VM vsak i* r*** deli in " ov pti*n ik PRO V TA glasilo slovenske: narodne: PODPORNEJEDNOTE Issued d*tly eiccpt Sund*ys *nd H oli d *ys CH1CAG0,1LL., TOREK 23. OKTOBRA (OCTOBER) 1917 $TEV.-NVMBCR 249. Obravnava proti Farmarji ustanove Indijska zarota Izraelu Wein-bergu pričela, .lODKIKOVffl^lH je boj flo dblavstvom IN te- oovskozborinoo. Hi delavci in člani tr -Wske zbornice ne morajo postati porotniki.^ ju Francisco, Oal. — Furija ,rtkih bojev na zapadu je zo-, oživela, ko je pričela obrav -L proti Israelu Weinbergu, ki obtožen s Thomas Mooneyjeiu, Beuo Mooneyjevo, Bdward [juJinom in Warren Billingsom, izvršili dinamitni napad na Diwtracijo, za vojno priprav- j,vQi tožitelj je protestiral, da tjuiejo kot porotnike »trokov-irpiiizirane delavce in me -ki so prispevali k obranimi skladu. Naobratno so za-rgorniki protestirali, da člani Lrckf zbornice postanejo po -Laiki, ker je trgovska zbornica Ljtlu advokata, da pomaga jav-fgBiu tožitelju. .Sodnik Seavvell je javno prida je obravnava boj med ovno organiziranim delav -[gvow in trgovsko zbornico. Polje obe stranki, da je odločil, i m morejo služiti kot porotni-ičlani trgovske zbornice in stroju urbanizirani delavci. Kizsodba pomeni, da okoli 60,-strokovno organiziranji de • ev in več tisoč bizniamanov morejo izbiati kot porotnike, tnike bodo lahfeo izbirali med jiniziranmii delavci in bi z -mi, ki nimajo zveze a trgov-i jbornico. - Hodnik je izjavil, da so ga opo-da prevladujejo med ljud • ttrau ka rski ubč#ikL Raz- neoficijelne delavske poro-i pri prejfinji obravnavi je na - ili velik učinek. Priznal je da je l'obb, odvetnik trgov-i zbornice, predložil njemu pri ivnavi iuph. Mooneyjeve in -kcijr za poroto, ki so bile v mi trgovske zbornice, strokovno organizirana de-»ta bila odpuščena od po • 1» dolžnosti. Na zahtevo W. MoKenzieja, zagovor-i obtožencev, da mora biti po-nepristransko, je bil odpadu od porote neki privatni Mtiv, ki je Inl preje v službi Klcctric kompanije ppotU('enjn stavk. Knaka iiho-' j' zadela dva člana trgovske tee. in težak boj se bije, da iz llirs Mooneyjevo iz ječe I Poroitvou^ mlekarsko zadrugo. zorade svoje mlekarne s centralo v denverju Farmarska zadruga je udarec za "mlekarski trust". ije V wyominou bo 0 NAD $1,000,000 DAVKA. Donver, Oolo. — Farmarji, organizirani v Colorado Milk Pro -ducens' Association, so pričeli z bojem proti denverskemu mlekarskemu trustu, ki obstoji iz Mestih vodilnih mlekarskih tvrdk. Farmarji so postavili sirarno v Eli-zabethu, sirarna in smetama v Sinili je dovršena, da prično v nji z obratom. Henry> Rhoma, odvetnik Januarske zveze, izjavlja, da ima zveza v načrtu, da zgradi veliko sirarno in mlekarno v Denverju. Zveza je razposlala svoj« zastopnike tudi v druge kraje države, da preiščejo razimere, če ao ugodne, da zgra-de tam sirarne in mlekarne. Iz vseh teh mlekarn in sirarn nameravajo napraviti eentralo v Dcn-verju, v kateri bodo producirali sir, sirovo maslo, kondenzirano mleko in druge produkte iz mleka. Po izjavi Hhona bodo prodajali jajca in perutnino, da bodo farmarji laluko skoraj ves produkt postavili na trg, ne "i»ing, da ga tam lira Mali »H Wy huu pred zveznim sodiščem. Štirje obtoženci spozna ni krivim. • Drugi pronuncirani zarotniki pridejo pred sodišče. Truo tranalattou filcd with tlio oobt maater a t Chitago on Oct. 23, 1WI7, m« required by tho Act of Oct. G, 1U17. Potrebščine, ki |ih drži kajzer v Z. D., zasežejo. konfiskacija bombaža , bakra, jekla pričenja. Vlada je iela pridela praskati o materialnem bogastvu, ki ga drle sa nemške kupce. Truo l»oat traualation filod wit1i tlio i« Mater at Chicago ou Oot. Ua, 1M17, aa i*quir«d by tho Act of Ort. (J, 1017. Oreeley, Oolo. — C. F. tiregor, knjigovodja pri (ircat Wedern Hugar kompaniji v Windsoru, je bil na mestu ubit, njegova žena in mr. in mrs. VVilliam HW Ml i pa ranjeni, ko je udarila avtomobil lokomoitva Colorado Southern železnice. Nezgoda se je zgodila blizo Kernovega odkladi-šča za sladkorno peso. Hoslcyja, njcg(»vo ženo in m rs. MKJregor ko prepeljali v *ind sorsko bolnišnico. •liosleyjeva žena je težko ranje-na in ima raabito čeljust. IJ«rsley ma zlomljena tri rebra in tanje-na pljuča. (Jovoriea ne širi, da je avtomobil drvil s bitrico 36 milj v uri, medtem ko je lokomotiva vozila spalnica POTREBU ! le 20 milj v uri. dvoje OKEN ! Nesgodo jr ^delo več farmar- -—jev, ki so raakladali sladkorno Na ziiorovanju' pem> na Kernovein rnikU ^ Mniitarns stanovanja je Majhen sodček, napolnjen do ' 7 Msuer, bivši prvi'dveh tretjin z žganjem, so našli J"^ike komisije za veit-||>o nezgodi v avtomobilu. ' New York, N. Y. — Zdruiene države porabijo veliko množine potrebščin, ki so vzkladiščeno v tej deželi in so sovražna laNtnina, da no v pomoč domačim in zavezniškim četam v vojni proti kaj • zerjevemu eesarstvu. Vrednost lastnine gre v miljone. Izvedelo se je, da je vlada pri -čela zapleti je vat i velike zaloge bombaža, bakra, jekla, niklja, usnja, olja, kemikalij in drugih vojnih potreb&čin, ki so jih tukaj kupili nemški agent je, preden so Združene države vstopile v kou -flikt, in »o jih v njih imenu držali ameriški prekupci. Tajni uradniki pod načelnikom VVilliam .1. Flynuom so že zaplenili zaloge bakra, jekla in niklja v vrednosti nad $2,500,(KM). Oni ki poznajo resnične razmere, pravijo, da je vluda še le pričela praskati ob materialnem bogastvu, ki ga držo uemtški kupci tukaj. Pravijo, da ima Nemčija v tej deželi samo lK>uibaža 1,000,(MM) po. vesujev. Po sodanji ceni znaša vrednost nad $1,000,000. (Preostanek nemških zalog v A* meriki pojde pot tega bombaža. Po zakonu o trženju h sovražni • kom iuta vlada pravico, da pre • vzame vso nemško lastnino tukaj, kot je že prevzela nemške ladje La napravi sanja račun konča-n! vojni. Pravijo, da Nemčija drži y tej deželi največ bombaža. Wino si-rovin, ki jih prekupci drže za nemške odjemalce, so kupili agen-t je, ki so delali pod Helnrksh F. Albertom, nemškim tajnim svetnikom, ko je bil tirkaj. ZVEZNI SENATOR HUSTINO USTRELJEN NA LOVU. Milwaukee, Wis. — Zvezni se-nator Paul O. 11 ust ing, je bil na lovu ponesreči ustreljen od njegovega brata (listava, llmrl je v farm a rs k i MHici blizo Pickettsa. V družbi svojega brata je šel na lov na jezero Kush. Mila sta v čolnu, ko *e je dogodila nesreča. /Zagledal je jato rac lil dejal svo jeiou bratu, naj strelja. Ko je brat sprožil, je vstal in dobil je svinftena zrna v hrbet. Prepelje li so ga v bližnjo farmarsko hišo, kjer so se izkazali vsi poizkusi zaman, da ga ohranijo pri življt tljll. Po političnem mišljenju je Jiil senator liustiiig demokrat. V zve-sni senat je bil izvoljen v letu Itli__ STAVKA V BAKRENEM OKRO 2J0 KONČANA Vesti 3 bojišča. y * ^ Truo trMunlatiou filrd tudi na rumunski fronti ob ustju uiaatof at Clhioago uit Ort. i!3, 1»I7, ua , „______ 4 _ rt«qulrod hy tlio Act of tKt. ti, UM 7. Chicago, m. — 44 Indgska za-rotniška obravnava" je končala v soboto zvečer na sodišču zvezne -ga sodnika Kenesavv M. Landisa s spoznanjem krivim štirih obtožencev — (J ust a v 11. Jacobsena, bogatega zemljiškega trgovca; Albert 11. Whedeja; (Jeorge Boeh-ma, mehe. 'Na pravorek so se združili v malo več kot štiri ure. Takoj je bil stavljen predlog za novo obravnavo, in razprava o njem se vrši v petek. Noben štirih obtožencev se nI hotel razgovarjati o pravorekn. Joscph H. Fleming, prvi namest -nik distriktnega pravduika, ki je vodil obtožbo, je rekel: Zadeva, o kateri se je začelo obravnavati zadnji poudeljek, je značilna radi razvejene obscino • sti, zarota je prihajala iz licrlina skozi New York, Chicago, San Francisco, Houolulu v Manilo, in od tukaj v Siam in nazadnje v Indijo. Med imeni, ki so bila voč-krst imenovana, so bila iiueua kapitana v on Pappena, bivšega atašeja pri nemškem poslaništvu v VVashingtonu, barona Kurt von Reiswitza, bivšega aktivnega nemškega konzula v Chicagu. Vsem je bilo evidentno, da je zmaga ua strani vlade, ki so (dišali inštrukcijc sodnika Laiidisa poroti. Govoril je več kot eno uro. Ko je špeeijelno referiral o nameravani revoluciji, je dejal: 4'Zakon prepoveduje začetek, prirediti, pripraviti ali oskrbeti sredstva za vsako vojaško podvzc-t je proti Združenim državam ali proti vsaki inozemski deželi, s katerimi so Združene države v miru . i . Nepotrebno je, da možje nesejo orožje iz te dežele." Willism S. Forrcst, zagovornik abtožcncev, je napravil močijo točko iz fakta, da dokazi ne prikažejo, da so obtoženci v katerem • koli času imeli donti orožja ali streliva, da izvedejo revolucijo. V zaključnem argumentu je mr. Fleming rekel: 44(Juptu je delal roku v roki s kapitanom von Papenoni. Bil j«* Papen, ki je dejal, vi greste v Indijo. (jledal boni jaz, da vaiii pošljejo orožje in strelivo, da izvedete naš cilj.'' "Zagovorništvo ni ovrglo uiti enega takta, ki smo gn ml dogns-li Dokazali smo, da je vnak dvom CUobe, Ari* < hsrJen II. Mo-izključen, da so ti zarotniki na - yer, mednsrodni prcdacduik unl-meravali zanetiti oborožeij puut \ je rudniflkMr, mlinskih in žgslni IncliJi " t*^1 delavcev, je ua shodu rudar Drugi pronuncirani zarotniki jev prečit al v nedeljo zvečer, ds pridejo pred sodišče na isto obto- je stavka v bakrenih rudnikih v ibo Med njimi so Adolph Hper distrlktu d-nega obrežja in upadui oddelki so prodrli v notranjost. Ujeli smo več sto mol. Okupirali siifo otok Hclfaildu.v naed Munom in rusko celino. Ituskc morske silo so zapinttilo Muusko oiimu in odjadrale v severno smer. Rusi so ostavili razvaline o klopnih* "Slava" in štiri druge lutlje, ki su obsedelo ua obali. Italijansko bojUOe. r° maator hI CMcauti ou tlet. 'ja, IUI7, sa roi|iiirod l»y tlio A rt of Oot. ti, 1U17. Kitu, 92. okt. — VrlN«-«4itbeiuii vremenu so Inli včeraj IJ ta 4 i spopadi ua tirolski fronti. Severno-v/.IkhIiio od hargi-Poaiuara no naše straže odbile Ju protiuapadle sovražne patruljo. Na goriški fronti je sovražuilk razvil krčevito aktivuoMt z artilerijo. Našo baterije no odgovarjale t učinkovito koncentracijo. Angleška zmaga r Mezopotamiji. Truo>tratialatlou fllotl wHh tli« poat-maator al t^lratfo ou Ort. il.l. \U\t. sa r »neg » IIHnokm in ob jezeru Mrcbigsnu. Holnčni vshod 4 JI ■"», solnčni zsbod ob 4p m Oakland, Oal. — 44Thc Oak lami World" poročs, ds «m» v nekem tednu vrgli 30 ton rib v isllv Dttrolt, Mkh — Ht rokov no o r San Frsnrises, dssirsvno bi mno- y,šnll[ršno delsvatvo jc d«M»eglo Vo revnih druiin rado kupovalo mpgh, Pritisnilo je nsme ribe, če bi padle cene. „tn* Hs »prejeli odredbo Ce M »e znižale cene, M m- skr- ^a prisfiava mezdo organizirane-čil dobiček trusta, ki ima ribjo in-|„a delsvalvs in določs minimalno dustrijo pod svojo oblsatjo mrsrio za iieorgsnizirsne dHave«. i Kil»e so bile vržene v morje, ' Volilei w akorsj prH dvema '.1.1 bodo todi m-nj ladij na lov I*orna migtsaov.il ds - dolo/d 7. nekaj č.ns da zopet poatane1 m.nimslus niezds. Hurtoaanl fe„. fetalna Tsko snaje tr,uto»eijjil^arji so od leg- -m* c - - inkrivsviiice z rolja vidlkev. igrsli tfoaiKidsriti * Ijmlskirn live/e« London, 22. <^kt. — Kakor javljajo uradno, so augle&ke čete v Mezopotamiji prMelo z ohsedajo-čim gibanjem v okolišu "H ^zil-Ho. ImtH, seVIFIf/.st>adnu'od TTItgiTada, kjer so pognali Turke čez reko Diulo. Vjeli so večje število Turkov iu vpleuill voč vozov streliva. V nemški vzhodni Afriki ao Angleži okupirali misijonsko postajo v Nyangau. liitka se je vršila zapadno od tega mesta iu ua obeh straneh so bile občutne Izgube. • Nemikt eroplani padajo. Tru« traiialatlnu fllod wllli llio poat maator at (.'lltosgo on Ort, i!:i, 11»17, ua rcpilrod l»y tli« Aot of Oot. <1, IMI7. l/nidon, 22. okt. Admlralite-ta poroča danes, da so angleški pomorski letalci zrušili na tla šcut nemških cropluoov. Pariz, 22 okt Frsneozl no ujeli okrog 40 Nemcev, ki so nc morali spualili s cepelini ua tU, ko se jim ni ohuoNol sobotni po> let čez Francijo. Ameriški itomoršcaki • kar je dovoljeno izjaviti ao pomaga II pri zajetju nemškega ee petin a I/—40, ki je padci v soboto ua francoska tla. in vsem bodočim vojnim kreditom." Tajnik Hkaret Je poveličeval rusko revolucijo, rekoč, da ini Imela trajno korlsl /u delavske razrede po vsem svetu. MEHIKA PRELOMI STIKE S KAJEZERJEM 'Truo trsnalatUs fllrd witli lit«1 |Mi»t miMilrr nt Citirat,« on Ort. Vil, 11*17, M NMjHlrrd I>y Hm An of 0*1. 0, IS 17. Meaieo ('lly, ti okt Meldk« bo prekinil« diplomslične ntike t. Nemčijo v psr dneh, ako se ue Hfdnnji ua^rt večin« srnstor-jev. NI pa dvoma, da se o« bi oli-lieael. V so I mi t o mi senstorjl diskntira-li ns tsjui seji o prtdlogi, kl do lo/*s naklonjeno netitrsluoat na-rrtrok je bilo ubitih v bojih. V ne- pram zaveznikom. Po dolgem de k#m neimenovanem mestu no re- batirsuju mi pa Zaključili, da j«* krutj<- Ntreljall ns lanske in o-J najboljše, če naravnost glasujejo troke in jih ubili 40, ranili pa I .Vi /a prelom Dunaj, 22 okt - Na. tukajšnji Pričakuje se, ds »mi Ar la leden sorislistični konvenciji rto dele-glasovanje o rcaoluriji, ki pripo 4000 MRTVIH IN 10.000 RANJE NIH PRI EKSPLOZIJI V AVSTRIJI Truo traualation filrd witli mm poai Siil, IIH 7. muator at CM^-aso /mi Ort ro<|uired l»y tli" A«< of Oft. U, IVI v: VVanhingion, 22 okt. - Uradne depeše iz Kima govore, da Je bila 10 julija t. I. velika eksplo-zijs v sklsdišču Nimnlnlka v Slelu-feldu, nižje Avstrijsko. 4000 oseb je bilo ubitih iu okrog 10000 ra njenih. Delavke, ki mi ulle pofckod batu, ao bile takoj prisilj« ne d«|MŠii in Prsgi Mnogo ftensk iu gstje gromovito pozdrsvili de delegat in je Proft, ki je rrkla : "Zsatopam skupino, ki bo glsiM>- vala proti državnemu prora/unu rii*a prelom s ksjzerjem. Javim ini.enje po vai Mehiki se je zadnji« /ase m>io nagnilo k savssnlkoal m ts duh vedno Im>IJ nsrsšča. "Ž! X.. . PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Izhaja dnevno razen nedelj in premikov. LA8TNJNA HLOVBNBKE NARODNE £OgPg>Mg JEDNOTE Cen« oglasov po dogovoru. Rokopisi se ne vrslsjo. Naročnina: Zedinjene držav« (icven Chlcsgo) in Canaria $3 m letu. J1.50 ta pol let« in 7fe za tri mesece; Cbicago in laosemstvo M*9 na Uto, 12.26 m pol leta, $1.18 zs tri mesece. Nul«* aa vse« kar iasa »tik s Ibtmi "PROSVETA" MIT i*. Law«uUle Amm, Cklcage, lllUofa. "THE ENLICHTENMENT" Orgmm mi tka Slvrask NatUaal Braafit SocUtf., lMueet sprejela v delo le enega odpuščenega delavca, dasiravno so potrošile v ta namen lep* Usočake. Kaj pa je pravzaprav industrijalna zveza ali vnija? N. pr. delavci ki delajo v kovinarski industriji so kovinarski delavci. Ce se- unije kovinarskih delavcev, ki se danes dele po rokodelstvu v potiebne unije kovačev, ieic-zostrugarjev, železolivarjev, kleparjev itd. združijo v »vezi kovinarskih delavcev in če k tej organizaciji pripadajo _T FBOBVlTg 'bkem obratu ali delavnici, je to industrijalna zveza kovinarskih delavcev. Rudarska organizacija U. M. W. of A. je nekakšna industrijalna organizacija, ki se vedno bolj spopolnjuje. Vsi delavci, ki delajo v organiziranem rudniku, pripadajo k rudarski organizaciji. Kadar unija stavi svoje zahteve, jih tirja za vse delavce, ki so potrebni v rudniškem obratu. Podjetnikom so bolj všeč rokodelske unije kot indu-strijalne delavske zveze, ker je v slednjih delavska moč bolj centralizirana in delavci uspešnejše pritisnejo na podjetnike, da izvojujejo boljše življenske razmere. V stavbinaki industriji imamo jasne dokaze, da sodi rokodelski unionizem v preteklost. V nji nastajajo vsled rokodelskega unionizma pravosodni spori. Delavci se prepirajo med seboj, katero delo spafla tej ali oni uniji. Ti spori so rodili nebroj nepotrebnih stavk, ki so vedno več škodile delavstvu kot podjetnikom. Ali ne bi bilo pametnejše, da bi imeli stavbinski delavci zvezo stavbinskih delavcev, v kateri bi vsakdo delal, kar zna delati, mesto da se prepirajo, katera rokodelska unija ima pravico do tega dfela, kot se vrši dandanes? Stavbinski delavci imajo danes rokodelske unije, katerih delavci ne znajo drugega dela kot pribijati latnike ali pa ovijati parne cevi z asbe-stom. Ali bi tega dela lahko ne opravil tesar ali pa stroj nik? Tako je pa delo razdeljeno in delavci se skušajo med seboj, kdo bo več dela izvršil. Ce bi delavci bili organizirani v industri jalnih zvezah, bi kovinarski ali lesni delavec opravljal vsako delo v svoji stroki, ki ga je zmožen, medsebojna konkurenca pri delu bi odpadla. Delavske industrijalna zveza pomeni jiapredek, rokodelska unija pa nazadovanje. Socializem in moderno žensko gibanje. Atebi Alojzija. Moderno žensko gibanje se ne bori več za zgolj feministične zahteve, temve&je prijelo evojo delo organično uvrščati r delo za sploArfi človeški napredek. Otelo ne je iz onega kaosa, t katerem je bredlo ob začetku, ko je zahtevalo absolutno enake pravice jsa> ženo in moža in je bila zahteva one voditeljic* absurdna, ampak logična, ki je čisto resno klical* po vojaški dolžnosti tudi za žen-Htvo. Dandanes zahteva proletar-sko In meščansko žensko gibanje, ki se krijeta popolnoma r. politi^ nih in socialističnih' zahtevah, take pravice za ženo, ki odgovarjajo njenim fizičnim in duševnim zmožnostim, ki so različne odmo-ških zmožnosti, različne ne v kvaliteti, pač pa v kvantiteti, zahteva sicer povsod sVobodna pota, kliče po odstranjenju za? prek, ki sc stavijo individualnim nagnenjem, hkratu zahteva prepoved ženskega dela v nekaterih panogah industrije zahteva varstvo materinstva, dojenčkov in mladoletnih. Isto zahteva tudi socializem, ker le stroge postav ne določbe varujejo ženo kot no-siteljico' bodoče ljudske moči in svežosti pred brezmejnim izkori-Sevanjem kapitalizma. Olbstoje-Či državni sistemi pa ovirajo v razvoju socializem in žensko gibanje zato bo treba popolnoma preustrojiti sedanje družabno in državno Življenje. Ali bo prišel ta preostroj s viharjem revolucije, o tem seranes ne moro izreči nič logičnega; vsekakor pa bo zahteva ljudi z višjim povprečnim kulturnim nivojem, kakor pa tfa imajo danes. Vzgojiti ljudi, ki bodostavlli nove temelje razvit-ku posameznika, družine, družbe in države je delo, pri katerem se strneta v skupno gigantsko bore-nje socializem in moderno žensko gibanje. Socialistično gibanje se Izkazuje kot pravi kulturni faktor s tem da ne kliče v svoje vrste odraslih delavcev, ki pridi, morda v poštev kot volilei, ampak dviga U duševna In telesne otopelosti celo proletarsko družino na ta način, da odpira mola, ženi in otroku saklade, ki vsba-de Šele Človeka v človeku: odprla so se jiui pota v književnost in umetnost, v prlrodo. Ker so po soeializmnu zaznali proletanpl, da so tudi oni sposobni za duševne užitke, ako se jim da prilika za iaobrszbo, je padls zadnja sapre-ka, ki je ovirala spoznanj« enakovrednosti med ljudmi. Take se je v proletareth vzbudila neaa-dovnljnost a oWtoje*fanl resme-rsml, vsled katerih se jim kratijo praviee živeti v solne« kulture. Vnmio vol jnost jati voljo v boja sa peavlee. Moderno žensko gibanje pa je vilnsdUa v ž>—kak ponos in samoaavest, željo po plodnem delu, tposnanju, da ima le nja. Izbrisalo je bajko, da je mož njen zajjo vedo valeč. 'Neposredno je ravno socializem moderno žensko gibanje ostavil na trdna tla, ker yje socializem razkril gospodarski preobrat kot gonilno moč, ki izpreminja življenske razmere in življensko naziranje vseh slojev, in vsled katerega je bilo prisiljeno tudi ženstvo bolje situi-Sjuiih krogov zamenjati delova nje v družini z onim v javnosti. In socialist Bebel je bil, ki je prvi sistematično obdelal žensko vprašanje, razkril izvir njegov in pokazal pot. Skupnost socializma in ženske ga gibanja ne gre le iz sedanjosti v bodočnost, obe gibanji je rodil kapitalizem. Kapitalizem je zgradil prvo** hišo groze" — tvorni ca, v kateri je bil prisiljen mož, vsled delitve dela, opravljati e-nolično, duhom orno delo. "Inaep pisehen Teilverrihtungen, die ein Affe gut genug vaere auszu-fiehren, erschoepft sich vielleicht setn Tagewerk." (Sombart). Za služek pa je bil tako skromen, da je morala pot v tvornico nastopiti kmalu tudi žene in slednjič še otroci. INehalo je ono idilično družinsko življenje iz rokodelske doba. Kapitalizem je razdrl temelj delavskih družin, pahnil jih je ono mračno globel, v kateri se u-tope stariši v alkoholizem, kjer se pogrezajo otroci v močvirje prostitucije in zločinartva. Rešitelja teh v nižini živečih bodeta socializem in žensko gibsnje, ker prinašata spoznanje med delavstvo in ženstvo, Iti sta bila do srede 19. stoletja v razvoju človeštva 44qu-antitt n*gligeable." Obe gibanji pa se tudi borita proti površnosti, egoizmu in socialni nezaved-nosU, ki še neomejeno vladata frstth izobražencev. V teh ljudeh hočeta vzbuditi socialno odgovornost posamezni ka napram druibi. Res je, da so pota, po katerih hodita socializem in moderno žensko gibanje, mnogokrat različna, včasih potekata ralelno, dostikrat pa sta sobo« vnika proti okamenell tvorbi anašnje družbe in njenih nazorov, ali prav gotove združitve ob tlljn, ki je skupen obema, iftr 44vse reke se zlivajo v morje." E Ženatvo v Indiji. V Aziji, v Vzhodni Indiji predvaja Indijanci ali Hindu. Tukaj Vladajo vse drugačne razmere, drugi nazori, drugačne šege in Savada kakor v Rvropl ali Ame-fik. V Indiji so ie mlade dekli le osmih, devetih lat soproga hi eelo matere. Cieor so r ta j dobi telesno odrasle, duševno pa ao aerasvite, nezrela In otročje. » Ko je hlndnska deklic« stara •sem ali devet let, ostavi svoj dom fc ee preseli v hišo svojega mola, štirinajst do šeotnajletnega detla. Prav dostikrat se zgodi, da je ta 4etak r kaki Mi aH v savodn. deklica, njegors nvi pri svoji taMi, vso komando r hiši Mala__ tudi vsi drugi gmotni delavci, ktso potrebni v kovinar- dilsvnl človek pravih do Skij«. n« mm a nikomur govoriti, to m I r * . :lESKŽll ne spodobi za soprogo, katere mož je v tujini, — pravi tašča. Rada bi se igrala, a nima nikogar, ki bi se bavil z njo« Niti z lastuiiu o« četom se ne sme dosti razgoverjeti, tega ne pusti tašča, ki je odkrita sovražnica sinove šene. Ko šteje tak otrok Al—U let, pride čas, ko ima postati mati. Tedaj vms v očetovo hišo. Indijska deklica ne pozna otroških in dekliških let, kakor njena arečnej-še sestra v Evropi. 9e kot otrok postane žena in kot mlado dekletce mati Ako dobi htorko, viha tašča nos in jadikuje, češ, z dekle* ti je toliko stroškov. £ oem leti jo treba omašiti, dobiti mora 1000 ali 2000 rupij dote. Zato tašča precej jasno izraža željo, da bi mala vnukinja umrla. In otrok res umrje. — Sorodstvo mlade matere razgraja: "Tašča je vrgla zlobno oko na otroka, zaklela ga je, zato je moral umreti." Zato majka tudi ni hotela klicati zdravnika, ko je otro-čiček zbolel. Čemu? Proti zlobnemu pogledu tašče ni sdravila. Poklicala je čarovnika, da bi osvobodil bolno dete hudega pogleda, a tudi ta je dejal, da Je že prepozno. Mlada mati se vrne zopet v hišo svojega moža. Tašča jo sprejme neprijazno in sovražno, ter Jej o-čita, da so njeni starši povzroči 11 smrt otroka, ker » so premalo skrbeli zanj. Ako ima srečo, da se jej pozneje rodi deček, tedaj je tašča nekoliko potoLažena. Sedaj daje stroga navodila, kako morajo staiii ravnati z malim sinčkom in njegovo materjo. Zmerja jih, da hčer preslabo hranijo, da je bleda in suha itd. Sinaha pozna zlolto svoje tašče in ponižno mol-& ■ V takem življenju minevajo mladostna leta hinduske suženjske deklice. S. 17 leti je stara žena ter ima čeatokrat že po pet, otrok. V dobi, kote naša dekleta šele rasvijajo in vstopijo v življenje, ima ubogo hindusko dekletce že vse za seboj. Pred kratkim se je usmrtilo v Kalkutti 141etno brahmansko de-kle tikoma pred poroko z nekim dijakom. Prihranki je hotela svojemu očetu visoko doto 2000 rupij, ki bi jih bil moral plačati svo-j emu letu. Ta slučaj je povžročilj da'se je vršilo po velikih mestih Vzhodne Indije več dijaških shodov, na katerih so razpravljali o otroških zakonih hinduskih, ter o velikih dotah, ki jih morajo Indijci boljših krogov dajati svojim hčerkam. Sklenili so, da treba nastopiti proti tem zgodnjim zakonom. Šaradar ChAran Mitter, bivši sodnik najvišjega sodišča v Kalkutti, pa je aranžiral proti-demonstracijo tqr je rotil ljudstvo, naj ne posluša novotarjev in naj ostane vse pri Itarem. Cilj in načrt perut-Dinarjev t Preden začnemo kako delo in sploh vselej preden se kake reči lotimo, se moramo vprašati, kaj pravzaprav hočemo narediti, kaj hočemo doseči t Z eno besedo — postaviti ai moramo cilj, katerega hočemo po gotovem načrtu doseči.. Vzemimo si sa zgled kmeta, ki si hoče postaviti hlev. Vprašati se mora, iz kakega materiala naj bo in kako ga hoče imeti narejene ga. Koliko naj bo dolg, koliko ši rok in koliko visok, da bo primeren števUu šivali, ki jih misli rediti v tem hlevu. Nov hlev, In sicer tak in tak — to je njegov cilj. Sedaj pa se pogovori s zidarjem, kako bi dosegel ta cilj, kako bi sezidal poslopje Sa to pa je potreba načrta. Pa njegovih zahtevah sestavljeni natrt ja podlaga sa dosego dlje. Temu moramo prav lepo pri merjati perutninarja. Pa on ven dar ne zidat Pač na tudi on zida, le da pri tam r.idanju, pri tej gradnji ne rabi p™ks, opeke, malta, lasa itd. On gradi tudi neko poslopje, pa to pssiopjs ni mrtvo, marveč šivo. £lvo poslopje graditi in tako dograditi, da je dosežen cilj, ja pa dostikrat veliko ve«ja umetnost, kakor pa pastavi-ti stavbo. Perutahmr gradi is jajca živo ilvai, ta ee pravi is jajoa izleglo pšftta goji In ga hote vzrediti v lepo Bral, od katere prita-kuje prav gotovtti koristlJ Predvsem Imam ta v mislih kokoši, (sa druge živali volja podobno*), cilj torej ja enemu debea nemm, obra klavna kafeal Ofc-pa mora »val Mti taka, da pri naših psdasbal kakor t» di gospodarjih numerah k.| mogote najugodneje raz^k daje mnogo koristi, ne d* * tem trpela škodo živ.l in h 1 maaU pa njen zarod . J°rstnjk' ki « gradi hlev hoče imeti betoniran tlak j.tii odvajal nike mora pa,". Sutf OS? irbratl Ukih ^mlii. lahko napravi beton, lstouko snih kokoši, nasajati le taka ' ca, ki izvirajo od dobrih nm kokoši, oni pa ki hoče klavnih koši ima jemati jajca w v«lo k od takih živali, ki ho do klavue živali. Kdor pa hofe v ditl kokoši, ki naj bodo dobre carice in o? enem tudi dobre kfc ne kokoši, mora seveda naša5 le takih jajec, ki izvirajo od ko> Si, ki so dobre za nesenje in i jo tudi dobro in okusno me«) se dajo lepo porediti. Ni toraj v ko Jajce dobro za valenjt. PJ vsem se mora Človek vpra* kakšno žival hoče, in potem t jajca za naaajanje jemati le od kih kokoši, kakršnih si stavi cilj. Nikakor pa ni upravičeno povunje jajec raznih plemen tjavendan, kajti pri reji kori; noanih živali je pleme tudi veli ga pomena. Imamo plemena, rih kokoši so le dobre jajca meso pa je manj vredno. Dru plemen kokoši so pa zopet j dobre klavne, pa slabe nesne koši. Tretja možnost pa je, da kokoši dobrega nesen ja in tudi vrstne za meso. Takim živa; pravimo, da so dvostranuko ristne. Take živali navadno znesejo toliko množino jajec nesne kokoši, vendar ne dc manj,poleglega se pa da žival po porediti, njeno meso je okm in lepo ter se slednjič dobro p da. Na ta način je navadno iristnost teh dvostranskih koki večja kakor pa enostranskih. Posebno naj Velja načelo, d« slabega nikdar ni mogoče nar ti kaj dobrega. Narobe je pač hko. Kakortudi ni mogoče nar ti iz krompirja.repo, tako tudi mogoče vzrediti iz jajec izkljuc dobronosnih, dobrih klavnih vali. Veliko napak delajo naši pc ninarji slasti s svojo rejo. Korf J»očefa,.o prihodnji') (oht .. ga * **** I*nru) • 4'Pravite, da vam r| STn. tramvaju ^ "j Insaradi tega Ms fs tako C rasžalUlf" Obtoženec f lersdi tsgs £ asm razšslil, psč pa - * je rekel "pardraval8tvo« 1 • Proavoto'' na rablto Imon aradnlkov, marveA m pilita aaalov, ki ja la navo-dan, ako lallta, da bo vaaka atvar kltro ro8ann. Baja glavnaga uprav noga odbora aa vrMjo vaako prvo aroAo U trotjl lotrtok v maaaaa. ZaCatak ob oai url popoldae. BB88BMSE OAUAO*. Ako so vam pokvari kara, ali čo imate konje za podkovanjo, obrnite ae do naa. Ml popravimo vlo v najboljšo sadovoljnoat. A, BTRAirtAE A KUE1TI0H, 1800 last Abriendo Avonuo, Puoblo, Oolo. maprbdbk. "Proivota ' piše aa blagostanje I ljudstva. Ako so strinjaš B njenimi idojami, podpiraj trgovoe, ki oglašajo v Prosveti. V zalogi | Imam vso za vsakdanjo potrobšM-no po smerni oonl. ANTON ZOfcNIK, Hsrmlnio, ?a. KADITI TILLHAN OIOABA. Unijoko Izdelana IbjkBi Olgaro ...........lOo "U Oaaera" Cigaro......lOo TZLLB&AN OIOAR 00. AOJJtORA, M1NN, PREMOGARJI Potrebujemo: premogarju, ni BUvke, ne plina, ne vode v premogorovu: Stalno delo. Dobra plača. Ako telite zaslužiti 15.00 do $8.00 dnevno in živeti v;novozgrajenih hišah in malim vrtom prosto. VI lahko prihranite denar tukaj. Pilite na naalov*. General Superintcndent, P. O. Box 314, Ellklno, W#st Va. ponfhkeepoie, N. Y. -r °"»era J . |........ ^___ I letni Wilber Wilhotte je igral »o aplavdirali, ko je re- "vojno" o avojo 131et. aeatro Ma "Bittija hoče mir na podla- rijo. (Nameril je proti nji očeto-wice, ali nikdar 00 ne uklo-lovako puško in sprošil. Svin oken* lili." / Uena zrna so zsdela sestro v tro- •kij, ki je nekaj bolan, je buh. Živela je še štiri ure in umr ognjevitem govoru razlo- la v groznih mukah, tsriitični pološaj v Ruaiji Starši l Neimejte nabitega strel lini za. agresivno akcijo na nega orožja na takem mestu, da »in morju. "Boriti se mora- ga laWko dosežejo otroci. Vsskds k4 rešimo domovine," je de- nje nesreJe bi morale odpreti stanje končsl govor je ponudil rišem oži, da je nabito strelno o-> predsedništvo Katarini |rožje v hiši zelo nevarna reč. vskaji, "materi ruske kazali avoj odpor. Prignal Jih jo odpor proti neškvoŠkaoM iAo-riš6enju — odpor, kateri jo logi- kje TUJ) binvbobl___ so nahaja moj brat Andrej dno moral priti, odpor, kateri jo|T*avoo, doou je is vasi 8v. Vid rodil delavsko orgudaaoijo. POBOTNICA O PREJEMU re* ki je predsedovala to- 'fc*. da je bil Avskentijev, 'J kmečkega sveta, izvoljen] |Uaovi. UMOR V SAMOMOR. , Fort Dodgo, Ioora. - 33-letni A. W. Paige je ustrelil svojo Iriv Trot*ky, predsednik cen- Ao 32-letno.dragico Margaret E. ekhfkutivnega odbora! Johnson. Po isvršenem umoru je »k«gs delavskega sveta, ustrelil še sebe. «« napadel saftaano vlado Paiffe je ob dv«»> pono« s siw "burioasne elemente,'1 vdrl v sobo deklete in jo ufiitreui ^ povzročajo vsUjo mod trikrat v hrbet. _J« Širijo diArga&iaadjo, ki Dokle je io pred tedni pmtlls *** valed vojne. Palga, ki ji je od tega ?sm gro- - je dejal — no bodo Ut <» J® u,tP€,,• « »lade, niti podpirali ta- Ma * Psrlaments. NatVje laja- *aitatookot itra- da povem delaveem, tAMIC* U io hneto«, v kakšni ne- " " „ . * revolucija in ljud- »O* Tork, ». T. - Brookljm . R«pkl Translt kompanija name - r* n VHi Ulševikl aapustili rava nastaviti v tunelih žene da upajo, da pride ««od..« ^ MjfijjS kboromI" Iporošilo. > , I Angleški general air l!ary Pren dergast je v letih 18H5 in 18H6 pri dobil Angliji Birmo. General je že umrl in angleški časopisi pri-1**"-povedujejo o njem miAno dogo-dovšdino, kako je ujel Prender gast kralja Thcebawa, ki je bil znan daleč okrog vsled svojih grozovitosti. 1'rendergsst pripoveduje Uko: "Z dvsjset dO trideset oficirji in s toliusčem vstopil v krsljevsko palačo. Kralj Theebaw je sedel na prestolu, ki j« bil postavljen na verandi, obdan od dvorjanov, ovojih len In kraljice matere. Kasal al naj-manjšega aledu bojssni sli strahu, temveč noa jo sprojsl povssm mirno in r umerjeno vljudnostjo Oposoril sem ga,, da so mors ne-m udom s vkrcati v Indijo. Prosil je za trimeeečni odleg; ker sem mu ga odbil, jo prosil za triteden, ski ln končno za trldevnl odlog Da bi napravil čim hitreje konec, sem potegnil uro U lepo in izjs-ril: "Deset minut vsm dovolim." On - krslj Theobetr - je prosil na to prav Iskreno, naj mu ne vza me genersl drsgocenega, s rubini okrašenega prstana in lene. K« se je Prede r gasi ob tej prošnji skrivnostno smehljal, je kralj hI tro tskllcsl %>U dobre, vsemi fooo, ampak veliki vojskovodja pnsti mi prstan." Ko se >s kralj vkrcal in ves njsgov dvor, je vr^ ČU Prsndergastu kapitan ladje, s katero as je odpeljala vsa dmllis r sksil lusiednjo/pobotnk« nad OoHknico. Vljudno proaim eo-njeno rojake šlrom Amerike, 6e kdo ve aa njegov našlo v ali kaj o njem, da mi to naznani, za kar bodem celo hvaležen. Če bo pa aam videl to oglaa, naj se zgla-sl meni. Moj naalov je. John To-kaveo, ON Larimer Ht., Denvor, (Oet. ti•'*>».) EDINO ZDRAVILO ZA SLABO PREBAVO. Martin Marokul*. P. O. B«« 40?, Usioat. III., nsai J« pr*I krotkem oImI pUrao H. M. Vo.» M«lillck, ImM»vs<«IJ t«|s ■lovlt^ga liulasrakvtfs Krvnvgs ^ajsi '' 1'oAIJlt* ml proaim I« «o asvoJ valaga »olgarikijfa Krva«-«a »njo, ker ta dfluja l«vr«tno jirl prabavl In adrlu)« lelodao 1» •Iat«*m v dobrem atanju." R11 velik aavoj llolgarakaga Krvnega Aaja, kateri nadenj** km pet meaeeev, atane Sl>, Mat aavniav pa aa $5.00 pa* I jem« na va« kraj« aa prejat« vaoto ali pa pla41l« po po*lnam povaetjn. 1 Naalovt MARVEL PRODUCTS COMPANY, I Marvsl Batiaing. Plitabunk, Pa Opomba t Ako ftellta aa varovat I aavoj, poAljlta lOa val. Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVNIK Av.. PMktanfe. Pt. THE BULGER BLOCK COAL CO., BULCER, PA. Potrobujo 50 iiuionih doUvc^r nokUdolcov. ojf.imijimil b rlrnllnsml dobe stanovanje po eetil v najem« B7.0C) mesečno. Premog je visok, rov je varno vrejitn In lis. lavri dobro nluftijo, ker mi imamo vedno dovoli vosiie. PrUllUj Bara most na H.ilger, Pa., s P. C. C. A Ht. L. II y šeleziiloo, sli ps s« izglsalte pri A. M. SPRINOER, 806 Houao Bldg., PiUeburgh, H> IW»»tM»»#»»tN NORTH S1DE STATE BANK kock snu/los, wro. IMA KAPITALA iNKBliVl ilggagjj gM, ti^tiMt^ SLOVENCEM, KI 2IVE V INDIANAPOLIS. Kupilo vilo jaeonako obUlto v SUr Sl*y in prtbr»- hranita donar. . u, il. i, un.a« »bUka Is s«vrOslOI sarojeal Is f«'; Wags M jjnsum^srrii^^nie m. P^VI U ^ »o v " Vbb ruLtMotrt m " .. •• #tfJO | ............ * Vam aa Im a4elo OsmaSa pH aoa, krt ml Ima- SM* ki S^l vsa jerlk. JM :: I ^ !!,h n ** " " #iriw ! iiftoO. " ■ 111 itifiMilf I PPHPPRP 'PUpjpjgl!! vIPf PI08VBTA SLOVENEC - GLAVAR INDIJANCEV. Fovaat • tlefohfcalcih — Spšsal F. S. Tu "Kako se bom rešil iz te zagate T" je pomislil v smrtnem strahu. Zdaj ko je postal bogat, oiu je bilo žlvljeuje dragoceno . • . Rešil se je »mrli v dvol»oju, toda tu Me je rešiti ne bo mogel . . . Letal je aerointja, toda kaj tiaj stori f Hlap je bobnel pred njim in pel avojo »mirto-nosno pe*em, kar ga je navdajala a amrtno grozo. "Umreti bom moral/' je zatulil v »mrtnem strahu, "toda ne bom umira) poleni, ako mora biti, naj bo hitra amrt . . . Vrgel je avoj z zlatom napolnjen jopič v Hlap in ae blazno zagnal v vodo ... in m tem reiil avoje življenje. Na oni Nt rani Hlapa ae je znajdel na varnem proetoru, ki je našim Čitateljcm že znan iz prejšnjih poglavij. Vstal je in akoraj ni mogel verjeti, da ae je rea tako Mrežno izteklo Ko je pogledal okrog sebe je opazil, da je njegov jopič ležal ne daleč od njega; pobral ge je in obrnivši ne k votlini je vs-kliknil: "To je vse moje! Votlina in njene akrivnoati no znane aamo meni, ker Pavel Bregar leži mrtev v dnu jame . . Zdaj nem jaz Miaterijozni Zlatar!" In škodoželjno smejoč Ne je pričel plezati nizdol preko ostrih in strmih pečin v nižino. Nižje in nižje je plezal, premišljujoč o avoji veliki a reči in o teži zlata, ki ga je noail s seboj in katero ga je oviralo pri plezanju. Med plezanjem ae mu je odtrgala »kal« pod nogami in loveč ae z rokami ae ni mogel vzdržati. Med divjim krikom je padel preko pečine in ae valil po atrmem bregu nizdol v dolino. Pri temu je zadalo zlato, ki ga je noail a seboj hujše udarce, kot p* zemlja in kamenje, po katerem se je valil . . . V neki kotlini ga je zadržalo drevo, kjer je obležal nezavesten. — 22. ; ; V Odvetnik Anderson je mirno ležal na dolgi klopi v senci pod mogočnim drevesom na vrtu pred hišo svojega klijenta, Mlaterijoznega Zlatarja. . Hfeščeče smrčanje in žvižganje ki je prihajalo iz njegovega nosu, se je vjemalo v nekaki posebni melodiji, kot glasovi starega in nerabnega klavirja. Bil je na vrtu sam, to se pravi: res popolnoma aam, ~ kajti s svojo velesabavno godbo je spodil vse• ptice In še celo — žabe iz vrta. ' , Auderson je spal. Hanjati je moral nekaj prijetnega, kajti poteze njegovega obraza so izražale srečo in sadovoljnoat. Toda nI mu bilo odločeno dolgo spanje, kajti iz hiše je priftla mala, krog osem let stara deklica. Zelo lep otrok, z zlatimi, dolgimi kodri, ki / so se ji vsipall na rame. In ko je opazila našeM^ znanca spečega, na klopi, se ji je porodila v g!a>^ poredna misel. Nagajlvost in otroška raspolote^ nost sta se zrcalili v veselih očeh. Vrt je bil kipo vrejen. Tu so bile grediee s cvetlicami, tam zopet ribnik napolnjen z vodo, v kateri ao plavale gibčne ribice. Vea vrt pa so senčila košata drevesa, pod katerimi so se nahajale klopi za goste. Ne teh klopeh je lahko človek sedel, še lažje pa ležal; in tudi Auderaon je počival zleknjen na klopi. ]>ekletce je bilo kmalu pri njemu, odtrgala jc precej dolgo bilko, ki je rastla poleg, pozgaČ-knla Je apečega v nos. Zamahnil je t roko, kot bi hotel odpoditl nadležen mrčes, tlekletce se je pa Nmejalo prisrčno temu mahanju. Ko je deklica le večkrat ponovila to igro, si je odvetnik pome I oči in pogledal okrog sebe, ter jezno vskllknil: "Vražje muhe, človek niti |>et minut ne more Npatl radi teh sltnlc, na tem svetu popolnoma nepotrebnih živalic!" Pogledal je ua vse strani in ko ni opazil muhe, jc ves začuden rekel: "Vraga, to je pa čudno! Muhe ni videti, če pa zadretu-I jem, ae mi jih pa takoj obesi deset na nos. — To je najbolj kočljiva zadeva, kar aem jih imel v mojih legalnih izkušnjah." Dekletce mu zdaj vtakne slamo v uho. An-demon udari jezno po licu Nvoje učene glave, misleč, da je zdaj konec vNcga nadlegovanja. "Tristo vragov!" je kričal. "Hkoro seui si zlomil čeljust, toda nadležne muhe niaem ujel!" in gladil si je skeleče lice. l>eklica m Je veselo smejala, skočila je izza klopi in Ntekla po vrtu nekoliko vstran. Anderson jo je opazil in takoj uganil komedijo. Delal ae je kolikor mogoče jeznega lu rekel Je strogo: "Oho, TI si torej muha, kaj? — Ti navihan-ka ti I Takoj pojdi seiu, da te pošteno kaznujem!" Toda dekletce gn Je preveč poznalo. "l'Jetl me moraš, pa pridem," je vakliknila izzivalno. "To bom tudi storil," je aarobantll odvetnik. Dekliea je bcšaU in odvetnik jo je lovil. Dekletce je skakalo okoli dreves in preko gredic, In Anderaon jI je »trdil energično, daairav« no nc je včaalh zaletel xa dene t korakov preda-leč, jI je bil vendar vedno bližje za petami. I*e-liko bi jo bil že ujel, trnla lep« nc inu je sdtlo icledati kraNiiega otroka tako venrlega in razpoloženega. Končno se je Npodtaknila In padla hI bila, da jo nI odvetnik ujel v svoje roke. Več gredic ata poškodovala in m* celo eno klop sta preobrnila, predno »c je lov tanj un|»eino ohne-ntI I trujeua od bega. jr tuirno ležala v naročju odvetnika. "Vidiš, koliko škode m napravila, ti naga Jivka!" je rekel. "Zdaj te moram kaznovati Mi to/; "Kako me pa mlati* kaznovati, goapod An-deratflif" je nagajivo vprašala Odvetnik je premišljeval in »trugn gledal n\ oj'«i ujetnico "Takaj, da presodim," > odvrnil zamišlje «iu ' Obesiti te ne morem, v xapt*r ponlatl te ne f morem, ker uiai prekršila postave, daairav no ni vzrok, da aem ai akoro zlomil čeljuat. Kaj mi je torej atoritif" in popraakal se je za ušesom. "Ah, že vem!" ;e vakliluiil. "Kaj, veš T Da imaš zlomljeno čeljuat, kaj T!" je f-azdražljivo vprašala mala. "Ne, ne," odvrne Anderson, "ampak izmi-alil sem si tvojo kazen." In atrogo je rekel: "Obsojena ai, da poljubiš odvetnika Anderson a na ranjeno lice -7 In takoj naj ti milost postave opro-Nti vse današnje pregreške," in držal ae je tako resnobno, da se je mala pričela Nmejati na ves glaa. "Je-lt to vaef" je vakliknila "to hočem ato-riti," in poljubila, ga je v otroški ljubeznivoati. "Ti si tako dober in prijazen striček, da te rada in z veseljem poljubim kadarkoli hočeš." Anderson jo je izpustil, ko jo je enkrat tako romantično kaznoval. Zdaj jo je pogledal prijaznejše in rekel: "Da, jaz aem uljuden in prijazeu, to pravijo vsi in tako tudi z menoj postopajo, le ti mi vedno nagajaš in mi ne pustiš malo spati v senci dreves," in zopet jo je osorno pogledal. Deklica ae je pri vila teaneje k njemu. "Saj niaem mislila tako hudo, striček," je rekla. "Kajne, da ne boš jezen? Tako te imam rada," In spomnivši se nekaj drugega, je hitro nadaljevala: "Pojdiva tja pod drevo in vsediva ae; jaz moram s teboj nekaj govoriti," in vlekla ga je za roko h klopi. Ko ata ae vsedla udobno v senci, }e mala pričela: "Zdaj te bom vprašala veliko — veliko vprašanj in zahtevam, da vse natančno odgovoriš In poveš; ali razumeš f" "Seveda razumem," odvrne Anderson smeje. "S tem bom morda prišel še celo v neprijetno zadrego." "Goappd Anderson, smeš se sramovati samega aebe," je vakliknila, "kajti moje vprašanje te gotovo ne spravi v neprijetno zadrego! Ali me imaš za zelo nagajivo f" in očitajoče ga je gledala. . .,/• ' Anderson se je prisrčno smejal tej otroški nedolžnosti, prijel jo je za roke hi pomirjevalno rekel: "Ne, ne! Saj sem le tako rekel: odgovarjal bom popolnoma natančno." "Dobro torej," odvrne deklica. "Prvič: Či-gava je ta hiša!" Anderaon se je obotavljal trenutek, nakar je odgovoril: "Ta hiša in vrt je laat Mlaterijoznega Zlatarja." Milena ga je očitajoče pogledala. "Kakšno pravico imaš, da si pripeljal tu sem mene in mojo maraof Misterijozni Zlatar nima 7. nama nič opraviti. Saj ga še poznava ne," je rekla in namrdnila ,uatnlce v šobico. Anderaon je pogledal okrog sebe, predno jp odgovoril, nato ji je zaupno rekel: / "Tega seveda ne vem . . . Zdi se tui pa, da se veliko zanima za vaju." % Deklic« ga je presenečeno pogledala, odvetnik je povesil oči, kot da bi mu bilo žal, ker jp akoro preveč rekel. Spomnil se je, da ga nadalj-na vprašanja rea lahko privedejo v zadrego . Da bedo čitatelji bolje razumeli, je potrebno da pojasnimo, kako je hčerka Pavel Bregarj^ prišla ua dom Miaterijoznega Zlatarja. Ko se je Anderson vrnil zvečer v svojo pisarno, ko sta Bregar in Uril! odšla na tajno potovanja, je dobil na mizi pismo, katero mu je pi-aal Pavel. "Kaj pomeni to"f je vzkliknil presenečeno. "Danes sem mu voščil srečno pot — tu pa je pismo od njegs. Radoveden sem, kaj mi pravzu-prav piše." Hitro je odprl pismo in čital: "Moj dragi prijatelj: — Ko sem nc namenil odpotovati, sem kc spomnil, da je zelo neprevidno in ne lepo, pustiti one, katere ljubim, Name in brez varstva. Najbolje je, da greš takoj na (Irillov dom in obvestiš gospo Urili (mojo ženo), da je njen soprog bankrotiral, in brez alovesa zapuatil to državo; kajti, — dragi moj Anderson —- on ae ne bo nikdar več vrnil... Ako ae bo protivila, jI pojasni, da je njen Noprog prišel ob vac, da tudi hiša, ki sedaj stanuje v nji — apada meni. Povabi jo, naj gre s teboj na moj dom, kjer bo imela vse udobnoati in po-strešbo. Upam, da te bo ubogala, ker si njeu dober prijatelj. Jaz hočem sprejeti mojo ženo na svojem domu, ko se vrnem ... Ne pozabi izvršiti tega naročila. Tebi zaupam vse t Tvoj zvesti prijatelj, P. B." Anderson je čital in zopet Čital to pismo. Končno je vakllknll: "Izvršil bom tvoje naroČilo, lahko ae zaneaeš name, Pavel, in aicer takoj jutri!" in zamišljeno je hodil aemintja. Jutranji časopbd ao prineali z debelimi črkami tlakano vest, da je Jim Grillova banka zaprla vrata in da je bankir pobegnil Iz države ♦ 0'Brien in Anderson sta urejevala zadeve z upniki. Ko bi se bil Urili prikazal ta dan v mestu« bi bil obkoljen od velike {ete jeznih upnikov. Bil je lep dopoldan, ko je prišel Andemon pred poelopje Urillove domačije in pozvonil. Odprla ao ae vrata in med ujimi ae je pojavila mala alužkinja. ki je na vprašanje, če je goepa Urili doma. odgovorila, da je gospa zelo v nervoznem atanju In da ne aprejema oblakova lee v. Citata je jutranje čaaopiae In vest o finančnem polomu njenega moša jo je tako razburila*da je šla v avojo aol>o in ae nI brigala za nikogar. Ko mu je služkinja rekla, da gospa ne sprejema oblakovalcev, je vsel iz Žepe malo kartico in napiaal par h**dtr, ter naročil alulkinji, da naj jo isroči fospej. Deala ga je povabila v sprejemno »oho, in neala vi ritnico gospej v njeno aobo (Dalje aUdL) i boj. MAKSI M GORKU; Pomlad je. Javno sije sohtce. Vaš. ljudje so veseli, celo šipe o-k en ua starih kamenitah hišah se milo smehljajo. Po cestah mesteca se preliva peatfs, praznično oblečena množica. Vae mesto je na nogah — delavci, vojski, meščani, duhovniki, uradniki, ribiči. Vsi čutijo po-pooilad v krvi, govore glasno, smejo se, šalijo ii» pojo. Kakor veliko zdravo telo so vsi napolnjeni z veseljem do življenja. , Peatrauo barvani aohičniki, ženski klobuki rdeči in modri otroški baloni; vsi so podobni čudovitim cveticam. In kakof iskreči se dragi kameni na sijajnem oblačilu bojnega kralja se povsod smehlja j« m radostno svetijo obrazi 0-rok, veselih vladarjev sveta. Bledozeleno listje na drevesih se še hi razvilo in snka, zvito 'brstje, željno gorke solnčne žar ke. V daljavi igra godba in vabi Vtisk imaš, kakor da so ljudje vse hudo pretrpeli in kakor da je bil včeraj zadnji dan težkega, mo-reeega, ostudnega življenja. Danes pa ao se vsi zbudili kot otro ci ž jasnimi obrazi, a trdim, veselim zaupanjem in vero vase, v ne-zmaganost svoje volje, ki se mo ra vse ukloniti pred njo. In tako gredo združenih, gotovih korakov bodočnosti nasproti. Oudno je bilo, moreče in nepri jetno, v tem živem vrvenju veselih ljudi zagledati žalostno obličje. Ob roki mlade žene je šel mimo visok, krepak mož, gotovo ne nad trideset let star, toda s popol noma osivelimi lasmi. Držal je klobuk v roki, njegova okrogla glava se je srebrno blestela, suhi zdravi obraz je bil miren in z ve Sino otožnostjo obaenčen Velike otožne, napol zastrte odi. so gledale tako, kakor- morejo gledati v svet samo oči -človeka, ki nosi v sebi globoko bolest in je ne more nikdar pozabiti. "Oglej si pozorno to dvojico in zlaati moža," je dejal moj tovariš. "Pretrpel je eno tistih dram. k se vedno češče odigravajo v delavskih krogih severne Italije." I11 sodrug mi je pripovedoval Ta mož je socialist, urednik tukajšnjega delavskega lista, preje sobui slikar. Ena tistih grafov, ki jim je znanje vera in ki jim vera še bolj užge žejo po znanju. Srdit .modem sovražnik klerikalcev—le poglej s kakimi sovražnimi pogledi zagledujejo črni kutonosci njegovo postavo. Pred kratkimi petimi leti, ko se je pečal a socijalno propagando je naletel v enem svojih okroži, na dekle, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Tam so ae žene preveč učile, da molče in neomej-no verujejo. 8toletja in stoletja so razvijali duhovniki to zmožnost v njih, in sicer s polnim uspe hom. Nekdo je resnično pripomnil, da je katoliška cerkev xgraj»-na na prsih ženske. Češčenje Ma done ni le pogansko lepo, ampak predvsem — modro. Madona je preprostejša, bo/lj človeška od Kristusa; srcu je bližja, nima nobenih neskladnosti, ne preti s peklom. Ona je vsa ljubezen, sočutje in odpuščanje in more z lahkoto prikovati žensko srce za vse življenje nase. Videl sem deklico, ki je umela govoriti in vpraševati, in vedno je čutil v njenih vprašanjih, poleg otroškega strmenja nad nje goviml nazori, neprikrito nezaupanje proti njemu, pogosto celo strah in stud pred njegovimi be-aedami. Socialističen" propagan-diat v Italiji mora pogosto in mnogo govoriti o veri in rabiti o-atre besede o papežu in duhovnikih. Toda kadarkoli ae je dotaknil tega predmeta, je videl v očeh deklice sovraštvo in zaničevanje proti njemu, in če jo je vprašal, ao zvenele njene beaede sovražno In mehki glaa je bil prepojen s •trupom. Bilo je jasno, da ae je seznanila s antlaociallatlčno literaturo katoličanov, In da nI v okrožju uživala prav nič manjšega aaupanja kakor on aam. Tu v Italiji ravnajo s ženami mnogo preproateje in airoveje kakor na Ruskem in do zadnjega Ča-aa ao dale Italijanke resnično mnogo povoda za to. Ker se niso zanimale za nič Izven cerkve, ao stale r najboljšem slučaja tuje i nasproti kulturnemu delu mož In ga niso razumevale. Njegovo moško samoljnfeje je bilo užaljeno, njegova slava spre« nega propagandna je trpela vsled spopadov z deklico. Razhu dil ae je, razardil in jo je večkrat uspešno napadel. Ona pa um je poplačala z enakim uspehom in ga priailiia, da je proti avoji navadi posvečal posebno pozornost in skrbnost pripravam za avoja predavanja v okrožju. . Poleg tega je vedno videl, če je govoril o sramotni sedanjosti, o zatiranju človeka in popačevanju njegovega telesa in njegove duše, vedno če je razgrinjal pred svojimi poslušalci podobe bodočega živ ljenja, v katerem bi Ml človek vivanje in notranje svoboden, takrat je vedno videl čisto spremenjen njen obraz pred aabo. Pri sluškovala je njegovim besedam z jezo močne, modre ženske, ki ji je bilo dobro znano breme življenja, prisluškovala jim je z zaupno po-željivostjo otroka, ki sliši krojno bajko, vzbujajoče »orodne zvoke v njegovi prav tako krasni, ztgo-netiji duši. To je vzbudilo v njem predčuv-stvo zmage nad močnim sovražnikom, ki je utegnil bki iaboren tovariš, pogumen in bojevnik za bo dočnost. Skoro eno leto je trajal ta dvoboj, i>e da bi bil eden izmed njtin začutil željo, da bi se pribliUi drugemu in bi nadaljeval boj oči v oČI. Slednjič je stopil on prvi do nje: "Ooapodična,'Vi ste moja stalna nasprotnica. A^i se Vam ne zdi, da bi bilo v interesu stvari boljše, če se bliže spoznavat" Rada je privolila in že akoro p j prvih besedah je razplsmtel boj med njima. Deklica je z največjo silo branila cerkev kot edino zavetišče, kjer si lahko odpočije trudni, izmu*čeni čl-ovek in kjer so vni, neodvisni od svoje zunanjosti, enako vredni in enako ubogi pred madono. Nato je on odvrnil, da si ljudje ne smejo edpočivati, ampak se morajo bojevati, da je meščanska enakost nezmožna brez enakosti materielnih dobrin in se skrivajo za madono vsi tisti, v katerih interesu je, da ljudje ostanejo v avoji neumnosti in nevednosti. . Odtlej so vroče razprave izpolnjevale vse njuno življenje. Ob vsakem sestanku se je nadaljeval ta breekočni, strastni prepir in z vsakim dnem je jasu<^4 rt^aM na dan ostra nesprijainjenost njih nazorov. Za njega je bilo življenj^ boj za razširjenje znanja, za zmago nad naravnim silami, boj za pod-jarmljenje skrivnostnih naravnih .sil človeka. Vai ljudje se morajo enako pripraviti za ta trnj, katere ga končni cilj je svoboda in zmaga razuma, zmaga tiste edine, najmogočnejše sile, ki je vedoma delovala v svetovju. Za njo pa je obetojalo življenje v počasnem, mučnem žrtvovanju človeka, v po dreditvi razuma tisti skrivnostni volji, katere zakoni in cilji so bili znani le duhovniku. Osupljen jo je vprašal! • "Zakaj pa posečate moja predavanja? Kaj pričakujete od so« ^ B| eiallcntf" OAtrtfUd. "Vem," je odgovoril« Ulontno,! UOlTBIJ "da grenim in delitu ntrzminelno.I neumorne,. d.j.n,^»7] m. ilov*.va«i .uTL rjn « j, WU ^h v duSe n jih (Dalje prihodnjič). J. H. Turgenev: MAEIC1. 'Ko sem živel ic v petro| - od tega je že ,onoK« |et kadar nem slučajno najel ka, začel sem vselej 2 ujjw vor. Posebno aeui ae rad raz^v z nočnimi vozniki, — z re, zunaj meota staimjoiimi ki ao prišli v prestolno il sanmr, z okro (rumeno) n&l| niiui in s slabim kljusetom, joč, da bodo o tem živeli tej spodi najemnino plačevali. Nekdaj najamem tudi u voznika . . . Mladenič dvaj. let, velik, lepe postave, mladi bokih oči in i-udečili lic; platj lasje videli so ae mu izpod katero si je -bil potisnil do , In kolikor toliko segal je nj kamelot • čez njegova pleča. IVseeno pa se je kazal \oii brezbradni obraz žalosten in bit. r M ~ Kaj je brate! poprašaj jez. — Zakaj nisi vesel? — gorjč te mučit Mladenič mi takoj ne odgo — Gorje je, gospod, gorje pregovori slednjič. — l)a, in | je, da ne more biti večje. Žen je umrla. — Si jo li ti ljubil ... TJ no tvojo t (Mladenič se ni obrnil k 11 le glavo je nekoliko naklonil] — Ljubil! gospod. Osmi ij je Že prešel ... a pozalriti nc rem. Gloda mi srce, gloda. — In zakaj je morala umj Mlada in zdrava? ... V dnevu vzela jo je kolera. — Ali t« je bila dobra? — Ah, gospod! — yalihn« žko mož. Tako dobro sva skupaj. Brez mene jc končal« jaz to izvem, bili so jo že poki — pospešim ge takoj v vas d Pripeljem se, a bilo je že pol V izbo grem, postanem na sre izpregovorim tako tiho: "A ca 1-0, Marica L7 Le čvrček škripal. Tedaj pa zaplakaui, dem se na izbina tla — ter rim z dlanjo po zemlji! — N »itljivo žrelo, — izpregovorii Pogoltnilo si njo . . . pogolti mene! — Ah, Marica! Marica izpregovori zopet z zamol glasom. In ne spusti viti iz uade, obriše »i z rokavicami zo z očij, otrese jo, vrže jo v »t pomigne z ramama — m ne ir govori nobene besede več. 8topiin iz sanij ter mu dani altinij (altinija — tri kopej katere sem imel odveč. Olob se mi prikloni, prime z obei kam a za kapo — ter sc počasi pelje po snežni odeji puste Aprila meseca 187«. Ampak tako lepo je Vas poslušat in sanjati o možnosti sreče vseh ljudi/' \i bila zelo lepa< bila je lične postave, pametnega obrazka z ve likimi očmi, ki ao znale biti mile in jezne, prijazne in trde. Delnla je v tovarni za avilo in živela skupno s »vojo staro materjo, s hromim očetom in mlajšo aestro, ki je hodila v rokodelsko Šolo. časi je bHa vesela, ne glasna, toda očaru-joče ljubeznjiva. Ljubila je muzeje in starinake cerkve in m je razvnela ob pogledu na slike In umotvore. . "Kako čudovito," je dejala, da ao bile te krasne stvari nekoč skrite v hišah posameznih o-seb in da ao le poaatniftni ljudje i-mell pravico do vživanja njih le pote. Lepota mora biti vsem dostopna, samo potem je živa." Pogosto je govorila tako čudovito, in vedno se mu je želelo, da so izvirale te beaede Iz njemu tujega duševnega Čuvstvovanja. Spominjala ga je na stokanje ranjenca. Čutil je, da je gojila to deklice do življenja in do ljud* globoko, skrbno in sočutno ljubezen matere; potrpežljivo je čakal, da bi njegova vera razplamtela nejno eree In M spremenila tiho v strast; adele se mu je. da je vedno pozorneje prisluškovala njegovim besedam in da Je v sren že soglaAala a nJim. In vedno og^jevltejše je govoril o potrebi In ko je mrak zagrnil zen je Jožef Arimatejcc »ažgal bakljo in odšel s liolma v dol Zakaj delo ga je čakalo doi " In na kamnih v dolini »bup videl klečečega mladeniča, ra ljenega in jokajočega. govi so bili kakor med m njegovo je bilo kaor bda Ampak s trnjem «i je rszirg« lo in s pepelom si j« »ven«--al vo. In oni, ki je Imel ogromno gastva, je dejal mladeniču, k bil nag: "Ne čudim ne, da j< ko velika tvojs bridkost pravičnik Je bil." In mladenič je odgovoril: točim aolza za njim, zaradi • jočem. Tudi jaz b**!?™ vodo v Vino in zdravil fobav* vrača! slepe«*, luč oči. 1» » aem stopal in hudif* iz grobov. Učne »en. »a*«" v ščavi, kjer ni bilo hrane, ta «• sem budil iz njil vanja. In na mojo prošnjo veliko množieo ljudstva j< nila nerodovitna kar je delal oni di Jaz in vendar me niss »n 1 iH Ljubezen Prvi jZ mm nrfi H°b»ni * ' žene zaprt.' t»4L Orugi kaznjrnr* J Prvi: "Ah «i t»dl krt(k di njer k fcl •em je pretepe!