at South Bend, Indiana. All the members of this lodge wish him success in his school work. Joseph Gaspar, Sec'y. -o- POPRAVEK V zadnjem uradnem dopisu iz Waukegana, ki je bil priob čen v zadnjem glasilu ZSZ., se je škrat usedel prav na vrh dopisa in zamenjal ime društva, v dr. sv. Družine, namesto Združeni Slovenci št. 43, ZSZ Pom. ur. -0<)<><>00<>0<>a izrekam našemu sobratu glavnemu predsedniku ZSZ. Mr. Anton Kočevarju in njegovi soprogi, kakor tudi našemu vrlemu Coloradskemu slavčku Mr. John Germu, ki so prispeli iz Puebla isti večer in se udeležili veselice in proslave. Akoravno ni mogel naš Anton omenjeni večer veliko govoriti, ker je bil prehlajen, je članstvo vendar imelo priliko ga spoznati in se z njim seznaniti. Sobrat Mr. John Germ pa nam je zapel par lepih slovenskih pesmi, da smo ga vsi navzoči občudovali, zaradi njegovega lepega in čistega glasu. V imenu zgoraj omenjenega društva se še enkrat vsem skupaj prav prijazno zahvalim. V slučaju enake, ali kake druge prireditve pri vas, se bomo tudi mi po svojih močeh skušali je udeležiti in po naših močeh povrniti. — Prijazen bratski pozdrav članstvu ZSZ. Josip Skrabec. -o- IZ URADA DR. SV. MIHAELA, ŠT. 22, ZSZ. Tooele, Uta^i. Da se malo oglasim članstvu ovoga društva i pa še sve ukupnom članstvu ZSZ., što sam tija da napišem, par slova o našemu mladomu bratu i članu ovoga društva, t. \j. George Milinkovich, -sin izkre-ni roditelja Mile in Jage Milinkovich. Naš mladi brat Milin kovich prošaje High School u ovom mjestu Tooele. Naš mla-di brat jest jedan od najbolju nogo metača u ovoj državi U tah, jest bijo godine 1928 i 1929 odnesli su pobjedu u State of Utah. Pak što unda to još nije dosta prosa. Nadalje sada se nalazi u Notre Dame dje uči sve učilišta. Pak sve u-kupno članstvo ovoga društva želimo mu uspjeh u njegovu radu ; nadalje molim članstvo ovoga društva, da podmire Denver, Colo. Dear Juvetiiles and Friends: I am very glad to make the announcement of our Christmas Tree Party which will be held on the Tuesday preceed-ing Christmas. Since Santa has made up all his gifts and is waiting impatiently for December 23rd to arrive, we have arranged it so that he could visit Denver two days before. An answer came very soon which read as follows: Dear United Comrades: It will be a great pleasure to be with you in Denver and I am very sure to be there. Thanks for your wonderful invitation. Your Loving Friend, Santa Claus. But wait! That isn't all. We j have arranged for a program while waiting for Santa and i our good friends the Trail Blazers are helping with one of their fine entertainments. We appreciate all your help and if at any time we can be of help to you give us a ring. The admission to this affair will be only 25c for adults and 10c for children who do not belong to the ZSZ. So remember, members, to bring your cards on Dec. 23rd at the Slovenian Hall, 4464 Wash. St. 7:30 P. M. sharp and invite all your friends to come. Also attend the meeting on Dec. 28th at 2 P. M. at the usual place. Amelia Lessar. TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41, The W. S. A. Denver, Colo. A SHORT STORY 'Twas a lovely evening several days ago just at dusk when the silvery moon was peeking over the eastern horizon when a rather stately stranger strode along the curbs of the newly made Globeville streets. (This is not a love story.) Who could it be? The children fled, dogs growled, women crossed the street (the other way) and the men in whispered tones were preparing for an emergency. Never before has this unknown one been seen in this neck of the woods. What was his purpose of so suddenly disturbing the peace and quietness of our community? He shuffles along — look! He is turning down 47th Ave Inside of a house were Anna Tezak and Mary Novak making doughnuts. All at once the dough went flat and the girls spilled the sugar etc., for this stranger was about to enter the gate, but a voice from within cried out: "Nobody home. Move on." He did. Down Wash. St. toward Sheedy Row did this mysterious "What you-call-it" briskly walk. As he rambled on he seemed to pause and gaze into the homes of ZSZ. members or places where might be a prospective member. Lights went out — locks clicked — everything seemed to take on an appearance of a deserted village before the attack of an enemy army. A grave-yard would be a lively place compared to Globeville that night. To make this short story shorter — A — Ha! At last! He stops where the 4 Aces Pinochle League have just begun their weekly session. His hoavy knock was answered by the mistress at the door — a scream! — a slam of the door mi.d the pinochlers, lead by the brave Joe'shaball armed with the ace of clubs, Zalar, Grum and Skull with a stick of kindling and Jersin with hit' fountain pen; the ladies headed by Ange Grande carried skillets, pans and that deadly weapon, the rolling-pin, all rushed the queer looking man. The scene that followed cannot be printed but it would make a thriller in the movies. The man on the bottom of the file shouted the ZSZ pass word. Hostilities ceased. Matt Chemas called for order and as he exclaimed in true Shakepearian style: "Alas! poor Jure. I knew him well", the lights of Lunka's car were turned on the prostrate form lying in the snow. A close look revealed that the "stranger" was none other than . Geo. J. Miroslavich with a moustache. Gracious! Geo. with a slightly titian-hued adornement between his smeller and upper lip. Now, this mystery being solved is Frank Grande also raising one to spite Geo. ? Couldn't be that as Geo. and Frank are the best of buddies. Anyway the by-laws don't prevent any one from wearing one of those things. You can believe or not believe this story — but, you will have to gaze upon George's almost red and Grande's almost blonde moustache for some time. Get up close some time and see. The End. What has happened to the TB's articles lately? Those splendid articles by Miroslavich, Shaball and Tezak and the humorous, funny kind by ■ Cecil and Sally, Bozo and others is what really made me become interested in this paper and eventually caused me to join our wonderful English speaking lodge. Why not the Association provide for expenses of maintaining a regular english section each week in the Official Organ with a variety of reading matter. In the meantime let us the United Comrades' Party on Dec. 23rd and then attend the Public Installation of Trail Blazers Officers and 2nd Anniversary Celebration on Jan. 19th 1931. I'll be there in the dress that a TB member may get me for Christmas. Come on girls, I have started, now you each contribute an article. — Merry Christmas and a Happy New Year. A Lady Bug. CHICAGO YOUNGSTER LODGE NO. 2 Our last meeting was again very well attended, over 40 children were present and thanks to our worthy supervisors Mr. Leo Jurjovec, Sr. ^ and Mr. Frank Primozich we j sure had a jolly time in fact plenty of everything. The lucky one at this meeting was Mary Zupancich, she went home richer for 25 cents but everyone of us went home richer in our stomachs and that's worth while too. A program for our next golf tournament was also arranged which was held at the Lincoln golf course (Mr. Frank Banich, 1902-04 W. 2'2nd St) on Friday the 12th of this month, it sure is nice of our supervisors to think of us so much, the golf game was surely enjoyed by every member of our lodge, it is a clean and amusing game and what's more it is also very contagious, when you try it once, then you can hardly wait till you play it again. Don't forget to bring your score cards with you to our next meeting. It was also voted at our last meeting to have a drive for new members before the year (Continued on page 4) STOP LOOK USTEN BANKET katerega priredi Društvo sv. Štefana ST. 26, J. S. K. J. V PITTSBURGH, PA. dne 26. decembra 1930 ob 8. uri zvečer V PROSTORIH SLOVENSKEGA DOMA. Društvo sv. Štefana bode proslavljalo isti večer svojo 29. letnico. Vsi člani tega društva se vljudno vabijo, da prisostvujejo skupno na tej proslavi. — Tudi se vabijo vsi rojaki in rojakinje iz Pittsburške okolice, da se proslave udeleže. Vstopnina je dovolj nizka, samo 50c za osebo. Slišali boste izvrstne govornike. — Par krasnih pesmi zapoje dr. Prešeren. — Ples z iskušeno godbo c/o Hotujec & Co. »„„ > STOP — at 57th St. Hall on Eve. Dec. 26. v LOOK — on beautiful Table, full of Flowers — Eatr and Moses Drink. LISTEN — Songs — Music — Speeches. Želeč vsem članom (icam) J .S.K.J, in K.S.K.J. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE. Za pripravljalni Odbor Joseph L. Bahorirh, član dr. 26. Strin 1 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 17. decembra 1930 laiuiBiiaiiiiaiiiiiiiimiBi I SIB H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST, Iz angleščine prevel Jos. Poljanec mrnmm .......................................—num IHIII iiiiiniiiiiiiii Noč je bila zelo temna in padal je rahel dež, tako da ni bilo mogoče daleč videti. Našla sva in zamenjala stražo, ki je javila, da je vse mirno, in sva se vračala proti velikemu trgu; kar sem iznenada slišal neki zamolkel glas, kakor topot številnih korakajočih mož. "Poslušaj," sem rekel. "Tjuli so, ki skušajo uiti," je šepnil Guate- mok. Urno sva tekla proti kraju, kjer se ta cesta loči od velikeba trga, in sva kmalu celo skozi dež in temo videla lesket oklepov. Tedaj sem zaklical na vse grlo: "K orožju! K orožju! Tjuli uhajajo po tlakopanski ce-sti!" Razstavljene straže so slišale moje besede in jih podajale od straže do straže,, dokler se niso po vsem mestu razlegali klici k orožju. Glasili so se po vseh ulicah in kanalih, odmevali od hiš in stolpov stotero templje Vse mesto je bilo pokonci, kakor bi trenil, in od jezera sem so se slišali glasovi tisočero vesel, kakor da bi mirijade divje perjadi nenadoma vzletele iz svojih skrivališč v trstju. Tukaj, tam, vsepovsod so se svetile baklje, kakor bi se zvezde utrinjale, in trobili so na rogove in školjke; nad vsem hruščem in tru-ščem pa se je dvigal grmeči glas velikega bobna, na katerega so tolkli duhovni na pi ramidi. Hrušč in trušč je kmalu narastel v divje tuljenje in od vseh plati so vreli vojniki proti tlakopanski cesti. Nekaj jih je prišlo peš, večji del pa jih je bilo v čolnih, ki so pokrivali jezero dalje, kakor je uho moglo slišati. Kmalu na to so prihajali Španci, močni kakih petnajst sto mož, v spremstvu šest do osem tisoč Tlaskalancev, v dolgi tanki vrsti na cesto. Z Guatemokom sva bežala pred njimi zbirajoč spotoma vojnike, dokler nisva dospela do prvega jarka ali kanala, kjer so se že zbirali številni čolni. Čelo španske vrste je dospelo do kanala in vnel se je boj, ki je bil — kar se tiče Aztekov — nekak metež brez načrta in reda; v temi in zmedi niso poveljniki videli svojih vojnikov in vojniki zopet niso slišali in videli svojih poveljnikov. Ampak bilo jih je brez števila in v njihovih prsih je gorela samo ena Zelja, da bi pobili Tjule. Top je zagrmel in nas obsul s ploho krogel; pri svitu strela smo opazili, da so Španci nosili seboj lesen most, katerega so potiskali preko kanala. Tedaj smo padli po njih. Vsak vojnik se je bojeval zase. Pri prvem navalu sovražnika sva zletela z Guatemokom čez most kakor listje v viharju, in da-si sva obadva srečno dospela čezenj, se tisto noč nisva več videla. Z nami in za nami pa je prišla dolga vrsta Špancev in Tlaskalancev; od vseh strani so se Azteki'vsipali nadnje in se oklepali njihove bojne vrste, kakor se mravlje drže ranjenega črva. Kako naj popišem, kaj se je tisto noč vse godilo,t Ne morem, saj sem le malo videl. Vem samo toliko, da sem se dve uri bojeval kot blazen. Sovražnik je prekoračil prvi kanal ; ko pa so vsi prišli čezenj, je tičal most tako globoko v blatu, da ga ni bilo mogoče premakniti. Tri osmine milje dalje je bil drugi kanal, ki je bil širši in globlji od prvega. Preko tega niso mogli prej, dokler ni bil pre- mosten z mrtvimi trupli. Bilo je kakor da bi bil na tem ozkem grebenu suhih tal ves pekel pokonci. Grmenje topov in pokanje pušk, glasovi in kriki od bolečine in strahu, klici španskih vojakov, bojni kriki Aztekov, hr-skanje ranjenih konj, ječanje žensk, sikanje puščic in žvižganje krogel, zamolkli glas padajočih udarcev, vse se je v strahovitem hrušču in trušču dvigalo proti nebu. Dolga španska bojna vrsta se je majala sempatja kakor splašena čreda govedi. Mnogi so se prevrnili čez rob ceste in padli v jezero, kjer so jih pobili ali odpeljali v čolnih na žrtvenr ke, mnogo jih je utonilo v kanalih in še več je bilo pomandranih v blatu. Tudi Aztekov je padlo na stotine, in to zvečine pod orožjem lastnih rojakov, ki so bili in streljali vse vprek, ne da bi vedeli, koga naj bi zadeli ali čigave prsi naj bi puščica prodrla. Jaz sem se boril z majhno četo mož, ki se je zbrala okoli mene, dokler ni napočil dan, ki je razkril našim očem grozovit prizor. Večina Špancev in njihovih zaveznikov, kolikor jih je ostalo živih, je bila že prekoračila drugi kanal po mostu, katerega so tvorila mrtva trupla njihovih tovarišev, razbiti kosi prtljage, topovi in zaboji z zlatimi zakladi. Sedaj je boj divjal na drugi strani. Nereden oddelek Špancev in Tlaskancev je še vedno korakal čez strašni drugi most; na te sem se vrgel z vojniki, kolikor jih je bilo z menoj. Planil sem naravnost v njihovo sredino ' i sem iznenada zagledal obraz de Garcie pred seboj. Z glasnim krikom sem navalil nanj. Človek je slišal moj glas in ga spoznal. Zaklel je na vse grlo in udaril proti moji glavi. Težki meč je padel na mojo čelado iz pobarvanega lesa, je odsekal en del in me podrl na tla; preden sem pa padel, sem ga udaril z gorjačo, ki sem jo imel v roki, po prsih in ga zvrnil po tleh. Napol omamljen in slep sem se plazil skozi gnečo proti njemu. Kri mi je zalivala oči in videl nisem drugega kot nejasen lesket oklepa. Vrgel sem se nad človeka v njun, ga pograbil za grlo in obadva sva se zvalila čez rob ceste v plitvo vodo ob bregu jezera. Jaz sem bil zgoraj; ves divji od veselja sem si otrl kri z oči, da bi videl, kako bom ubil sovražnika, ki mi je koncem koncev vendarle prišel v roke. Telo mu je ležalo v jezeru, glava pa na položnem obronku brega ; sklenil sem, da ga bom toliko časa tiščal pod vodo, dokler se ne utopi; gorjačo sem bil namreč izgubil. "Vendar te imam, de Garcia!" sem zavpil v španskem jeziku in ga prijel višje zgoraj proti glavi. "Za božjo voljo, pusti me!" je zahropel surov glas pod menoj. "Bedak, saj nisem indijanski pes." Ves osupel sem pogledal v obraz človeku, ki sem ga tiščal v vodo. Pograbil sem bil de Garcio, ampak ta glas ni bil njegov glas, ta obraz ni bil njegov obraz, ampak obraz drugega španskega vojaka. "Kdo pa si ti?" sem vprašal in zrahljal pri-jemljaj. "Kje je de Garcia — oni, ki mu pravite Sarceda?" (Dalje prih.) -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Slovenske VIKTOR Plošče G O D B A P E T J E SEDAJ JE ČAS! '9 ^ p|c>00<><>00<>000-^^ DOO O jhj 1 PISANO POLJE 5ooo j jyjo Trunk gooooooooooo Verski prepiri. SLOVENCEM V MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. i Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. "Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah." 23000—Hruškovo drevo, štajeriš, Da si nabavite slovenske plošče za jesenski in zimski cas, Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz naše knjigarne Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahacic..;-75< t 23001—Ljubljanski valček — Poskočna polka, Hoyer Tlio 75c 23002—Terezinka, pevski zbor, Lepa Jožefa, valček, Hoyer Trio................................75c 23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije..............75c 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush....................75c 93006—Kmet in purgar, O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ...75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor....75c 23008—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c 23009—Tone s hriba Trumplan, Koroška koračnica, Dajčman brata ..........................75c 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c 23011_Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, orkestra,...............................75c 23013—Kar imam, to ti dam, polka, Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio ..........................75c 23014—Po gorah je ivje, Megla v jezeru, moški kvartet Jadran. ...................75c 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela pqlka, Olbtigov trio na citre..................75c 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer....75c 23017—Po valovih, valček, Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio..............................75c 23018—Krasna Mariška, šotiš, V divni dolini, Landler orkester..............................75c 23019—Škrjanček, valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c 23021—Novomeški purgar ji, koračnica, Trboveljska polka, Hoyer Trio............................-. . 75c 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran..........................75c 23023—Lepa Francka, polka, O j dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c 24024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c 79484—Korajža velja — Vesela Gorenjka, dve polke..........75c 80183—Oj, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet....75c 80184—Radi kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. ...75c 80331—Zgubljena pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.75c 80332—Amerikanec na obisku—Amerikanec se posIavja....75c 8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem.....................................75c 80334—France-polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c S0481—Dolg, dolg fant — Seničica, polke ..........................75c 80482—Nocoj je lušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c 80526—Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..............75c 80527—Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c 81250—Mlatiči — Šp ena, poje kvartet Adrije....................75c 81413—Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem..........75c 81414—Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara... 75c 81454—Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE 59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 Slovenski izraz "prepir" ima dvojen pomen. Prepir je n. pr., ko gre za kak pretep, izraz sovraštva na kak način. Prepir pa lahko pomeni tudi neko razpravljanje, katero na sebi nima nič sovi-ažnega, je le prikazovanje dvojih različnih mnenj z namenom, da se koga pridobi za to ali za drugo prepričanje. Zgodovina pozna "verske pi*epire", ko je nastopilo pro-testantstvo. Bile so javne razprave, razmotrivanja, utemeljevanja mnenj, zagovarjanja starega prepričanja, dokazovanja novih idej itd. Sovražnosti neke vrste so se težko preprečile. Učinek je bil — klavern, ničev. Resnica se mora na vse drugačen način pridobiti. Razmotrivanja so na mestu, javne diskuzije pa niso na mestu, najmanj niso v gotovih slučajih. Katoliška cerkev stori prav, ako avtoritativno svojim članom ali služabnikom neke javne diskuzije prepove. Naznanjen je bil neki francoski apologetik, katoliški duhovnik, ki bi imel javno dis-kuzijo, torej po domače bi rekli, verski prepir. Merodajni cerkveni krogi so to zabranili in so prav učinili. Izven cerkve lahko imajo— prepire, kakor komu drago. Posebno se rad postavlja znani agnostik Clarence Darrow. Kak agnostik, ki pravi, da ničesar ne ve, je najmanj pripraven za kaj takega, ampak ljudem je pač za javno govorjenje. Zopet je imel imenovani Darrow "prepir" j veri v New (Continued from page 3) is ended and what's more our supervisors promised us 15c for every new member that we bring in before 25th of this month. Now my dear brothers and sisters let's get busy, just explain to children the good;stvar Yorku pred kakimi 3000 poslušalci. "Prepiral" se je tokrat z židovskim rabijem Na-tanom Krassom. Ljudje so morali oditi, kakršni so prišli, se zdi, ako se verjame poročilu. Šlo je za pojm vere. Zaman, zaman . • • zastonj, ker trditev, ki se vrže med poslušalce, potrebuje skrbnega dokazovanja in natančnega prerešetavanja. In to na obeh straneh. Poslušalec jo lahko sprejme, pa enako lahko tudi odkloni, ker trditvi manjka pravih dokazov. Dokazovanje pa ne spada pred kak "prepir", saj je bilo težko koga med poslušalci, ki b1 sploh mogel znanstveno kakim dokazom slediti. Tako o-stane navadno vse skupaj prazna slama za — resnico, "prepiralci" pa naj se šopiri]'0; ako mislijo, da so si priboril' kakih lavorik. Resnica ostane pri tem uboga Jerica. Sploh pa je bila tudi snov tokrat, kakor bo pač v večim slučajev, zgrešena. Vera se more naslanjati le na eksistenco osebnega Bog^ Ako tega ni, in Darrow na J-manj trdi kot agnostik, da o njem nič ne ve, potem tudi m vere v pravem pcmenu besede, in v tem slučaju se o "veri lahko govori, kakor so nam govorili babica, ko so pripovedovali — basni o gorskem možu. Mr. Darrow se je hudo skliceval na — vedo, lrakor po navadi, ko kdo hoče pomandvati vero. Veda je O. K., ako .ie eksaktna, in se giblje v okvir« strogo znanstveno dognani*1 dogodkov in pojavov. Amp^ če Mr. Darrow trdi, da glasom vede ni nobenih tajen niti 0 pričetku niti o koncu življenja, je zelo skromen in podoben fantu, kateri v temi žvižga, ker se baje ne boji strahov. Tajen, ki so izven okvira empirične vede, nobena veda ne more odkriti, in take tajne so pričetek in konec življenja-posega v čisto drug0 times and benefits our members are entitled to, and you will not have any troubles bringing in new members, a special meeting will be held for that purpose providing področje. Eno pa je rabi Ki'ass le P°* vedal poslušalcem, in tu lahko premišljujejo, ako jim je za resnico. Rekel je namreč, da veda marsikaj pove, o "kako that we get sufficient number ampak ne more ničesar pov«- of new candidates. Fraternally Yours, Leo Jurjovec, Jr. dati "zakaj". To je barikada, preko katere veda nikoli ne b° prišla. V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO. ILL. (Poleg EleTatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol, 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo ■,udi po C.O.D. (poštnem povzetju), zakar pa računamo za stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS MILWAUCANJE IN WEST ALLIČANJE POZOR! V8e slovenske Viktor in Columbia plošče, katere so navedene v oglasih v tem listu se dobijo v prodajalni Podružnica Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Pojdite po plošče tja, da jih obenem slišite, kakšne so. Za Božič denarne pošiljatve V aineriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že r od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko. LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. POZOR! Najuspešneje zdravila na svetu izdelujem jaz. A L PEN j TINKTURO zoper izpadanju in za rast< las od katere preneha-^ jo lasje odpadati in v kratkem času krasno izrastejo ako so še ko- - T», renine na glavi. BRUSLIN TINKTU RA zoper sive lase od katere vam P stanejo lasje v par dneh popolnorn naturni kakor v mladosti. FLUID z per REUMATIZEM'in trganje P ^ kosteh ozdravi to bolezen najdalj« 8smih dneh. ELZA žauba ozdravi ko rano .opeklino, bule in turo v n g krajšem času. Najuspešneje 7tlraikCi zoper mozulce, lišaje, solnčnate P1^ srbečo kožo in prahute na glav'. spešno zdraivlo zoper kurje oci._ ^ ilovice, potne, noge in debelo kozoi nogah. Imam še dosti drugih d o čih zdravil, kdor bi rabil moja vila brez uspeha mu dvojno P?v denar. Pišite po brezplačni ia zdravila za Ameriko so v WmM« tonu registrirane in gistrirana v Ottawa, unjM JAKOB WAHCIC. 1436 E. 95th St.. Cleveland. Oh. ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po Q na Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pnp dom pokličite nas na telefoni PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Chicago, HI. Tel. Canal 7172-7173