it* m GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKR, >::a oj . JARCA MEoTO MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300din, četrtletna 150din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 18 (476) LETO X. NOVO MESTO, 7. MJUfl 1959 UREJUJE uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Gošnik - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 -Poštni predal Novo mesto 33 - TEI+EFON uredništva in uprave št 127 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Z OKRAJNE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Za nadaljnji razvoj socialistične demokracije 171 delegatov na okrajni konferenci Socialistične zveze, ki Je izvolila nov 55-čianski okrajni odbor SZDL in 5-člansko nadzorno komisijo — Razširitev organizacije z vsemi državljani, ki so predani graditvi socializma, bo ena glavnih nalog osnovnih organizacij SZDL — Plodno delo komisij na skupščini naj dobi odmev v uresničevanju najaktualnejših dejavnosti politične organizacije v mestu in na vasi Konference Socialistične zveze .delovnega ljudstva potkov za vse naše delo. Opisal tos 1. januarja pa je v 9 obči- za okraj Novo mesto se je 28. aprila udeležilo v novome- je najvažnejše notranjepolitične nah 213 osnovnih organizacij Škem Domu ljudske prosvete 171 delegatov, med števil- dogodke zadnjih let, ob katerih SZDL s 45.250 člani, kar pome- nimi gosti pa so bili tudi org. sekretar GO SZDL Slovenije je aktivnost organizacij SZDL ni, da je 44 odstotkov vseh vo- Franc Kimovec-Ziga, podpredsednik IS dr. Jože Vilfan, prihajala najbolj d0 izraza (vo- livcev v vrstah Socialistične Delegati občinskih organizacij SZDL na okrajni konferenci predsednik republiškega sveta za zdravstvo Niko Šilih, več ljudskih poslancev, predstavniki JLA, družbenih organizacij in drugi. Konferenco je začel Jože Borštnar, vodilo pa jo je delovno predsedstvo, v katerem so bili Niko Be-lopavlovič, Francka Slak, Rozika Bohinc in Franc Pirkovič. Obširno poročilo o delu Socialistične zveze v okraju po zadnji konferenci, ki je bila 17. marca 1956, je podal Franc Pirkovič, medtem ko je za nadzorni odbor poročal Peter Romanič, Po poročilih so delali delegati konference v 3 komisijah: organizacijsko-politični, v komisiji za družbeno upravljanje in v gospodarski komisiji, o čemer so na popoldanski plenarni seji poročali Roman Ogrin, Ludvik Golob in Ludvik Kebc. Ob koncu razprave je govoril tudi tov. Franc Kimovec in s tehtnimi besedami očrtal smer bodočega dela SZDL v okraju. Z izvolitvijo novega okrajnega odbora SZDL in nadzornega odbora je bila konfe-rpnra rakliučena sklepe in zaključke plodne konference ITrLpvav Vb bo novi odbor posredoval vsem občinskim odborom SZDL. vestno organizirana politična sila, ki je vedno pomembnejša in nuj ne j ša opora samoupravlrjav-cev in organov družbenega upravljanja.« Je v začetku poročila dejal tovariš Franc Plr- lltve volivcev. V 5 upravn. odborih kulturnih ustanov dela 35 volivcev in v 168 kolskih odborih 1.362 volivcev. V okraju je 5 skupščin Zavoda za soc. zavarovanje, kjer dela 144 volivcev, v upravn. odborih zdravstvenih v zadružne svete, utrjeva- zveze. Od članstva je 26.205 mo- ustanov, ki jih je 25, pa 179 vo nadzornega odbora je bilo razvidno, da je pobranih komaj 40 odstotkov članarine ali od 11 milijonov v 3 letih le 4,659.000 din, od polovice, ki bi jo moral od tega zneska dobiti okr. odbor SZDL, pa je prejel le 1,944.000 din. V bodoče morajo nje delavskega in družbenega ških in 19.045 žensk, po sooial- livcev gem je tTeb^ prišteti §e organizacije' SZDL redno vsake samoupravljanja, razlaga in nem sestavu pa je 12.4l4 delav- upravne „^re 7 SOC- ustanov podpora ob uresničevanju raz- cev, 17.956 kmetov, 8.084 name- z 52 volivci V 53 zadružnih ličnih zakonov in uredb v tem ščencev, 988 obrtnikov in 6.708 svetlh je vključenih 2.133 volivci stalih. »Oas, ki nas loči od zadnje konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, je prinesel mnogo novega v naše družbeno, politično in gospodarsko življenje. Ljudje, vključen; v orga nizacijo SZDL Novo mesto, so s kovic, ki je nato v daljši anali-»vojo aktivnostjo dosegli vidne uspehe na vseh poljih javnega zl opisal vsestransko delo SZDL v okraju po zadnji konferenci pred 3 leti. Omenil je neomaj., no enotnost ljudstva, ki se je v tem obdobju manifestirala v različnih oblikah, zlasti še ob potovanju predsednika republike maršala Tita v države Azije in Afrike in ob ponovnih napadih vzhodnih držav na našo politiko. Omenil je, da se r)e idejna enotnost in politična predanost socializmu še posebej okrre- 6asu, pismo" Izvršnega komiteja pila ob VII. kongresu tZKJ, ka terega gradivo, zlasti pa Pro gram, je bogata zakladnica na- vala neposredno demokracijo cev. Po zadnjih okr, konferenci so osnovne organizacije S"ZDL opravile veliko političnega dela, bodisi pri volitvah v razne predstavniške organe, v pripravah na VII. kongres ZKJ, na volitve zadružnih svetov, pri gradnji avto ceste, v razvijanju okrajnega In lokalnega gospodarstva, popravilu čest, eJektri- , fikaciji vasi, gradnji vodovodov, obliki ž vodnjakov in pri reševanju drugih komunalnih nalog. »Nekatere vaške organizacije pa so pozabile na važno politično nalogo so i(^:.iici1e vasi, ki edina daje moHost odprava Vaške zaostalosti. Gospodarstvo na vasi se bo izboljšalo samo tedaj, ko bo večina kmečkih proizvajalcev sodelovala s kmetij, zadrugo,« je dejal tov. Pirko Potemtakem je vključenih v družbeno in delavsko upravljanje v 1835 različnih odborih, svetih in komisijah 12.374 volivcev (od tega 1869 žensk, 3329 delavcev, 3248 uslužbencev, 4282 kmetov, 956 obrtnikov, 599 ostalih; od naštetih je 1054 članov LMS). v neposrednem upravljanju sodeluje torej v tej ali oni e vsak 8 volivec Vse prepočasna rast članstva v Socialistični zvezi Ceprcv imamo zdaj' v okraju 213 osnovn. organizacij SZDL t 45.250 člani, je to število vsekakor prenizko. Od zadnje okrajne konference Socialistične zveze do danes so stekle v okraju »Organizacijska sposobnost naših odborov Je manjša od pripravljenosti državljanov, da bi bili člani SZDL ...« je dejal na konferenci med drugim org. sekretar GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga vič in pripomnil, da ponekod Številne akcije, kiniso zajele vaške organizacije vse preveč puščajo mlade zadružnike brez pomoči, pa tudi zađrugacn premalo pomagajo. Borba zo nadaljnji razvoj neposredne demokracije »Socialistična zveza se je ne-CK ZKJ in pod.) večja politič- prestano in dosledno borila za na aktivnost pa je hkrati utrje- samo članstva SZDL, temveč vse prebivalstvo našega okraja, ka je znova dokazalo svojo politično pripadnost socializmu. Prav zato morajo organizacije bolj poskrbeti za vključitev vseh socializmu predanih ljudi v svoje vrste, porast članstva je vse prepočasen in organizacije prav tu niso dovolj delale. Za predsednika novega okr. odbora SZDL je bil izvoljen Frano Plrkovič-Cort življenja. Razvoj poteka vedno bolj skladno in se razvija po socialističnih načelih. Hiter razvoj socialističnih družbenih odnosov in prizadevanje za nadaljnji gospodarski razvoj okraja zahteva od organizacije SZDL popolno aktivizacijo vsega članstva. Z razvojem ekonomskega in komunalnega sistema postaja SZDL naša najštevilnejša, za- Skupščina okr. zavoda za socialno zavarovanje 24. aprila je bila v Novem mestu redna letna skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje. O poteku uspele konference bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v prihodnji številki. Člani novega okrajnega odbora Socialistične zveze 28. aprila 1959 so bili na okrajni konferenci SZDL Izvoljeni v nov okrajni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva! Pirkovič Franc, Belopavlovič Niko, Babic Maks, Ing. Bračika Milan, Belopavlovič Tatjana, CigoJ Henrik, CuriČ Maks, Crnič Danica, Doki Slavko, Golob Ludvik, Gracar Anton, Gošnik Miro, Gostič Nada, Kambič Mirko, Kebe Ludvik, Kranjc Kristina, Kur« Franc, Kordlš Rade, Lagan Zlatka, Molek Tine, Majcen Antojn, Močnik Franc, Muser Ema, Ogorevc Jože, Ogrin Roman, Oven Janko, Pajnič Lojze, i"B Pirkovič Vilma, Pere Zvone, Plaveč Jože, Pleterkovič Tone, Rebernlk Stanko, Rajlč Nuša, Rajk Pepca, Rihter Alojz, Rus Ivana', Savšek Alojz, Si-mončlč Štefan, Srebot Svetozar, Sall Milica, Sibert Rudolf, Skof Ivan, Spelko Tone, Sribar Slavko, Stih Lojze, Suštaršlč Anton, SuSteršlč Zvone, Thorževski Miro, To-mlnšek FedoT, Vučajnlk Milko, Vutc Slavko, Zalašček Ljuba, Zidar Franc, Zugelj Martin, ViHntin Milan. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Plaveč Jože, Po-točar Janez, Črne Lučka, Nanger Rudi in Pavlin Martin. Na 1. seji novega okr. odbora je bilo isti dan izvoljeno tudi predsedstvo okr. odbora SZDL, v katerem so: Nlko Belopavlovič, Franc Pirkovič, Martin Zugelj, Vilma Pirkovič, Ema Muser, Ludvik Kebe, Slavko Doki, Roman Ogrin, Ludvik Golob, Lojze Pajnič, Zlatka Legan, Milica Sall in Štefan Simončič. Za predsednika okr. odbora SZDL so na seji okr. odbora izvolili tov. Franca Pirkovlča, Gostje in delegati na konferenci, v prvi vrsti: dr. Jože Vilfan, Niko Šilih in Jože Borštnar Delovno predsedstvo konference: Martin Zugelj, Francka Slak, Niko Belopavlovič, Rozika Bohinc in Franc Pirkovič 44 odstotkov vseh volivcev v okraju je v vrstah SZDL Tovariš Pirkovič je nato opisal teritorialne spremembe zadnjih let v okraju. Medtem ko Je oilo leta 1957 v okraju 11 občin 3 60.788 volivci, od katerih jih je bilo 23.892 članov SZDL (osnovnih organizacij SZDL pa 239), je bilo lani po priključitvi 4 spodnjeposavskih občin v okraju 15 občin s 102.723 volivci (članov. SZDL 44.033, osnovnih org. 316). Po združitvi občin le- VREME w ZA CAS OD 8—18. MAJA Okrog 11. maja in sredi meseca padavine z ohladitvijo, v ostalem pretežno lepo vreme. V.M. nadaljnji razvoj neposredne demokracije — družbenega upravljanja« je nadaljeval tov. Pirkovič. Zdaj sodeluje pri OLO in pri občin, ljudskih odborih, njihovih svetih *n komisijah — vseh teh je 313 — 2.651 volivcev — članov SZDL (od tega 238 žensk, 379 delavcev in 107 mladincev), v 188 krajevnih odborih je 1327 volivcev, izmed katerih jih 21 ni članov SZDL. V delavskih svetih, ki jih je v okraju 120, dela 2.187 volivcev (od tega 418 žena in 299 mladincev). V 150 upravnih odborih DS dela 762 volivcev. V 21 potrošniških svetih (brez novomeške občine) je vključenih 128 volivcev, v 4 svetih stanov, skupnosti t3S in v 241 h>5n'h *v*t»h čH» oni Za 1. maj, praznik delovnega ljudstva, so bila tudi letos požrtvovalnim in vestnim delavcem podeljena odlikovanja kot priznanja za njihovo uspešno d»Io. Z Redom dela III. stopnje so bili odlikovani: Ignac Bezjak, ključavničar v Rifd-niku Senovo, Rudolf Jakelj, vodja obrata Pekarije Novo mosio, Jože Jerman, jamski nadzornik v Rudniku Senovo. Janez Jcsenšck, paznik v Rudniku Senovo, Vid Modvcšek, delavec v Rudniku Senovo in maju Franci Zvar, kopač v Rudniku Senovo. Medaljo dela so prejeli: Franc P.ahor, mojster v Strojni tovarni jn livarni Črnomelj/ Radostav Kozole, kopač v Rudniku Senovo, Štefan Mlinaric, kopač v rudniku Senovo, Jože Radej, kopač v Rudniku Senovo, Alojz Sajovec, kopač v Rudniku Senovo :n Emil Zveg-lič. strugar v Rudniku Senovo Vsem odlikovancem prisrčno čestitamo in jim želimo še naprej uspešno delo! 3 mesece pobrati članarino, da ne bo nepotrebnih težav. Delo občinskih odborov SZDL V pogojih novih komun so se nekateri obč. odbor; Socialistične zveze hitro znašli in začeli samostojno reševati vprašanja, nekateri pa niso delali samostojno. Precej so pomagali v pripravah na razne volitve, niso se pa usmerili na stalno politično delo z družbeno-upravnlmi organi 'm s kmečkimi zadrugami. Težišče njihovega dela so nosila predsedstva oz. sekretariati, ki so obravnavali vso tekočo problematiko, vzdrževali povezavo z drugimi političnimi \n družbenimi organizacijami in skrbeli za vskla-jevanje skupnih akcij. Čeprav so bile ustanovljene komisija za družb, upravljanje, za delo z ženami, za vas in za družbene organizacije ter društva, so te vendarle premalo delale, ponekod pa enostavno odmrle. Svojo dolžnost so izvršile samo komisije za družbeno upravljanje In njihova zasluga je, da se je delo raznih svetov in komisij poživilo. (Nadaljevanje na 3. strani) IZ RAZPRAVE TOVARIŠA FRANCA KIMOVCA-ŽIGE: »V celi vrsti praktičnih vprašani graditve socializma je potrebna predvsem jasna idejna orientacija« Je med drugim dejal v zaključni besedi na okr, konferenci SZDL tovariš Franc Kimovec-Ziga, ko je ocenil delo konference, ki je obdelala zelo obsežno problematiko. Razprava v komisijah je pokazala, je orne nil tov. Kimovec, da potrebujemo na posameznih področjih našega praktičnega dela predvsem jasno idejne opredelitev. Ta je dana v programu 7. Kongresa ZKJ. O tem je govoril na konferenci referent in iz razprave je razvidno, da posamezniki te stvari več ali manj poznajo Na konkretnih primerih pa se je treba v praksi boriti za uresničitev idejne jasnosti. Dolžnost organizacij SZD1 je, da idejno obrazlože naloge, čemur sledi nato praktičnr delo. Dogaja pa se, da posamezniki smatrajo svoje ideif za socialistične (ali pa menijo, da se v imenu demokra cdje te njihove ideje lahko uveljavljajo in da imajo pra vieo Sivetl), kot nam to kaže primer na brežiški šoli Prav tu se morajo organizacije SZ.BL zavedati, da smo za demokracijo, toda za socialistično demokracijo Ta demokracija velja samo za socialistične ideje, poudarek pa ima na pridevniku »socialistična« (ploskanje). Te stvari morajo biti jasne vsem odbornikom, da se bodo borili za zmago socialističnih načel in da se bodo pri tem dejansko posluževali sredstev socialistične demokracije. Ta se praktično izraža v sistemu družbenega upravljanja In v sistemu naših družbenih ter političnih organizacij. SZDL ni samo koordinator dela posameznih specializiranih družbenih organizacij, pač pa mora biti tudi tista, ki politizira delo in dejavnost teh organizacij, pri svojem delu. Ce bodo hoteli uspešno delati, Je nadaljeval tovariš Kimovec, morajo občinski odbori SZDL angažirati ves svoj plenum in razne komisije, ki bodo pripravljaln gradivo za odločanje za politični forum. Zato je izredno važ-no vprašanje občutka odgovornosti voljenih organov. Tudi odbor osnovne organizacije SZDL se mora čutiti odgovoren pred svojimi volivci. Ljudje morajo spoznati, da je organizacija SZDL tista, ki jo čutijo. Organizacijska sposobnost naših odborov pa je manjša od pripravljenosti državljanov, da bi bili člani SZDL. Zaradi tega je utrditev osnovnih organizacij izredno važno delo. Pri tem naj bi trdnejša vodstva večjih organizacij v mestih in v industrijskih središčih pomagala kot širši aktiv političnemu delu na vasi. Položaj v okraju je tak, da je vsaka občina poglavje zase. Zato Je izredno pomembno, da postane tudi okrajni odbor zveza občinskih odborov SZDL v tem smislu, da se stvari ne dajo posploševati. Problemi so na vsakem področju tako različni, da jih je treba povsod posebej reševati, pot pri tem delu pa je v vsakem primeru socia listična, se pravi taka, da ljudje znajo reševati stvari, če vedo za kaj gre. Prav zato bi koristilo, da bt o sklepih konference razpravljali tudi vsi občinski odbori SZDL in da to prenesejo tudi na članstvo osnovnih organizacij. Ustvariti je treba osnovne pogoje, da bodo osnovne organizacije živele nepretrgano politično življenje. Potem ne bo težav s članarino, članstvo ne bo nihalo. Izredno važno Je tudi, da znamo ceniti delo posameznih družbenih delavcev, ki delajo v različnih organizacijah; zavedati se moramo, da je družbeno delo v Rdečem križu, pri gastlciv. Ljudski tehniki, v društvih prijateljev mladine, v ženskih organizacijah in povsod drugod izredno važno. To Je ena izmed oblik, k.'er najlaže zajemamo državljane na njegovem osebnem interesu. Iz teh organizacij bomo dobivali vedno dovolj k r. d rov, da bomo Imeli kvalitetne odbore za SZDL, nove kadre za Zvezo komunistov, za predstavniške organe itd. Zaključil bi s tem, da so sklepi ljudskega odbora zares zakon. SZDL morav biti tista, ki prva spoštuje te zakone in se prva za njihovo uresničitev tudi bori. Mislim, da so razmere v okraju miterialn»> dokaj težke, menim pa, da je tudi pripravljenost Hodi in vas aktivistov taka, da bodo doseženi lahko še večji uspehi kot so bili doslej. Stran 2 •DOLENJSKI LIST« Stev. 18 (478) Vso skrb potrošniku Neka] zapskcv z letnega občnega zbora Okrajne obrtne zbornice V nedeljo 26. aprila je bil v Novem mestu občni zbor Okrajne obrtne zbornice. V živahni razpravi, ki sicer ni lula vseskozi najboljša, so predstavniki obrtnikov s polnočjo predstavnikov družbenih organizacij, ki so bili prisotni kot gostje, našli odgovor na mnogo doslej nerešena vprašanja. Obrtniki (to velja za privatni ■ektor) m obrtna dejavnost v našem okraju tavajo že nekaj let v slepi ulici. Iz besed mnogih privatnih obrtnikov, ki so razpravljali, smo ugotovili, da jim še niso lasne smeri našega družbeno - gospodarskega razvoja. Obrtno zbornico člani še vedno vse preveč smatrajo za neke vrste cehovsko ustanovo in skušajo prek nje reševati ie vprašanje davkov in vajencev. Vloga zbornice je povsem r-u-gačna; postati mora družbena organizacija, ki ščiti tako interes potrošnika kot obrtnika. V okiraju je nekaj primerov, da so privatne obrtne delaA .4-ce prerasle v industrijo, saj ustvarjajo tudi 10 in 15 milijo, nov letnega prometa. To nI več obrt, katere glavna naloga je usluižnost. Tudi mnoge obrtne delavnice družbenega sektorla •o že prerasle v Industrijske obrate, nekatere pa k temu te-, žlJo. To je zahteval razvoj in je tako prav, vendar ne moremo teh primerov v obeh sektorjih lastništva metati v en koš. Privatni obrtnik, ki ustvarja letno 10 ali 15 milijonov prometa, gotovo uporablja pri tem družbena sredstva, ker sam takšnih obratnih sredstev ne premore. Razen tega lahko deluje takšna obrtna delavnica le a serijsko proizvodnjo je prešla usluž-nostni okvir ob. ti. PrlvaUl obrtnik, lastnik takšne delavni, ce, je torei prešel tiste meje, ki so mu v naši družbeni ureditvi dovoljene In že lahko govorimo o Izkoriščanju. Zato le tak o-jav nezdrav. Vs4, ki sodelujejo pri vzgoji novih obrtniških kadrov, ugotavljajo, da ie predšolska Izobrazba vajencev pomanjkljiva. V času uka jim s sedanjim načinom vajenskega šolstva ne moremo nuditi potrebnega splošnega in strokovnega znanja. Rešitev je le v vajenskih šolah s strnjenim poukom, ki ie v nekaiterlru strokah že uveden. Vajenec nad dobiva teoretični pouk vsako leto v šoli v dvo ali v tromesecnem strnjenem pouku. Nove vajenske šole bodo zato potrebovale razen šolskih prostorov tudi primerne internate in šolske delavnice. Ker so za to potrebna znatna finančna sredstva in moramo upoštevati tudi gospodar siki račun, bo treba število vajenskih šol omejiti. Zaradi pomanjkanja sredstev moramo uporabiti vse možnosti najprej tam, kjer so, torej obdržati vajenske šole v krajih, kier so primerni šolski in internat skli prostori že na voljo. Prav tako sm<> doslel zanemarjali l vprašanje vzgoje obrtnikov v razdobju pomočnikov do mojstrov. Dokler nimaimo zagotovljenih materialnih osnov za reorganizacijo obrtnega šolstva, moramo iskati ustreznih oblik, ki bodo začasno zadoščale. V razpravi je bilo slišali mnenje, češ da novi pododbori obrtne zbornice povsod ne izpolnjujejo tega, kar so obrtniki od njih pričakovali!. Pododbor j So še mlad organ, njihova dejavnost in uveljavitev sta odvisni predvsem od obrtnikov. Predvsem morajo pododbori doseči tesno sodelovanje občine tn obrtnikov pri reševanju raznih težav v obrti. Opaziti je fetalno nazadovanje obrti posameznih strok. Sušmarstvo pa se vedno bolj širi. Obrtni delavci beže v Industrijo, ker je tam zaslužek lažji ln boljši. Težko je dobiti vajence, ker gredo raje delat v Industrijo, kjer ni potrebna učna doba. >PobeglU obrtniki nato doma šušmarijo. Industrijska proizvodnja daje na trg vedno nove in nove vrste surovin, ki jih je v obrti moč s pridom uporabiti. Obrtniki o tem dostikrat ne vedo ničesar. Obrtna dejavnost je potrebna, saj potrošnik na lastni koži občuti pomanjkanje obrtnih de'.rvnlc. Razvljajočii se turizem na Dolenjskem nuli lepo priložnost za prodajo izdelkov ljudske obrti ln raznih sporninčkov. vendar teh ksded-kov nI. To in še mnogo drugega so povedali obrtniki v razpravi ter hkrati našli pravo pot za rešitev /seh naštetih vprašanj. Obrtna dejavnost v vseh občinah se mora tesno povezati z občinskimi družbenimi plani. Pododbori bodo morali reševati vsa vprašanja obrti v tesnem sodelovanju z občin, ljudskimi odbori in zbori proizvajalcev. Sušmarstva iie moremo latlrati le administrativno, ker praksa kaže, da je brezuspešno. Poiskati moramo nove oblike za zatiranje šušmarstva. preovem v komunalnem sistemu z ustanavljanjem raznih servisov, tako da bomo dosedanje šus-marje zaposlili. DoMler nI obrtne aH servisne delavnice, so državljani prisiljeni Iskati uslug pri šusmarju. ObČiine morajo skrbeti, da v primerih, ko obrtniki odpovedo obrt, ustanovijo nove delavnice ln se obenem zavedati, da lz obrti raste Indu- strija. Pobudo J-a reševanje vseh vprašanj, ki nastajajo, pa morajo dajati pododbori. Naša družbena ureditev ni nasprotna privatnemu obrtniku, kot bi to radi prikazali nekateri, saj je obrtnik potrošniku nujno potreben. Zato Uk poštenega obrtnika vsi spoštuj tmo, obrtniki pa morajo sami skrbeti, da bodo Izločali! Lz svojih vrst razne špekulante, ki se pojavljajo. Kot smo omenili že v začetku, razprava ni bila vseskozi na dostojni višini. Zanimivo je, rl-i nI v njel sodeloval nltl eden izmed delegatov družbenega sektorja obrti, razen onih v zborničnih organih. To je dokaz, da so obrtna podjetja družbenega sektorja malo preveč lokalno usmerjena v dejavnost nodjetja in premalo v splošno obrtniško problematiko, čeprav po ustvarjenem prometu ln številu zaposlenih družbeni sektor presega privatnega. O delu okrajne obrtne zbornice Novo mesto v letu 1958 je poročal predsedmik Henrik Clgoj. Delo občnega zbora '« kot predsednik delovnega predsedstva vodil sekretar občinskega komiteja ZKS Miro Thorževski. Občnega zbora se je udeležil predstavnik republiške obrtne zbornice Leopold Potočnik, zastopnik okr. odbora SZDL Roman OgrL. ln sekretar OSS Ivan Usenik. Za novega predsednika zbornice ie bil »izvoljen Branko Ahftin, direktor Mlekarne Novo mesto. V novem predsedstvu, upravnem odboru ln drugih organih zbornice so v veliki večini predstavniki družbenega sektorja obrti. To je posledica dosedanje-ga razvoja obrti ln smeri, v katero se ho ohH- v bodoč* "-»rvMala. POPRAVEK _ V zadnji Številki nam je v Članku »Rešitev: večji učinek« tiskarski škrat ponagajal. Namesto da bi tiskali praviilno. da so kanižar-skl rudarji đoslej normirali Ze 92 odstotkov vseh del, je bilo zapisano 29. Upamo, da so bralci že sami ugotovili napako, saj smo v predhodnem stavku zapisali, da so imeli rudarji v Kanlžarlcj že lani normiranih HA odst. del. Uredništvo ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Izjava britanskega premiera MacMll-iana, da se Je količina stroncija—90 v padavinah v Veliki Britaniji v enem letu podvojila in da tega ne gre več pripisovati samo močnim padavinam, je ponovno z vso ostrino zastavila vprašanje, kaj je s pogajanji o prenehanju jedrskih poskusov. Stroncij—90 je snov, ki povzroča levkemijo, in ameriški znanstvenik dr. Li-nus Pauling računa, da bo 100 tisoč otrok prihodnje generacije umrlo za levkemijo, če se bodo nadaljevali poskusi. V ZDA so uradno kar dvignili mejo, do katere ljudem še ne grozi nevarnost zaradi stroncija—90. Dr. Llnus Pauling je popolnoma razumno in duhovito pripomnil: »Edina varna količina stroncija—90 v kosteh naših otrok je tista količina, ki je enaka ničli.« Pogajanja o prenehanju jedrskih poskusov se vlečejo v Ženevi že nad pol leta. Zmotno bi bilo trditi, da so bila jalova, drži pa, da doslej Se ni prišlo do sporazuma. Vse kaže, da smo na stopnji zavlačevanja, ker se bo 11. maja začela tudi v Ženevi konferenca zunanjih ministrov Vzhoda ln Zahoda, konec poletja ali v začetku jeseni pa konferenca na najvišji ravni. Hkrati z berlinskim vprašanjem bodo takrat tudi obravnavali jedrske poskuse in razorožitev. Kljub temu pa bi bilo zanimivo pogledati, kakšna so trenutno stališča glede prenehanja jedrskih poskusov posameznih držav. Pogajanja so se zataknila ob sovjetskih pomislekih, da bi inspekcije mednarodnih skupin strokovnjakov na ozemljih posameznih držav omogočale vohunstvo. Britanci so predlagali, da bi potemtakem te Inšpekcije »racionlrall« za dobo enega leta. Torej vsako leto naj bi bilo samo taliko in toliko inšpekcij. Britanci so to predlagali predvsem zato, ker bo Rusi grozili, da bodo uporabljali veto, če bi bile Inspekcije prepogoste. Predsednik sovjetske vlade Hruščev Je v pismu Mac-Millanu pozdravil ta britanski predlog, ki ima to prednost, da bi. z njim obšli sovjetski veto. ZSSR bi se namreč utegnila odpovedati vetu, če bi sklenili sporazum o »racloniranem« oziroma omejenem številu Inšpekcij na leto. Ali točneje rečeno: Pomembno je tudi to, da so se lani avgusta znanstveniki Vzhoda in Zahoda sporazumeli, da je mogoče z znanstvenimi sredstvi odkriti vse jedrske eksplozijo, naj si bodo pod zemljo, na zemlji ln v zraku. Rusi so seveda sporočili, da ameriškega načrta ne morejo sprejeti in tako se — vsaj na videz — nadaljuje začarani krog pogajanj, smrtonosna megla pa se še naprej ulega na človeštvo. Kljub temu ne smemo pozabiti, da gre zdaj v Ženevi za zavlačevanje pred sestankom velikih. Veleposlaniki v Ženevi VSAJ MALO ZAUPANJA ZSSR ne bi uporabila veta, kadar bi šlo za sporazumno določeno omejeno število inšpekcij. Tudi Američani zagovarjajo popolno odpravo vse jedrskih poskusov, toda postopoma. Oni trdijo, da je mogoče skleniti sporazum o prenehanju samo takih poskusov, ki jih je mogoče stoodstotno preverjati. Z drugimi besedami: ZDA predlagajo sklenitev sporazuma o prenehanju jedrskih poskusov razen tistih pod zemljo in v višinah nad 50 kilometrov. Premier Hruičev v pismu predsedniku Elsenhovverju prepričevalno poudarja med drugam: »... ni nobene razlike s sta-lišča skrbi za človeško zdravje med radioaktivnem sevanjem, povzročenem po eksplozijah v višini 40 kilometrov ali, denimo, v višini 80 kilometrov ... « bodo vso zadevo prepustili poglavarjem držav, naj jo ti premaknejo z mrtve točke. In čeprav ni pričakovati, da bodo iefl delali čudeže, je razumno upati, da bodo storili vsaj prvi korak k resnični prepovedi vseh jedrskih poskusov. Nihče več ne dvomi, da Je popolnoma zmagala zavest, kakšna strahotna nevarnost grozi človeštvu in kako se ta nevarnost veča lz dneva v dan. Drži pa tudi to, da ni in ne bo sistema, ki bi bil s stališča generalov stoodstotno zanesljiv. Toda generali so najbolj nezaupljivi ljudje na svetu. Ce bi jih državniki zmeraj poslušali, hI bili že v vojni. Na državnikih Je, da ob čim popolnejšem nadzorstvu in jamstvih, ki jih zmore Izdelati človeški razum, pokažejo vsaj trohico zaupanja do nasprotne strani, brez katerega tudi najpopolnejši Inspekcijski sistem ne bo mogel delovati. Občina Novo mesto sprejela družbeni plan Za predsednika novega ObLO znova izvoljen Maks Vale, podpredsedn ka pa sta Bor's Andrijanič in Emo Sall Priporoča se GOSTINSKO PODJETJE HOTEL SLON LJUBLJANA Po volitvah, Jri sp bile 12. aprila, so se novoizvoljeni odborniki obeh zborov 29. aprila sestali na občinski seji. kot gosta sta prišla tov. Viktor Av-belj, član IS, in Jože Borštnar, podpredsednik republ. sveta sindikatov. Na dnevnem redu je bila najpomembnejša točka sprejetje družbenega plana občine za leto 1959. Se prej so odbornikj o^eh zborov na ločenih sejah Izvolil'} redne komisije. V zboru proizvajalcev je bil za odbornika, ki bo leto dni vodil seje, aH «a predsednika zbora proizvajalcev, kot smo vajeni reči, ponovno izvoljen Miloš JevšJek, ki vodi ta zbor že več let. Nato sta se oba zbora spet sestala na skupni seji_ z a predsednika občinskega ljudskega odbora Novo mesto le bil soglasno izvolj*ij ov. Maks Vale, za podpredsednika pa Erno Sni j in Boris Andrij*nČič. Odborniki obeh zborov so na ločenih sejah izvolili še svoje predstavnik* za zbora okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Ko so sprejemali družbeni plan, je bila razprava v obeh zborih sLoer živahna, vendar večina odbornikov, ki so raz-prav.jali, ni govorila o planu. Malo več je o tem povedal tov. Viktor Avbelj: »Letošnji občinski družbeni plani so težko razumljivi; ker so vsebinsko premalo povezani} težko izločimo njihovo osnovo. Opažamo, da občine posvečajo -premalo pažnje kmetijstvu. Ce pogledamo uvoz, pa ugotavljamo, d,a gre polovica uvoza in tudi polovica zunanje trgovske pasive na račun prehrambenih potrebščin. V vseh družbenih planih je še vedno čutiti premočne žeflje po industrijskih investicijah. Občine na podeželju bi morale v planih načeti vprašanje osebne potrošnje, saj so življenske po- trebščine dražje v manjših središčih kot v velikih mestih. Truditi se moramo da bi kar najbolj zmanjšali izdatke za državno administracijo ter uvedli skrajno varčevanje v proračunski potrošnji, ker so proračuni sorazmerno visoki. Gospodarstvo moramo nasloniti na lastne sile in ne čakati pomoč) od drugod; uporabljali moramo notranje rezerve, ki jih radi puščamo neizkoriščene. Razvoj zahteva od nas ostro plansko disciplino in dinamično izpolnjevanje planskih nalog.« Odborniki so v razpravi prosili za nekaj pojasnil v zvezi z družbenim planom. Komisija za gospodarstvo je poročala o svojem delu in nalogah. IZ RAZNIH STRANI • Britanski feldmarsal Mont* gomery se je pravkar vrnil lz Moskve, kjer je imel razgovore s predsednikom sovijetske vlade Hruščevlm. Montgomerv je poudaril, da Je obiskal Moskvo zasebno ln da se Je pogovarjal s sovjetskim premierom »kot vojak z vojakom«. • V Beogradu so *. maja on 8 url 27 minut tn 30 sekund zjutraj aparati seizmološkega zavoda zabeležili začetek potresa v oddaljenosti »550 km vzhodno od Beograda, iz Kalifornije poročajo, da Je prišla do hudega potresa na Kamčat« ki. • zahortnonemškt kancler Konrad Adenauer Je prispel ▼ svojo rezidenco v blizini Bonna po enomesečnem oddihu v italijanskem mestecu Cadenab-biji. Kancler bo v kratkem obiskal London, da bi se sestal z britanskim premierom Mac-millanom ln skušal izgladiti nasprotja med Bonnom in Londonom. temtedmi nabiramo favne Razpis dražbe Gospodarska poslovna zveza Novo mesto, obrat Graben — ekonomija, bo razprodala naslednja osnovna sredstva: 1. mlatllnico »Ježek« 2. slamoreznlco 3. kultivator 4. več vozov ln raznih kmetijskih strojev. Prednost pri nakupu Imajo družbena posestva in zadruge. Pred' dražbo je treba položiti kavcijo 2000 din. Javna dražba bo v nedeljo, 10. januarja od 9. do 12. ure. Ekonomija Graben. Cvet gloga — beli trn — medvedove hruškice (300 d i a), šmar-nice (650 din), male marjetice (180 din). Rastlino krvavega mlečka (90) din), pleftca (45 din), kopit-nlka s korenino (75 din). Lubje češmi novih korenin 320 din), česmlnovih palic (65 din), krhlike (60 din). Korenine beladone — volčje češnje 140 din), trobentlce (150 din), regrata (125 din), pekoče koprive (50 din), bodeče nože (115 din), sladkih koreninic (160 din), medvedovih tac (150 čin). PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO NOVO MESTO prodaja naslednja osnovna sredstva: 2 težka voza - 5 srednje težkih vozov - 1 voz zapravljivček - 1 voz samček - 2 sani - 4 oko-palnike - 1 motorno slamoreznlco - 1 reporeznico - 3 nohrbtne škropilnice - 2 pluga - 1 osipalnlk -9 kompletov konjske opreme - 1 gnojnICno Črpalko - 1 dvodelno brano - 1 robkalnik za koruzo. Našteta osnovna sredstva bodo prodana v ponedeljek, 11. maja 1959 od 8. ure dalje na Kmetijskem obratu v Blrčnl vasi na Ruperč vrhu. Prednost pri nakupu imajo kmetijska posestva ln zadružne organizacije. Brigadirji in brigadirke VI. novomeške MDB med pozdravnim govorom predsednika v hotelu Kandlja OLO UPRAVNI ODBOR IN DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE z o. j. TREBELN0 S STROJNIM, SADJARSKIM, ŽIVINOREJSKIM IN KREDITNIM ODSEKOM TER TRGOVINO Z MEŠANIM BLAGOM V TREBELNEM IN V CESNJICAH ČESTITA VSEM SVOJIM ČLANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA NAS DELOVNI PRAZNIK 1. MAJ IN ZA 40-LETNICO USTANOVITVE KPJI OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJI 17 REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 FRANCEK SAJE v" pomoč šentjernejsklm komunistom Je prišel 21. novembra lz Ljubljane govornik Bartulovič, ki je nastopil na dveh shodih. Obakrat sta bila shoda kljub mrazu ln snegu dobro obiskana, Čeprav so nasprotniki močno agitirali proti. Na prvem 6hodu je skušal delati zgago kaplan, ki pa se je na zahtevo kmetov moral umakniti v farovž. (»Rdeči prapor*, 24. XI. 1920.) Na volitvah 28. novembra so komunisti v nekdBnjl šentjernejskl občini zbrali 158 glasov, kar maša 20 odstotkov vseh oddanih glasov, socialisti 13, SKS in druge liberalne stranke 271, klerikalci pa 356 glasov. V Krmelju Ob prevratu novembra 1918 so se kr-meljski rudarji zbrali na socialdemokratskem shodu im izvolili delavski odbor za kontrolo razdeljevanja živil. Zatem so 9. marca 1919 ustanovili krajevno organizacijo Jugoslovanske socialnodemokratske stranke, ki je 23 marca 1919 sklicala nov shod v Krmelju. Popoldne pa je nad 100 rudarjev im kmetov z razvito rdečo zastavo krenilo na shod v Mokronog.«. Ko se je ustanavljala KPJ, so krmelj-ski rudarji zapustili socialne demokrate in prestopili v KPJ. Komunistična stranka je 29. avgusta 1920 priredila v Krmelju uspel shed, na katerem je poročal Marcel Zorga iz Ljubljane. Govornik je žel odobravanje, kar je dokazovalo, da je tudi odklenkalo socialpatriotom. (»Rdeči prapor* 4. IX. 1920) Komunistični dopisnik iz Krrnelja je 29. septembra 1920 poročal v »Rdečem praporu* o uspehih revolucionarnih rudarjev: -Tudi pri nas ne spimo .,. pomeli smo 8 socialno demokracijo, zavrgli Unijo (so-cialnodemokratski sindikat rudarjev — op. F. S.), ker nočemo biti orodje komtrarevo-lucionarjev. Pridno in vztrajno gradimo nado politično organizacijo Komunistične stranke in naša strokovna organizacija Zveza rudarskih delavcev napreduje, raste. • .* KPJ je 17. oktobra zopet priredila v Krmelju shod, na katerem je številnim zbo-rovilcem govoril Bartulovič iz Ljubljane. Svojo moč so komunisti v Krmelju prvič poka2ali na državnozborskih volitvah novembra 1920, ko so v Krmelju zbrali 123 glasov, socialni demokrati pa le 14. V sosednjem Tržišču pa je z& KpJ glasovalo 72 delavcev in kmetov, za socialne demokrate 4, za klerikalno stranko 59 in za razne liberalne stranke 83 volivcev. Se bolj so pokazali svojo revolucionarnost 19. decembra 1920, ko se je 425 kr-meljskih rudarjev pridružilo veliki tritedenski stavki slovenskih rudarjev, ki so jo organizirali komunisti. V Mirenski dolini Komunistično gibanje med rudarji v Krmelju je imelo precejšen vpliv na ostale kraje v dolini Mirne, zlasti na Mokronog. V Mokronogu je bil prvi komunistični shod 29. avgusta 1920- Udeležilo se ga je precej kmetov, ki so z zanimanjem poslušali govornika Marcela Zorgo. (»Rdeči prapor«, 4. IX. 1920.) Na volitvah novembra 1920 je v Mokronogu glasovalo za komunistično listo 58 volivcev, kar znaša 15 odstotkov vseh volilnih udeležencev, in za socialistično 8 volivcev. Za socializem je torej glasovalo 17 odstotkov glasovalcev. V Sentrupertu in na Mirni sta bila 18. aprila 1920 shoda socialnodemokratske Krnečko-delavske zveze. Vendar pa se je v Sentrupertu večina njenih pristašev nato pridružila komunistom. To se je videlo na volitvah, o katerih jc -Rdeči prapor« 11-decembra 1920 poročal \z Sentruperta: »Dasiravno so klerikalci vpregi i priž-nico, spovednico in vse Marijine device za volitve... se jim je pobesil nos, ko so šteli kroglice in videli, da so dobili komunisti. 63 glasov...« Na Mirni je KPJ priredila novembra 1920 svoj shod. Kljub temu so komunisti dobili na volitvah le 12 glasov, socialdemokrati pa 28. V Spodnjem Zasavju V Radečah so socialdemokrati marca 1920 ustanovili svojo Kmečko-delavsko zvezo, ki pa se je ob ustanovitvi KPJ pridružila komunistom. Kot v drugih krajih je tudi v Radečah hotela Pucljeva Samostojna kmečka stranka pridobiti s svojo demagogijo glasove nezadovoljnih kmetov. To pa ji je v Radečah spodletelo- Ko je SKS 21. novembra 1920 priredila v Radečah shod, je na njem nastopil tudi komunist Ivan Makuc iz Ljubljane, ki ga je množica navdušeno pozira vila in vzklikala KPJ, (»Rdeči prapor«, 24. XI. 1920.) Svojo privrženost KPJ so delavci ln kmetje pokazali tudi na volitvah. Na njih je komunistična lista dobila 177 glasov, kar znaša 40 odstotkov volilnih udeležencev, socialistična 93 glasov, klerikalna 96 in vse liberalne liste skupaj 85 glasov. V sosednjem Svibnem pa so komunisti dobili 94 glasov in socialisti 22. V krajih med Sevnico in Brežicami je KPJ v jeseni 1920 priredila več shodov, vendar pa so delavci in kmetje na tem predelu v pretežni večini ostali v vrstah socialne demokracije, kamor jih je za seboj potegnil železničar Ivan Baraga s svojimi zaupniki. V Boštanju so komunisti na volitvah dobili 62 glasov, socialisti pa 71. Za klerikalno listo je glasovalo samo 25 volivcev in za liberalne 128. Se močnejSi so bili socialdemokrati v Sevnici, kjer je za KPJ glasovalo le 18 volivcev, za socialiste pa 107- KPJ je skušala v svoje vrste pridobiti rudarje v Brestanici in Senovem ter je v ta namen 8. avgusta 1920 sklicala shod v | Brestanici. O shodu je »Rdeči prapor* 11. avgusta 1920 med drugim poročal: »V Rajhenburgu se odpira nov rudnik in tam dela že sedaj nad 1000 rudarjev. Kljub temu pa, da je v tem kraju toliko proletariata, je obstajala tam do sedaj samo socialnopatriotična politična organizacija, ki je organizacija komaj po imenu, ker število v njej organiziranih članov je malenkostno. Kakor pa se je na našem shodu pokazalo, tudi ti njeni člani niso so-cialnopatriotični, ampak navdušeni komunisti, ki stojijo popolnoma na naši strani. Shod sicer zaradi nezadostnega razglašanja in ker ni bil na pravem kraju sklican, ni bil ravno preobilno obiskan, toda navzoči sodrugi rudarji ln železničarji so nam porok, da se bo naša tamošnja organizacija prav dobro razvijala. Shodu je predsedoval sodrug KukovičiČ, za zapisnikarja pa je bil izvoljen sodrug Kokole. Na shodu sta poročala sodruga Gustinčič in Zorga Marcel iz Ljubljane. Sodrug Gustinčič je poročal o »zedinjenju delovnega ljudstva* in pokazal pomen in cilje komunističnega proletariata, sodrug Zorga pa je govoril o zadnji železni carski stavki jn žigosal brutalno zatiranje delavstva v Jugoslaviji. Shod je trajal skoraj tri ure in se je vršil v najlepšem redu-« Ker so bili v naslednjih mesecih aktivnejši socialdemokratski agitatorji, so večino delavcev v Brestanici potegnili za seboj. Pri volitvah novembra 1920 je za KPJ oddalo svoj glas le 24 volivcev, za socialdemokratsko listo pa 190. < Z Okrajne konference SZDL Dejanskemu razpoloženju ljudstva ^ število članstva SZDL nikakor ne odgovarja (Nadaljevanje s 1. strani) Resna slabost obe. odborov SZDL je bila v tem, da so dopuščali kopičenje funkcij posameznih odbornikov, ki zato niso moglj delati tako kot bi bilo treba. Letos »o v starem delu okraja izvoliCi na občinskih konferencah SZDL nova Vodstva; zdaj je v 9 obč. odborih SZDL 294 čl amo v, od tega 40 Sena 5n 189 članov Zveze komunistov. Za predsednike so bili v glavnem Izvoljeni sekretarji občinskih komitejev ZKS, ki bodo stalno na tem delu. To in sestava novih odborov daje možnost za stalnejše, boljše poslovanje. lasluga okrajne komisije za družbeno upravljanje Tudi okr. odbor SZDL je Imel več komisij, vendar je de'iala manj komisija za delo z ženami, aktivno pa komisija za družbeno upravljanje, kj je Imela več posvetovanj s sveti pri OLO, s predsedniki okr. sodišč o sodnikih porotnikih, s komisijo za delavsko upravljanje pri OSS, pripravila je posvetovanje o potrošniških svetih, obravnavala vprašanja stanovanjske skupnosti, probleme ia delo šolskih odborov in pod. Anketirala je šolske odbore ln organe družbenega upravljanja Zavoda za soc. zavarovanje. Zdaj anketira družbeno upravljanje zdravstvenih ustanov. Od sej in posvetov do Članstva — predolga pot V okrajnem odboru SZDL in T celotni organizaciji pa čutimo nekatere pomanjkljivosti, je nadaljeval tov. Pirkovič svoje poročilo. Bogate in plodne razprave s plenarnih sej ln sestan- kov s predsedniki le težko prodro do članstva. Nekateri občinski odbori SZDL zaključkov ne prirede svojim razmeram, jih ne posredujejo odborom osnovnih organizacij, kakor tudi ne ustreznim družbenim organom. Zal tudi pomoč okrajnega odbora c-bčinsklm odborom ZZDL ni bila vedno zadovoljiva. V bodoče bo moral okrajni odbor delati bolj kot celota. Večjo aktivnost žena v političnem in družbenem življenju Zene so se v zadnjih letih začele v družbenem življenju bolj uveljavljati, a še vedno ne v zadostni meri. Zasluga okr. odbora Zveze ženskih društev, gospod injskih centrov in Zavoda za pospeševanje gospodinjstva so številni tečaji, v katerih je bilo zadnja leta skupno nad 10.260 žena in deklet. Delež žena v odborih in svetih se je povečal, a še vedno ne ustreza vlogi, ki jo žene v naši družb i Ima -jo. Nove komisije za delo z ženam; pri okr. odboru SZDL ln pri občinskih odborih SZDL čakajo prav zato pomembne in odgovorne naloge. Ustanavljanje družbenih ustanov, ki bodo razbremenjevale zaposleno ženo, bo treba vključiti v družbene plane občin. Za graditev socialističnega gospodarstva bo treba še . več naporov Vzporedno z vedno večjo aktivnostjo v političnem in družbenem življenju se je razvijalo tudi gospodarstvo v našem okraju, ki je doseglalo zlasti zadnja leta vse hitrejši vzpon. Se vedno pa znatno zaostajamo za drugimi, gospodarsko razvitejšimi področji. Po NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Na IX, plenumu So-__ cialistične zveze de- Wu lovnega ljudstva J«- \M btI A sto W goslavije, ki se Je *a- ■ I E I m 11 11 Li čel 5. maja v Beogra- 11 IJt h IaISu« du' so razpravljali o Ilir lr B naSI socialistični poli- Ll Li Li "lJ rM mM tiki na vasi. Osnovo za razpravo je podal a g • • g s 300 stranmi ohsega- ffc I« iRlffl Ifflvflfll i'"'"1 referatom »Pro-if IIIS1E lil' HIBI blemi socialistične poli 111111% I III litike na vasi« gene-li 11 Ilir I i i 11 li IS rah,i sekretar SZDL.T Uf šal ImHIuII B KLl tovariš Edvard Kar-wt »B J w & V WB delj._ QDSejna razpra- va je razdeljena na deset poglavij in nemalokrat se bomo morali povrniti na referat tovariša Kardelja, da bomo lahko kolikor toliko Js-črpali vse bogate ugotovitve in konkretne napotke za delo, zbrane v referatu. Kljub podedovani zaostalosti, ki jo je tovariš Kardelj temeljito ocenil, smo v zadnjih letih dosegli v kmetijski proizvodnji prve velike uspehe. Od leta 1955 pa do lani je bila kmetijska proizvodnja, razen v letu 1956, vsakič večja kot maša desetletno povojno povprečje. Ce proizvodnjo v desetih povojnih letih označimo s 100, tedaj je bila proizvodnja v letu 1955 120, v letu 1956 100, v letu 1957 145, v letu 1958 126. Ze to dokazuje, da je kmetijska proizvodnja čedalje manj odvisna od vremenskih pogojev, in sicer toliko manj, kolikor bolj vključujemo v to proizvodnjo mehanizacijo ter vsa ostala agrotehnična sredstva. Prav zato Je bila kmetijska proizvodnja celo v vremensko neugodnem letu 1958 za 2l°/o višja od predvojnega desetletnega povprečja. Največji vpliv na te proizvodne uspehe pa je Imel nedvomno socialistični sektor gospodarstva — socialistična gospodarstva in površine v kooperacijah. Tako na primer je dal socialistični sektor v letu 1958 s 15"/» setvenih površin pšenice 25% skupne proizvodnje, oziroma 56*/» tržnih presežkov pšenice v tem letu. S 13% setvenih površin koruze pa so socialistična gospodarstva ln kooperacija dali 31% skupne proizvodnje ali celo 80"/a tržnih piresežkov koruze. Ce primerjamo te uspehe z rezultati v deželah ljudske demokracije, bo primerjava konkretnejša. V Romuniji so leta 1957 na 51% površin, s katerimi je razpolagal socialistični sektor, dosegli 360/o skupne proizvodnje. Na Madžarskem so na 40% površin dosegli vsega 27"/« skupne proizvodnje itd. To ponovno potrjuje, da je nesmiselno meriti socializem na vasi z odstotki kolektivizirane zemlje, ker Je njegova moč v njegovem družbeno ekonomskem vplivu glede na udeležbo v proizvodnji in ozirom na pomembnost v dviganju produktivnosti dela. Rezultati, ki smo jih dosegli dokazujejo, da je pot v razvoju našega kmetijstva, ki smo jo ubrali, pravilna. Vsekakor pa mora še hitreje naprej, da bomo dosegli predvidevanje glede količine pridelkov ln s tem zmanjšali tudi potrebe po uvažanju prchranenbenlh artiklov. Izpolnitev nalog, ki sano si jih zadali s planom bo dosegljiva, če bomo uresničili dva materialna faktorja: investicijske naložbe ln zemljo, na kateri bomo ta sredstva uporabili. Kar se tiče investicij, so le te odvisne od naših materialnih možnosti, od našega gospodarstva nasploh, od. vsote, ki jo bomo lahko dali za pospeševanje kmetijske proizvodnje, pa tudi od zadostnega števila strokovnega kadra in ■•trezne organizacije. DrugI faktor, zemlja, je družbeno političnega pomena. Pri nas je zemlja razkosana na mongo majhnih kmečkih gospodarstev s številnimi parcelicaml. Ta gospodarstva imajo omejene možnosti napredka, pa četudi bi bile družbene Investicije še tako velike. Ob takem kmtijstvu, oziroma ob takšni razparceliranosti je nemogoče doseči večje uspehe. V sodobnem razvoju poznamo dve poti ustanavljanja velikih kmetijskih gospodarstev. Prva je kapitalistična. S propadanjem revnega in malega kmeta, ki ga banka požene na boben, se zemlja postopoma zbira okoli veleposestnikov. Tak razvoj razumljivo pri nas ni možen ln dopusten. Druga pot pa je ustanavljanje velikih socialističnih gospodarstev s socialističnimi družbenimi odnosi v kmetijstvu, pa tudi tu so pota razvoja različna. To Je lahko pot kolektivizacije stalln-skega tipa aH kaj podobnega. Ta' pot ponekod lahko povzroča astoj ln celo nazadovanje proizvodnje. Da je res tako, pričajo tudi naše izkušnje, ko smo ustanavljali kmečke zadruge starega tipa. Pot, ki smo jo Izbrali mi In, ki se je v naših pogojih pokazala kot najboljša, da dosežemo in zgradimo sodobno veliko kmetijstvo in socialistične odnose na vasi, je v krepitvi proizvodnega sodelovanja socialističnega sektorja s kmetom na osnovi obojestranske materialne zainteresiranosti v pospeševanju kmetijske proizvodnje, v povečanju delovne storilnosti, v znižanju proizvodnih stroškov ln v nenehni krepitvi seejallsttČnega sektorja na vasi. Tovariš Kardelj je obširno obrazložil činliclje. ki vplivajo na socialistično pseebrazbo kmetijstva in govoril tudi • kooperaciji. Kot smo že v uvodu povedali, se bomo na ta Vprašanja povrnili. višint družbenega bruto proizvoda smo na 6. mestu med okraji v LRS, po družbenem bruto proizvodu na enega prebivalca pa celo na predzadnjem mestu v naši republiki. Prav zato bomo morali v našo nadaljnjo graditev vlagati še več naporov in truda. Gospodarski razvoj področja, kj je bilo pred vojno skoraj brez industrije, je daljši proces. Uspeh Pa je odvisen predvsem od nas samih; treba je izkoristiti vse možnosti, ki jih imamo, in mobilizirati vse razpoložljive sile. Brez popuščanja je treba razmišljati, delati, predlagati in samoiniciativno reševati številne na'loge k j nas čakajo. Gospodarski razvoj našega področja se giblje v tem obdobju hitreje kot je republiško povprečje, a še vedno dosegamo samo 54 % narodnega dohodka na prebivalca v LRS (letos; republiško povprečje 188.600 din, v našem okraju: 102.068 din). Tov. Pirkovič je zatem podrobneje našteval probleme, uspehe in nove naloge gospodarskih organizacij v okraju, obrti, gradbeništva, prometa, lokalne akcije na rekonstrukciji ceste Dol. Toplice — Novo mesto, trgovin«, gostinstva tn turizma. Plan — temeljni gospodarski zakon Pri tem je posebej poudaril, da bi nam moral biti glavna podlaga za razvoj gospodarstva perspektivni ln letni družbeni plan, ki je temeljni gospodarski zakon. Prav zato naj bi bil usmerjevalec celotnega gospodarskega življenja. Praksa v okraju nam kaže, da ni tako. Pogosten je namreč pojav, da smo plan sprejeli, pa že razpravljamo o novih stvareh, ki neposredno ovirajo uresničitev plana. Samovoljnost v izvajanju raznih del izven plana grobo krši zakon, ruši plansko disciplino in vnaša nered v gospodarstvo. Vse to pa gospodarski razvoj samo ovira, S tako prakso moramo takoj prenehati. Naša dolžnost je, da najprej v celoti izvršimo planske naloge. Ce nam Življenje nujno narekuje spremembe ali prinese naloge, ki jih plan ne predvideva obstaja redna pot, da to izvršimo s spremembo plana na podlagi prepričljive dokumentacije. Tudi tu morajo organizacije Socialistične zveze skrbeti za Izvajanje zakonitosti In za resničen napredek našega gospodarstva. Kar Je ugotovilo že poročilo okrajnega odbora, so ponovili tudi delegati v komisiji za organizacijsko-polltična vprašanja: v vrstah SZDL nI prenekaterega državljana, ki bi zaradi svoje predanosti stvari socialistične graditve moral biti član te nase največje politične organizacije. Da bodo morali občinski odboTl SZDL ln Se posebej osnovne organizacije posvetiti vključevanju novih članov vso skrb. Je bila ena najpomembnejših ugotovitev dela te komisije. Pa tudi sicer bo kazalo odmeriti organizacijski učvrstitvi naSih vrst več prizadevnosti kot doslej. V komisiji je razpravljalo 12 delegatov: o nalogah osnovnih organizacij in o delu komisij za žene, o delu SZDL v Brežicah ln o zadnjih dogodkih na tamkajšnji osemletki, o delu odbornikov občinskega odbora SZDL v Črnomlju, o povezavi političnih organizacij s k Z in z delom na vasi, o vlogi gasilstva, o Šolski reformi, o Izobraževanju kadrov In občinskih centrih za Izobraževanje, o tisku, Prešernovi družbi ln »Dolenjski založbi«, o preobremenje-vanju s funkcijami, o delu ln nalogah Ljudske tehnike pri tehnični vzgoji ljudstva, o članarini, članstvu. Izkaznicah ln podobno. Za kratko poročilo o delu komisije je gornjih problemov seveda preveč. Omejiti se moramo na nekatere najvažnejše misli, pomembne za organizacijsko delo. Kakor drugje, se bomo morali k delu te komisije Se povrniti v prihodnjih Številkah Dolenjskega li- sta. Tudi sicer je konferenca dala obilo bogatega gradiva, ki ga bomo v okrajnem glasilu SZDL Se ln Se uporabljali. * Dve značilnosti nepravilnega gledanja na delo organizacije in njeno vlogo bi kazalo najprej omeniti: predsednik občinskega odbora SZDL Novo mesto' Miro Thorožev-ski Je omenil nezdrav primer »povezovanja«, kakrSnega si ne želimo. V neki organizaciji so na vpraSanje, kako Je s povezavo ln z vsklajevanjem dela društev in drugih organizacij, odgovoril takole: >Ja, pri nas je povezava dobra: eni in Isti ljudje so v vseh odborih!« In tako tudi je, žal, v prenekaterl organizaciji, zlasti v manjših krajih, kjer ima aktivist tudi po 10 ln 12 ali celo več funkcij v najrazličnejših odborih, druStvlh in organizacijah, Da Je SZDL — OPORA ORGANOM DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA Komisija za družbeno upravljanje Je razpravljala o družbenih organih v zdravstvenih ustanovah ln zavodih za socialno zavarovanje, o sodelovanju organov podjetja z občino, o šolskih odborih, Zadružništvo - temelj napredka na vasi Zlasti lani sta kmetijstvo ln zadružništvo v okraju vidno napredovala, je nadaljeval tov. Pirkovič v poročilu okr. odbora Socialistične zveze. Začeli vega dela imajo zdaj organizacije SZDL vs0 priložnost, da jim pomagajo {n tako izpolnijo svojo dolžnost pri preobrazbi naše vasi ln ustvarjanju novih, nlcam ?a bodoče- ln nadaljnje delo Socialistične zveze in ostalih organizacij z okraja. Poročilo je tovariš pirkovič zaključil z besedami: Pogled v dvorano med poročilom predsednika okr. odbora SZDL smo uvajati pogodbeno proizvodnjo na širši osnovi, od zadrug smo ločili nekmetijsko dejavnost, z zadružnimi sveti pa smo dobili novo obliko up navijan j a kmjetilj|Bldlh proizvajalcev jn delavcev KZ. Kmetijska zadruga, ki se je otresla vseh starih oblik dela, ni več kooperacltjA kmetijskih proizvajalcev na podlagi njihovih proizvodnih sredstev, temveč je postala upravljale« družbenih sredstev; zdaj Je odločilna socialistična gospodarska organizacija. Letos predvldev« okrajni družbeni plan povečanje kmet. proizvodnje za 4,5 odst., kar bo doseženo predvsem na podlagi kooperacijske proizvodnje, zlasti v poljedelstvu in živinoreji. Doslej pa vidimo iz prakse, da si v pogodbeni proizvodnji — če ta ni speljjana dosledno! — ustvarja le posamezni kmetovalec boljše pogoje. Prav orga-nlzacije SZDL ln oblastni organi Pa morajo zahtevati vnaprej socialistične odnose pri sklepanju pogodb za kooperacijo. V kooperacijo je vključenih največ srednjih kmetov, na katere odpade 62 odst. vseh pogodb, medtem ko predstavljajo večji kmetje (ki jih je 38 odstotkov) le 22 odstotkov sklenjenih pogodb. Zato se bomo morali v bodoče nasloniti predvsem na srednje kmete. Večjega kmeta, ki ima večje površine zemlje, pa jih ne izkorišča dovolj pametno za proizvodnjo, moramo prlsilti z ekonomskimi ln družbenopolitičnimi ukrepi, da njegova zemlja ne bo ostaja, la slabo Izkoriščena ali celo neobdelana. Dosflej nismo uporabili niti zakona o racionalnem izkoriščanju zemlje, komasaciji zemljišč in drugih uredb ter zakonov za urejanje tega važnega vprašanja v kmetijstvu. V zadružne svete je bilo izvoljenih 2133 najnaprednejših proizvajalcev in članov KZ, od tega 1785 zadružnikov. Zena je v teh svetih 277 ali 13 °/o, mladincev pa 440 ali 25«/o, Članov ZKJ je 169 ali 9 odstotkov. Tudj socialni sestav ustreza, saj w v njih v pretežni meri manjši In srednji kmetje.. Pri uresničevanju prave vsebin« njiho- soclallstičnih odnosov v kmetijski proizvodnji. Mi področja, kjer SZDL ne bi imela dela V poročilu okrajnega odbora je bilo nato povedano, da smo z zgraditvijo številnih indiustriij-skj objektov, s povečanjem proizvodnje blaga in z razširitvijo proizvodov tako rekoč zaključili prvo obdobje industrializacije. V vrsti podjetij pa lahko ugotavljamo, da nam vložena sredstva v strojno opremo ne dajejo pričakovanih uspehov. Proizvodnja povečujemo predvsem z novo delovno silo. Povečana proizvodnja ni vskla-jena z delovno storilrrbstjo, povečanje proizvodnje pa je zdaj prva naloga za hitrejši nadaljnji družbeno - gospodarski razvoj. Ce hočemo povečati storilnost, moramo posvetiti delovnemu človeku največjo in prvo skrb. Potrebujemo visokokvalificirane delavce, tehnike in inženirje. Zato sta z vsemi temi vprašanji najtesneje povezana vzgoja in izobraževanje, ki dobivata splošen družbeni pomen. Poročilo je zategadelj govorilo o šolski reformi, njen j materialni in ostali podlagi, o dolžnosti šolskih odborov in organizacij pri uresničevanju šolske reforme. Izobraževanje odraslih se pri tem razvija vzporedno z rednim šolstvom. Oblikovanje socialistične zavesti ljudi nam pomaga graditi tudi široko zasnovano delo ljudsko-prosvetne ln kulturne dejavn-sti 91 prosvetnih društev ln Svobod. O tem, o delu organov zdravstvene in socialne službe v okraju, kot o celotnem prizadevanju družbenih organizacij — sindikatov, ml'.adlne, Zveze prijateljev mladine, Zveze borcev, TVD Partizana, tabornikov, ' Ljudske tehnike. Rdečega križa In gasilcev — je poročilo na široko prikazalo delež Socialistične zveze v specializiranih organizacijah. Povezalo ga je s problematiko teh področij ln društvene dejavnosti, skupno z razpravo n,a okrajni konferenci pa Je resnično prispevalo dragocen delež k smer- »Ceprav so cilji socializma visoki ln pot do njih težavna, jih bomo neodvisno dosegli, ker zaupamo v naše moči in imamo globoko vero v našo bodočnost. Težave bomo hitreje premagovali, če bomo vsi zares enotni in vztrajni v svojem delu.« stanovanjskih skupnostih, zadružnih svetih ln ofc drugih važnih vprašanjih. Organi družbenega upravljanja v zdravstvu se Se niso dovolj uveljavili, vendar že dobro posegajo v razpravljanje o zdravstveni službi. O razširjanju obstoječih proizvodnih kapacitet naj bi se podjetja predhodno posvetovala z občino. O vseh vprašanjih proizvodnje, ki presegajo okvir podjetja, naj razpravlja tudi občinski zbor proizvajalcev, če pa Je vprašanje težje, še okrajni, ne pa da bi o njih končno veljavno odločal samo delavski svet podjetja. Pri razSiritvl produkcije se namreč takoj pojavi vpraSanje domačega ln tujega tržišča za nove proizvode, ki ga pa sam delavski svet v veČini primerov ne pozna dovolj, in fie druga vprašanja. Na ta način se bodo okrepili odnosi komuna—podjetje. V našem okraju se Bola skoraj ena petina prebivalcev. Prosvetna politika se pa odigrava pretežno v šolskih prostorih, ker se šolski odbori ukvarjajo v glavnem le z materialno finančnim vprašanjem šolstva, ne pa z ideološkim. Šolski odbori naj delajo povezano s starši, z mladino, z Društvom prijateljev mladine, dijaškimi skupnostmi, s prosvetnimi ln športnimi društvi ter z drugimi. Seveda naj bi šolski odborU kakor tudi ostali sveti, odbori ln komisije. Imeli za svoje delo materialno osnovo, se pravi finančna sredstva, ki naj Jih oplemenitijo. V našem okraju s« zaposluje vedno več ženske delovne sile, kar nas nujno sili k ustanavljanju stanovanjskih skupnosti. Gospodinjstvo daje gosipodarstvu proizvodno delovno silo, gospodarstvo pa Je dolžno prispevati del sredstev za pomoč gospodinjstvu — stanovanjskim skupnostim. Velik korak naprej v kmetijstvu pomenilo zadružni sveti. Precej pa je članov zadružnih svetov ln upravnih odborov, ki se še ne zavedajo pomena prizadevanj za večjo kmetijsko proizvodnjo, saj niti .v kooperacijo niso šli. Pomembno je tudi delo mladih zadružnikov, ki naj bi s svojim uspehom v kmetijstvu tudi prispevali, da se spremeni, zastarela nazadnjaška miselnost naših kmetovalcev V razpravi Je bilo nadalje poudarjeno Se to, da Je treba pritegniti v družbeno upravljanje več žensk in mladine, da se Je treba še naprej boriti za večjo produktivnost, da Je vpliv SZDL na organe družbenega upravljanja velik ln da veliko članov SZDL sodeluje v organih družbenega upravljanja, saj je v našem okraju 1356 raznih odborov, komisij ln svetov, v katerih dela 13.374 volivcev. sistem dela pri takih pogojih le navadno beganje od seje do sej* ln brezplodno tekanje za dogodki (ali pa včasih tudi le pasivno izgovarjanja na »ne zmorem vsega«) aH pa celo zaostajanje za resnično potrebnim političnim delom, ni treba posebej poudarjati. Preobremenjevanje posameznikov kaže, da odbori niso znali pritegniti k delu več novih, zlasti mlajfcih sodelavcev, ki se lahko dostikrat v presenetljivo kratke« času razvijejo v samostojne, predane in sposobne kadre. Tu bo potreben nujen prelom ■ slabo prakso preteklosti. In drug primer: bilo le v neki hiši v novomeški okolici, kjer je odrasel sin odgovoril na vpraSanje, čemu ni član SZDL — Je pa dober gasilec — takole: »Oče Je v SZDL ln 1 tem Jt vsa naša hiša v Socialistični zvezi ...« Poenostavljeno gledanje na politično organizacijo, ki pa v okraju nI prav nič osamljeno! Osnovne organizacije čaka zares Se mnogo dela! Nekaj podobnega je s članarino: malomaren odbornik Je na primer ni pobral vse leto; ko pride december in Je treba odšteti za očeta, mater, odrasle sinove ln hferke kar po več debelih sto-takov, pa včasih vendarle zaškripa. Jeza, nepotrebno razburjenje — in Se morda tudi sicer ne-delaven odbor, pa Je vpraSanje članstva dostikrat res na kocki. Več reda, več stikov z ljudmi, predvsem pa: NENEHNO, NEPRETRGANO POLITIČNO DELO ORGANIZACIJE JE OSNOVNI POGOJ ZA ZADOVOLJNE ČLANE V SOCIALISTIČNI ZVEZI! Ljudje od organizacije veliko pričakujejo, pa smo vendarle marsikje popolnoma opustili sestanke, poučevanje in razlaganje naSih zakonov, uredb, političnega položaja doma in po svetu. Ne samo na vasi, tudi v mestih Imamo pojave brezbrižnega političnega dela. Komunisti in ostali odborniki v odborih SZDL morajo tudi tU prelomiti s Škodljiv« prakso. * Se nekaj besed o primeru na brežiški osemletki. Delegat lf Brežic Je na konferenci poročal o kaj čudnem zadržanju In vse prej kot sodobnih Izjavah dveh prosvetnih delavcev. V višjih razredih osemletke je menda kar 280 dijakov s slabimi ocenami. Ko so o tem razpravljali v Soli ln so člani Šolskega odbora želeli pojasnila za vzroke takega stanja, ]• »ocena« s strani teh dveh profesorjev bila v glavnem takale: / »Slabih uspehov je kriv sistem Sole. Zena (učiteljica, profesorica) nI za šolo, ker zavoljo svojih telesnih oblik ne more biti pedagog pubertetniku(!!)« ln Se nekaj podobnih »cvetk«, ki sodijo na smetišče preteklosti ali na Jedilnik zagrizenega klerikalca. Seveda o stvari napredni Člani šolskega odbora in političnih organizacij niso molčali. Začeli so razčiščevati zmedene pojme o Šolski reformi. Zal imamo v Brežicah izjemne primere prosvetnih delavcev, ki si želijo ugleda le na podlagi naziva »profesor«, ne pa zaradi svojega pedagoškega dela, resničnega znanja in moralnih kvalitet. Delegat na konferenci Je zameril občinskemu političnemu vodstvu, da v stvari nI takoj za-vzelo odločnejšega stališča, temveč je prišlo do ustvarjanja gru-pic, ki iščejo v sporu kompromis, ne pa odločilnih političnih ukrepov, da zavarujemo mladino pred takimi »vzgojitelji«, »moč Imamo, a volje nam včasih zmanjkal« Je Izjavil brežiški delegat, ko Je razpravljal o tem primeru, o katerem bomo Se pisali. Pot do uresničitve šolske reforme bo resnično Se dolga; predvsem bo treba razčistiti tudi pojmovanja v glavah tistega, resda maloštevilnega dela prosvetnega kadra, ki Je ob vsej pestri družbeni problematiki I« vedno pasiven, se ne seznanja ■ aktualni vprašanji družbe in zato ne more uspešno uresničevat* svojih nalog kot vzgojitelj mladine v socialističnem duhu (kar J« ugotovilo tudi poročUo okrajnega odbora SZDL na konferenci). Vse to — in Se marsikaj — sodi v področje vsakodnevnega političnega dela naSih organizacij. Njihovo delo naj odgovarja imenu, ki ga Ima organizacija! Delo gospodarske komisije V zelo plodni razpravi so delegati, ki so sodelovali pri delu komisije za gospodarstvo, ugotovili mnogo nalog, ki so v nemajhni meri odvisne tudi od politične aktlvizaclje. Naie gospodarstvo je v zadnjih letih z neprestanim vlaganjem doseglo, občuten razvoj. Lani se Je bruto proizvod v okraju povečal za i milijarde dinarjev, letos pa predvideva okrajni družbeni plan povečanje za nadaljnje 3 milijarde. Zato smo republiški po-vpreček investicijske Izgradnje presegli. Vendar nas to ne sme uspavati, ker smo doslej dosegli le 54 odstotkov republiškega povprečja v razvitosti gospodarstva ln bomo pri takšnem tempu razvoja potrebovali šc 5 let, da bomo dohiteli ostale pokrajine v LRS. Smo Se vedno zaostalo področje in tega ne smemo pozabiti. Gospodarske organizacije moramo krepiti s pomočjo nove tarifne politike in povečevanja sto-rllnosU dela. Caka nas še veliko težav, ker smo z večjim investicijskim razvojem pričeli razmeroma pozno. Medtem so se izpre-menill družbeni instrumenti. Zato smo v primerjavi s področji, ki Imajo staro industrijo, v slabšem položaju. Anuitete posojil namreč odplačujemo zdaj iz čistega dobička. Primanjkuje nam sposobnih kadrov, obratna sredstva predstavljajo v novih podjetjih veliko težavo, gradbena dela so se podražila prav takrat, ko smo ml s povečano Investicijsko izgradnjo pričeli. V investicijskih programih ugotavljamo več slabosti. Kolektivi se res borijo za investicije le tako dolgo, da Jih dobe. Nato odobrenih programov ne uresničujejo dinamično ter Jih zavlačujejo. Programi so večkrat sestavljeni zelo površno, zato pri gradnji ugotavljamo razne slabosti in moramo potek gradenj preusmerjati, popravljati načrte ln podobno. Pri tem seveos izgubljamo čas. V okrajnem družbenem planu za leto 1959 smo skušali naštete napake odpraviti. Uspeli smo ga vskladltl z republiškim in zveznim planom in obenem smo napovedali oster boj vsemu škodljivemu. Družbene organizacije so pri tem delu krepko sodelovale. Pri sprejemanju občinskih družbenih planov pa nam uresničevanje te smeri ni uspelo. Občina so dale preveč poudarka na delitev sredstev in na proračune, • OGLAŠUJTE o V DOLENJSKEM • LISTU I premalo pa so se vprašale, od kod ln kako sredstva dobiti. Polovica proizvodnih podjetij na našem področju ni izpolnila proizvodnih nalog za prvo četrtletje. V realizaciji dohodka Je nas okraj med najslabšimi v LRS, zato ne moremo dobiti že odobrene republiške dotacije. Ker smo premalo naredili za uvajanje plačevanja po učinku in za dvig storilnosti dela. imamo zdaj težave pri sprejemanju novih tarifnih pravilnikov, V kmetijstvu je naš cilj doseči blagovno proizvodnjo. Kmetu moramo dopovedati, da je njegov socialni položaj odvisen le od tega, koliko proizvaja, ker smo to že dokazal iz visokimi hektarskimi donosi, ki smo jih dosegli z uporabo agrotehnike. Leto 1958 je bilo prelomnica v delu kmetijskih zadrug. Zadruge so opusti- le vrsto stranskih dejavnosti 1« postale organizator in usmerjevalec kmetijske proizvodnje. Sredstva, ki nam Jih nudi družba za vlaganje v kmetijstvo, moramo kar najbolj uporabljati in navezovati tudi kmetijsko proizvodnjo na družbene plane, ker J« tudi od kmetijske proizvodnje odvisen standard. Visoke hektarske donose smo Že dosegli, zdaj moramo za posamezne kulture Izbirati področje s primerno zemljo ln podnebjem. Zadružni sveti so Še mlad organ družbenega upravljanja. Zato mora SZDL skrbeti za vzgojo članov zadružnih svetov, ker bodo zadruge v bodočnosti morale postati razen organizatorja kmetijske proizvodnje tudi činitelj za njeno po-družabljenje. Kmetijske zadrug* moramo krepiti komercialno ln strokovno z dotokom novih iola-nih ljudi. Boj proti lokalizmu je najpomembnejša naloga. Odpraviti motamo vse ekonomske meje, kt smo jih doslej v občinah in na raznih področjih okraja uvajali. Vse gospodarske organizacije, ki delujejo v gospodarstvu, se morajo čvrsto združiti ln razpravljati o problemih, ki nastajajo v mejah okraia. S pomočjo izmenjave mišljenj moramo Iskati naj bolj ie rešitve in z njimi usmerjati razvoj torei ozkega škodljivega lokalizma. Delovno predsedstvo komisije za organizacijsfco-politlčt vprašanja 3140 14 9999999999999659999999999999999999995099999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999999998418999999999999999999999999999999999555 Stran 4 piMiii Prisrčno slavje v Rla.Tvo vreme prvega maja al preprečilo nepozabnega slavja v tihi belokranjski vasici, v oddaljenih B o j a n c i h. Razen domačih ln njihovih sosedov so ta dan prišli v Bojance predvsem predstavniki Elektro podjetij, ki so sodelovali v elektrifikaciji vasi: lz Gorice, LJubljane, Kočevja, Krškega. Novega mesta in s Štajerske so prišli z avtomobili In z avtobusi, da b) skupno z Bojan-čani počastili Praznik dela. Razen predstavnikov podjetij so bili tu tudi tovariši lz Elektrogospodarske skupnosti Slovenije ln drugi predstavniški oblasti, organizacij ln stari borci iz LJubljane, Črnomlja in Novega mesta. Kot včasih med vojno partizane, tako so Bojančani tudi zdaj prisrčno ln toplo, kot znajo to samo v naših partizanskih krajih, sprejeli drage goste, Vas Je bila okrašena m počiščena, da Je ka* sijala. Prisrčnost ln prijetna domačnost sta prevevala pogovore ln srečanja. Gostinsko podjetje lz Črnomlja Je poskrbelo za oskrbo, sodelovala je črnomaljska godba na pihala in »Fantje na vasi«, med katerimi je tudi največ — električar jev ... Slavja so »e udeležili tudi general Ivan Loko-Eek - Jan. ki Je kot nekdanji komandant Tomšičev« brigade 4. julija 1943 ubranil s svojimi borci Bojance pred italijanskim napadom ln uničenjem, predstavniki OLO In ObLO Črnomelj. Slavje je začel predsednik črnomaljskega ObLO Janez Zunič, za njim pa Je govoril predsednik OLO Niko Belopavlovič. Obulll je spomin na prvomajska praznovanja nekdaj ln dales, govoril Je o 4d. obletnici ustanovitve KPJ in o vlogi Jugoslavije v svetu. Manifestacija praznika dela, je dejal med drugim, pa se prav zdaj kaže v Bojanclh v tovarlškem sodelovanju delavcev različnih clek-tiro-podjetlj ln vaftčanov. Tovariš Jan Je nato obudil spomin na vojn« leta in med drugim dejal, da Je to, kar so zbrali ln naredili naši delovni kolektivi, samo od-tiolžltev za vse. kar so naše partizanske vasri med vojno dale za naše borce in za svobodo domovine. Predsednik odbOTa za elektrifikacijo, tov. 2eleznlk, J« nato po krajšem govoru odkril spominsko ploščo na šoli, ki je posvečena 40. obletnici KPJ ln letošnjemu prazniku Bojancev. Gostje so se nato razdelili po hišah in se z domačini veselili odlično izpeljane električne instalacije, ki Je med najkvalitetnejšimi v vsej Bell krajini. Ta dan je začel delati v vasi tudi manjši električni mlin, saj Je v vasi 3-fazni tok! Domačini kar niso mogli verjeti, da Je vse to res. Mlina so bili veseli prav tako kot radijskega sprejemnika, ki so jun ga tovariši elektropodjetlj podarili za bojansko šolo IS. aprila, prvi sprejem pa Je bil 19. aprila, ko Je vsa vas — od otrocička do starčka — gtnjena poslušala prenos govora maršala Tita iz Beograda. Res, bilo Je nepozabno lepo, takrat 19. aprila in 1. maja. Tri spominske plošče na šoli pa bodo govorile poznim rodovom, da partizanskih vasi nismo pozabili. Beseda o vajencih Med mladino, o kateri v naći javnosti kaj mado pišemo, je naša vajenska mladina, ki se kot del delavske mladine vsak dan bolj uspešno uveljavlja v javnem delu. V našem okraju je v 6 vajenskih šotah raznih strok okoli 700 te rniadine (Novo mesto, Črnomelj, Brežice, Kr-fiko, Sevnica, Šentjernej). Naj- močnejša je Šola v Novem mestu z nad 360 učenol raznih strok. Večina teh šol gostuje v osnovnih šolah in je edino novomeška letos v lastnih prostorih, v nadziidku osnovne šolske telovadnice, v jeseni pa se bo preselila v lastno stavbo, ki jo gradijo nasproti osemletke. ' To prav gotovo zunarlih šolah Kdo je bil 1. maja bolj vesel kot Bojancl in Bojančanke! V njihovi part prvikrat električna luči vasi je zagorela Nekaj kratkih sevniških V čast 40-obletnLce ZK in SKOJ so tekmovali tudi šahisti osemletk sevnlišike občine. Pri starejših pionirjih so zmagali učenci iz Studenca, pri mlajših Sevničani, pri mladinkah pa tudi Sevničanke. * Učenci sevnišBte osemletke so uredili pri šoli na Radni igrišče za rokamt'.. odbojko ln košarko. 23. aprila so imeli tu pionirski mnogoboj s tržiško šolo. Tekmovali so pionirji jn pionirke, in sicer v malem rokometu, prosti vaj; s kolebnico, sikoku v višino In daljino, v metanju v cilj, preskoku koze, v teku na 80m in plezanju po vrvi. Zmagovalci posameznih cMceiplln so dobili diplome, zmagovalci vrst pa pokala. Oba po- kala sta dobili moška ln ženska vrsta sevnlsklh pionirjev, ki so bili tudi zmagovalci tekmovanja. PokroviiteliJstvo nad prireditvijo je imelo podjetje »Kremenlca«, ki Je tudi podarilo oba pokala. Za zaključek so pionirji obeh Šol posadili še spominsflta drevesca. • SevnUUco strelsko društvo Je začelo delati in si na Radni uredilo strelišče. iNekaj pušk že imajo. Kmalu bodo zaceM z vajami in tekmovanji. 8. maja bo priredila sevnlška osemletka v Domu TVD Partizan pevski koncert jn priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znaš«. Pevci bodo nastopili z umetnimi in partizanskimi pesmimi. * Mladi tehniki sevnlške osemletke so dobili prejšnji mesec za usipehe, dosežene na lanskem tekmovanju mladih tehnikov LRS, kot nagrado fotografski aparat. To je že tretji fotografski aparat, ki so ga dobili za nagrado mladi tehniki te šole. Zdaj imajo vse pogoje za ustanovitev fotosekclje, manJOca Jim le Še prostor. P. S Suhorja nam pišejo Trgovskim, obrtnim in gradbenim podjetjem kakor tudi zadrugam nudimo zidno in stresno opeko po 8.30 din in 9.40 din, cement Anhovo PC-25-2-250 po 11 din in PC-250 po 11.90 din ter cement lz Pule PC-15-Z-250 po 9.60 din dn razno drugo blago. AGENCIJA SLOVENIJA LJUBLJANA Osnovna organizacija Zveze komunistov na Suhorju je lani nekoliko slabše delala, v zadnjem času pa se je organizacijsko precej utrdila. Na letni konferenci je bilo Izvoljeno novo mlado vodstvo, kl Je sklenilo, da se laniskoletne organizacijske slabosti odpravijo in da se morajo večkrat sestati. Člani se bodo aaimi politično izobraževali Da se organizacija pomladi, &o sprejeli v svoje vrste štiri mlade ljudi, ki so se z dellom že iz/kazali; v kratkem nameravajo sprejeti še dva. V letošnjem jubilejnem letu Partije »o imeli več predavanj o razvoju delavskega gibanja, o kapitalizmu, humanizmu in o zgodovini ZKJ. Predavatelji so bili v glavnem lz Metlike. Suhorska šola j a nedavno kupila dlaprojektor ln nekaj filmov zanj. Pouk je tedaj bolj nazoren. Učence šolske ure s prikazovanjem d laf Umov zedo zanimajo. — Višji osnovnošolski razredi so bili v aprilu v Ozlju ln si ogledali obe elektrarni in ozaljski grad. Jad. ŠESTKRAT UDARNI! KMETIJSKA ZADRUGA MOKRONOG čestita vsem komunistom ob 40-lefaiici Komunistične partij« Jugoslavije! močno ovira znanje, delo ln sam učni postopek, potem je še vozarjemje ln pešačenje v te šole po eno ln še več ur, slaba prehrana, marsikje tudi še preveliko izrabljanje vajencev in uporabljanje za razna druga nestrokovna dela. Iz leta v leto pa prihaja v te šole čedalle več učencev, kl imajo vsaj nižjo "1-mnazijo, zato je tudi pouk ze prešel na višjo raven. Končno se je tudi lik novega vajenca začel vidne je graditi ln tako zginja pojem nekdanjega »ler-pofoa«, kl je mladega človeka poniževal ln ga delal surovega, eotesanega. nediscipliniranega. Danes je novi vajenec enakovreden drugi mladini. In ta zavest že raste v naših vajencih. Da se vse to približa novim pogledom, novi reformirani šoli, življenju, sredi katerega mladi delavec že dela ln gradi, ln obenem tudi pedagoško utrdi, je oblast začela prirejati na, sedežih naših vajenskih šol mesečne posvete upraviteljev — dosedaj so bili že trije: v Novem mestu, Brežicah in Črnomlju — kl nai novežejo dosedanjo neenotnost >n zaorjejo npve brazde pri Izobrazbi vajenske mladine na Dolenjskem. Eden takih sklepov ie Že bil, da »edaj učni kader na teh šolah proučuje učne načrte, ki Jih popravlja ln dopolnjuje m bodo v novem šo'skem letu že zaživeli na teh šolah. Drugi sklep pa'je bil, da pe za novo šolsko leto začne Izdajati za vse vajenske šole »Vajenski list«, kl bo nadomestil so'ske knjige, ki jih za te šole sploh nI. Poleg tega pa bo v njem mladina pisala še o svojem delu. List bo izhajal mesečno v 700 izvodih- TI posveti so rodil'f tudi povezavo mladinskih organizacij na teh šolah, kl so na*«*11'* poseben program skupnega dela, pa tudi prireditev kl so Jih posvetili letošnjemu slavju Partije In SKOJ. Tako so v marcu pomerili avoje sile šahisti - vajenci lz vseh šol v okraju, v aprilu pa so tekmovali v odbojki In nogometu v Črnomlju. Skoda le, da so tokrat odpovedali, zlasti v odbojki, lz Brežic, KrSke-ga ln samega Črnomlja, kjer so pač nepravilno gledali na te vrste skupnih tekmovanj. Vemo, da bodo zato na okrajnem lahkoatletskem tekmovanju, kl bo na vajenski dan v Novem mestu, prišli vsi ln da bo vajenska mladina pokazala svojo pripravljenost ln ljubezen do skupnega boja za plemenite cilje. V maju bodo vajenci razstavili svoje izdelke, ob zaključku pa odšli po domovini na ekskurzije. Novomeška vajenska mladina je ob dnevu OF vise do 3. maja razstavila nad 300 Izdelkov raznih strok ter risb I« nalog in z njo naši javnosti znova Pokazala, da je del tliflte delavske in učeče se mladine na Dolenjskem, kl se zaveda, da bo ie z znanjem lahko kos svojemu delu v delavnici ln tovarni. Sodelovanje veČine mladine teh šol na raenih letošnjih akcijah ter prireditvah kot prt crosau, štafeti mladosti, strel- Po cesti brzi fantič, star kakšnih deset let. Z nogami se skoro ne dotika tal, videti Je kakor da dobesedno plava po zraku. Malo naprej ga ob cesti čaka dekletce približno enake starosti. Drenclja z nogami ln se pripravlja na trenutek, ko bo prevzela štafetno palico ln stekla z njo naprej do naslednjega šolskega otroka... Po mnogih cestah novomeškega okraja je bilo 24, aprila tako. Šolski otroci ln mladi fantje ln dekleta so stali razvrščeni ob vaških poteh in cestah ter čakali na trenutek, ko bodo od tovariša aH tovari-Sice, ki bo pritekel do njih, sprejeli štafetno palico in Jo ponesli naprej do naslednje zamene. Mnogi so medtem nabrali v grmovju zelenja, ga spletli v kito, iz nje sestavljali črke ter preko ceste polagali napise: Živel maršal Tito! živel Tito I Pozdrav štafeti! ln podobno. Kjer nI bilo zelenja, so si pomagali s prstjo, ki so jo prgišče za prgiščem nosili z bližnjih njiv, Jo sipali po cesti ter tako sestavljali napise. V vseh očeh Je pred sprejemom palice drhtelo vznemirjeno pričakovanje, po Izročitvi pa vzradoščen nasmeh, poln ponosa, ki je sijal tudi z lic, zardelih od teka. To je bila štafeta mladosti, kl se Je kakor žuboreč potoček vila po mnogih vaških poteh in cestah našega okraja. Kmet, ki se je z vso močjo upiral na lemež pluga, Je ustavil vprego, ko so tekli mimo njega mladi ljudje s štafetno palico. S širokim nasmehom na razoranem obličju Je veselo pomahal z roko, Češ izročite maršalu Titu moje pozdrave! Ponekod so tekli nosilci štafetne palice posamič, ponekod po trije skupaj, drugod zopet so jih spremljali kolesarji in motoristi. Vse je prevevala sila neugnane zdrave mladosti in ponos, ker nosijo pozdrav mladine maršalu Titu za 25. maj — Dan mladosti in njegov rojstni dan. Preveč prostora bi potrebovali, če bi hoteli našteti vse ceste, po katerih Je tekla štafeta, in vse kraje, skozi katere Je šla. Naj povemo le to, da Je v našem okraju pričela štafeto belokranjska mladina že 21. aprila; vse ostale proge, med njimi devet okrajnih in ena glavna, pa 23. aprila. Blizu 500 km poti je preteklo približno 5000 mladih ljudi, kl so sodelovali v štafeti. V vseh središčih so nosilce pozdravili razen šolske mladine tudi številni občani. Predsedniki občin so sprejeli nosilce ln jim izročili pozdrave, kl so Jih ponesli naprej. V Novem mestu Je na Glavnem trgu sprejel štafeto predsednik okraja Niko Belopavlovič in Ji Izročil pozdrave delovnih ljudi našega okraja z željo, da Jih poneso preko tisoč mladincev in mladink v drugih okrajih in bratskih republikah do Beograda, ljubljenemu maršalu Titu. Najprej: veselje do poklica Pred kratkim je sevnlška ljudska univerza organizirala predavanje o poklicih. V sev-niskj šoli se je »bralo precej staršev, ki so pazljivo posUušali predavanje tv. Fulsa lz poklicne1 posvetovalnice v Novem mestu o Izbiri poklica za otroka. Ni dovolj, je dejal predavatelj,, da starši'najdejo za otroka prazno učno mesto, ne zadostuje le nadarjenost, treba Je, da otrok čuti veselje do izbranega poklica, ker se bo le tako čutil srečnega na svojem delovnem področju ln bo z uspehom opravljal svoje delo. Obračati morajo painjo tudi na to, ali ustreza otrokova fizična zmogljivost izbranemu opklicu. Neustrezen poklic lahko človeka duševno m telesno zamori. V dvomih naj so starši obračajo na poklicno posvetovalnico, da preverijo strokovnjaki otrokovo nadarjenost ln svetujejo staršem, kaj naj .ukrenejo. Zanimivemu predavanju smo sledili z veliko pazljivostjo. Ob koncu smo pa predavatelja kar oblegali, da bi se pomenili z njim prav konkretno o svojem otroku, Z zadovoljstvom smo zvedeli, da nas bo š& obiskal, preizkusil tudi nai« otroke in nam svetoval. T. Novo lesno predelovalno podjetje v Metliki V metliški občini Je samo eno lesno podjetje in sicer Mizarstvo v Gradac u. Pod dejjavnost IKZ Metlika je spadala žaga na Su- , horju. ki pa se je lotos osamosvo-Jita; nameravajo se združiti z mizarskim podjetjem lz Gradaca v eno podjetje s skupnim Imenom: Lesnopredelovalno podjetje Metlika. Predvideno Je, da se zadružni hlev v Metliki preuredi v mizarsko delavnico. To bi bil tretji obrat novega lesnega podjetja. V žagi na Suhorju Je zaposlenih 45 delavcev in delavk lz okoliških vasi. V tem lesnem podljetju predvsem predelujejo les v polizdelke; tako Izdelujejo tudi ročaje, ki Jih izvažajo v Anglijo. Da bo delo v obratu potekalo v redu, bo treba napeljati vodovod, (popraviti cesto In položiti Industrijski tir. Družbeni plan tudi predvideva, da se zgradi lopa za sušenje lesa in umetna sušilnica. S tako ureditvijo obrata bi se vsekakor dvignila proizvodnja lesnih izdelkov. S prvim aprilom so začeli nagrajevati po učinku. Ker so stroji zastareli, je težavno dosegati norme. Sindikat, v katerem so včlanjeni delavci, se trudi, da bi se proizvodnja dvignila; vendar Ima- sklh tekmah in »Pohodu ob žici Ljubljane«, je nov diokaiz, da se tudi vajenska mladina pravilno vrašča v novo življenje. 2elimo le, da bi tur?i vsa javnost pravilno cenila prlaadevanja te mladine, ji priznala njeno »Vanje mesto med drugo mladino in j i nudilo tudi posebno pozornost, zlasti pri izvajanju uredbe o vajenoih ln drugih odlokov, kl na1 ščitijo vajenca pred izko-riižč&njeim. Tu bo še posebno važna skrb mladinske organizacije, sindikatov ter prosv. delavcev, kl naj pomagaljo mladini reševati tudi ta vprašanja. jo težav«, ker Jtm primanjkuje kvalificiranih delavcev. Ker Ima podjetje bogato surovinsko bazo. ima tudi možnosti /a razvoj, preusmeriti pa se bi moralo Se v Izdelavo kontnih Izdelkov. Tako M lahko zaposlilo več delavcev in ljudem tega ofkolts.-* ne bi bito treba hoditi drugam. Jad Proti koncu aprila so v suho rs k i prosvetni dvorani predvajali celovečerni umetniški fiOm »Skozi vejevje nebo«. Čeprav so bili prebivalci pozno obveščeni, si je film ogledalo precej ljudi; s kino predstavo so bil; gledalci zelo zadovoljni ln ž«le «l Se v&eocrat podobnih prireditev. VOZNI RED za turistično avtobusno progo Novo mesto - šmarješke Toplice Velja od 1. V. do 80. IX. 1959 i. ii. in. i n. m. N. mesto (kol.) prlh. 12.45 17.30 21.00 9.45 13.00 IB.00 odh. N. mesto (m.) 12.43 17.28 20.58 9.45 13.15 18.15 Grad Otočec 12.27 17.12 20.42 9JS5 13.25 18.25 prih. Smar. Toplice odh. 12.15 17.00 20.30 Opomba: I. Avtobus obratuje ob ponedeljkih, sobotah in nedeljah. — II. Avtobus obratuje ob nedeljah in praznikih. — III. Avtobus obratuje ob sredah, nedeljah in praznikih. _ V Novem mestu ima avtobus zvezo z vlakom v smer Ljubljana in Karlovac. Marijan Tratar VOZNI RED za turistično avtobusno progo Novo mesto - Dolenjske Toplice Velja od 1. V. do 30. IX. 1959 I. II. I. II. 9.25 odh. Novo mesto (kol.) prih. 12.45 21.00 9.35 18.00 Novo mesto (mesto) 12.40 20.55 10.00 18.25 prlh. Dolenjske Toplice odh. 12.15 20.30 Opomba: I. Avtobus obratuje vsak dan. — II. Avtobus obratuje ob nedeljah in praznikih. —■ V Novem mestu ima zvezo na vlak za smer Ljubljana in Karlovac. »Odlični ste bili!« — spominček na sprejem VI. novomeške Milil, ki. se je predzadnjo nedeljo vrnila z gradillšča avto ceste iz Srbije: šestkrat udarna, specialno pohvaljena in nosilka prehodne zastave Glavnega štaba M.DB, se je brigada mladine našega okraja, ki je častno nosila ime Katje Bupena, vzorno postavila in dosegla izredne uspehe, kakršnih na avto cesti ni veliko! Vsem fantom in dekletom, kot štabu brigade, naše prisrčne čestitke! — V brigadi so proglasili ob koncu dela 32 Udarnikov; 43 fantov In deklet so med delom sprejeli v LMS, 19 mladincev In mladink pa predlagali za sprejem v Zvezo komunistov. Za vse to: prisrčne čestitke vseh bralcev Dolenjskega listal »Dva dni dopusta bi rad...!« Razmišljanje ob problemih polproletarcev Industrija na podeželju. Dimniki, sirene, delovni Čas, izmene, stroji, ljudje. Kako žalostno je bilo nekoč, ko se po Dolenjski in Spodnjem Po-sav ju ni nikjer vil dim iz visokih tovarniških dimnikov, ko so ljudje odhajali v tujino, preko velike luže, s trebuhom za kruhom. Sedaj je že marsikje videti skupine ljudi, ki se večajo i/n večajo vse do vrat v podjetje; vedno več jih je, ki najdejo zaposlitev v naših malih in velikih podjetjih. Pozimi je vse v redu. Na tisti njivici »-za robom*' delo miruje, človek prihaja na delo spočit', prespan, poln moči in poleta. Začne se nekje v marcu — aprilu. »Prosim za dva dni dopusta, nujno ga potrebujem, moram sosedu pomagati v vinogradu, da mi potem zorje njivo.*- Koliko takih utemeljitev je dnevno pri naših vodjih v proizvodnji? Nešteto! In pozneje — ob Škropljenju, košnji, trgatvi, pri pospravljanju poljskih pridelkov v jeseni, pri spravilu in pripravi drv za zimo, pa pri odsluževanju te in one zasluge pri sosedu, kmetu. Kam to pelje! Govoril sem neki dan z upokoje- nim rudarjem. »Jo, veš,*< mi pravi, »na tretjem šihtu v jami tudi včasih nismo veliko napravili. Kje pa; saj si zjutraj zatisnil oči le za dve do tri urice, potem pa v vinograd, na košnjo, na bero in še kaj. Zvečer smo potem ,na sme no' malo podremali, da nas štajger ni dobil*>. In danes? Ni veliko bolje. S kmetij odhajajo najboljši v mesto, v industrijo. Doma ostajajo starši in otroci. Močni in zdravi prinašajo domov tiste tisočake ob koncu meseca, da je za priboljšek. Posestvo hira, delovni učinek v podjetju pa je nizek, izredno nizek. Kako radi se primerjamo z Ameriko in drugimi, industrijsko naprednimi držatmmi! Da, toda ob tem radi pozabljamo, da je tam delavcu prva skrb delo, kmetu pa kmetija. Srednjega sloja tam ni. ker ga ne more biti. Kako naj človek iz stroja dobi najvišji možni učinek, če pa mu ne more v redu streči! Kako naj si na dopustu povrne izrabljene moči, če pregara dvakrat več kot na delu v podjetju! Odkod naj črpa rezerve pri delu, če poleti že od treh zjutraj vihti koso po bregovih za domačijo, ob šesti uri pa se posta- vi utrujen in neprespan k stroju na delovnemu mestu! Tega problema industrija ne pozna. V industriji je delavec zaposlen v polni meri, čas izven dela pa porabi za svoje osebne potrebe in ne za tlako, za kopanje krompirja itd. nb taki delovni storilnosti mora vsekakor skrbeti za priboljške k družinskemu proračunu na ta način, da se udinja na tuji ali pa gara na svoji krpi zemlje. Ce pa bi vse te moči, ki jih porabi tam, kot dvoživka kmet —delavec, porabil v podjetju, potem bi spričo pridnosti vn marljivosti na-šil ljudi verjetno kaj kmalu dosegali večje učinke pri delu, s tem pa tudi večje zaslužke. Ravno nov sistem nagrajevanja, ki se na vsej črti uvaja B gospodarstvo letos, ima ta namen, da se poveča storilnost na delovnem mestu in s tem seveda tudi zaslužek slehernega delavca. Tu )e rešitev iz naše zaostalosti, tu ko rezerve, kijih lahko s pravilnim usmerjanjem sprostimo in ki bodo šle vsakemu delavcu naravnost v žep. Načela nagrajevanja po učinku so tako sproščena in tako lahko razumljiva, da bodo prej ali slej našega polproletarca pri- peljala do resnega razmišljanja in preračunavanja, kaj se mu bolj izplača. Ce bodo ista načela dokončno prodrla tudi med naše kmečke proizvajalce na področju uporabe strojev, kooperacije in drugih ukrepov, ki jih vedno več srečujemo na področju napredka kmetijstva, potem bo lepega dne postal kmet proizvajalec s stroji na polju, delavec pa proizvajalec za strojem v tovarni. Z roko v roki bosta lahko skupno pridelala več dobrin vsak na svojem področju, obema bo življenje lažje, več časa jima bo ostajalo za osebne potrebe, za kulturo, prosveto, šport, razvedrilo in za vse druge, za kar je vredno živeti. Ustvariti pogoje, vredne življenja 'človeka — ustvarjalca, je cilj vse socialistične družbe kot celote* Ta cilj pa lahko dosežemo le z vlaganjem vseh naporov vsakega na svojem osnovnem- področju dela. Razmišljanje o tem privedb sicer marsikam, resnica pa je, da naš pol-delavec, polkmet nima na dnevnem redu drugega kot izmenjavo orodja v tovarni in na polju, beganje v službo in iz nje, iz tovarne na polje in nazaj. Kaj bo z njegovim zdravjem, z močmi, komu bo na koncu padel v breme? Družbi, ko bo onemogel, ko se bo predčasno utrudil in ko bo večer življenja preživljal bolehen, utrujen, uničen zaradi preppllega, dvostranskega dela. ki nikjrr ni rodilo dovolj sadov in uspehov. -ok 15 let V S Vzporedno z rastjo in graditvijo ljud ske oblasti med narodnoosvobodilno vojno je rasla in se razvijala tudi služba področja notranjih zadev. Njene prve kali v Sloveniji so zrasle že leta 1941 v Ljubljani Ln na Dolenjskem; med NOB &o se razvijale in dobivale širše, praktične oblike. Ze leta 1942 je imela Narodna zaščita pomembno vlogo na osvobojenem ozemlju — na Kočevskem, Notranjskem, v Beli krajini in drugod po Dolenjskem. Vidnejše organizacijske oblike je dobila ta služba z odlokom tovariša Tita 2. decembra 1942, ko je bila ustanovljena enotna obveščevalna služba z izdelanimi političnimi in organizacijskimi smernicami. V Sloveniji je bila ta čas ustanovljena komisija Varnostno obveščevalne službe. Po prihodu Komisije VOS iz Ljubljane na Dolenjsko spomladi 1943 se je dejavnost VOS zlasti na Dolenjskem, Notranjskem in Primorskem hitro razvijala. Z odlično organiziranimi akcijam je krepko posegala v borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem. VOS je bila močna opora za delo narodnoosvobc iilnih odborov, za borbo brigad in odredov NOV ln POJ, prek Glavnega štaba pa je važne podatke o namerah in premikih okupatorja posredovala tudi zaveznikom. Aktivnost in vloga VOS je porasla zlasti v jeseni 1943. ko so slovenske brigade osvobodile večja področja Dolenjske, Notranjske in Primorske. VOS je v tem času s pomočjo takratnih NOO in ob podpori zavestnih sil. v širokih plasteh ljudstva odigrala v borbi proti okupatorjem in domačim izdajalcem veliko in pomembno vlogo ter častno izpolnila vse naloge, ki so jI bile naložene. Po ustanovitvi Odseka za zaščito ljudstva pri Vrhovnem štabu NOV in POJ v septembru 1943 se je organizacija VOS še utrdila. Zaradi hitrega razvoja ljudske oblasti in utrjevanja demokratičnih oblik NOO je bil na zgodovinskem prvem zasedanju SNOS v Črnomlju februarja 1944 ustanovljen »Odsek za zaščito ljudstva«, ki je povezal VOS in NZ v enotno organizacijo, ki je dobila začetne oblike dobro organizirane službe za notranje zadeve. Le-ta po svoji sestavi, nalogah in politični liniji ni imela nič skupnega s staro, na Dolenjskem že v prvih letih vojne povsem umrlo bivšo jugoslovansko policijo. 13. maja 1944 je bila z odlokom Vrhovnega štaba NOV in POJ ustanovljena enotna služba državne varnost za vso državo — Oddelek za zaščito ljudstva, OZNA. S tem je bil ustanovljen organ za vso Jugoslavijo z jasno vlogo in nalogami službe za notranje zadeve. Pri SNOS je bil v Beli krajini ustanovljen Oddelek za zaščito ljudstva za Slovenijo, Poobla-ščenstva OZNE so bila postavljena za okrožje Novo mesto i'n Belo krajino avgusta 1944. Kasneje so bila ustanovljena utistva pooblaščenstva OZNE tudi pri okrajnih NOO. S to obliko službe notranjih zadev se je končala težka in krvava borba proti okupatorju in oboroženim domačim izdajalcem, ki je bila zlasti na Dolenjskem od vsega začetka težka in krvava. Mnogo tovarišev, ki so med NOB delali v službah notranjih zadev, je dalo svoja življenja pri izpolnjevanju težkih in odgovornih nalog, bodisi v spopadih z okupatorji ali z domaČimi izdajalci. S skrajno požrtvovalnostjo, predanostjo Partiji in z ljubeznijo do ljudstva so organi notranjih zadev premagovali ogromne težave, ki sp bile videti dostikrat nepremagljive. Vztrajnost, brezmejna požrtvovalnost ln iznajdljivost so bile pri njih vedno močnejše. Čeprav je imel okupator na razpolago najmodernejša tehnična sredstva — brezhibne radijske in ostale zveze, prometna sredstva, bajno plačane šptjone in podobno — sta bili hrabrost ln predanost naših organov za notranje zadeve močnejši od okupatorjevega orožja Po vojni je Čakalo organe uprave državne varnosti še ogromno delo: borba z ostanki okupatorjev in njihovih organizacij, izročitev izdajalcev in vojnih zločincev ljudskim sodiščem. Likvidacija Rupnikovih ostankov, bele garde in drugih sodelavcev okupatorja je bila uspešno delo te službe. Sem sodi tudi boj proti intervencionističnirn oblikam nekaterih tujih držav takoj po vojni, ki so pošiljale k nam svoje špijone in oborožene bandite. Uspešno je bil končan boj proti diverzantom in poskusom ostankov domače reakcije, ki je hotela s pomočjo elementov iz tujine rušiti nafto povojno graditev. Cuječnost ob resoluciji Infonmbiroja in nenehna skrb za našo resnično neodvisnost je kakor med vojno tudi po letu 1948 naletela na vsesplošno, neomajno odločnost, vsega našega ljudstva, ki je svoji službi za varnost nudilo vso pomoč. Velike so bile težave in nadvse težka, odgovorna in žrtev polna je bila zagotovitev resnične državne varnosti, ki jo je v različnih oblikah nalagalo službi notranjih zadev naše ljudstvo. Pomembno politično delo je v vseh povojnih letih opravil ta resor nafte notranje uprave: miren, neoviran razvoi države je bil posledica tega uspešnega, obsežnega dela. Številne so bile žrtve na mejah države, kjer so organi državne varnosti budno čuvali s krvjo rpriborjeno neodvisnost naše domovine. Kakor nekoč med vojno, tako je tudi zdaj njihovo geslo: biti v stalni pripravljenosti za nemoten, miren nadaljnji razvoj socialistične skupnosti, Za to požrtvovalno, nesebično delo, budnost in zvesto čuvanje vseh pridobitev nase revolucije smo tovarišem in to-varišicam v službi notranjih zadev vsi hvaležni in jim ob 15. obletnici ustanovitve resora toplo ceatitamo! S strokovnega tečaja uslužbencev ljudske milice v Novem mestu: skiciranje, fotografiranje ln ostala tehnična dela so danes sestavni del znanja našega miličnika Ena izmed mnogih . . • Ljudska pravica, J. februarja 1959. JAVNA ZAHVALA Na poti z Bleda v Zagreb se tiu.na je pri Karteljevu zaradi spolzke ceste in snežnih padavin pripetila prometna nezgoda. Imela sva srečo, da sta bila v bližini prometna miličnika z Novega mesta Jože Tavčar in Jože Prose-nički, ki sta nama z nesebičnim triurnim naporom omogočila nadaljevati pot. Želiva se jima najprisrčneje za" hv>aliti, ker meniva, da tta s svojim čloreikim ravnanjem presegla meje službene dolžnosti. Dr. Dragoslav Savič in dr. Ilija Panič Trajna skrb za druge Sli smo med ljudi In jim zastavljali eno samo vprašanje: »Kaj mislite o ljudskih miličnikih?« Odgovore boste brali spodaj. Skoro vsi vprašani so bili mnenja, da je delo miličnikov težko. Ce namreč miličnik opozori par, ki se pogovarja sredi ceste, bosta oba o njem mislila: »Glej, to važnost!« Ce koga kaznuje, bo kaznovani »gorak« na njega. Ce ... oh če ... ml-ličniški poklic je težak. Vse premalo pa se ljudje spomnijo na majhne In velike usluge miličnikov. Najdejo jim izgubljene in ukradene predmete, skrbe za varno potovanje, čuvajo jim premoženje, življenje in še in še... POMOČ ŠOFERJEM »Ljudski miličniki naj bodo pomoč šoferju na poti, ne pa da bi zahtevali od njega samo denar,« nam je dejal o miličnikih Mladen Trivunčić, šofer iz Sarajeva. »Najraje imam slovenske miličnike, ker imajo naj- nalna tehnika, požarna in splošna ostala varnost — zanje ni nedelje in praznikov... Berem dalje. Razpis državnega sekretariata za notranje zadeve: vpis v višje razrede osemletke. In še: sprejem v prvi letnik srednje strokovne najpaje slovensko milico. Ko sem prvič pripeljal avto na servis v Ljubljano, sem obstal v neki ulici. K meni je prišel miličnik in me vprašaf: «Kako je majstore? Jeste li umorni?» »Pa jesam*. «Jeli tražite nešto?» «DKW servis«. Takoj mi je začel razlagati in mi celo narisal, kje je. Ker pa sem bil takrat prvič v Ljubljani, vseeno nisem vedel, kam naj se obrnem. Miličnik je to videl, prisedel k meni in mi pokazal pot do servisa.« -POZIMI JE KRIZ Z NJIMI« Pla Logar, trgovska pomočnica pri novomeški Izbiri, je de- Mimo oglasne deske.. kulturnejši nastop, medtem ko gledajo na&i na nas §e precej zviška. Pri prometni nesreči pravijo šoferju takole: «Jeli ti, pijan sil* čeprav še ne vedo, če je to res ali ne. Jaz, na primer sploh ne pijem. Kot sem že rekel, pa Imam Ustavil sem se pred oglasno desko na hodniku novomeškega Tajništva za notranje zadeve; kaj neki ti lahko pove taki© zbir listov, objav in z žebljički pritrjenih seznamov? — sem premišljeval, nato pa začel brati: Raapas dežurstva posameznih služb. Promet, kri ml- Področje T\Z ■ splošna družbena skrb Kaj so obravnavali na zadnji seji sveta za splošno upravo in notranje zadeve pri ObLO Brežice »Postaji ljudske milice v Brežicah in Stari vfisi sta zabeležili lani nekaj sto prekrškov, največ cestnopromet-nih. Nekaj je bilo tudi kaznivih dejanj. V teh primerih sta zadeve odstopili pristojnim organom. Toda, ukrepati moramo, da bo prekrškov in kaznivih dejanj manj... « »Culi smo poročila, zdaj se moramo pomeniti, kako bi slabe vplive preprečevali. Včasih so vzroki za prestopke tudi v kavbojskih filmih, ki jih gleda mladina«, je pripomnil predsednik sveta. »V Vrbini pri Brežicah so se igrali štiirjje šolarji Indijance in kavboje; enega so zvezali z vrvjo in ga nameravali poškodovati z nožem. To je preprečila neka žena, ki je šla slučajno mirno. Starši bi morali bolj skrbeti za otroke; tudi odgovornost šole je tu zelo velika,« »V mestu je skupina mladincev, ki niso nJJkier zaposleni, pogosto pa so v gostilnah; pijancu jejo in kalijo nočni mir. So pa iz socialno šibkih družin... « »Zaradd prekrškov so bili že večkrat opozorjeni, vendar brez večjega uspeha. Ugotovili smo, da večkrat potujejo v Zagreb.« »Res je, slabi filmi so marsičesa krivi. Otrok vidi v kavboj skem filmu navadno le posamezne dogodke na platnu, ne razume pa celote in morebitnega poučnega vpliva filma ... « »Saj imamo komisijo za film, jaz sem celo njen član, toda kaj, ko se še niti enkrat nismo sestali... « »Z administrativnimi ukrepi ne bomo dosegli mnogo ... K temu delu moramo pritegniti občinski odbor Socialistične zveze, druge odgovorne organe in družbene organizacije, katerih skrb je pravtako .reševati vsa ta vprašanja!« »Otroke je treba vključevati v mladinske organizacije im primerna društva, da ne bodo žrtve ceste, slabega okolja ali zanemarjenosti na domu.... Tako se je razvijal pogovor med člani brežiškega občinskega sveta za splošno upravo in notranje zadeve. Tako rešujejo elani takih svetov tudi ostala vprašanja, ki so nekdaj veljala za izključno domeno Tajništva za notranje zadeve: požarno varnost, prometno varnost, probleme socialno ogroženih družin oziroma otrok. Skrb za pravočasno preprečevanje kaznivih dejanj in prekrškov je v delu teh svetov najglav-nejše opravilo. Nikakor pa vse to ni samo skrb teh družbenih samoupravnih organov. Naša skupna skrb je vse to, skrb za našo bodočnost, pravilno vzgojo mladega rodu in za srečno bodočnost države. šole uslužbencev za zadeve. Zanimanje za izobrazbo in pridobivanje strokovnega znanja čedalje bolj narašča prav v tej službi. Sindikalna podružnica sporoča: rezervacijo za letovanje lahko oddate v podružnici... Športne objave: trening odbojke vsak torek in petek popoldne na novem igrišču za Krko... Balinanje: pravilnik za tekmovanje... Priporočilo za naročanje revije Sodobna pota. Pismo gojencev Pripravljalnega tečaja LM v domu Maksa Perca iz Ljubljane: tovarišu načelniku TNZ pošiljajo lepe pozdrave ob 40-letnici KPJ in Prvem maju, pravtako kolektivu TNZ in dodajajo: »... ml pa bomo skušali z marljivim učenjem doseči vse tisto, kar od nas pričakujete vi in družba.. « Se pripis: želijo, da bi jim tovariš blagajnik prej pošiljal mesečne prejemke, ker morajo hrano plačati že prvega v mesecu, a denar dobivajo šele okrog sedmega v mesecu. Seveda, internati in šole so povsod enaki... Cez polovico razglasne deske: Razpis tekmovanj ob 15. obletnici resora notranjih zadev. Namen tekmovanja: razvijanje telesnovzgojnih dejavnosti vseh uslužbencev TNZ in LM na področjih, ki so v tesni zvezi z njihovo službo, in tekmovanj© v strokovnih panogah. Uslužbenec TNZ in LM brez tehničnega znanja ne pomeni mnogo. Tekmovanje v , kriminalistični tehniki predpisuje zato skiciranje, notranje ^fotografiranje in ostalo tehniko dela službe notranjega resora. Le z večjim znanjem >odo kos iittim posameznikom, ki bi v naši skupnosti radi živeli % goljufijo, zločinom ali kako drugače na račun družbe. jala o miličnikih: »CPole-ti imamo mir pred njimi, pozimi pa, ko je treba čistiti pločnike, nas precej mučijo.« (Ali je to res dolžnost miličnikov? Ali pa je to delo in skrb hišnikov, komunalne uprave in še koga?) NE BOJI SE JIH Malo Marijo Simončlčevo sem vprašal, če se kaj boji miličnikov, pa sem dobil odgovor: »Nič saj je moj očka t*di miličnik.« JU JE NOSILA LUNA? Nežka Rauh in Ivanka Pecaru-, uslužbenki Tovarne motornih vozil v Novem mestu, sta povedali: »Podnevi sva šli zasanjani, ko da bi naju Uma nosila... naenkrat se zbudiva — sredi kandijskega križišča. K sreč' ni bilo prometa. Ozrli sva (Nadaljevanje na 6. strani) Splošen vtis? Razgibano vsestransko delo sindikalne podružnice, ki ne pozna tarnanja: »kaj naj pa počnemo?« Tu sindikat resnično skrbi za izobraževanje in napredek svojih članov; v tesni povezavi z ustanovo rešuje pre-nekatero važno vprašanje. In nikomor v ustanovi ni dolgčas I Kratek pogled na oglasno desko me je o tem dobro prepričal... —k Ob 15. obletnici službe notranjih zadev 13. maja pred 15 leti je Vrhovni štab NOV in POJ s posebnim odlokom ustanovil enotno službo državne varnosti. V počastitev te oh letnice bo predsednik oftr«ivfiedR ljudskega odbora v tcict 12. maja priredil sprejem za uslužbence TNZ in ljudske milice, 13. maja pa bo zaključek tekmovanj, ki jih prireja sindikalna podružnica TNZ Novo mesto s počastitvijo obletnice in razdelitvijo nagrad najboljšim tekmovalnim ekipam. Na športnem prostoru za Krko Je živahno ob lepem vremenu vedno Od kapljic do veletoka Od prvega dneva okupaoije dalje Je vodstvo našega osvobodilnega boja sproti dobivalo nešteto obvestil, drobnih novic In važnih podatkov o sovražniku. Partija je načrtno organizirala obveščevalno službo in zlasti v začetku je bilo delo slehernega aktivista na vsakem koraku pretkano tudi z var-nostno-obveščevalnim delom. O tem smo se pred dnevi pogovarjali z nekaterimi novomeškimi tovariši, ki so obudili drobce spominov zlasti na prva vojna leta. Tovariš Brane Suhi, Jože Udovč, Bogo Komelj in Lado Steplšnik so v nevezanem kramljanju povedali med drugim tudi to-le: 2« pred vojno je napredna mladina zasledovala tuje agente, k i so se ob vsej »širokogrudnosti« žamdairjev, policije ln stare oblasti nemoteno sprehajali po naših krajih, risali in fotografirali tovarne, mostove, skladišča ln pod. Eden takih nemškh vohunov je bil invalid v vozičku, kl se ga mnogi NovomeSčan še dobro spomln|)ajo, Takih agentov je bilo veliko, a stara obOast ni hptela o tem ničesar slišati. Ko sD mladinci take primere v svoji goreči domo-ljubnosti prijavljali žandarjem so skorajda sam j postali sumljivi. Od vsega začetka vstaje protj okupatorjem je Partija po svojih članih in sodelavcih nadzirala posameznike, za katere je bilo moč smatrati, da b| se 'lahko povezaJii z okupatorjem ln »ačeli Izdajati.'Tako Je trojka * JJovem mestni opazila Mihev- ca, ki je začel vneto hoditi po mleko, česar prej nikoli nI delal. Mladinci so odkrili mrežo župnika izdajalca Komljanca, Grilca, Sonca, Verblča ln še druge. Ustanovitev Osvobodilne fronte je rodila široko sodelovanje neštetih slmpatlzerjev vseljud-skega upora. Iz njega so rasli tudi prvi zametki obveščevalne službe, prepleteni s številnimi, za začetek nadvse važnim! akcijami zbiranja orožja, zdravil, prehrane, skrbi za stanovanje Ilegalcev, obveščanja o premlk'h in nakanah sovražnika, organiziranje oć'uoda kompromitiranih aktivistov v partizane, načrtna odprema materiala v partizanske enote in še ln še. Marsikaj tega je bilo že povdano in napisano, to in ono Pa bo še treba rešiti pozabe. V Novem mestu je bilo ob razsulu precej orožja, k[ so ga začeli spravljati v varna skrival lđ&a, ponekod organizirana po navodilih Partije, nekje pa tud j samoiniciativno; zavedni ljudje so v srcih čutili, da se bo prava vojna šele začela. Precej pušk in streliva so fantje v vrečah potopili v Krko; tja Je romal tudi cikCostllni stroj lz Sokolske knjižnice. Jože se še dobro spominja, kako so pozneje te puške spet dvignili; s kamnom krog pasu ln s staro plinsko masko se je spuščal pod Čoln ln vlekel previdno na svetlo dragoceno orožje. Niko, 2an, Grbec, Jože ln drugi *o crlžarlli po Krk; kot. za zabavo, pod vodo pa vlačili navezano orožje k bregu |n nato dalje k mlinu nad prvim jezom. Jože ne bo nikoli pozabili, kako sta z Likom veslala na žive ln mrtve, da bi utekla italijanskemu vojaku, ki ju je zasledoval, a je potem, k0 Jo Je že primana] d0 njuheg* čolna, v katerem je Jože s celim telesom le za silo pokriva: pravkar i* vode potegnjene puške, žele) Ie, da bi Llko prišel popravit električno napeljavo v pekarno . . . Obvestila so prihajala kot kapljice od vseh strani, se zbirala ln odpošiljala naprej v vacne roke. Na magistratu Je bil kup orožja, ki ga j« stražil velik Nemec, v Smalčevem lokalu kup pušk in pištol. Obvestilu je sledilo drzno dejanje; izpred nosa stražarja je izginilo nekaj pištol, v lokalu se je dalo sneti okno. Puške, strelivo, pištole, vse je odhajalo nato v varnejša skrivališča. Ko Je gorela osnovna šola, je znosil Jože kupček streliva v staro obzidje na Saneah. Cez nekaj tednov je hotel zalogo pogledati — luknja Pa prazna! Ves iz sebe je začel obzidje natančneje preiskati in kmalu je našel v še bolj skritem kotičku 2 okvira za zbrojevko, potna svetlečih »metkov«, V mraku ju je pretihotapil domov in po očetovem navodilu dobro namazana spravjl v pločevinasto škatlo. Leta 1^2 »ta se s Prež-ljevim Srečom v partizanih na Rogu temu dogodku prav pošteno nasmejala. Sele takrat sta namreč odkrila, da sta drug rugemu »ukradla« municijo ln okvira . . . Llko, Jože, Džema, Zan, Lado ln drug; so morali orožje sprav. lja.li tudi čez mestno mejo, včasih do »znamenja« nad po-, kopališčem, drugič spet v gozd pri Brezovici, včasih tudi samo čez Marof ali v Ragov log, kjer je bilo večje začasno skladišče. Mimo patrulj, včasih v igranem »vinjenem« stanju, drugič spet v družbi deklet, so hodili fantje kurirji po nalogah Partije mimo . Italijanskih straž. Vedno je sledila obvestilom m aročilom akcija. Dosti- krat Je le »rečno naključje preprečilo, da razposajena neugnanost navdušenih mladincev ni prinesla tudi škode. Da so bili Italijani tiste čase neštetokrat potegnjeni za nos, tega v kratkem zapisu nI moč povedati aH našteti vsaj glavne akcije. Iz bolnišnice so dobili precej zdravlU in aparat za razkuževanje. Oboje je bilo treba spraviti do Ravbarjevih v Jurkl vasi. Bogo se je povezal z Murnov 1 m Ljubčkom ln Jožetom Oblakom, Vse je šlo po sreči, voz je drdral že ob Krki navzgor, ko ga ustavi italijanska patrola. Potrdilo, ki ga je Jože slučajno Imel v žepu od nekega Italijanskega podjetja, je rešilo akcijo . . . Lado se spominja, kako Je v Vaslčevi pisarni Jema,i odtis »verthajm« ključavnice, ker je Marjeta izgubila ključ, v omari Pa so bila zdravila, na katera so v gozdu ž« čakali. Prek Ljubljane je Papeževa Nuša dobivala precej zdravil, k i so se včasih pri Ladu nakopičila že kar v cele zavitke In zaboje. Prek tovarišev na železnici, prek ločenskpga bloka ali Drske je dragoceno blago varno odhajalo v roke tistim, ki so ga nujno potrebovali . , , Borci, enote, obveščevalci, za. vedni^ Slovenci v mestih ln vaseh, vse to je bilo Vovezano v eno samo misel: uničevat: okupatorja, škodovati mu na vsakem koraku. In tako ni bilo nič čudnega, če Je štab na Hmeljniku včasih že čez uro aH dve Izvedel, kar je v Novem mestu povedal general Geruttl. Od tam So šle vesti prek posebne »zveze« do Tekstorja, Lada In Džuro na postaji je kac pustil delo ter skočil »mailo ven«. Partizani na Hmeljniku so zvedeli za namere Italijanov prej kot vojaki v garnlziji . . . Kle-petavost okupatorja, Iznajdljivost obveščevalcev, kl so Imeli prijatelje in sodelavce celo med okupatorjevimi vojaki, naglica ln okretnast, odločnost ln pogum _ vse to je bilo takrat temelj uspešnega dela obveščevalne službe, v kateri so v tej ali oni obliki sodelovali mnogi naši zavedni ljudje. Zasluga obveščevalne službe je, da so manjše ln večje skupine mož in fantov odšle lz mesta v partizane v pravem trenutku, tik pred aretacijami, ki so bile že pripravljene. Mir-nopeški Potočar se še spominja, kako je na ponedeljek marca 1942 v dveh velikih sodih iz Strajnarjeve drvarnice v Novem mestu prepeljal mimo vseh Italijanov osebno prtljago za skoraj 40 fantov, ki s<> šli takrat lz mesta v partizane na Brezovo reber. Organizirati tako odpremo nahrbtnikov ln odej je bilo vse prej kot lahko. Aktivisti, obveščevalci in ilegalci so.se vedno znašli. Tudi takrat, ko so Novomeščani organizirano obdali smuči v partL zane v kozolec pri Sv. Ani in so Italijani ostali praznih rok (zanimivo »srečanje« s svojimi smučmi je doživel nekaj mesecev zatem tovariš Snek, ko jih je dobil na Topli rebri spet v uporabo, a takrat že kot partizani 1). Po odhodu Štefana Jereba je bilo treba najti v mestu varno stanovanje za novega okrožnega sekretarja Partije; pri Oblakovih se je našla soba za »Rudija Anžlovarja« in tovariš Viktor Avbelj je delal v mestu vse do odhoda v partizane. Tako Je bilo tudi s stanovanjem za prvega ranjenca z Bučke; Jankg Stariha je 3 tedne stanoval pri Komeljevih in tik pred racij« ?o zaslugi obveščevalcev apet odšel na varno. Vsaka, na videz tudi nepomembna novica o sovražniku, je bila dragocena. Sovražnik nI vedel, kdo. ga opazuje na vsakem koraku. Iz širokih množic je zajemala Partija, voditeljica in organizatorka ljudske revolucije, neizčrpno moč. v takih pogojih je nastajala, se razvijala in neizmerno koristila našemu uporu, novi oblast\ ln uspešnemu boju za novo drŽavo in socialistično skupnost delovnih ljudi naša varnostna služba. Praznik ob 15. obletnici njene formalne ustanovitv« kot enotnega organa za vso državo je zato tudi praznik ga delovnega ljudstv Stran O »DOLENJSKI LIST. Priznanje Ljudski tehniki ne EL kongresu LT Slovenije — Kar je SZDL v polti čni vzgoji ljudstva, je Ljudska tehnka za tehnično Izobrazbo ji kulturo delovnega človeka — Uspeh našega okraja v predkongresnem tekmovanju: drugo mesto v Sloveniji (za Ljubljano n pred Mursko Soboto) V prostorih Kluba poslancev v Ljubljani je bil 25. in 26. aprila III. kongres Ljudske tehnike Slovenije. Ob sodelovanju 150 delegatov, vidnih predstavnikov naše oblasti, Partije in drugih organizacij je kongres pregledal svoje delo za obdobje od II. do III. kongresa LTS in naredil tudi velik načrt za nadaljnje delo. Naj nekaj vtisov s tega kongresa posredujem tudi bralcem Dolenjskega lista. Drugi dan kongresa nas je spet našel pri delu v komisijah. Našo komisijo je tokrat obiskal predsednik centralnega odbora LT Jugoslavije tovariš Leskošek-Luka. V raz- razumela to dejavnost, spremljala delo LT in ga tudi podprla. Močno so nas navdušile tudi besede tov- Leskoška-Luke, ki je posebno poudaril splos- Z akademij, proslav in prireditev ob 40. obletnici KPJ pravi sta sodelovala dva dele- ni pomen LT za našo družbo, V številnih delovnih kolektivih, sindikalnih podružnicah, društvih ln organizacijah so se v preteklih j4 dneh zvrstile lepe ln pomembne proslave in prireditve, na katerih smo se spominjali slavne zgodovine in borhe Komunistične partije Jugoslavije. Marsikje so slavje združili s prvomajsko slovesnostjo in pred Praznikom dela pregedali svoj delež v naporih socialistične skupnosti za lepSj jutrišnji dan. Iz našega okraja se je udeležilo kongresa 17 delegatov iz vseh občinskih odborov LT, ki *o sodelovali v vseh treh kongresnih komisijah (za tehniško vzgojo mladine, v kmetijsko-strojni in v organizacijski) in g svojimi predlogi pripomogli k nadaljnji rasti LT. V delovnem predsedstvu je sedela tudi delegatinja našega okraja, tov. Rezka Pire" iz Krškega, s čimer je tudi bilo dano priznanje delu Ljudke tehnike na Dolenjskem in v Spodnjem Po-savju. V uvodnem delu kongresa je udeležence prijetno presenetilo troje pisem — pozdravov pionirskih odredov iz Otočca ob Krki, Šentjerneja in Stopič. Pionirji so r.iam zaželeli uspešno delo na kongresu in obljubili, da se bodo še bolj potrudili za nove uspehe na področju Ljudske tehnike. Kasneje smo zvedeli, da je prišlo, v kongresno pisarno še več pozdravnih pis#n pionirjev iz našega okraja. O dejavnosti LT med obema kongresoma je izčrpno poročal tov. Prvinšek, sekretar republiškega odbora LT. Večkrat je pohvalno omenil velik vzpon LT v našem okraju, zlasti pri tehnični vzgoji pionirjev. Dvorana se je spet napolnila ln pred »molčeči*« mikrofon je stopil predsednik Glavnega odbora LT Mirko Goršič- Najprej se je z nasmehom opravičil, češ da je tudi Ljudska tehnika kot »bosa kovačeva kobila« — zmanjkalo je namreč električnega toka, zato je seveda molčalo tudi ozvočenje, enako kot na našem okrajnem zborovanju LT v Novem mestu ... Zanimivi referat tovariša Goršica o »Vl#gi Ljudske tehnike v tehničnem izobraževanju« je bil hkrati na| novi program, ki je ob dveh ugotovitvah pokazal tudi dvoje nalog: še več prizadevanja za višjo raven tehnične vzgoje v naših organizacijah in v družbi ter ustanavljanje LT v.industriji in na vasi. O teh dveh nalogah je tudi potekal razgovor v popoldanskih kemisi-j&h in v nedeljo dopoldne. Popoldne 25. aprila so v de- lu komisije za tehnično vzgojo tehtno posegli v razpravo tudi naši delegati. Tov. Solmajer je postavil zahtevo, da se v novem zakonu o šolah močno poudari tudi tehniška vzgoja; predlagal je tudi občinske servise. Tov- Lilija je poročal o delu obč. teh. komisije v Novem mestu in o seminarjih za vzgojitelje teh. pouka. Tovariš MalešiČ iz Sevnice je govoril o delu pionirjev v zadrugi in o pomoči občine in obč. komisije LT. Mnogi delegati so obravnavali pomcČ gata iz našega okraja: tova-rišica Rezka Pirčeva in pisec teh vrstic, ki je govoril zlasti o prizadevnem sodelovanju ZDPM pri delu pionirskih komisij in predlagal, da bi se v Ljubljani ih na okrajih pri pedagoških društvih ustanovili pedagoški centri za proučevanje tehnične vzgoje na šolah in v krožkih. Ob deseti uri se je k»ngresna dvorana spet napolnila in predsedniki komisij so podali v izvlečkih delo LT v novem obdobju. V posebni točki: re- Novo tekmovanje Ljudske tehnike na čast IV. kongresa ZKS Okrajni odbor Ljudske tehnike Novo mesto je organiziral v čast IV. Kongresa ZKS novo tekmovanje občinskih odborov LT. Trije najuspešnejši bodo dobili nagrade: 20.000. 15.000 in 10.000 dinarjev. Tekmovali bodo v ustanavljanju novih organizacij Ljudske tehnike v kmetijstvu, industriji in šolah, v ustanavljanju klubov, krožkov ln delavnic LT, v objavljanju člankov, organiziranju prireditev »Pokaži kaj znaš« s področja LT itd. V predkongresnem tekmovanju so tekmovali tudi občinski odbori Ljudske tehnike. V našem okraju je dosegel prvo mesto občinski odbor LT Novo mesto, drugo občinski odbor LT Brežice in tretje občinski odbor LT Videm-Krško. Vsi trije so dobili denarne nagrade in sicer 15.000, 10.000 in 5.000 dinarjev. kajti Ljudska tehnika vzgaja tehnični kader za našo industrijo in pomaga izobraževati delavca v tovarni in kmečkega proizvajalca v KZ. Pohvalil je dosedanje delo LT v Sloveniji in dejal, da mora naša javnost, vse družbene organizacije, zlasti pa naš tisk pozorneje spremljati delo te naše organizacije, ki spada med najvažnejše v državi. Kar je SZDL za politično vzgojo našega ljudstva, to je LT za tehnično izobrazbo in kulturo našega človeka, je poudaril tov- Lesk osek. Kongres je nato izvolil nov upravni odbor in nadzorni odbor, v katerem sta tudi predsednik OOLT Novo mesto ing. Peter Ivanetič in tov. Rezka Pirčeva iz Krškega. Ponosni in zadovoljni z delom in uspehom LT v zadnjem letu in s samim kongresom in z novimi nalogami pred seboj smo si krepko stisnili roke 7. delegati iz drugih krajev ter odbrzeli po avtomobilski cesti domov. Marjan Tratar • V Novem mestu Je hila osrednja akademija 25. aprila zvečer v polni dvorani Doma LP; organiziral jo Je Okrajni odbor za proslavo 40-letnice KPJ. Slavnostni govor Je imel sekretar OK ZKJ tov. Franc Pirkovič, v kulturnem delu sporeda pa so sodelovali Jože Tiran, France Presetnlk in simfonični orkester PD Dušan Jereb In Doma .TLA Novo mesto. Akademija Je bila ena najkvalitetnejših, kar smo Jih zadnja leta videli na novomeškem odru. • Razstavo taborniške dejavnosti, ki Jo Je v počastitev 40-lctnl-ce SKOJ priredil Partizanski odred Gorjanskih tabornikov, si Je v tednu dni ogledalo približno 2800 ljudi. Obletnico naše Partije so počastili tudi tabornlkl-tečaj-niki ob tabornem ognju na Frati In taborniška četa pri Tovarni na Gorjancih, kjer so v prvomajskih počitnicah postavili novo taborniško kočo. • V Brežicah so imeli akademijo v soboto 25, aprila. V polni prosvetni dvorani Je govoril o razvoju in delu KPJ Martin Baje, sekretar občinskega komiteja ZKS. Umetniški del akademije so izvajali mešani zbor jn orkester, člani dramske sekcije KUD »Sta-ko Cernelč« in dijaki brežiške gimnazije. Občinstvo je s posebnim navdušenjem 'sprejelo in z močnim amavzom nagradilo zaslužnega dirigenta Franca Baškoviča za izvajano kanlnto Radovana Gobca »Svobodna zemlja«, ki Načrti za Dan mladosti v Sevnici družbe organizaciji LT, zlasti pomoč polit, aktivistov, govorili so o potrebi tesnejšega sodelovanja LT, Partizana, tabornikov in DPM, o tisku, materialu za delo v šoli, o učnem načrtu tehnične vzgoje in tako dalje. Prekinili smo bili delo in se udeležili otvoritve VII. mednarodne razstave umetniške fotografije v Moderni galeriji, ki jo je .v čast našega kongresa pripravili »Foto-kino zveza Slovenije«- Zvečer nas je skupina delegatov prisostvovala v radijskem domu oddaji »Spoznavajmo svet in domovino«. Bili smo res veseli; ko se je kot zadnji tekmovalec posebno odlikoval Pavle. Mi-helčič, mladinec iz Novega mesta, ki je o glasbenih stvaritvah Beethovna pokazal tako znanje, da je bil deležen burnih pohval. zultati predkongresnega tekmovanja okr. odborov LT, ki ga je bil napovedal okrajni odbor LT Ljubljana, smo zvedeli, da je okrajni odbor LT Novo mesto prejel v tem tekmovanju II. republiško nagrado, diaskop in fotoaparat, ker smo bili v tem času največ pripomogli za kvalitetnejši dvig LT v Sloveniji. V tekmovanju je bila pred nami Ljubljana, za nami pa Murska Sobota- V vrsti zaključnih pozdravov naj posebej omenim besede sekretarja rep. odb. ,SZDL tov. Kimovca-Zige. Tov. Žiga je poudaril, kako važna je vloga LT in dejal, da je doslej SZDL premalo storila za po-moč LT in njenim organizacijam, kot so premalo storili okrajni in občinski ljudski odbori. Pozval je aktiviste LT, naj se obrnejo po pomoč na SZDL, ki bo v novem obdobju bolje Mestni odbor SZDL v Sevnici Je pred dnevi sklical predstavnike vseh družbenih ln drugih organizacij v Sevnici. Pogovorili so se o praznovanju Dneva mladosti, ki naj bi ga mladi rod proslavil čimbolj svečano in tudi veselo. Po kraj«! raspravi so se zedl-nJH za sledeči program: Dan mladosti bi pričeli i zbiranjem pri sejmišču, nato pa b! se vsi skupaj v lepi In pestri povorki podali čez trg do Športnega igrišča. V povorki bi radi imeli tudi godbo, za katero pa 11"» manjka sredstev. Društvo prijateljev mladine bo poskusilo organizira« zakusko za vse udeležence. Na Igrišču, ali po domače na gmajni. b| po krajšem govoru o pomenu Dneva mladosti uprizoril TVD Partizan raznoterosti na tleh In na orodiju, gasilska mladinska enota M prikazala gašenje ognja, taborniki pa bi prikazali taborno življenje. Program bt zaključila rokometna aH nogometna tekma, ves čas pa bi radi Imeli seveda tudi primerno glasbo. Računajo, da se bo splošnemu rajanju ln veselju na gmajni priključilo okoli 800 do 800 otrok in mladincev. Poseben štab za to proslavo Ima resen namen, organizirati to slavja tako. da bo mladini in pionirjem ostal še dolgo v spominu. Računajo, da bi zaradi večje udeležbe staršev napravili to rajanje In športne prireditve v nedeljo, dne 24. maja dopoldne. Svečani del bo obsegal tudi sprejem pionirjev v mladinsko organizacijo. Jubilejno leto Partije naj bi njeno vlogo v očeh doraščajoče generacije še bolj dvignilo, k čemur naj pripomore 'tudi ta manirestaeija moči in zdravja mladine v svobodni domovini. Venomer delavni in prizadevni taborniki Novomeški taborniki so Izkoristili teden šolskega pomladanskega odmora ln priredili dve uspešni akciji. "Na Trati «o od 2«. do 30. april* Imeli tečaj za bodoče vodnike. Med 18 udeležen-ci so bili tudi 3 učenci iz gospodarskih podjetij, ki «o pokazali Trajna skrb za druge (Nadaljevanje s 5. strani) »e. Miličnik se nama je smejal, me pa sva jo v strahu ln osramočeni popihale hitro naprej.« KMETJE IN PROMETNI PREDPISI »Kaj mislite o naših prometnih miličnikih?« sem vprašal Janeza. Dobno^lča, vodjo servisne delavnice pri Industriji motornih vozil. »Ce hočemo, da bo naš promet tak kot v drugih državah, bi bilo treba, da sO miličniki če več na cesti. Po vojni se je naš promet izboljšal za 70 odstotkov, g ga je treba še za 30 odstotkov. Vozni park se tudi stalno Izboljšuje, kar pripomore, skupno t izboljšanjem cestnega omrežja, k časiovnemu »krajšanju voženj.« Malo je pomislil in dejal: »Pa kmete bi bilo tudi dobro seznaniti s prometnimi predpi-arf! Kaj pomaga šofenju, če pozna vse predpise, ko pa pelje kmet z ■vozom po levi strani ceste! Kaj pomaga, če daje znak, da bo zavil na levo, ko pa kmet ne ve, zakaj smerne luči utrip-ljejo?! Prav zaradi tega imajo avtobusi in ostali avtomobili, ki ne vozijo po avto cesti, večkrat zamude. Te so pri nas največje ob ponedeljkih in sobotah, ko je na cesti največ kmetov. Težave so tudi s traktoristi, ki imajo traktorje preslabo opremljene za splošni javni promet. Naš avto park pO je tudi že toliko močan, da n«t bi bilo treba- uporabljati traktorje za splošni transport na dalijših progah. Vključijo flftj se v kmetijstvo.« MANJ STIKA Jože Šinkovec, skladiščnik: •Odkar imam rftoped, imam manj posla t miličniki. Dokler sem pa vozil kolo, smo se večkrat kaj «pogovarjali». Enkrat je bilo narobe z lučjo, drugič z gvoncem in vrag vedli s kom še.« TISOČ DVESTO DINARJEV... vodnik avtobusa Novo Sevnica pravi: »Nanje imam slab spomin. Enkra>t sem jim moral plačati 12C0 dinarjev, ker sem imel preveč potnikov v avtobusu. Bil sem namreč šele nekaj mesecev v službi pa nisem vedel, koliko jih lahko peljem, ker mi tega ni nihče povedali. Prvič bli me miličnik lahko samo opozoril.« (Kaj pa če se prenapolnjen avtobus prevrne ali sicer utrpi nesrečo? — Mar ni ostra kazen prav zato takoj na mestu?) PIJANEC IN OTROK PADLA »Miličnik Je našel ob štirih zijutraj pod neko škarpo, kamor sta padla s ceste, pijanega moža in štiriletnega otroka. Peljal ju je domov. Milica je potrebna, kar pomislimo, kaj bi se vse sprostilo, če je ne bi bilo: ropi, uboji, prometne varnosti ne bi bilo več, človek ne bi več mirno spal ln še veliko drugih stvari bi bilo narobe,« je dejal Kostja Vftrant, sodnik za prekrške občine Novo mesto. PREPOVEDANE POTI Stavek Makovec, vodnlk-god-benik: »Po lesenem mostu, ki vodi v Kandijo, vemo, da je prevoz z vsermi vozili prepovedan. Bil pa sem tudi priča, ko sta stala tam dva miličnika in zaračunavala kazni, vendar ne vsakemu. Na to nepravilnost sem ju opozoril. Videl sem tudi, da miličnik ni ustavil nekega divjega motorista na cesti, ki pelje mimo okrajne barake, čeprav je tu prevoz za vsa vozila prepovedan.« IZGUBLJEN SEDEŽ BICIKLA »9 kolesom sem se peljala iz Šentjerneja proti Novemu mestu, ko mi je zadnje kolo začelo spuščati,« je povedala Fanl Mlšjakova iz Regerče vasi. — »Ukltavila sem tovornjak podjetja »Kremen« in naložila kolo, sama pa sem se vsedla v kj&ino Vendar sem položila kolo tako nesrečno, da je sedež gledal čez stranico. Ko sem v Kandiiji vzela kolo iz avtomobila, je bilo brez sedeža. Čakala sem ob cesti, ce se bo kdo pripeljal iz šeratjemejske strani. Res se je kmalu pripeljal neki kolesar. Vprašala sem ga, če je našel na cesti kak sedež. Rekel je, da ne, pač pa đa je videl, ko ga je pobral neki traktorist. Začela sem iskati tega traktorista. Bila sem v Brusnicah in v Šentjerneju, a so vsi traktoristi zatrjevali, da niso našli nobenega sedeža. O teh mojih poizvedovanjih in, iskanjih so slišali tudi šentjernejski miličniki, čeprav jim tega jaz nisem povedala. Minilo je nekaj dni in ijz Šentjerneja sem dobila pismo, da je moj sedež na postaji LM in da ga naj pridem iskat. Kako so ga našli ne vem, pač pa sem pozneje slišala, da je bil traktorist, ki je našel sedež, iz Brežic. Miličnikom sem zelo hvaležna.« DINARJI SE VOZIJO NAPREJ Jože Tomle, upravnik, hotela Kaaidija: »Miličniki so Vedno nudili pomoč nafli gostinski službi. Malo pa sem hud nanje, ker ne puste parkirati vozil pred hotelom. Tako nam uide marsikak dinar zaslužka.« (Najbrž tovariš upravnik preveč gleda na dinarje, manj pa na varnost prometa. Na cesti prvega reda pred hotelom — in na ovinku — avtomobili pač ne morejo parkirati, lahko pa parkirajo na dvorišču!) KRATEK ODGOVOR »Hvala bogu, z, njimi še nisem imel opravka,« je dejal Tone Kraftovec. (To je eden izmed mnogih, s katerimi imajo miličniki najmanj dela. In teh je v državi največ...) KOLO SE JE SAMO VRNILO ... Mimdca Ogoreuc, uslužbenka »Krke« iz Brežic, je povedala: »Ukradeno mi je bilo kolo. Obvestila sem postajo Ljudske milice. Preteklo je nekfcj dni in kolo cem našda na istem mestu, kjer sem ga pustila takrat, ko mi je bilo ukradeno. Ne vem, kako se je vrnilo.« Dr. Kaj ne r liz Brežic pa je dejal: »Kolo moje žene je bilo u-kradeno tudi takrat kot Mi-mičino. Napravila sva prijavo in žena je še povedala, koga sumi. Po treh tednih sva dobila kolo nazaj. Našli so ga že pri tretjem »lastniku« nekje pri Zagrebu. POMOČ PRI NESREČI Andrej Plenlčar, uslužbenec Narodne banke v Novem mestu; »Ko sem imel prometno nesrečo, so bili miličniki takoj na kraju nezgode ih me odpeljali v bolnišnico. Za to sem jim zelo hvaležen«. ZA KONEC Uslužbenci Ljudske milice so pomagali že marsikomu. Težko, nepretrgano službo imajo in vedno skrb za druge. Ljudje dostikrat sploh n« vemo, kaj vse miličnik dela. »Na cesti je stal. ..« pravijo včasiih v družbi, 5e nanese beseda na miličnike. Da pa je stal tam zaradi opazovanja ln službe, ne vedo. Saj ni nobena tajnost, da še imamo med ogromnim številom poštenih ljudi — razne klateže, sumljive osebe, brezdelneže ln delomržneže. Na ta aH on* način hočejo lahko živeti, se pravi Škodovati drugim. Za varnost ljudi je v socialistični državi temelijlto poskrbljeno, ta varnost pa zahteva v sadanjih pogojih močno organizirano, zanesljivo notranjo upravo in vestne, pridne uslužbence Ljudske milice. Razmere, v katerih živlio, So dostikrat težke; teži jih stanovanjsko vprašanje in nerazumevanj /a odgovornost njihove službe. Vse to Je treba vedeti in če miličnikov na splošno povprečen državljan ne potrebuje, jih ne pogreša ali ne kliče na comoč, je prav to dokaz, da žilvlmo v urejeni družbi. Na vprašanje: »Ka) mislite o Mudskih miličnikih?« nam zda) menda ne bo več teBko odgovoriti. Izredno zanimanje za taborniške veščine. Pri zaključnem tabornem ognju v sredo zvečer je bilo sprejetih 11 novih članov. Tajnik Dolenjskega taborniškega sveta Je v pozdravnem govoru izrazil upanje, da se bo taborništvo začelo Širiti tudi v vrstah mladine, za-' poslene v proizvodnji. Zaključni Izpiti ln anketa so pokazali, da Je tečaj uspel. K uspehu tečaja Je razen strokovnega kadra predavateljev Jn inštruktorjev pripomogla tudi Zveza borcev, kl Je brezplačno dala Dom na Fratl, Rdeči križ z Izdatno podporo v hrani ter Dolenjski taborniški svet z denarno dotacijo. Četa Zelenih otokov Je v istem času priredila delovno akcijo na prostoru nekdanje glažute na Gorjancih. Postavila Je ogrodje za kladaro, kl bo stala v bližini sedanje gospodarske hiše. Trideset parov mladih rok Je vneto sodelovalo pod vodstvom strokovnjaka — tesarja; posekali so sušice, kl Jih Je dalo Gozdno gospodarstvo, Jih obtesall ln sestavili ogrodje kladare. Občina Novo mesto je dala na razpolago opeko za streho. Tako bo pri Tovarni na Gorjancih stala že druga taborniška kladara v okraju; lani Je namreč vod Jelen postavil tako kočo v neposredni bližini Otočca. Zvedeli smo, da pripravlja ObLO Novo mesto tal.o obliko pomoči priljubljeni taborniški organizaciji še za podobne postojanke na Gorjancih In drugje, s čemer bo mladina na najcenejši način prišla do prepotrebnlh prostorov. Ker pri tem sama aktivno sodeluje z delom ln Je nadvse hvaležna za vsakršno pomoč organizacijam, podjetjem In ljudski ohlasti, je vse to delo hkrati tudi zelo vzgojno in smo take dejavnosti lahko sami veseli. S. J. je bila najboljša točka v programu slavnostne akademije. V vseh večjih krajih brežiške občine so tudi bila predavanja in uspele proslave v počastitev 40-letnlce ZKJ. • Črnomelj: V četrtek 23. aprila, je bilo v Prosvetnem domu v Crnomju slavnostna akademija v počastitev 40. obletnice ZKJ. Tov. Dvoj moč Je gov&ril o herojski poti komunistov Jugoslavije in o delovanju komunistov v Bell krajini. Na akademiji so nastopih go-jenci vajenske šole, dijaki iz gimnazije, ženski pevski zbor, črno-meljskl oktet ln godba na pihala. Na sporedu je bilo več borbenih in revolucionarnih pesmi in odlomek partizanske igre. • Videl-Krško: 24. aprila zvečer so v Vidmu-Krškem svečano proslavili 40-letnico ustanovitve KPJ. 2e v popoldanskih urah je bilo vse mesto v prazničnem razpoloženju, lepo okrašeno z zelenjem in zastavami. Zvečer se je zbralo pred Hočevarjevim trgom okrog 1500 ljudi, ki so v spremstvu dveh godb na pihala z baklja do odSU skozi mesto do doma »Svobode«, kjer je bila akademija. Na bližnjih gričih so goreli kresovi, od katerih so neprestano «1-kale rakete in razsvetljevale okolico. Na akademiji Je Imel slavnostni govor sekretar občinskega komiteja ZKS tov. Milan Ravbar, na kar Je sledil pester kulturni spored. • Proslava 40-letnlce KPJ v Metliki." 28. aprila Je bila v Domu Partizana v Metliki občinska slavnostna akademija v počastitev 40- letnice KPJ in SKOJ. Po Internacionalt, kl Jo Je zapel osnovnošolski ženski zbor, Je govoril tovariš Franc Vrviščar. sekretar občinskega komiteja ZKJ o slavni preteklosti naše Partije od ustanovitve do današnjih dni. Pri proslavi so razen osnovnošolskega pevskega zbora sodelovali 5e metliški godbeniki in re-cltatorji. Akademije so se udeležili Metli-čani in prebivalci okoliških vasi. • Smthel pri Novem mestu: V nedeljo popoldne 26. aprila je prosvetno društvo »Janez Trdina« v Smihelu pri Novem mestu priredilo proslavo v počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ ter delavskega praznika 1. maja. V dvorani, ki Jo Je napolnilo občinstvo in šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, se Je razvil prav lep kulturni spored. Spored se je začel s petjem in-temacionale ob spremljavi klavirja. O pomenu in 40-letnem delovanju KPJ in njeni borbi za dokončno zmago .zatiranega proleta-rlata ter o -praznovanju 1. maja Je govorila učiteljica Slavka Zupančič. Nastopil je mešani pevski zbor prosvetnega društva »Janez Trdina« jn zapel 4 borbene pesmi. Program je lepo Izpolnila Jelka Zaje. kl je občuteno zapela priložnostni pesmi. Spremljal jo Je Stane Fink. Recitirali so dijaki in dijakinje učiteljišča in 2 učenki osnovne šole iz Smihela. To pot se Je nam prvikrat predstavil ženski zbor dijakinj bolni-čarske šole iz Novega mesta, ki le zapel 3 pesmi. Posebno lepo Je bila Izvajana BlleČ&nka. Oba zbora Je vodil ravnatelj bolničarske šole Ludvik Ahačič. • Taborniška četa v Sevnici Je zvečer 20. aprila priredila lep taborni ogenj. Ob njem je sekretar občinskega komiteja ZK tov. Slavko Štrukelj okoli 300 zbranim mladincem ln gostom orisal težko zgodovinsko pot KPJ in ZKJ od njene ustanovitve do danes. V drugem delu je zbranim v polurnem preprostem pripovedovanju opisal najtežje doživljaje iz NOB, v katerih je sam sodeloval. Vsi, posebno pa mladi taborniki, so ga z velikim zanimanjem poslušali. • Dan partije so na poseben način proslavili tudi sevniški gasilci. 21. aprila so nekaj čez 10. uro zvečer zatulile požarne sirene, požrtvovalni gasilci pa so izvedli demonstrativno nočno vajo na trgu Po uspeli vaji jim je o pomenu in vlogi KPJ spregovoril predsednik, tov. Jože Smodej. Male svečanosti so ,se udeležile tudj gasilske enote iz sevniških podjetij. Kratek in jedrnat pozdrav Partiji in tovarišu Titu je rlokaz. da se gasilci zavedajo vloge, ki io imajo v okviru naše družbe, • V žužemberšk) občini so bile osrednje proslave 40. obletnice KPJ v minulem tednu; najkvalitetnejši sta bili prireditvi na Dvoru m in v 2užemberku. Na Dvoru so vključili v spored tudi- partizansko enodejanko »Mati«, ki so Jo igralci nadvse dobro zaigrali. Turški vpadi na slovenska tla (RAZSTAVA V DOLENJSKEM MUZEJU V NOVEM MESTU) , Dolenjski muzej v Novem mestu pričenja v jubilejnem letu KPJ vrsto razstav z razstavo TURSKI VPADI NA SLOVENSKA TLA. Razstavo je priprava! Narodni muzej v Ljubljani na osnovi lastnega materiala ter gradiva iz Vojnega muzeja JNA v Beogradu. V letu 1958 si je razstavo v prirediteljevih prostorih v Ljubljani ogledalo veliko obiskovalcev.. Svet za prosveto in kulturo LRS je razstavo ocenil zelo pohvalno in jo priporočil predvsem šolam. Tako je šla razstava iz Ljubljane v Kranj, kjer so si jo ogledale skoro vse gorenjske šole Tu jo je prevzel Dolenjski muzej in jo postavil v svojih prostorih v Novem mestu. Dolenjski muzej je razstavo dopolnil z domačim gradivom in z ustreznimi dokumenti, kl jih hrani Studijska knjižnica Mirana Jarca, in ji tako dal domačijski poudarek. Za dolenjskega človeka bo razstava še posebno zanimiva, saj je bila belo-krajnsko-dolenjska vdorna smer glavna pot turških napadalcev. Razstava bo odprta od 1. do 25. maja vsak dan od 8. do 13. ure. Obisk priporočamo zlasti šolam. Sole si bodo razstavo lahko ogledale tudi v popoldanskem času, če to predčasno sporoče upravi Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Za vodstvo po razstavi je poskrbljeno. Razgibano tekmovanje sindikata uslužbencev TNZ in LM v Novem mestu Ena izmed sindikalnih podružnic ki Ji športno udejstivovanje ni nekaj tujega in oddaljenega, je vsekakor podružnica Tajništva za notranje zadeve pri OLO Novo mesto. Pod sodiščem za Krko so člani te sindikalne podružnice uredili lepo igrišče za odbojko, namizni tenis, balinanje in streljanje, v katerega so vložili precej prostovoljnega dela. Zadetek Je bil kakor povsod tudi tu težak, a zdaj. ko se je športno življenje razgibalo, je igrišče ob vsakem lepem drievu naravnost zasedeno od živahnih tekmovalcev, k; si po službi radi privoščijo oddih in razglibanle v tej ali oni obliki. Ze več tednov člani tega sindl-knta usipešno tekmujejo v telesno- vzgojnih m strokovnih panogah na čast 15. obletnice resora notranjih zadev. Do 10, maja bodo zaključali tekmovanje v strelstvu, administraciji, odbojki, šahu, kriminalistični tehniki, balinanju ftl ping-pongu, medtem ko bodo priredij 13. maja še ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi. Tekem se udeležujejo uslužbenci TNZ v Novem mestu in uslužbenci LM iz vseh postaj v okraju. Izid tekmovanj bo razglašen 13. maja po končani ocenjevalni vožnji, ko bodo razglasili rezultate, h katerih bomo še poro&ali. Podružnica je pripravila tudi vec nagrad za zmagovalce v posameznih panogah. v ':"'-'':'A3^-::'> x';> . V Šahovskem dvoboju ne poznajo prizanesljivostj; tu odloča pronicljivost, domiselnost, znanje, odločnost _ pravzaprav vse tisto, kar morajo imeti uslužbenci TNZ in LM v vsakodnevni službi. Zatp je fiah v lindikalni podružnici kolektiva TNZ in LM čedalje priljubljenejša lgrft KULTURA IN PROSVETA Predlog: »Dolenjska založba Svet za kulturo ln prosveto OLO Novo mesto je a. aprila razpravljal o vprašanju dolenjskega založništva. K razpravi to bili razen članov sveta povabljeni še nekateri strokovnjaki. Dolenjska ima v uskii.iv ,,i /, & ../.n.»k. ue.,4ik»iusii -*« .,:>.<., tradicijo, saj Je Valvazor ustanovil na svojem gradu na Dolenjskem prvo bakroreznico za tiskanje Ilustracij v Sloveniji. Ze vec kot 140 let Je poteklo od ustanovitve prve tiskarne na Dolenjskem. Leta 1883 smo dobili prvo knjižno založbo tiskarja Janeza Krajca, ki Je izdaijai NaruM.no bibl o te.to us snoplcev) in zbirno Gieaa-llške igre. Razen tega Je pri nJem izšlo tudi nekaj knjig v lastni založbi. Razen novomeške Je Imela Dolenjska tiskarni le v Krškem in Kočevju, ki sicer nista imeli lastnih založb, sta pa natiskali mnogo knjig domačih naročnikov. Moj .obema svetovnima vojnama je založniška dejavnost na Dolenjskem doživela le nekaj poizkusov brez večje6a uspeha, -čeprav so na njenem področju bile tri tiskarne. Toliko živahnejša pa je bila iskar-8ka dejavnost med NOB, ko je bilo na Dolenjskem mnogo partizanskih tehnik in tiskarn, ki so natiskale številne lepake, brošure, časnike in časopise, tar ko da pomeni obdobje 1941 do 1945 zlato dobo tiskarske dejavnosti na Dolenjskem. Zairadi velikega števila raznih del, kl »o izšla v ilegalnem tisku,' bo celo težko sestaviti popolno bibliografijo. Po vojni sta bili deta 1947 prepeljani tiskarni lz Novega mesta ln Krškega v Ljubljano Le Kočevje ie dobilo svojo nazaj. Novo mesto in Krško pa si pomagata z majhnimi tiskarskimi stroji. Kljub temu je na Dolenjskem čuititi sorazmerno živahno tzdajatelisko dejavnost. Izhajajo Številne publikacije, r--ne knjige in vestni ki, ki iih tttUkgajtf posamezni organi in organizacije. Zaradi raznih napak, ki se pri lokalnem in ne-na&rtrtern izdajanju takšnih n publikacij pojavljajo, ie levilo Izdanih del i e no veliko, je potreb-.'.aiioviii posebno zcložbo, to vprašanje urejala. Žabi dela kritično ocenila, preden gredo v 'tisk. m ilh tudi Izdajala. Republiške založbe v Ljubljani ne rešujejo vprašanj posameznih slovenskih pokrajin pri izdajanju knjig ln založniški dejavne ti. Zato so nastale posebne pokrajinske založbe, kot »Lipa« za Primorsko, »Obzorja« za Štajersko ln »Prekmurska založba« za Prek-murje. Tudi Dolenjska je pred leti poizkusila s Trdlncvo knjižnico v okviru Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev Novo mesto. Izšle so štiri knjige in ena izven zbirke. Dolenjski muzej.« so osnovali Muzejno knjižnico, v kateri sta Izišli že cve knjigi. V Ko-stanjevici So Izdali s vol Zbornik, v Krškem je izšlo nekaj brošur in zbornik, v Litiji so osnovali Zasavsko knjižnico. Studijska knjižnica v Novem mestu je dala tiskati eno brošuro, razen tega Je izšla še vrsta knjig v samozaložbi po h-meznlh ustanov ln društev. Dolenjske šole bi izdajale letna poročila, pedagoško društvo pripravlja vrsto izdaij. laz- vijajočl se turizem na Dolenjskem bo zahteval tiskanje jaz-nih zbornikov, prospektov in vodičev. Snuje se ekonomski '.avod za zn-nstveno raziskovanje $ področja gospodarstva v okraju Novo mesto, kl bo svoje znanstvene Izaledke objlavlljal v knjigah ln brošurah. 2e iz tega bežnega pregleda lahko ugotovimo, la so na Dolenjskem dani vsi pogoji za ustanovitev osrednje dolenjske založbe, čeprav nimamo primerne tiskarne. Toda založba . o gotovo pripomogla, da se bo Izpolnila dolgoletna želja Dolenjcev po lastni tiskarni. Na sej! sveta za kulturo ln prosveto so zato sklenili, da po predhodnem posvetovanju pravnimi in finančnimi stro kovnjaki predložijo na 1 rihod nji seji OLO Novo mesto, usta novitev »Dolenjske založbe« Kot posvetoval' nI organ b hkrati skušala usmerjati sami založniško izdajateljsko dejavnost v okraju. V prvem obdobju nai bi v okviru Dolenjski založbe izšla naslednja dela: J dr. Metod Mikuž: Zgodovini" NOB na Dolenjskem, 2. dr. t\n ton Mclik: Geografska analizr Dolenjske, 3. Priročnik za pouk domoznanstva na Dolenjskem, 4. Jože Zamljen: Rdeča kapica (spevoigra) ln Vlasta Tavčar Jurček, lutkovna igra, oboje izdano v eni knjigi. Frankovi „Jezusovi apostoli na odru v Vidmu-Krškem 64 JrriM,3 l.n k« gor • no " ki bi ložba Po dolgem odimoru, saj se letošnja gledališka sezona Že skoraj bliža koncu, smo na odru v VIdimu-Krškem gledali predzadnji teden drugo prestavo, kl so Jo letos uprizorili domačini. Po Nu-šicevem Navadnem človeku, kl so ga uprizorili dijaki tehniške šole ob koncu preteklega leta, smo tokrat gledali Frankove Jezusove apostole v režiji tov. Matka Mat-Jana. Delo je izšlo kmalu po drugi svetovni vojni kot roman, še bolj znano pa Je postalo, ko Je bilo prirejeno tudi za oder. Frank Je z Jezusovimi apostoli, ki kljub preprosti zgradbi niso lahki, skušal prikazati življenje v porušeni Nemčiji takoj po končani vojni, ki je prinesla Nemčiji siromaAt/vo in uboitvo. Socialna neenakost Je bila v prvih letih po vojni tako velika, da je pomenila za porušeno deželo velik problem. Vse preveč Je bilo siromakov, kl niso imeli najpotrebnejšega za življenje, a vse preveč tudi ljudi, ki Jim ni ničesar manjkalo in kl so hoteli z revAčlno celo trgovati. To Je osnovni problem, ki ga J« hotel pisatelj prikazati v svojem delu. Za režiserja Je delo dokaj trd oreh že zaradi Številnih oseb, kl nazorno prikazujejo otrofkl svet po veliki vojni, a tudi »vet odraslih ljudi od siromaka m prekupčevalca do sodnika. Del Igre Je bil prav gotovo dobro odigran, zlasti tisti, kjer prikazuje pisatelj otroikl svet. tel J« občutljiv za pravico. Mladj fantde so bili' najboljši takrat, ko so skušali prenesti svo.1 svet na oder in so pri tem morda nekako pozabili, da igrajo Med apostoli »ta se odlikovala zlasti Andrej in Matej, prisrčen J« bil tudi Janez kl pa je bil morda le malo premlad medtem ko Je bil Peter v mnogih prizorih premalo notranje razgiban. Igra ostalih apostolov Je bila povprečna. Edina ženaka vloga, Katarina, Je bila podana prav neprisiljeno. Drugi del Igre. ki Je predstav- Razmislimo V našem okraju dokonča popolno osemletko le okoli 30% mladine, medtem ko jo 70°/« že prej zaostane. Na srednje Sole gre študirat le majhen odstotek od tistih 30%, ki so izdelali osemletko; študije po končani osemletki v Sloveniji nadaljuje povprečno 20% mladine. Najboljši so kranjski, ljubljanski ln mariborski okraji, odkoder dobimo tudi ml Dolenjci precej vodilnih kadrov in strokovnjakov. Vzroki za tako stanje so: starši še vedno odtegujejo mladino učenju, Šolski odbori so ne-delavni, gospodarske organizacije premalo skrbijo za vzgojo kadrov (rade bi že kar strokovnjake). Sola ln vzgoja mladine ni samo stvar učiteljev In profesorjev, temveč vse naše družbe, javne razprave! V našem okraju prevladujeta kmetijstvo in gozdarstvo, zato je treba več misliti na vzgojo kadrov za ti dve gospodarski panogi. Starši, kmetijske zadruge, kmetijska posestva in vsi volivci naj bi začeli razpravljati o tem, če bi bilo umestno ustanoviti v našem okraju dvoletno kmetijsko ali gozdarsko In morda še kakšno popolno srednjo Solo, Te Sole bi vsekakor precej pripomogle k večjim donosom in boljšim pridelkom na naši zemlji. Pred kratkim smo Imeli pri nas Se osnovno Solo In nižjo gimnazijo. V osnovni šoli je bil pouk temeljito nazoren, v nižji gimnaziji pa abstrakten. Ta oster prehod bo treba v novi reformirani šoli-osemletki Izgladiti, se pravi, da Je treba od cisto nazornega pouka v nižjih razredih preiti sistematično na ab-straktnejSI v višjih razredih. Pouk pa naj bo življenjski, razumljiv, se pravi tak, da bo mladino vzpodbujal k učenju. Zal je Se pogosta praksa nekaterih naSih vzgojiteljev, da mladino »vzpodbujajo« k učenju z ukori, opomini in s kopičenjem slabih ocen, s čimer dosežejo, da učenec šolo zasovraži, namesto da bi jo vzljubil. Pri nazornem pouku pa so zelo pomembni tudi Šolski izleti, ker na njih otrok vidi veliko stvari, o katerih je v Soli samo slišal. Zal pa starši pogosto ne puste otroke na te Izlete, ker ne razumejo pomembnosti tovrstne vzgoje. KOLIKO MERI HEKTAR ZEMLJE? AH naj res šolski odbori razpravljajo samo o popravilu Šolskih prostorov, če ni denarja pa še o tem ne? Šolski odbori naj se pozanimajo za to, kaj se otrok uči, kakSen je učni načrt in drugo. Skrbe naj za to, da se bodo učenci naučili res to, kar jim bo v življenju koristilo: o našem današnjem gospodarstvu, družbeni ureditvi, komaj pretekli zgodovini in podobnem. Zgodi se, da učenec pri vseh predmetih še nekako zleze, v zgodovini pa ima »cvek«, ker nI vedel nič o trojanskem konju! (Ta je resnična!) Le kaj bo njemu koristil v življenju trojanski konj?! Naj se učenec uči zgodovine, a ta naj mu služi bolj za okvir, za primerjavo z današnostjo. Grško in egipčansko poljedelstvo naj mu bo primerjava za naše današnje. Z zgodovino naj učenec zasleduje razvoj posameznih dogodkov od ne vem kdaj do danes. Le tako ho človek — dijak po končanem šolanju stopil lz š maja bodo peli stroji na stadionu »Matije Gubca«, Đva dni bo lahko ljubitelj moto Sporta krotil svoje živce ob gledanju na najboljše jugoslovanske tn avstrijske tekmovalce, užitka bo dovolj za Se tako razvajene slmpatlzerje tega lepega športa. Višek tehnične zmogljivosti vozačev, kl jo pokažejo na Ha-h tekmah, vzbudi »trast v vsakem gledalcu. večkrat vsi stoje in z zadržanim dihom spremljajo plemenite borbe tekmovalcev. Prvi dan, t. J. 16 maja, bo prvenstvo Jugoslavije v speedwayu. Naši speedvvavci se bodo prvič pomerili med seboj, odkar se je (a sistem tako uveljavil pri nas. Ki morda naikijučje, da je ta šport v Vidmu-Krškem dosegel t&k razmah. Stadion, ki ima sedaj dve ■tezi, je že od vsega začetka nudil jugoslovanskim motoristom pogoj za dosego izrednih rezultatov, kl •o bili doseženi na številnih vsakoletnih prireditvah. Konjske dirke So morale stopiti na drugo mesto spričo vse večjega razvoja avtomoto športa in z zanimanjem sanj, ki nezadržno raste. AJttivno tn večkrat odlikovano Avtomoto društvo Videm-Krš ko je s srečno roko usmerjalo to zanimanje in trud je rodil uspeh, kl ga dokazuje deset tisoč ln več glava množica gledalcev na vsakoletnih dirkah. 16. maja bo torej državno prvenstvo v speedwayu. Zbrali se bodo vsi tekmovalci, ki sb v letu 1958 nastopili na tekmah. Na stezi bodo znani ln uspešni tekmovalci Klemenčič, Regvard. Medved, Ba-uman, Jama, Zovko. Mlakar in Babic, mlada toda obetajoča vozača, člana AMD Videm-Krško in drugi. Med njimi bo hud boj za plasman, saj bo odločilno vplival na izbiro za udeležbo na mednarodnih srečanjih doma in v inozemstvu Naši vozači sn poznani kači povsem enakopraven partner. Avstrijska ekipa bo sestavljena In pojačana z novimi vozači, ki vsekakor pomenijo vsak zase silo. Kdor pozna Holaubeka. Hartla, Schenka in na drugI strani na'.e tekmovalce, Ima lahko jasno predstavo velike borbe dveh moštev. Dvodnevni program bo vsekakor zahteval veliko truda od športnih funkcionarjev društva, ki pa jim bo v zadoščenje, kot tudi vozačem, da si prireditev ogleda čim- več ljudi. Ker bo v maju odprt kopalni bazen s toplo vodo, bo dopoldanski čas vsak lahko izkoristil za kopanje, popoldan pa si b0 ogledal dirke. Prijeten kraj, kopanje in sipeedway dirke, to je izkupiček obiskevalca-izletnika, ki se bo v dneh 16. in 18. maja potrudil v vldem-Krško. Povečano število obiskovalcev vsako leto kaže. kako raste zanimanje za ta razburljivi in obenem prijetni šport. Po. Pred taborniškim Tekom mladosti kot zelo drzni, manjkajo jim le boljši stroji, kl pa jih nekateri tudi že imajo. Drugi dan, 17. maja pa bo dvoboj Avstrija — Jugoslavija. Naši tekmovalci so se že večkrat pomerili z Avstrijci. Obeta se zelo zanimiva borba, ker so naši dir- Nogomet 14 dni »BELA KRAJINA« : KAMNIK 2:1 Predzadnjo nedeljo Je bilo odigrano V. kol^-1 prvenstvenih tekem NPL. V Črnomlju je gestovaj Kamnik. Kaže, da se je »Bela krajina« osvobodila krize, saj je po zmagi v Duplici 1:0 in sedaj prot, Kamniku 2:1 zopet zavzela mesto, kl Ji pripada. Nedeljska tekma je bila sicer na oko lepa. toda napad je zamudil niz priložnosti za dosego gola Gole sta dala Ctrič in Zirer. vsak po enega. V. J. »DEBELI« »SUHI« v SEVNICI 5:2 V nedeljo 19. aprila so se na športnem igrišču v Sevnici pomerili »reprezemanti« debelih in suhih v nogometu. Kislo vreme Jim sicer ni bilo ugodno, toda zmaga 6:2 za debele je dokaz, da so bili resnični gospodarji terena. Zlobni Jeziki sicer pravijo, da je bilo debelih toliiko. da njihovo polovico igrišča žoga &ploh ni imela prostora kam pasti, toda vse menda le ni res. Drži pa, da ia Ljudje odboru ZB za to uspešno veseloigro radevolje prispevali prostovoljne prispevke. Ce že ni pravih, pa naj bodo vsaj taki nogometa večkrat na terenu. Zvečer se je »tekma« nadaljevala na zabavnem večeru ZB in odbora ZROJ. NK BREZICE : NK PROLETE-REC (Zagorje) 3:0 (1:0) Nedeljsko prvenstveno nogometno srečanje med NK Brežice in NK Proleterec Zagorje v Brežicah se je končalo z lepim rezultatom domačega moštva 3:0 (polčas 1:0) v korist NK Brežice. Zelo borbena tekma, kakršne občinstvo na stadionu Brežice že dalj časa nI videlo, Je dala številnim gledalcem dovolj razvedrila. Posebno lepo ln borbeno je igralo domače moštvo, ki je tudi doseglo zasluženo zmago. Gole sta dala v 44 minuti Faju na 11 m In v drugem polčasu v 72 minuti Nlšič na 5 m. Ta Je v 78 minuti strel ponovil na 14 m. Sodil Je Karažija iz Celja. ELAN se drži na vrhu BORAC (RIBNICA) I ELAN (N. m.) 1:4 ELAN (N. m. : PARTIZAN (GROSUPLJE) 1:1 V zadnjih štirinajstih dnevih so Elanovi nogometaši Igrali dve zelo važni prvenstveni tekmi. Zadnjo nedeljo v aprilu so v Ribnici zelo dobro Igrali in so se popolnoma oddolžili za poraz v Jesenskem delu igre. Vse štiri gole za Elan Je dosegel Vesel. S to zmago je Elan znova prevzel vodstvo v lestvici. Drugo zelo važno tekmo Je Elan Igral preteklo nedeljo na domačem igrišču. Ker je bilo Igrišče razmočeno, tekma nt bila lepa. Elan Je imel precej priložnosti za ^mago, vendar Jih napadalci niso znali izkoristiti,, Tekma se je končala neodločeno, kar za Elan, ki Ima v Rudarju zelo nevarnega zasledovalca, ni ugodno. Ker pa je grosupeljski Partizan nastopil z Igralci, ki ne bi smeli Igrati, Je Elan vložil pritožbo. Ce bo pritožba ugodno rešena (3:0 p. f.), bo Elanu prihodnjo nedeljo, ko tgra odločilno tekmo za prvo mesto s kočevskim Rudarjem (v Kočevju!), zadostoval neodločen rezultat, da obdrži prvo mesto v ligi ln da se tako plasira v višje ligaško tekmovanje. F. M. V soboto in v nedeljo bo v Novem mestu velika manifestacija tabornikov na Dolenjskem, ki bo posvečena obletnici KPJ. V Novem mestu bo tek in pohod okoli mesta, ki se ga bodo udeležile ekipe dolenjskih taborniških enot. Prireditev je organiziralo uredništva taborniškega glasila »Strela« pod pokroviteljstvom Okrajnega RK Brežce : Garnizon Cerklje 18:16 (6:8) V okviru tromesečnega mladin-* skega tekmovanja Je mladinski rokometni klub »Partizan« Brežice 2. maja odigral prijateljsko rokometno tekmo z rokometnim klubom Garnizije Cerklje. Mladinci so dali vse od sebe, da so počastitev kronali z zma'go 18:16). Posebno sta se izkazala Slnčič s 6 goli in Bajde s 5 goli. Tudi v nasprotnikovih vrstah sta bila dva glavna Junaka Tintar (6) ln Di-mitrijevič (5 golov). Posebno se je izkazal mladinski vratar lfl-letni Polde Rovan. M. D. ELANOVI pfontaji na republ škem turnirju Namiznotenlšk* zveza Slovenije Je za prvomajske praznike organizirala na Bledu dvodnevni članski ln mladinski republiški turnir v namiznem tenisu, katerega so se udeležile tudi Elanove pionirske ekipe. Pionirji so v ekipnem tekmovanju Imeli precej neugoden žreb, saj so že v prvem kolu igrali z ekipo ljubljanske Ilirije in izgubili. Pionirke so bile boljše In so v borbi za prva mesta izgubile s kasnejšimi zmagovalkami — s Fužlnarjem iz Raven z 1:3. Med posamezniki Je Uhlova zasedla 3. mesto. Mlkčeva pa 4, mesto, v dvojicah pa sta Uhlova in Mlkčeva zasedli drugo mesto za parom Kreigher : Blatnik. Pionirke so tekmovale tudi med mladinkami in premagale najprej Triglav JI. (Kranj) s 3:0. nato pa izgubile' z ekipo mladink Fužinarja z 0:3, odbora Zveze borcev Novo mesto. Tekmovalci in najboljši člani posameznih enot bodo prišli v Novo mef.to, med potjo pa se bodo ustavili na nekaterih znanih krajih lz NOB. kjer jim bo vodja skupine, član ZB, pripovedoval o posameznih dogodkih. Popoldne bo na Glavnem trgu v Novem mestu sprejem, zvečer pa najbrž na Loki partizansko-taborniškl taborni ogenj, ob katerem bodo stari borci oživljali spomine na partizanska leta in pripovedoval vesele partizanske. Naslednji dan, v nedeljo, pa bo tek ln pohod mladih članov enot okoli mesta s startom ln ciljem na Loki. Proga, ki meri za tabornike 9 km, Je speljana tako, da povezuje znane kraje iz partizanskih bojev, Večinoma poteka v neposredni bližini mesta, deloma pa tudi po novomeških ulicah. Naloge, kl jih bodo morale ek.-pe rešiti na poti, niso težke, ker Je tekmovanje prirejeno predvsem za mlaj Se enote, kl so bile ustanovljene šele pred kratkim ln še nimajo toliko taborntškega znanja. Najboljše ekipe bodo dobile nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelj, prireditelj, Dolenjsko Zmagovalne ekipe na okrajnem pionirskem Šahovskem prvenstvu Senovo, Črnomelj, Krš^ko in Čatež zmagovalci okrajnega pionirskega šahovskega prvenstva za leto 1959 TRADICIONALNI PORAZ — 1:3 Z MLADOSTJO Preteklo nedelo so z enotedensko zamudo pričeli s tekmovanjem v zvezni odbojkarski ligi. Zamuda Je nastala zaradi zahteve Zveze športov Jugoslavije, da se ukine zvezna liga, vendar so končno le sklenili, da letos liga ostane, prihodnje leto pa bodo namesto nje republiška prvenstva in zvezni turnirji. Novomeški odbojkarjl so prvo prvenstveno tekmo Igrali v Zagrebu s tamkajšnjo Mladostjo. Mladost je letos v zelo dobri formi in upravičeno šteje med kandidate za prvaka Jugoslavije. V prvih dveh nizih so bili Zagrebčani občutno boljši, v tretjem pa so popustili. To so Novomeščani izkoristili ln osvojili niz. Četrti niz je spet osvojila Mladost in tako zmagala s 3:1. Novomeška vrsta Je nastopila v oslabljeni postavi — brez obolelega Sonca, kl ga je zamenjal Berger. Novomeščani so Igrali dobro le v tretjem nizu, v ostalih pa so bili slabši kot ponavadi. Vse kaže. da niso v dobri formi, kar daje malo upanja za prihodnje tekme. Na treningih eo neredni in premalo prizadevni. Prihodnjo nedeljo igrajo doma z drugim sloVensklm predstavnikom v ligi - z 20K »Ljubljano«, ki je v nedeljo osvollla prve točke v Beogradu v srečanju z novopečenim ligašem Slndželičem. taborniško starešinstvo, Dolenjski list ln Tovarna zdravil Krka. Nagrade bodo razdeljene popoldne na Loki, ko bodo Izračunani rezultati. Tek nima le športnega značaja. Namen je predvsem manifestacija ene izmed najbolj razširjenih organizacij na Dolenjskem, kl s tem proslavlja obletnico KPJ, Razen toga je še dobra priprava enot pred okrajnim prvan.stvom v taborniškem mnogoboju in bo gotovo če učvrstil povnavo med enotami, Zadnjd nedeljo v aprilu Je bil v prostorija novomeške gimnazij e velik živ žav. Preko 100 pionirjev in pionirk iz različnih krajev in občin našega okraja se Je zbralo, da se med seboj pomenijo za naslove okrajnih šahovskih prvakov, ki se bodo 17. maja udeležili v Ljubljani republiškega pionirskega prvenstva. Moramo omeniti, da so že prej vse občine razen novomeške priredile občinska pionirska prvenstva, tako da so na okrajnem tekmovanju nastopili le najboljši. Razveseljiva je ugotovitev, da so letos prvič tekmovale tudi mlajše pionirke (od 6—10 let) in da Je v finalu nastopilo nič manj kot 20 ekip. Tekmovanje Je pripravila Okrajna zveza društev prijateljev mladine iz Novega mesta, pri izvedbi pa so pomagali tudi posamezni člani tehnične komisije Okrajne šahovske zveze. V kategoriji starejših pionirjev Je nastopilo 9 ekip, ki so bile razporejene v dve skupini. V prvi skupini Je s pol točke prednosti pred ekipo osnovne šole iz Trebnjega zmagala ekipa osnovne šole iz Črnomlja, tretji pa so bili pionirji lz Artič (Brežice). V drugI skupini so i. iifji-u toi-\- ai naskoka pred ekipo osnovne &ole Studenec (občina Sevnica) zmagali pionirji s Senovega, tretja pa je bila ekipa novomeške osnovne šole. V finalnih srečanjih so se med seboj pomerili prvoplasirani, drugoplasirani in tretjeplasirani v vsaki skupini. V srečanju za prvo mesto Je ekipa s senovca premagala Crnomaljčane z rezultatom 2 in pol . i in pol in tako osvojila naslov okrailnega prvaka. Vrstni red ekip starejših pionirjev; 1. osnovna šola SENOVO, 2. osnovna šola Črnomelj, 3. osnovna šola Studenec (Sev.), 4. osnovna Sola Trebnje; sledijo pa še osnovne šole iz Artič, Novega mesta, Kr-fkefa. Žužemberka In Stoplč. Pri mlajših pionrljlh so nastopile le 4 ekipe. Kot se je pričako- valo so zmagali pionirji iz Črnomlja, ki so ze lani na okrajnem in na republiškem prvenstvu pokazali soLidno šahovsko znanje. Premagali so Brežice in Novo mesto s 4:0, Krško pa š 2 in pol : 1 in pol. Z zmago nad Krškim s 3:1 so drugo mesto osvojili pionirji iz Brežic. Vrstni red pri mlajših pionirjih je bil naslednijii: 1. osnovna šola Črnomelj 10 ln pol točk, 2. osnovna šola Brežice 7, 3. osnovna šola Videm-Krško 4 in pol. 4. osnovna šola Novo mesto 2 točki. Pri pionirkah Je bil vedno problem zbrati ekipo . za tekmovanje, zato je zelo razveseljivo, da se je v kategoriji starejših pionirk za tekmovanje prijavilo kar 5 ekip. Tri ekipe (Krško, Stoplče jn Brežice) so bile zelo izenačene, tako cia je celo »polovička« točke odločila okrajnem prvaku. Prvo mesto je zasluženo pripadlo ekipi iz Krškega, ki je le z Brežicami igrala neodločeno 2:2, medtem ko Je vse ostale premagala s 3:1. Z zmago nad Brežicami s 3:1 so bile pionirke iz Stoplč, ki so se lani na republiškem prvenstvu dobro odrezale, druge, pionirke iz Brežic pa tretje. Vrstni red ekip starejših pionirk: 1. osnovna šola KRŠKO 11 točk, 2 osnovna šola Stopiče 10 in pol, 3. osnovna šola Brežice 10 točk, 4. osnovna šola Sevnica 5 in Pol, 5. osnovna Sola Novo mesto 3 točke Mlajše pionirke so letos prvič tekmovale. Nastopili sta dve ekipi: Novo mesto ln Čatež. Novome-ščanke so bile razen dveh popolne začetnice, zato so dvoboj izgubile s 1:3. Tako so pionirke lz Čateža postale prve okTajne pionirske prvakinje. Vrstni red Je bil naslednji: 1. osnovna šola ČATEŽ 3 točke, ?. osnovna šola Novo mesto 1 točko. Tekmovanje je v glavnem dobro uspelo. Iz rezultatov Je razvidno, da so boljša mesta osvojili pionirji iz Zasavja, ker se šahu tamkajšnjih osnovnih šolah posveča precej pozornosti. Tudi Črnomelj-ske ekipe so se dobro odrezale, preseneča pa slab uspeh novomeških ekip. Verjetno je vzrok v pomanjkljivih im poznih pripravah, prav gotovo pa Je krivo tudi to, da ni bilo organizirano prvenstvo novomeške občine, Vse ostale so že prej igrale na občinskih prvenstvih, ki so dobra priprava za okrajno prvenstvo. Okrajni prvaki, ki se bodo sed'afl gotovo še pridno pripravljali, bodo 17. maja igrali v Ljubljani na prvenstvu Slovenije. Lani so se pionirske ekipe iz našega okraja dobro odrezale, zato upamo, da bomo tudi letos zadovoljni z njihovimi rezultati. F. M. ŠAH NOVOMEŠKI ŠAHISTI ZNOVA OKRAJNI PRVAKI Tekmovanje za pokal maršala Tita se bliža zaključku. Preteklo nedeljo so tudi v novomeškem okraju Igrali finalno tekmovanje za okrajnega prvaka, ki bo v soboto m nedeljo 9. in 10. maja igral na prvenstvu Slovenije v LJubljani. Čeprav je bilo predvideno, da bodo v zaključnem tekmovanju za okrajno prvenstvo igrali prvaki štirih občin, ki so izvedle tekmovanje za občinsko prvenstvo, sta v finalu nastopili le ekipi Črnomlja ln Novega mesta, medtem ko Brežlčani in Tre-banjcl na tekmovanje niso pravočasno prispeli. Dvoboj med novomeško in črnomallsko četvorico se je končal z visoko zmago Novomeščanov s 3 ln pol : nol točke. F. M. i NAROČA fTF • IN 3IHITE • DOLENJSKI UST! ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ZENA (N DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO TEDEN TELESNE KULTURE , . Zvezni odbor za zbiralno akcijo Je odločil, da bo od 10. do 17. maja v naši državi TEDEN TELESNE KULTURE, kl bo posvečen prizadevnemu zbiranju sredstev za izgradnjo telesnovzgojnih igrišč in za propagando telesne kulture. Občinski štabi so že sestavili plan gradenj; prvenstveno so bodo gradila manjša igrišča pri šolah, saj bi jih nujno morali urediti vsaj štirideset, kolikor Je šol brez najmanjšega urejenega prostora. Okrajni štabi so že v glavnem razdelili bloke In mar-klce. Listke z blokom po 10 din bo večinoma razprodajala šolska mladina, medtem ko so markice po 20 din namenjene predvsem podjetjem in -ustanovam. Markice so prav lične in prikazujejo razne športne motive. V »Tednu telesne kulture« naj telesnovzgojna In športna druStva priredijo čimveč tekmovanj. Razen množičnih tekmovanj, ki imajo propagandni značaj, naj bodo tudi kvalitetne prireditve. Cisti dohodki s tekmovanj naj bodo na-menjfrnl za nabiralno akcijo. Prav tako organizirajmo čimveč prostovoljnih delovnih akcij pri izgradnji igrišč. Posebno šolska mladina naj uredi svoja šolska igrišča. Na sestankih šolskih ln stanovanjskih svetov naj ae obravnavajo tudi potrebe igrišč pri šolah in stanovanjskih blokih. Tekmujmo, kateri občinski Štab bo zbral največ sredstev ln imel največ prostovoljnih delovnih akcij v »Tednu telesne kulture« Jože Glonar NEKAJ Vskladlščei.je živil v deračem gospodinjstvu je zelo važno vprašanje. S primernim shranjevanjem ln ustreznimi shrambami nočemo le Preprečiti, da bi se nam živila kvarila aH kako drugače postala neužitna, temveč želimo doseči, da bi živila ohranila svojo prvotno kakovost, predvsem videz, duh in oi-us. Vmes med svežim, okusnim, zdravim ter pokvarjenim živilom, Je v kvaliteti živiJa nešteto odtenkov. Gospodinja tik, da ohranijo vskladlščena živi'a svojo popolno hranilno vrednost. • Pravilno vsklad išče vanje je važno tudi iz gospodarskih razlogov. Družina v kateri vlada brezbrižen odnos do načina shranjevanja živil, lahko utrpi veliko denarno škodo. Shrambe za živila morajo bi- AMBI ZA ŽIVILA ti takšne, da v njih po možnosti ne bo nobenega vzroka, ki bi lahko pospeševal nezaželene spremembe v žividih in njihov kvar. Vsako gospodinjstvo naj bi imelo vsaj 2 shrambi, od teh eno v kleti. V eni in isti shrambi v skladišču jemo sicer razna živila, vendar vedno le taka, kh imajo približno Isto sestavo, odnosno notranjo karakteristiko. Tako zahtevajo na primer sadje, zelenjava ln krompir sorazmerno vlažen zrak v shrambi, moka, fižol, propečenec itd-pa razmeroma suhega. Lego shrambe moramo pravilno izbrati, obrnjene naj bodo na severno stran. Morebitne smetiščne jame in zaboji za smeti v bližini morajo biti dobro pokriti. Tla morajo biti gladka in bre« razook. da se hitro su- še ln se v njih ne nabira umazanija in golazen. Ze nastale razpoke je treba izpraskati in zamazati s posebnim kitom^ Okna naj n bodo prevelika, vendar zadosti, da moramo, dobro zračiti, in pokrita z mre-. žami. Police morajo biti odmaknjene od stene, da se dajo stene in ti" neovirano čistiti. Živila ne smejo priti v stik ne s tlemi in ne s stenami, ker se pri tem ovlažijo, vskladiščena pa morajo biti v določeuem vrstnem redu. Najvažnejši sta vlaga ln temperatura skladišča. Vlago v zraku podajamo navadno z »relativno vlago«, ki nam pove procente vodnih hlapov glede na nasičenost zraka z njimi. Relativna vlaga znaša 100°/o, to po* meni, da je zrak z vodnimi hlapi nasičen in je doseženo rosi- ZDRAVNSSK8 KOTIČEK Dr. Franc Novnk: 4 Spočetje po naši volji ali o kontracepciji Ko so žene v klimakteriju in so že tako bolj občutljive ko* sicer, prikipe nesoglasja do vrhunca. Zato opažamo takrat najčešče ločitve V klimakteriju žene včasih nimajo več menstruacije, ovulacija pa je še. Ce žena v 4(1. letu še zanosi, ji j' prav gotovo neprijetno, če Ima odrasle hčerke, ki imajo Že otroke v šoli. Veliko je še podobnih nevšečnosti, ki povzročajo nesoglasja v zakonu. Ni dvoma, da bo sodo! na kontracepcija ugodno vplivala ne samo na duševno zdravje žene, temveč tudi na odnose med zakoncema in na zdrav duševni razvoj naših otrok. Mnenja pa smo, d> so nekateri izmed starih načinov kontracepcije, kl so pri nas dokaj razširjeni, za enega ali za oba zakonca nezadovoljivi aii celo Škodljivi. Zato je potrebno, da i>e uvedejo mo k ni. medicinsko neoporečni načini. Iz dosedaj naštetega je razvidno, da kontracepcija in spolno vprasan.jp spadata v okvir zaščite matere in otroka In v okviru duševne higiene. III. kongres zdravnikov za ženske bolezni in porodništvo FLR.I leta 1956 je zato o kontracepciji sklenil toSr: »Sprejemamo načela urejevanja spočetja s pomočjo kontracepcije, ker to varuje žen'* pred nezaželenimi nosečnostmi in splavi. Kontracepcija ne zmanjšuje prirastka prebivalstva, ker ta zavisi v prvi vrst! od zdravega nagona za porodom. Želimo, ia bi se odprle posvetovalnice za kontra-cepijo in da bi se v w1ostni meri proizvajala sredstva za kontracepcijo. Zahtevamo zagotovitev sredstev za osnovanje in delovanj teh posvetovalnic. Posvetovalnice bi bilo treba ustanavljati v okviru klinik /a ženske bolezni in porodništvo, bolnirnib oddelkov za ženske baletni in porodništvo In zdravstvenih d«Mn*,v TZTomni dispanzerjev." Sklepi tepa kongresa so danes v glavnem že vsi izpnl-Kjeni Ne le posebne posvetovalnice za kontracepcijo, temveč vsi zdravniki za ženske bolezni — in teh je danes v Sloveniji, če prištejemo tudi specializante, 110 — ženam svetujejo in dajejo kontracepcijska sredstva ob vsakem času svojega dela v ambulanti in ne le določene dneve. Tudi veliko število zdravnikov splošne prakse je že izvežbanih za to delo. Kolektivi tovarn lahko svetujejo svojemu zdravniku, da se izvežba na tem področju ln izdaja kontracepcijska sredstva ženam v obratni ambulanti. Zdravstveni domovi so dolžni, da izvajajo kontracepcijsko službo. Sredstva se izdelujejo doma v zadostni količini in so odlična. Zdravniki ki ženske bolezni in porodništvo smo torej proti splavu, ki ženo lahko onesreči za vse življenje. Zeno mor&mo obvarovati, da ne bo posegala po škodljivih sredstvih potem, ko je že prepozno. KDO LAHKO DOBI SREDSTVA ZA KONTRACEPCIJO? O potrebi kontracepcije lahko odločata oba zakonca oziroma zaljubljenca ali eden izmed njiju. Na to odločitev ne morehio vplivati s predpisi, niti ne moremo nadzorovati Izvajanja ali neizvajanja te odločitve. Vprašanje je le, aH naj jima damo v vseh primerih v roke sodobna sredstva In ali tutj jima v določenih primerih ta sredstva odrečemo, V zadnjem primeru bo kontracepcija le izvedena, vendar z zastarelimi in morda manj zanesljivimi sredstvi. Ce bodo ta odpovedala, bo pot vodila v splav ali celo visoko smrtnost otrok. Zato dobi v naših ustanovah kontracepcijska sredstva vsaka žena. ki to želi. Ker je namen kontracepcije predvsem pravilno urejevanje nosečnosti, bf opozorili na nekatere primere, v katerih kontraeepcija ni umestna. Možnost zanositve v dobi spolne zrelosti žene ni vedno enaka. Z leti se tudi v dobi spolne zrelosti manjša. Na postopno upadanje spočetnosti ne vpliva samo pešanje telesa, ampak so temu vzrok tudi bolezenske izpremembe. Zato moramo vsem ženam, ki so ob poroki stare 30 let ali več, odločno odsvetovati kontracepcijo vsa.i do rojstva prvega otroka. Nato naj rode vsaki dve leti. dokleV nimajo najmanj 4 otroke. Ako so v družini, n. pr. ori materi ali sestrah žene, mioml, to je bule iz materničnega mišičja, naj žena ne uporablja kontracepcije. Znano je, da M miomj redko pojavijo pred 25. letom. Zato je ta leta treba Izkoristiti ln si ustvariti družino. Ko se pojavijo mioml, je žena po večini jalova. Dalje vemo, da se mioml in še nekatere druge bolezni, n. pr. endometrioza, pogostoma pojavljajo pri ženah, ki nimajo otrok ali Imajo le enega ali dva otroka, a spolno občujejo. Endometrioz.it. je redkost pri ženah, ki imajo štiri ali več otrok in pri ženah, kl nimajo otrok, a tudi ne občujejo. Endometrioza je bolezen, pri kateri se sluznica maternice raznese izven maternice in povzroča tam vnetjem in bulam podobne bolezni ter jalovost. Zato je prav, m, najvišjo pa med 14. ln 16. uro. ?• relativno vlago je pratf obratno. Vlaga narašča naglo proti večeru, ponoči neko''ko počasneje in doseže bvoj višen pred sončnim vzhodom. V normalnih razmerah se priporoča zračenje zjutraj, kmalu po sončnem vzhodu. Če je potrebno hladno vskladiščenje z relativno visoko vlago, potem zračimo preko cele noči. Popoldne zračimo le, če je treba ivlažena živdla osušiti.- Ob meglenem ali deževnem vremenu Tloh ne zračimo. (Konec prihodnjič) LANI PRALNICA, LETOS KOPALNICA Članice društva »Zena tn dom« Videm-Krško so se pred kratkim zbrale m pregledala deCo v preteklem letu. Ugotovile bo,, da Je bilo njihovo delo uspešno, saj so v veliki meri pripomogle, da je po dolgih letih mesto Videm-Krško dobilo svojo pralnico, ki močno Razbremenjuje zla^|i ztaiposlene žene. Z vso upravičenostjo se navdušujejo za javno kopalnico s prhami, ki je potrebna predvsem na desnem bregu Save. Zene so mudili e vso skrb ln pomoč starejšim ženam. Pogovorile so se tudi © Poskrbi z mesom v Vidmu-Krškem, katerega ni dovolj na razpolago. Menijo, da organizacija mesnic ni najboljša, saj je treba v mesnici precej čakati. Nujno je, da v starem delu mesta odprejo še eno mesnico. Razpravljale so še o čistoči mesta ln o ureditvi otroških Igrišč, tako da se otroci ne bodo več Igrali pred spomenikom. M, Mladina občine Videm-Krško v tekmovanju na čast IV. kong resa Zveze komunistov Slovenije Predkongresno tekmovanje mladinskih aktivov v VI-dem-Krškl občini je zelo živahno. To živahnost nam kaže konkretno delo, ki ga mladina z uspehom opravlja. Do sedaj s0 se v tej občini izkazalj s pospešenim deiorn tile aktivi: VELIKI PODLOG Mladina v tej vasi je pobudnik vseh večjih proslav ob zgodovinskih dnevih. Posebno dobro so pripravili skupno s pionirsko organizacijo proslavo 8. marca in 40. obletnico KPJ. Skoraj vsakdan se zbira mladina ln se vadi v recitiranju, petju, glasbi, pripravlja pa tudi Igro »Student ..a vasi«. Na svojih rednih organizacijskih ?e-stankih se sestajajo vsak četrtek, kjer obdelujejo obvezne 'e-me mladinskega ideološko - političnega dela, obenem pa s« pogovarjajo o vseh najsodobnejših političnih dogodkih doma in v svetu. Z D O L E Tudi tu je mladina razgibala •vojo dejavnost. Sestavili so evoj lastni orkester. Okou 20 članov študira igro »Veseli dan ali Matiček se ženi«. Svo* aktiv so povečali za novih 19 članov. Pomagali so tudi pri razširitvi aktiva mladih zadružnikov l 15 mladincev aktivno dela -rl urejevanju šolskega vrta ln z« m-Ijišča, kjer bodo gojili robide. Redno obiskujejo študijske sestanke. P O D B O C ,T ' Številčno najmočnejši akth' v občini si le že uredil lastno športno igrišče in so s! sami nabavili žoge za odbojko in roko-met. Pripravili so lepo proslavo v čast 40. obletnice KPJ s kresom. Pridno sodelujeio pri igri »Vdova Rošlinka«, 25 članov dela v aktivu mladih zadružnikov. Množično so sodelovali 1 pri štafeti mladosti ln nameravajo za 1. maj -organizirati izlet na Planino, kjer bodo obdarili otroke. 11 A K A Ta aktiv se ie s precej obSir- # Novomeški KREMEN ou kriva na Dolenjskem nova nahajališča kremenčevega peska Eno največjih in tudi najkva litetnejsih so odkrili pred kratkim na Ravnah pri Raki (občina Videm — Krško). Sloj zelo čistega peska .fr*x debel H metrov, nad njim pa sta le 2 m jalovine. Zaloga zajema krog s pri bi. premerom 200 m; tu bodo kmalu odprli rudnik »belega zlata«! Prvi maj nam Je letos precej pokvarilo slabo vreme, saj je skoraj vse tri dni deževalo ali bilo tako oblačno, da so le redki upali z doma-3. maj je v okolici Prečne padala toča tako na gosto, da je pobelila polja in travnike. Nekaj toče, pomešane z dežjem, je 3. maja padlo tudi v Novem mestu. V torek pa se je zve-drilo in nastopili so pravi »prvomajski dnevi«..- 0 Stavba OLO v Novem mestu je medtem zrasla za novo nadstropje. Vse kaže, da hoče SGP Pionir držati besedo: v avgustu bo 16 novih sob za potrebe OLO vseljivih. Do 30. junija bo vseljiv tudi stanovanjski blok OLO (10 stanovanj), mesec dnj kasneje ps njegov sosed, drugi 10-stano-vanjski blok. ROY AL« električni hladilnik zadela »ROYAL« električni hladilnk zadela »ROYAL. električni hladilnik zadela »ROYAL« elektrif.nl hladilnik zadela «ROYAL. električni hladilnk zadela «ROYal« električni hladilnik zadela »ROYAl« električni hladilnik »ROYAL« električni hladim U •ROYal. električni hladilnik ROYAL« električni hladilnik električni hladilnik elPktnčm hladilnik električni hladilnik električni hlad.lnik električni hladilnik električni hladilnik električni hladilnik električni hladilnik ROYAL« električni hladilnik ROYal« električni h:adiln:k zadela zadela zadela zadela -ROYal. zadela »ROYAL« tadeia «ROYal« zadela »ROVAL« zadela »KOVAL« ■adela »ROYal« zadela «ROYal« zadela »ROVAL« zadela zadela ROYAL« električni hladilnik ROYAL« električni hladilnik ROYAL« električni hladilnik ROYAL« električni hladilnik električni hladilnik električni hladllnk električni hladilnik električni hladilni električni hladilnik «ROYAL. • ROVAt.. >nOYAL« • ROY AL« »ROVAL« zadela zadela zadela zadela zadelo zadela zadela zadela zadela IztreDBne so Številke Serije A od številke 100.oni do Stev 699.^9 Naslednje številke Serije A. B tn C bodo zžrebnne konec mr><'cs decembra t. I v Zagrebu - Izžrebane številke veljalo do 30 oktobra 1959 do 14. ure Srečni dobitniki naj osebno prmesejo v tovarno idgovarjajočl zunanji zavitek In notranjo vrečico z Izžrebano Številko nakar bodo dobili izžrebani hladilnik. Imena srečnih dobitnikov s polnim naslovom bomo objavili vsa-kega 10. v mesecu do konca 1969 v tem listu Važno ostalo sporočilo potrošnikom »HOVAL. PUDINGA« Prav gotovo se po trgovinah nahaja neprodani puding z izžre-oanlml številkami prvomajskega žrebanja. Sedaj le pravi čas. da z nakupom »ROVAL« pudinga morda postanete tud^ Vi srečni dobitnik «RoYAL« hladilnika Naslednje novoletno lavno Žrebanle na bo konec meseca decembra 1959 v Zagrebu - »ROY AL«-pudlne se v kuhinji zelo hitro orirtrBvi Je odlična in tečna sladica za otroke m odrasle. V trgovinah se dobi v 9 okusih. Cena 22-25 dinarjev za vrečico. Cl dale 4—fi porelj. T,ste gospodinje, ki m" 'e ne onznate - poizkusit**! KOLINISKA TOVARNA HRANIL LJUBLJANA postni preda) 18 let. Zelo rađa prebira revije in bere knjige. Cesto tarna nad rokami, ker ne more več opravljati svojega najljubšega posla pletenja. Jubilantka Je imela štiri otroke, od katerih »ta živi še dve hčerki. Je trikratna prababica in petkratna babica. Z veseljem Je sprejemala Številne čestitke ln goste. Za svoj 90 rojstni dan se Je tudi zavrtela. Aha — tako J0 vsi kličejo — je cb svojem Jubileju * veseljem govorila o praznovanju svojega stotega rojstnega dneva, kl bo, kakor sama pravi, še bolj veličastno. Abi Iskreno čestitamo k njenemu »0. rojstnemu dnevu t željo, da bi Jesen svojeg* zlvijenja kar najlepše preživela. M. Prebivalci Črnomlja ob štafeti mladosti 22. aprila Je bilo v Črnomlju živahno, kot *e dolgo ne. Velika množica ljudi a« Je zbrala na Trgu svobode ln pričakala vrsto pozdravov maršalu Titu za 67. rojstni dan. Delovni kolektivi, podjetja ln ustanove iz vse Bele krajine so prinašali štafeto Godba Je igrala partizanske borbene pesmi, pozdravnj govor je imej predsednik ObLO tov. Zunič. Tov, Kočevar, sekretar občinskega komiteja ZKJ, je prebral nekaj tekstov Štafet iz i*aznlh krajev Bele krajine in tekst glavne fitafete h Bele krajine. Rudarji rudnika Kanižarlce so poneslj štafeto proti Kočevju in Ljubljani Atleti! V soboto, 9. maja- bo ob is. url v Novem mestu otvoritveno atletsko tekmovanje. PogrešaJl bomo samo tekmovalce ki bodo naslednji dan nastopili na tekmovanju ob žici okupirane Ljubljane. Razen naših atletov bodo nastopili tudi atleti Partizana iz okoliških društev ter predstavniki tukajšnjega garnizona z odličnim metalcem Mullerjem, kl služi v Novem mestu vojaški rok. ATLETI USPEŠNI V LJUBLJANI Dobri rezultati atletov TVD Partizan iz Novega mesta na republiškem otvoritvenem tekmovanju v Ljubljani so dokazan, da so nekateri pridno vadili čez zimo in da lahko pričakujemo v letošnji sezoni prav lepe repultate. Med mladinkami v teku na soo Pik AN metrov le bila Hudetova prva z rezultatom 1:43,7, ne daleč za njo je bila Kukmanova, prav tako t dobrim rezultatom 1:46,6. Pri skoku v višino je bila Gan-tarjeva druga, Kotnikova pa če trta, obe z rezultatom 1.40 m, kar le lep rezultat za začetek sezone Kolnlkova je bila tudi dobra v metu diska, vrgla ga je skoraj K m dalee, ln to z mesta, kar ve- TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 7 maja — Stanislav Petek. 8. maja — Viktor Sobota. 9. maja — Gregor Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 11. maja — Zlga Torek. 12. maja — PankraciJ Sreda. 13. mala — ServactJ ( k \ i >,.; i .;. ou a. do 10. S>. ameriški barvni Mm »Sedeči bik«, 12. 5. italijanski film »Krik«. Od 13. do 14. 5. franeosku-španski film »Portugalske perice«. KOSTANJEVICA; 10. 5. ceiki film »Glasba z Marsa«. 13. 5. itaiHjan-ski film »Skcda. ker je takšna«. MLTLIKA: OU 9. do 10. 6. »Gospodar Balantrea«. 13. 5. »Vediki poziv«. NOVO MESTO »Krka«; 7. 5. italijanski film »Kronika siromafinih ljubimcev«, Od b. do lil. 5. francoski barvni film »Portugalske perice«. Od 12. do 14. o. ameriški barvni film »Kovinska zvezda«. d01vi JNA Novo mesto: 6. 5. ameriški film »Ca.1 za dva«. Od 7. do 9. &. jugoslovaii^Ki nlm »t'oguu B«. 10. o. sovjetski film »Pastir Kostja«. Od 11. do 13, 5. francoski film »Noč nad Parizom«, SE.MiC; 10. 5. ameriški film »Tajna zapuščenega vrta«. SEVNICA: Od 9. do 10. 5. jugoslovanski flUm »Kala«, TREBNJE; Od 9. do 10. 5. ameriški film »Ona iSče sreeo«. Predstava v nedeljo ob 16. in 19. uri. VIDEM-KRŠKO: Od 8 dO 9. 5. angleški film »Hiša skrivnosti«. Od 13, do 14. 5. angleški film »Usodna neznanka«. 2U2EMBEBK: 10, 5. jugoslovanski film »Veliki in majhni«. Vsem. kl ste spremili na zadnji poti našega očeta,. starega očeta in tasta MAKSA KALANA učitelja v poikojlu. prisrčna hvala. Posebno se zahvaljujemo tov Nečlmru. šolskemu upravitelju v Smihelu. za poslovilne besede in za spremstvo šolskih otrok ter vsem darovalcev cvetja. Družini Kalan ln Hudoklin niče Novo mesto za podarjena vence ter šolskemu upravitelju za poslovil ie besede kakor tudi pev-sk-rmu zboru Orehovica. 7,alujofl: otroci z družinami Frančiška Strgar Iz Hrasta 8t. 11 prekliculem vse, kar sem govorila o Mihaelu Suštaršiču iz Hrasta Št. 11, nam-reč, da Je on oče moj« hčerke Anice. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Vsem, kl ste nafio nenadomestljivo mamo NEZO JAKSE, roj. Pavlic spremim na njeni zadnji poti. Ji darovali vence in cvetje, nam izrazili sožaJje, se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolini kraijevnemu in okrajnemu odbe-ru Zveze borcev ln uslužbencem kirurškega oddelka SploSne bolnlS- Lutkovno gledališče novomeškega učiteljišča bo v nedeljo, 18. maja ob 10. url dopoldne zadnJUS nastopilo z igro »Hudobni gra-ščak«. Predstava bo v drugem nadstropju gimnazije. PRODAM HISO na Vel. Loki. Informacije da Ignac Dimlc. Vel. Loka. ENOST ANO VANJSKO HI«?0 vse-ljivo, v najbližji okolici Novega mesta, prodam. Naslov v upravi lista. (450-59) V TRDINOVI ULICI v visokoprl-tllčni vili prodam kompletno dvosobno stanovanje. Pogoj zamenjava 2 - sobnega stanovanja. Naslov v upravi lista. 451-59) GOZDNE PARCELE PRODAM v bližini Stare cerkve pri Kočevju po zelo ugodni ceni 10 dllarjev kvadratni meter za zemljišče, vso lesno maso zastonj. Vprašati pn Martinu Erjavcu. Slovenska vas, p. Stara cerkev pri Kočevju. KUPIM ENOST AN O VANJSKO HI- SO v bližini Novega mesta (oddaljeno do t ure peš hoje), lahko tudi slabša. Naslov v upravi lista. (452-59) TAKOJ SPREJMEM VAJENCA za elektro-instalacijsko stroko. Pogoj: dovršeni 4 razredi gimnazije oziroma osemletka. Jože Govekar. LJubljana, Mirje 4. SAMOSTOJNEGA ŽAGARJA ga-terista sprejmemo takoj. Plača po dogovoru. Remontno podjetje Mokronog. IZVRSTEN SADJEVEC vam nudi v vseh količinah Vinogradniško gospodarstvo Kapela, p Slatina Radenci. Upravni odbor Fotokluba Videm-Krško obvešča vse svoje člane, da bo v počastitev 10- letnice kluba pripravil razstavo. Vse člane Fotokluba Videm-Krško pozivamo, da predložijo svoja dela najkasneje do 1. Junija 1959 v formatu 13 X 18 cm ali v razstavnem formatu 24 X 30. oziroma 30 X 40 cm. Upravni odbor Fotokluba Vldem-KrSko NOVO MESTO V času od 16. apnla do 4. maja je bilo rojenih 25 deokov in 27 deklic. Poročili so se: Ljubiša Lukič. ključavničar iz Smedereva. in Majda Tomazln, delavka iz Novega mesta. Marjan Dragman, tesar ln Mihaela Pugelj. delavka, oba Iz Stranske vasi. Jože Drob iič, delavec iz Rumanje vasi ln Štefanija Dular, delavka iz Vavte vasi. Stanko 2abkar, čevljarski pomočnik in Slavlca Grmšek, frizerka, oba iz Novega mesta. Umrli so; Martin Jazbec, kmetovalec iz Zabukovja. star 66 let. Maks Kolenec, upokojenec iz Novega mesta, star 7n let. Peter Ma-kovec. upokojenec iz Metlike, star 79 let. Fani Kavčič, gospodinja iz Novega mesta, stara 75 let. Avgust Volovšek, rudar z Malega Vrha, star 38.let. Marija Xup-nik, družinska upokojenka lz LJubljane, stara 80 let. Jožefa Bau. fer, užltkarlca lz Studenca, stara 93 let Vales Josip, osebni upokojenec lz Novega mesta, star 79 tet. GOTNA VAS V Času od 18. aprila do 4. maja so umrli; Marija Hrovat, Šivilija z Broda, stara 69 let. Anton Može, kmetovalec iz Verd-una, star 78 let. SEVNICA V aprilu sta bili rojeni 2 deklici (ln 2 mrtvorojenca). Poročili so se: požun Janez, rudar iz Vranja, ln Puc Marija, kro-1aška pomočnica lz Podvrha. Peč-nlk Franc, tov. delavec iz Brezovega, in Požun Frančiška, tov. delavka iz Zurkov dola. Siluga Rudolf, rudar Iz Črnomlja, in Pečnik Ljudmila, gospodinjska pomočnica iz Brezovega. Znidar Jože. tov. delavec iz Orešja. in Smit Frančiška, tov. delavka iz Podgorice. Vinter PankraciJ, tov. delavec iz Trbovelj, ln Cešek Marija, gospod, pomočnica iz Zabukovja. Pere Janez, poljedelec lz Zabukovja, in Pompe Štefanija iz Meten vrha, gospod, pomočnica. Mirt Anton, poljedelec iz Canja, in Grive Angela, poljedelka iz Ledine.'Spel.laik Kani, šofer iz Brežic, in Pompe Justina, uslužbenka lz Orehovega. Kosem Franc, železničar iz Sevnice, in Vrtovšek Ivanka, gosp. pomočnica iz Sevnice. Umrli so: Sedmak Ana. gospodinja iz Pečja št. 2, stara 71 let-Seničar Terezija, ta Šmarja 56, druž. upokojenka, stara 7S let. Lo-čičnik Jože. posestnik iz Orehovega fit. 6, star 73 let. Pere Jože, posestnik iz Pečja št, 25, star 60 let. Perušek Matilda, gospodinja lz Sevnice, Glavni trg 19/a, stara 80 let. Vranetič Jože upokojenec iz Šmarja št. 33. star 67 let. Budna Stanislav lz Viderrf-KrAkega. Nova Resa št. 24, zidar, star 53 let. Obveščam vse Interesente, da bo v nedeljo, 10. maja ob 14. url na dražbi v Kamencah prodana njiva Alojza Vlrca iz Malega Kala. Alojz Vire Oddelek za zdravstvo In socialno varstvo Občinskega ljudskega odbora Novo mesto odda v posvojitev ali v rejo 8 mesecev staro deklico. Zglasite se osebno pri navedenem naslovu. v preteklih 14 dneh so v novomeški porodnišnici rodile: Pere-grina Kastrevc iz Slepška — dečka, Milena Jankovič z Rožič vrha — dečka, Vida Matkovlč |i Blata — dečka, Pepca Zunič iz Geršičev — deklico, Rozika Dobrljevlč lz Črnomlja — deklico, Pepca Kastrevc iz Breške vasi — deklico. Angela FerkolJ iz Dobra vice — dečka, Stanislava Brumer iz Male Loke — deklico. Zofija Meglic iz Grobelj — deklico. Marija Bašelj Iz Dol. Kamene — deklico, Zlata Poljak iz Skemljevca — deklico. Nada Turk \z Soteske — dečka, Anica Brear, iz Lesc — deklico, Olga Drvenšek lz Gor. Straže — deklico, Marija Iskra iz Ajdovca — dečka, Martina Dular lz Potoka — deklico. Anica RugelJ iz Okro-ga - dečka, Terez;ja Gliha lz Deč-je vasi — dedka. Fani Prsina 1» Dol. Toplic — ducka Amalija Metelko iz Sela pr, Otovcu — deklico, Marija Jarc Iz Podgore — dečka, Terezija Bobič iz Dol — deklico, Pepca Madernjak iz Ka-nižarice — dedka, Marija Udo-vlč iz Korit — dečka. Alojzij* JakSa iz Gabra — dečka Pold* Potočar iz Šentjerneja — dečka. Angela komei.lija iz Podturna — deklico. Darinka Mavsar ,z Meni« ške vaai — deklico, Ana Verbane iz Učakovcev — dečka, Marija Tratnik iz Dol. Toplic — dečka, Marija Pire iz Dol. Lokvic — deklico. Dragica Turk iz Verduna — dečka, Ivanka Bahor lz Griča — deklico, Ana Slak iz Dol. Ponikve — deklico, "Anica Hlebec Is Ostrožnlka — dečika. Marija Pajk iz Gorenje vasi — dedka. Jožefa KraSovec iz Drašičev — deklico, Marija Nemanič Iz Novega mesta — dedka. Manja Nose iz Obrha — neja — dedka, Marija Koporec iz Vavte vasi — dedka, Martina Ste-fandič iz Malih Lašč — deklico, Ivanka Strajnar lz Bereče vasi — dečka, Jelka Pađovan iz Bršllna — dedka, Jožefa Pungert iz Goriške vasi — deklico, MaTlja Skiajnar ,z Mirne — dečka, Matilda Kastehc m Dol. Težke vode — deklico, Antonija Gorenc lz Iz Dol. Brezovice — deklico, An* Slak |i Dolenje vasi — dedka, Marija Martindlč lz Tomažnje vasi — deklico, Jožefa Kuhar iz Kostanjevice — deklico, Marija Brulc lz Gaberja — deklico. Ana Zupančič iz Cetlnja — deklico. Ljudmila Udovč iz Vrha — dečka, Ana Hrovat lz Vel. Brusnic — deklico, Silva Lukek iz Hinj — deklico, Marija Mi klic iz OrnuAke vasi — dečka in deklico, Ana SemenJd iz Mirne — deklico. Anica Blatnik iz Kočevja — dedka. Jožefa Tome iz Dragatuša — deklico, Ivanka Zupan iz Brezja — dedka. Ana Turkovlč iz Suhega Potoka — deklico. Zlata Predovič lz Lešja — deklico. Karolina Breger iz Skocjana — dedka, Fani Ostanek iz Martinje vasi — dedka, Stanka Gorše iz Srednje vasi — deklico, Ljudmila Sambolec iz Trate — deklico. Amalija Berkopec jz Ze-melj — dedka. Kristina MartČ it Kočevja - dedka. HUda Sramel lz Smlhela — dedka, Alojzija Hud lz Raikovnlka — deklico, Marija Gadni k iz Mokronoga — dečka, Ani Segedin iz Smihela — deklico, Ema Golob iz Zabjaka — dečka, Rozalija Sevšek iz Cerneče vasi — deklico. Danica Safar Iz Kodevjz — dečka, Slavka Mihelifi iz Vap-če vasi — dečka. KRONIKA« NESRCČ V preteklih 14 dneh so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Franc Plut, uslužbenec lz Gradaca, je padel z motorja in si poškodoval glavo. Marija Zupančič, hčj ključavničarja iz Regerče vasi, je padla in si poškodovala levi komolec. Franc Glavan, strojn. mojster lz Dol. Stražem, je padel z motorja ln s,i poškodoval levo nogo. Neži Sedej, ženi invalidskega upokojenca lz Novega mesta, je konj poškodoval prsni koš. Franca Vr-hovška, električari a Iz Ljubljane, je rudniški vagonček pritisnil in mu poškodoval prste leve roke. Franru Pavšiču, sinu posestnika iz Gor. Stare vasi, Je konl poškodoval levo nogn. Pavel Bokal, konjar s Senovega, je padel z motorja in si poškodoval glavo. liko pomeni. Ce bo vadila še met z obratom, bo lahko kmalu postala dobra metalka. Skakalec Zore Je bil pri mladincih v skoku v daljino prvi z rezultatom 6,35 m. Spller Je imel kraJSj skok, samo 6,01 m. Z občnega zbora KZ Acllešiči V nedeljo 28. aprili* so Imeli v Adlesičih občni zbor KZ. Pregledali so svoje uspehe v preteklem letu. Občni zbor je bil Izredno dobro obiskan, V zadrugo je vključenih nad 80 odstotkov kmetov tega področja. Dasi je ta kraj izrazito kraški, imajo v zadrugi tudi temu primeren strojni park. Lani so VAM NUDI OD LIC N O IN CEN ENO nabavili mlatilnlco, krožno žago, živinsko tehnico, razen tega pa imajo več obračalnih plugov in sadnih škropilnic. Zelo živahna razprava je pokazala, da se kmetje, člani'KZ, zanimajo za napredek zadruge in DOMAČE MILO za napredek kmetijstva. Veliko so govorih o kolektivnem zavarovanju živine. Pravijo, da «e bo število zavarovancev letos še povečalo. J. S- Pital šče za teleta Upravni odbor KZ Dvor je na zadnji seji sklenil, da bo na ekonomiji uredil pitaližče za 30 telet. Toliko jih bodo že letos lahko pitali, starih od 12 tednov dalje. Teleta bodo odkupili od kmetov. Novo per šče na Dvoru Ob »bajerju« na Dvoru so zgradili udobno perižče, ki bo dobilp še streho. Perisce j« zgrajeno na pobudo SZDL Dvor. Ta organizacija je zbrala prispevke za material, organizirala dovoz peska in udarniško delo. Res je, da jo delo napredovalo razmeroma počasi, vendar je namen dosežen, saj odslej dvorskim pericam ne bo treba več stati v mrzli vodi Naročnikom malih oglasov, obvestil, razpisov in drugih objav Zaradi sprememb v tiskarni Časopisnega podjetja »DELO«, obveščamo vse urade, ustanove, delovne, kolektive, organizacije, društvo in bralce »Dolenjskega lista«, da sprejemamo od 1. maja 1959 dalje naročilu za objavo malih oglasov, nujnih objav, obvestil in razpisov do vsakega torka do 12. ure Ustanove, podjetja in urade prosimo, da oddajajo naročila za večje oglase ali daljše objave, razpise i n obvestila po možnosti že v soboto ali vsaj v ponedeljek dopoldne. »Dolenjski list« bo tudi vnaprej izhajal vsak četrtek. UPRAVA LISTA ' Stran 10 »DOLENJSKI LIST« Stev. 18 (476) ¥ dž En dim fc i^vomeško prometno patrolo LM Vreme je bilo kislo. V Fiatu Campagnolli smo zasedli svoja mesta: Ivan Rolih — komandir pro*-metne, Jože Tavčar — prometni miličnik, in jaz. 6.00 odhod. Cesta mokra, spolzka — ponoči je padal dež. Brzina 60—70 km na uro. Na cesti malo vozil. Naša smer: avto cesta—Brežice—Mokrice. Na avto cesti smo poiskali radijsko zvezo z Novim mestom. — Halo centrala, tukaj X. •. Tukaj X. Halo centrala... Tukaj X! — Halo X, halo X... tukaj centrala.. • tukaj centrala. — Dajte mi Novo mesto 1 — Ostani v zvezi! — Razumem. Cez nekaj sekund. — Halo X, halo, tukaj Novo mesto... tukaj Novo mesto. Kako me slišiš? — Dobro.. ■ Imaš kaj novega? — Ne. — Jaz tudi ne, V dveh minutah smo imeli zvezo z vso Jugoslavijo. Kolesar in pešca na avto cesti Vreme se počasi jasni, avlo požira kilometre. Se malo in v Brežicah bomo. Kolesar na levi strani cestišča in dva pešca na desni! Plin. Kolesar zavije na levo na travnik, pešca na desno. Ustavimo. Kolesar — Šolar podi po travniku, da ga niti veter ne bi ujel. Pešca s cekarjema sta na desni-Hodita po rosni travi. Kmalu se premislita in 150 metrov pred nami spet za-vijeta na avto cesto. Spet za njima. Onedva spet s ceste Toda zdaj je dovolj. — Pridita gor! — Ne. Nisva tam nič zgubila, se oglasi ženska, fant pa molči. — Zadnjič vama rečem, pridita gor! — Ne! Toda prišla sta oba. Osebne izkaznice ona ni imela, ker jO je baje izgubila, fant pa je bil še premlad- — Kaj nosita v cekarjih? — Prazne naboje letalskega mitraljeza neseva v Brežice prodat Še nekaj vprašanj in zvedeli smo, da do njih nista prišla po zakoniti poti. — Samo še sedaj naju pustite, ne bova šla več po avto. cesti, je obljubljala ona. Toda nič ni pomagalo. V Brežicah smo ju izročili postaji LM. Zaljubljena kolesarka ... V Brežicah je bil sejem. Z avtomobilskim zvočnikom opozarja komandir: — Pešci hodite po desni strani cestišča! — Vozniki, ne ustavljajte na križiščih! Kolesarji, vozite po desni strani cestišča! V soncu ali dežju, vedno mora biti na mestu ljudski miličnik: za nas, za naše otroke, za varnost prometa, za red In mir. Mlada kolesarka je gledala fanta, ki je vozil za njo, namesto cesto pred seboj. Zaneslo jo je proti našemu avtomobilu toda k sreči se je zadnji trenutek ujela in zvozila mimo- O ljuba pomlad in ljubezen, tudi ti lahko povzro-č.š prometno nesrečo! Zvočnik: Kolesarji, vozite drug za drugim! Kulturni kolesar V neki brežiški ulici smo se ustavili. Začelo se je opozarjanje »malih grešnikov*. — Veliko posodo za mleko ne smete peljati na kolesu. Pojdite poleg peš! — Kupite zvonec! — Dva se ne smeta voziti na enem mopedu! Neki kolesar se je držal za voz. Ko nas je opazil, ga je izpustil, toda bilo je prepozno. Začel se je zelo kulturen in zelo miren pogovor — kot da bi se pogovarjala o vremenu: — Veste, da ni dovoljeno prijemati se za druga vozila? — Vem. — 100 dinarjev, prosim. Kolesar je odprl denarnico in dal 100 din. 1 — Izvolite. Miličnik Jože mu da blok-Kolesar: — Hvala lepa. — Prosim. — Pa nasvidenje! — Nasvidenje! Občudoval sem njune mirne živce. Ustavili smo Se dva avto-moblllsta s carinskimi tablicami. Običaino se naši državljani, ko kupilo vozilo v inozemstvu. ?p dali časa vozijo s temi fBibličnimi. Toda ta dva sta pa bila Grke. Spet na avto cesti Ustavili smo se pri brežiškem cdseku. Promet je vedno večji. Največ vozil na cesti je italijanskih in tržaških. Dobili smo tudi radijsko zvezo hrvatske prometne milice, s katerim] bi se morali sestati pri Mokricah. Sporočili so nam, da so dobili neko posebno nalogo in jih ne bo. Po avtocesti pripelje kolesar- Tristo metrov od nas zavije s ceste na polje in pelje počasi proti Brežicam. Toda kmalu se znajde pri nas. Bil je pekovski vajenec, k? je peljal v Krško vas prodajat preste. Vedel je, da ne sme voziti s kolesom po avtocesti. Na nas so ga opozorili kmetje, ki so orali ob cesti, Kazni mu ni bilo mogoče zaračunati, ker ni imel denarja, pač pa je moral za kazen stati tri četrt ure pri nas in premišljevati o svojem prestopku. Preden je odšeL je obljubil, da ne bo nikoli več vozil po avto cesti.., Fiat S-10914 Zapeljali smo proti Mokri-cam in se ustavili pri ribniku. Imeli smo lep razgled na avtocesto. Nismo čakali dolgo, ko srno zagledali na avto cesti Fiat 600, za njim pa tovornjaka. Kot da se lovita. Naenkrat je Fiat začel hitro zmanjševati brzino in zapeljal je proti levi strani cestišča, tovornjak pa ni zmanjšal brzine. Nehote sem zamižal. Toda zaman. Nič se ni zgodilo. Imel je srečo. Fiat je lepo zapeljal na levo stran cestišča Tik ob cesti avto. Nesreča? Plin! Nič hudega- DKVV je pripeljal delavcem, ki urejajo zemljišče ob cesti, orodje. Mišolovka Na Otočcu je zagrebški motorist lepo zapeljal z desne strani avto ceste na levo in pri črpalki natočil bencin. Miličnik »Hvaležni smo tovarišem prometnim miličnikom za vsak nauk! Zdaj poznamo skoraj vse važnejše prometne znake in vemo, kako se Je treba vesti na ulicah. Taborniki-prometnlki lepo pozdravljamo vse tovariše TNZ ln uslužbence LM in jim čestitamo ob 15. obletnici ustanovitve varnostne službe!« in na odcep za Mokrice. Tam smo ga počakali. Komandir mu je razložil, da mora vedno z desne z avtoceste in z desne na avtocesto, Pouk je stal 300 din. Šofer je opravil izpit šele lani. — Takih primerov smo imeli v začetku precej, mi je kasneje razložil komandir--—»Kasirali« smo tudi po 20.000 din na dan in to parno na enem odseku, Zdaj so se šoferji malo poboljšali, toda, kakor vidite, še ne vsi. Po beli cesti... Spet smo patruljirali po avtocesti. Pri odcepu na Krško je bilo precej avtostoparjev, katerim je kornandir pojasnil, da na avto ^cesti ne smejo ustavljati avtomobilov. Italijanski avto je parkiral na avtocesti, -medtem ko so šl'i turisti p-k?.dit v gozdiček. Spet pouk, da se na avtocesti ne sme parkirati. Zračna trofeja bi lahko rekli volku, kl si ga je vrgel za vrat sovjetski lovec V. Konstantlnovič na gornji sliki. Do plena Je prišel na kaj nenavaden način. Njegov prijatelj, pilot Vladimir Ivanov, je namreč med letom zagledal na belem snegu med drevjem begajočo sivo senco, v kateri je spoznal volka. Spustil se je na bližnje letališče, poklical prijatelja lovca In sta se skupaj na helikopterju spravila na lov. Res sta ugledala roparja ln mu sledila nizko nad zasneženo pokrajino, dokler ga nI loveo dobil na muho ln ubil. — Vam lahko ie kaj pomagam, gospod? Prva letoSnJa »ndss« aH lepotna kraljica Je pravkar izvoljena v Londonu. To je 21-letna Pamela Searle, gt>Jenka neke umetniške Sole. Miss Velika Britanija bo seveda konkurirala najprej v mednarodni konkurenci, za njo pa se Je že zanimala televizija, kl Je v zadnjem času postala močan konkurent filmu. Jože mu je razložil, da je pripeljal napačno in da bo* moral ziato plačati kazen. Motorist vpraša, kako naj zdaj pripelje spet na cesto. Jože mu spet razloži. »To je pa prava mišolovka,« pripomni Zagrebčan. Kolesarska akcija Tema je že, ko se začne na Ločenski cesti "kolesarska akcija«. Pet kolesarjev, ki so vozili brez luči, nam je moralo pustiti svoja kolesa. Naslednje jutro jih bodo dobili na postaji LM. Tako je poskrb-, ljeno za varnost prometa. Po cesti vozi cikcak pijani kolesar- Vsa cesta je njegova. Raztrgan je in potolčen, ker je že večkrat padel. No. ta se bo streznil na postaji LM in zjutraj trezen, varno za svoje zdravje, zase in za ostali promet, nadaljeval pot. Jože Prime Zdravilna voda žene mlin Mlin na potoku blizu mesta Višegrada v Bosni je res edinstven, saj mu vrti kolo — zdravilna voda. Mlin namreč stoji pod hribom, na čigar pobočju je stara Višegradska Banja (Toplice). Curek tople topliške vode je tako močan, da so ga kmetje iz bližnje vasi že pred mnogimi leti »vpregli«, da jim žene mlin. PAVLI HOV l KOMPAS t ZA 159 DINARJEV dobite v vseh trafikah In pri drugih prodajalcih. — Pohitite c nakupom, kajti bres PAVLIHOVEGA KOMPASA zaidete povsod Pri tem društvu sta bila tudi dva bivša kaprola, ki eta služila cesarja Franca Jožefa. Ta dva sta imela glavno besedo in komando. Bilo je ravno na rojstni dan cesarja. Korakali smo na piknik. Ta dva kaprola sta nam članom priskrbela tri hrastova peresa za na kapo v čast cesarju. To je bil simbol stare Avstrije. Na ta piknik, bilo je na 18. avgusta, so prišli tudi Slovenski Sokoli, ki so se norčevali iz nas, ker smo častili cesar a Franca Jožefa. Taz sem vzel.tista tri peresa s svoje 'ape. Zdelo se mi je neumno, da jih nosim. Pozneje bi bil kmalu tepen, ker sem govoril proti cesarju. Zameril sem se tema dvema kaproloma in društvenemu oboru, ker nisem hotel trobiti v njih nazadnjaški rog. Suspendirali so me iz društva št. 63, samo zato, ker sem napisal dopis v bivšega Amerikanskoga Slovenca, in so mi tako napravili veliko krivico. Ako bi hotel vse tisto opisati, bi bila velika stvar. Tisti čas sem pošteno kritiziral v bivšem listu Glas svobode. Nekatere glavne osebe, ki so tisto zakrivile, danes že počivajo v črni zemlji, tisti, ki pa so še živi, so pa že starci kot jaz in bi ne bil. lepo, da bi to afero vlekel na dan. Jaz jim vse lepo odpuščam, Čeprav čutim, da so bili krivični proti meni. Po tej aferi sem se zopet preselil v Collinwood in sicer 5. aprila 1910. leta. Bila je zgodnja pomlad: sadno drevje ni nikoli preje in ne pozneje tako bujno in tako zgodaj cvetelo. Vesel sem bil, '-er sem imel vrt in nekaj zemlje za povrtnino. Zadovoljen sem bil, čeprav je bilo stanovanje slabo. Bila je farmska hiša, stara okrog 125 let. V njej se je podilo dosti podgan in miši, pa tudi stenic je bilo na kupe. Bilo pa je poceni stanovanje. Tu sem stanoval šest let in sem delal na vrtu vsak dan po svojem delu v tovarni in v nedeljo. To leto sem pristopil k društvu »V boj« št. 53 S. N. P. J. Minilo je že 45 let od tedaj. Društvo je bilo vedno v ospredju za napredno, kulturno in delavsko stvar. Čas hitro beži in ne morem doumeti, kam so vsa tista leta zbežala. Ostali so mi nepozabni spomini. Težko mi je pri srcu, ko si obujam spomine na vesele in žalostne dogodke, ki so se mi primerili skozi to dobo. Se posebno živo me prizadenejo kadar sem sam in premišljujem o minulih časih. Zato sem se tudi odločil, da za svojo 80-letnico napišem te spomina Dne 2. aprila 1956 sem dobil osmi križ na pleča. Večina mojih 80 let je bila pot trpina. Sedaj, v jeseni svojega življenja, se večkrat spominjam svojega rojstnega kraja v domovini. Ko sem sam doma, si lahko zapojem kako kratko slovensko pesmico. Leta 1900 ni bilo v Newburgu nobene slovenske ustanove. Leta 1902 je prišel župnik Frank Krže, ki je ustanovil faro sv. Lovrenca, Sezidal je cerkev. Bil je vesele narave in se je dosti trudil nekaj let, da je bilo živahno v naselbini. Priredil je prvi semenj v Plutovi dvorani, katerega so se ljudje udeležili v velikem številu. Jaz sem bil takrat na stanovanju pri Suštaršiču, ki je bil zelo pobožen mož in je prvi šel na ta semenj. Jaz sem ostal doma. Kmalu je prišel domov in potem sem tudi jaz šel ž njim. Župnik Krže mi je odkazal majhno mašino, da bi jo vrtel, ko bi obiskovalci stavili na razne stvari. Stal sem pri kolesu in kričal ter vabil, naj vsak stavi številko na to kolo. Kdor je zadel pravo številko, je dobil majhen dobitek. Župniku sem se zelo priljubil in moje delo mu je bilo zelo po volji. To je bilo prvi večer. Drugi večer sem zopet ostal doma, pa se moj gospodar kmalu vrne in reče: »Lokar, kar hitro se odpravi in pojdi z menoj, župnik Krže te prosi, da moraš priti, da boš zopet vrtel tisto kolo.« Nisem se branil, šel sem in zopet vrtel kolo; kričal sem Še bolj kot prejšnji večer, ker mi je zelo ugajalo, ko so se okrog mene sukala mlada dekleta. Star sem bil 25 let, zdrav in korajžen, torej tudi rad vesel v družbi lepih deklet. Zopet je vse dobro izpadlo in župnik Krže je bil še bolj vesel. Ob zaključku mi je rekel, da moram prihodnji večer spet priti. Torej, tretji večer jem sam rad šel, da sem videl tista zalfc dekleta, ker takrat so bila zelo redka. Zadnji večer je bilo vse veselo do 11. ure. Imeli smo tudi puško, s katero smo streljali na določeno piko. Kdor je najbolj blizu zadel, je dobil cigaro. Za nas .nlade je to bilo dosti zabave. Zadnjo uro pa se je končal semenj žalostno. Župnik Krže je s pu»ko tumcrii proti skupini ljudi. Sprožil je in krogla je zadela mladega fanta. Pisal se je Bokar. Krogla ga je zadela v vrat in je močno krvavel. Sam župnik Krže si je prizadeval na vso moč, da bi mu ustavil krvavitev. Bil je ves obupan, ker je prej mislil, da je puška prazna, ko je sprožil. Fanta so takoj odpeljali v bolnico, kjer je čez čas okreval. Tako se je semenj ob zadnji uri žalostno zaključil. Prispela je policija in takoj zaprla semenj. Cez nekaj časa je župnik Krže opustil svoj duhovniški stan in se poročil. V zakonu se mu je rodilo tudi nekaj otrok. Dobil je vladno službo. Zdravnik Kern ga je opisal v Družinskem koledarju leta 1945. Nekoč sem v pogovoru omenil, da se Je župnik Krže poročil, kar je nekega fanatika zelo razjezilo in ugovarjal je, češ da duhovnik kaj takega ne stori. ' Naj še omenim, kateri časopisi so tedaj izhajali v Cleve-landu. Prvi list je bil Narodna beseda, njemu so sledili Nova domovina, Zvonček, Danica, Socialistična Zarja, Naš prapor, Sloga, Napredek, Cas, Cankarjev glasnik, Amerika, Cleve-landska Amerika, ki se sedaj imenuje Ameriška Domovina, Zarja, Glasilo S. 2. Zveze, Naprej, Nova doba, Glasilo K. S. K. J., Enakopravnost in Glasnik, ki je bil list trgovcev. Avtor Turk je izpustil mnogo važnih stvari v brošuri, kl se imenuje Slovenski pionir in naj bj bila zgodovinska. Svojega očeta je lepo opisal. Njegova zgodovina mi je bila delno poznana. Izpustil pa je Janeza Pintarja, ki je bil prvi naseljenec. Tudi mojega bratranca Jožeta Struna je izpustil. Moj stric Struna, brat moje matere, mi je Še v stari domovini pokazal sliko sina, ki jo je od tukaj poslal, na kateri so bili trije Slovenci. Pisal je domov, da so v Clevelandu samo trije Slovenci, ki hodijo v angleško cerkev k maši. Moj bratranec je bil 18 let starejši od mene. To je bilo okrog leta 1882. irlievo brezno Jame, kadar so same, so kakor velike grobnice. Tema in voda, kamen in kristali, štirje nerazdružni elementi so glavni arhitekti podzemlja. Takrat, ko plane v ta skrivnostni svet luč in človeški glas, ko zazveni klin in švisne vrv skozi zrak, ko sto-,pi človek prvič v kraljestvo miru in teme, takrat so jame kakor razkošne zakladnice. Kapniki, siga, razjedene skale, grušč in tisočeri odbleski kristalnih ploskev pa občutek prvobitnosti in nevarnosti, to so glavni rekviziti naravne draguljame. Vhod v Pugljevo brezno leži stisnjen ko orlovsko gnezdo v strmino pod vrhom enega izmed grebenov Mirne gore. Visoko nad dolino sredi zaraščenih skal in podrastja se odpira srednje veliko žrelo, iz katerega se v mrzlih zimskih dneh dviguje para. Poleti lebdi nad njim sopara, ki tudi v najhujši pripeki ne more v globino. Mrzli, težji zrak čaka zimskih dni, da se lahko dvigne. Takrat zajame jama v dolgih, globokih vdihih svežega zraka in se nasrka novih moči. 15. junij 1958. Med kopico pošte je pismo z Bleda. Grobler Adolf, delavec tovarne Veriga sporoča, da ve za globoko brezno nekje na Dolenjskem, v katerega so ga nekoč spuščali po vrvi. Prišel je do globine 10 m, dalje se ni upal. Minilo je dvajset let in še vedno misli na jamo, ki mu ne dž in ne da miru. Skomignem z rameni. Pisem, v katerih nas obveščajo o tej ali oni jami. je mnogo. Navadno je v vsakem tudi opis obsežnosti jame. Kamni letijo vanje 5 minut globoko, v vsako je padel par volov, nekje na drugem koncu sveta pa je pripla- val na dan samo še jarem. Grobler Je v pismu stvaren, obvestilu pa kljub temu ne pripisujemo večjega pomena. Prav verjetno je, da je to nemarna luknja, globoka 15, mogoče 20 metrov, na dnu pa je nekaj vejevja, skal in morda okostje poginule lisice. Opozorilo vnesemo v naš delovni program in ga odložimo na jesen. Toda Groblerja misel na jamo ne pusti pri miru. Pride v Ljubljano in zahteva ekskurzijo. Prav, torej ekskurzijo! Za take reči je bil vedno pri roki Pu-gelj, visok, svetlolas Janez, najbolj navdušen med mlajšimi. Takole smo se menili: »Janez, Grobler je siten, sili v Semič, pa menda še nekam višje. Vzemi 40 m lestvic in poglej, kaj je z jamo.« Janez se je nasmehnil. <9&o notri voli?« »Verjetno,« sem odvrnil. Janez je nekaj godrnjal, da je potemtakem 10 m lestvic dovolj in je odšel. On in Groble.- sta se prva lotila preiskave. Poletje je na pragu. Dež in sopara, vlaga in trop deževnih oblakov. Nad semiškimi vinogradi vise zavese dežja in plahutajo v grebene in grape, v rebra in zidanice. Cesta je kakor spolzka dolga kača in drži v ridah gor na rob gričivja. Pugelj in Grobler sta otovorjena ko italijanski muli. Štirinajst metrov lestvic in prav toliko vrvi, pa še hrana in jamarska oprema od čelade do obleke in čevljev Janez je navajen te ropotije in mu ni mar, če pada dež ali ne. Zanj je važno to, da bo zopet obiskal novo jamo, pa če je »še taka jazbina. Njegova jamarska strast skoraj ne pozna meja. Velik in dolg kakor je, korači po blatni cesti, za njim pa hodi Grobler, dobre volje in ves nestrpen od velikega pričakovanja. Prideta do Srednje vasi in pri Rauhovih prenočita. Zjutraj navsezgodaj vstaneta, oblečeta jamski obleki in gresta na pot. Grobler ima le megleno v spominu položaj jame. Po 20 letih ni to nič čudnega. Čeprav je takrat poznal okoliške hribe in grape, poizkuša sedaj vskladiti podobo v spominu z oblikami terena, s kolovozi, po katerih hodita in stezami, skalami in gozdom. Toda podrast in drevje, robidovje pa tudi ljudje dvajset let niso držali rok navzkriž. Sekali so in čistili, drevje pa zopet pustili podrasti prosto pot in tako je Grobler ves zmeden. Z Janezom iščeta, pre-tikata grapo za grapo, greben za grebenom, jame pa ni in ni. Ne pomaga drugega, kot po pomoč v vas. Rauhova mlajša ve za brezno in gre z njima. Se dobro uro hoje in najdejo jamo. Prvi pogled v brezno ne pove mnogo. Vhod ja od strani in ni videti skozenj dru-gpga ko nekaj črne prsti in stene. Janez ne verjame Groblerju, da je jama globoka. Ob drevo pritrdi samo dvajset metrov lestvic in jih spusti v temo. Grobler pograbi vrv, zavaruje fanta in Janez izgine v temo. Jama je ogromen skalnat jašek. Janez pleza po lestvi in čisti viseče kamenje in prst pod seboj. Po dvajset metrih pripleza na neudobno polico in se razgleduje. Pod njim je brezno. Vrže kamen in šteje: ena. dva, tri, štiri, pet - šele potem slaboten udarec. Nehote ima občutek, ko da se je kamen pogreznil v neskončnost. Od začudenja se mu potegne obraz. »Fant,« pravi, »tole je pa jama«, Zavpije Groblerju, naj ga zavaruje in zleze ven. Brž priključita še dvajset metrov in Janez zleze znova v brezno. Po štiri deset i h metrih pristane na udobni polici, pravcati prižnici. Pogled navzgor in navzdol je pošasten. Zgoraj navpični skladi nanizani drug nad drugim in prevlečeni z rjavo sigo, spodaj skoraj 70 m teme. Karbidka presveti komaj nekaj deset metrov navzdol, vse ostalo je skrivnost, črnina, ki je Janez ne z lučjo ne s fantazijo ne more prebosti. V globino meče kamen za kamnom in šteje in ceni metre pod seboj. Ce v ničemer, si je na jasnem v tem, da je to sijajna jama, globoka, divja, zares nekaj posebnega. Poprime lestev in zleze ven, nabit z novo željo, s kopico stvari, ki jih navadni ljudje ne poznajo. To je velika sla po nečem novem, svežem, po tistem, kar nam vsako minuto zapira dih, po tistem, kar tako preprosto imenujemo — pričakovanje. Za danes je konec raziskovanja. Janez je zbit in umazan. Groblerju žare oči in navdušen pripoveduje tisoč podrobnosti tiste prve pustolovščine, ko so ga z vrvjo spustili deset metrov globoko. Zvijeta lestve in vrvi in se napotita v dolino. Janez je po povratku v Ljubljano dvignil kopico prahu zaradi brezna. Vse kaže, da je to najgloblja jama na Dolenjskem. Ziglovica pri Ribnici je potisnjena ob stran. Dogodek za nas in za Dolenjce! Mudi se mu pripraviti drugo ekskurzijo, toda tako hitro to ne gre. Najti moramo čas, zbrati fante, pripraviti material in vse, kar je potrebno za raziskavo večjega obsega. Zaradi odprave v Triglavsko brezno, preložimo ekskurzijo na jesen. 18. X. 1958. Zopet je Pugelj tisti, ki priganja. Toda ne samo on. Za jamo je izvedel zdravnik dr. Tršan. Tudi on je jamar, po navdušenju čisto Pugeljevega kova. Bomb?"dira nas z brzojavkami, ekspresni-mi pismi in z ostalimi sredstvi sodobnega prenosa misli in želja na daljavo. Domenimo se za soboto v septembru. Ekipa je popolnejša od prve. Tudi opremo imamo izbrano. lestvic se še drži rja Triglavskega brezna, pa nas to ne moti. Vzeli smo 80 metrov vrvi, prav toliko les'vic Utrujeni in naveličani dolge poti od Semiča do Srednje vasi, se zouet utaborimo na senu pri Rauhu. (Nadaljevanje prihodnjič)