LJUBLJANSKI ČASNIK.
m. G7.
Vpetih 22. Vethiga serpana.
1851.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se za celo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi fraiikiran biti.
Vradiii del.
19. augusta 1851 je bil XXXIX. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Deržavna pogogba med Avstrijo in Bavarskim zastran preskerbljevanja vojaških čet na kraljevsko-bavarski zemlji. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 4. Junija 1851 podeljenih izklenivnih privilegij. — Razpis kupčijskega ministerstva 5. Junija 1851. Podaljšanje privilegije Eduarda Kristjana Ezringa (poprej Franc Bogomir Rietscha) in vgasnje nje privilegie grola Emanuela Caccia. — Spisek od c. k. kupčijskega ministerstva 12. Junija 1851 podeljenih izklenivnih privilegij.— Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstvinega deželnega vodstva 23. Junija 1851, zastran izjemnega ravnanja z davšinami od privoljenj izbrisanja hranilnic glede vkniženih pa ne danih posojil. — Okoljni ukaz c. k. štaj. ilirsk. denarstvinega deželnega vodstva 29. Junija 1851. Ravnanje s kolkom potnih bukvic glede podaljšanja privoljenja za potovanje. — Razpis vojaškega ministerstva 30. Junija 1851, glede povračila za sobe za vojaške častnike ali šarže brez oficirskega značaja, ki so na prehodu. — Razpis denarstvinega ministerstva 3. Julija 1851, s kterim se razglasi ravnanje z dne 1. Julija 1851 v versti 210 izsrečka-nimi obligacijami dvorne kamre po 3'/2, 4, 4 Va in 5% in pozneje vverstenimi domestikal-nimi obligacijami koroških stanov. — Cesarski ukaz 6. Julija 1851 , s kterim se začasno zaukaže več odločb glede periodičnih tiskopi-sov iz notranjih dežel in zastran tiskopisov iz tujih dežel. — Ukaz ministra pravosodja 7. Julija 1851, s kterim se vsled najvišjega od-ločenja naznani, da se penzionirani in taki kvitirani oficirji, ki so si svoj vojaški značaj prideržali, k opravilim porotnikov več klicati nimajo.
Danes bo XL. del, III. tečaja 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za krajnsko kronovino izdan in razposlan.
Ljubljana 22. augusta 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
Nevradni del.
Avstrije prihodnjost.
(Dalje.)
XVIII.
Komaj se je v Lombardii in Benečanskem prikazalo narodno trojnobarvno bandero, niso pozabili avstrijanski nemci na Dunaju in v drugih krajih, ker so le oni ali tudi z Slavija-ni v mes prebivali svojih narodnih nemških barv. Že drugi dan maliga travna se je zvijalo trojnobarvno nemško bandero na turnu sv. Štefana, urno so sledile druge mesta, in (kdo bi mislil) 7. dan tistiga mesca se je z njim
okinčala bela Ljubljana v sredi slovenske dežele. Po tini dvojnim izgledu se je zbudil tudi slavijanski narod in kazal ponosno svojo lastno zastavo. Sami Madjari se niso le igrali z barvami, ampak politiškiga življenja že dolgo vajeni so se lotili reči. Z silnimi prošnjami so si pridobili v težavi cesarstva kakor je bilo ni in je ne bo neodvisno ogersko ministerstvo in samostalno vlado, tako de je bila izhodna polovica monarhije z zahodno Ie vezana v osebi vladarja, tukaj cesarja, tamkej kralja. — Kje se je znajdlo tačas pa znamnje cele poprejne samovladije, dozdaj po celi Evropi spoštova no černo-ruineno bandero, katerimu so se več ko enkrat vklonili Napoleonovi orli? kje je živela goreča misel če tudi osvobodene vun der narazdeljive Avstrije? — V sredi zveste armade in v sercu domoljubnih Avstrijancov, katerih glasovi so pa skoro vtihnuli meni grozovito šumečiga viharja demokratizma in narodniga gibanja.
Pritem se je politiško obnebje cesarstva bolj in bolj otemnilo. Dan 25. maliga travna dano vstavno pismo ni ostalo veljavno več ko tri tedne, zakaj, smo omenili v poprejuim sostav-ku. Po dogodbah 15. velikiga travna je bil obljubljen ustavodavni občni avstrijanski zbor, in prigodbe tistiga dneva so priniorale svitliga cesarja svoj sedež v Tirolskim iskati. Voj ska na Laškim o začetku zavolj pomanjkanja potrebne moči, notrajnih razpertij in pre velikiga števila sovražnikov ni mogla srečno napredovati. Ošabna madjarska stranka v Pestu je rabila dovoljeno neodvisno ogersko mi nisterstvo za odkriti odpad od cesarstva, katerimu ravnanju se je junaški ban Jellačič z hrabrimi Hervati in Slavonci prav vitezno v bran postavil. Dan 24. maliga serpana v tim trenutku, ko je polni maršal ltadecky pri Ku-stoci vojsko kralja Karlna Alberta premagal, se je začela perva seja avstrijanskiga vstavo-davniga zbora na Dunaju. Ta zbor je bil po klican nar važnejši opravila dognali, pred vsim pa se vstave lotiti. Skušnja je kazala, de on temu namenu kos ni bil, in če se okoljšine pametno prevdarijo tudi kos ni mogel biti, ako bi ravno, kakor soje vunder zgodilo, v mnoge zmote zabredil ne bil. Že podlaga, na kateri je delal je bila preozka. Če je že ljudstvo poklicano si vstavo po poslancih napraviti, naj se tega opravila vdeleži celo ljudstvo. Avstrijansko ljudstvo je pa zapopadek vsih narodov cesarstva.
V tim deržavnim zboru ni bilo poslancov ne ogerskiga ne lombardo-beneškiga kraljestva, polovica pa celoti veljavnih postav dati ne more, nar bolj osnovana vstava bi bila v takim primerleju le načert ostala. Rečemo nar bolj osnovana vstava, katere pa od tih zbornikov zavolj raznih vzrokov čakati ni bilo. Naj bi to premišlovali vsi tisti, ki so se tako grozno togotili o dobi, ko je vlada deržavni zbor razpustila in oznanila iz lastniga nagona svitliga cesarja dano vstavno pismo 4. sušca 1849. — Prepiri med Madjari in Jugo-Sla-vijani na Ogerskim se niso dali na podlagi ze-dinjeniga cesarstva poravnati. Stopil je tedaj
zvesti ban dan 11. Kimovca česRubikon, šel je čes Dravo, da bi v Buda-Pestu rešil ideo edinosti monarhije, kakor je zagotovilRadecky njeno celoto 6. dan velkiga serpana po zmagi Milana. Urno je napredoval hervaški ban proti Pestu. V nar večim stisku si madjarska stranka drugači pomagati ne upa, tedaj zbada od protivne nemščine nadušene Dunajčane k ker-vavim puntu 6. kosoperska. Med rokami peklenskih morivcov najde smert mučenik zvestobe minister vojaštva grof Latour, in mili Ferdinand je v drugo vsiljen od svojiga sedeža pobegniti. Gromeči topovi vabijo zdaj nanaglama junaškiga bana pod Dunajske ozi-dja. Dan l.listopada se je morala puntarsko mesto cesarskim zastavam vkloniti, samostojnost Avstrije je poslala resnica. Dan 2. grudna je Njegovo Veličanstvo cesar Ferdinand v Holomucu svojo voljo razodel od vladarstva odstopiti in je prepustil prestol nadvojvodu Francu Jožefu, kateri je ob enim oznanil slovesno vsim narodam cesarstva svoj nastop na prestol z imenam Franc Jožef Pervi.
O tim nastopu slavniga habsburgo-avstrijan-skiga prestola je napočil zor bolj srečne bolj veselje prihodnjosti cesarstva. Deržavni zbor v Kromerižu je bil razpušen in ob enim naznanjeno 4. dan sušca 1849 ustavno pismo celimu cesarstvu. .Šum orožja pa v celi obsegi samovladije še ni vtihnil. Na Laškim je sardinski kralj vojsko zopet napovedal, ali vitezni polni maršal je pri Mortari in Novari sovražno armado tako razdjal, daje Avstrija po spravi v Milanu ne samo poprejne meje in vojniške stroške, temuč staro slovečo prednost med italijanskimi deržavami zopet pridobila. Sprava v Milanu se je prigodila 6. dan velikiga serpana, dan 13. je pri Vilagošu orožje oddjal Gorgej, dan 22. so se vdale Benetke cesarski armadi.
Ko je obhajal mladi cesar Franc Jožef L svoj devetnajsti rojstni dan, je bila revolucija zmagana ob tla in ga ni bilo kraja, ker bi ne bile ferfetale ponosno cesarske zastave.
Dan 22. listopada je nastopilo novo ministerstvo, katero še zdaj obda prestol svitliga cesarja, in z skušeno politiko, z bistrim umam in močno roko svoje važne opravila oskerbuje. Predsednik tega ministestva knez Švarcenberg je napovedal pot, po kateri hoditi misli z svojim nagovoram v deržavnim zboru dan 27. listopada v Kromerižu, je oznanil z timi besedami prihodnjost avstrijanskiga cesarstva. Te besede nam gotovo oznanijo našo prihodnjost, ker niso ostale gole besede, ker jim je sledilo, kakor skušnja preteklih treh let skaže, krepko djanje,ker imamo vlado, katera se nepremakljivo enkrat izrečenih namenov derži, in jih mnogoverstnim zoperstavkam vkljub v živo djanje vpeluje. Poslušajmo, kako se glasi ministerialni program zastran notrajnih razmer: „Mi hočemo ustavno monarhijo resnično in odkrito. Hočemo to deržavno osnovo in spoznamo njeno bitje in terdni obstoj v skupnim „vživanji postavodajavne oblasti po vladarju „in po namestnikih Austrije. Mi jo hočemo „ustavljeno na enako pravico in nemoteno raz-
„snovo vsih narodnost, kakor tudi na enakost „vsih deržavljanov pred postavo , zagotovlje „no z očitnostjo v vsih razdelkih deržavniga »življenja, operto na svobodno občino in na „svobodno izobraženje ali razvitje dežela v „vsih znotrajnih zadevah, oklenjeno z skupno „vezjo krepke osrednje oblasti. — Ministerstvo „ob!jubi v tej reči dvojni konec pred očmi imeti: „nekrateno ohranjenje pogojev, brez kterih „svoboda mogoča ni, de bo ta živa resnica, „de se bodo pogoji njeni izpolnili, zato se mi „slimo krepko in ojstro potegniti. Zastran „edinosti samovladije: Veliko delo, ki nam je „v porazumljenje z narodi naloženo, je vsta-„noviti novo vez, ki ima vse dežele in narode „avstrijanske v eno veliko deriavno telo ze-„diniti.li Zastran Nemštva in zvunajnih zadev se glasi nakazani nagovor takole: „Ne v „razdjanji samoderžave leži velikost, ne v nje „nim slabenji vkrepljenje. Nemčije, Avstrije „obstoj v deržavni edinosti je zaNemštvo, je „za Evropo potreben. Z tem prepričanjem „navdani pričakujemo naravno razvitje tega še „ne doveršeniga preobračajočiga vrenja. Še „le kadar prerojena Avstrija in prerojena Nemčija novo terdno podobo zadobite, bo mogoče „njune medjusebne zadeve deržavno odločiti „do tistiga časa bo Avstrija tudi naprej svoje „zvezne dolžnosti zvesto izpolnovala. V vsih »zvunajnih zadevah cesarstva bomo prid in „čast Avstrije varovali in ne dopustimo od „zvunaj nikakoršniga motenja samostalnc raz-„snove naših notrajnih razmer." Po tih vo dilih je ravnalo zdajno ministerstvo od pervi-ga nastopa do naših dni, od te poti zdajni in sledijoči krone svetovavci stopili ne bodo, do kler bo veljala misel vstavne zedinjene samovladije.
Od vodivne misli edinosti cesarstva ginjeno je ministerstvo nasvetovalo ustavodavni deržavni zbor razpustiti in iz lastniga nagona ce-limu cesarstvu veljavno vstavno pismo naznaniti. Tako se je zgodilo in 4. dan sušca 1849 je Franc Jožef I. dopolnil obljubo dano popa tentu 15. sušca 1848. Slava mu, njegov spomin bo živel v vekomaj. Tej ustavi je vpisana naša prihodnjost, če tudi počasi, tjer zoperstavki so silni, se vunder vsaki dan bolj bližamo veseli dobi, o kateri bo ona postala ne mertva cerka temuč svitla resnica. Ker je tedaj ustavno pismo braniše naše svobode, našiga bitja, in zerkalo naše prihodnjosli, bo treba preiskovati, kje se v resnici najdejo za-deržki, ki branijo, de ono še zdaj ni vpeljano po vsih delih, in naznaniti pogoje, brez katerih po našim mnenju popolne vpeljave upati ni. Od tod bo pa na luč stopila zvesta podoba politiškiga stanu, ki ga avstrijansko cesarstvo v prihodnjih dnevih upati sme, kar je ravno predmet naših sostavkov.
Nova podlaga, na kateri bi se dvignilo poslopje prerojene Austrije — ustavno pismo 4. sušca 1849 je najdlo število zlo mnogoverst-nih protivnikov, in če smemo resnično govoriti, mu jih še dans ne manjka. Ti protivniki so bili in so še sada zaderžek, de se ono popolnama v djanje ni vpeljala. Če pa po našim dokazu vpeljava ustave znamnje dover-šene blagostanosti monarhije, je treba zader-žke odmakniti. Skerbimo tedaj te protivnike spoznati, pretrejsujmo njih namena, poslušaj-mo kako se glasijo, de bo očitno v kateri zadevi je sprava mogoča, v kateri nikakor ne. — Naj nam bo tukaj o pripravni priložnosti pripušeno kake besedice izreči od tistih mož, ki v današnih časih po časopisih kakor zagovorniki vladniga ravnanja javno pred ljudstvo stopijo. Če je tudi ravnanje naše vlade po sodbi vsih umnih in poštenih deržavljanov vse hvale vredno, vunder ni tako lahko vladne naprave zagovarjati, kakor bi marsikteri mislil, Poslopje nove deržave še ni doveršeno, mi
živimo o dobi prestopa. Prostor sicer je na tanjko odločen, meje so nakazane, katerih no-bedin preskočiti ne sme, terdna podlaga je vstavljena in okoli se z dviguje ozidje na katerim se trudijo pri delu obroženi delavci. Še ni to ozidje povsot enako terdno in visoko,še se najdejo votli kraji in morebiti se je tu in tam kaj izzidaniga poderlo. Sovražne trume išejo zmiraj le nar slabe j ši kraje, imajo prosto voljo in zadostno prebrisanost jih si zbirati, posadka pa mora tje hiteti ker sovražniki napadajo, nji ni dano si prestora za boriše izbirati. Sapicnti sat.
Če tukaj govorimo od protivnikov je pervic treba ločiti vse tiste znotrajne in zvunajne stranke, katerim je Avstrija v svoji celoti ka kor velika evropejska deržava tern v peti, kateri bi radi cesarstvo raztergali sebi in paj-dašam v prid. Tim ljudmi nasproti se z besedo prepirati je bob v steno metati, takim namenam nasproti veljajo le ojstri meči in gro-meči topovi, kar ni naša reč. Tukajšni govori veljajo le tistimi ki z nam , vred terdijo zapopadek avstrijanske deržave v dozdajnih mejah cesarstva, vladane po vodilu ustavniga pisma 4. sušca. Ono nam ponudi obilno prostora za preiskovavni pogovor, ono se tudi samo ne postavi kakor neprenarljivo, tjer v §. 123. oznani pogoje prenaredb.
Nakazani pravi: Prenaredbe te deržavne vstave se zamorejo v pervim deržavnim zboru po navadnim postavodajstvu nasvelovati. V naslednjih deržavnih zborih je, de se take prenaredbe za gotovo sklenejo v obeh zbornicah nar menj treh četertin vsih poslancov in dovoljenja nar menj dveh tretjin pričejočih poslancov treba. Pervimu in sledijočim deržavnim zboram priložnosti manjkalo ne bo primerjeno prenaredbe ustavniga pisma nasvetovati, in zdaj živimo o letih skušnje, po kateri se bo sodilo kaj naj veljavno ostane kaj ne. — Eno nepremakljivo mejo , čes katero bi ne smela segati nobena prenaredba, mislimo, najti v §. 1. ino 2., katerih pervi našteje kronne dežele avstrijanskiga cesarstva, in drugi slovesno izreče: de te kronne dežele store svobodno, samostojno, nerazdeljivo in nerazvez-Ijivo avstrijansko vstavno dedno samovladnijo. Ta dva paragrafa sta ši bolet vsakiga Avstri-janca, kateri bi le eniga tajil, z tim v naši zadevi dalniga pogovora treba ni.
(Konec sledi.)
Austrijansko cesarstvo.
Terst. V teržaški zalogi šolskih knjig je bilo od leta 1846 do leta 1850 — 283,802 iztisov prodanih med njimi 48,181 slovenskih in 19,722 v ilirskem jeziku.
Štajarska.
Danes 22. t. m. ima biti velika poskušnja z hlaponi na Semeringu.
Goriško.
Iz Gorice se piše v „Vid. Dennik", de čast profesor Mozetič, kteri je bil pred 5 leti v Jeruzalem popotval in tudi severno stran Egipta do piramid obhodil, potlej se bil v severno Ameriko v Pittsburg podal, kjer je, za gene-ralvikara zvoljen , tri leta prebil, je pred dvema mescama zopet v Gorico prišel. On je sicer lani hodil po Nemškim in Avstrijanskim s tem namenam, de bi nekoliko mladih duhovnov dobil, kteri bi sevPittsburg podali; zdaj pa ne bo šel več v Ameriko, kjer mu obnebje tam ne služi.
Horvaška.
V Zagrebu je prišla od Vladika Černogor-skiga na svetlo žaloigra (tragedia) pod na-slovam „Stjepan Mali." * Opravništvo „Matice" zopet pozove na-
rodne pisatelja, da bi knjiga za narodno omiko pisali in jih odboru Matice pošiljali, ktere bo ona v natis dala in pisateljem trud pover-nula.
Avstrijanska.
Sliši se, da bojo nemško-katoljške društva,
ker so deržavi in veri nevarne, povsod v našim cesarstvu ojstro prepovedane.
*	V „C. BI." se piše iz Dunaja, da je knez Metternich, ki sc konec mesca septembra na Dunaj pričakuje, je, kakor pravijo, cesarju in ministerskemu predsedniku pisal, ako bi njegova pričujočost visokemu dvoru in ministerstvu zavolj njemu neznanih vzrokov ne-vgodna bila. Odgovorilo se mu je prav prijazno. Knez Metternich se pa ne bo, kakor njegova žlahta pripoveduje, celo nič v politiko mešal.
*	Vradne naznanila pravijo, daje v „\Vie-ner Neustadtu škode, ktero je ogenj napravil, za 120,000 gold.
*	Od več strani se sliši, da pridejo v jeseni vsi deželni poglavarji na Dunaju skupej, ki se bodo o prenaredbi srejnskih postav posvetovali.
*	Spet so na Dunaju za 20milionov banknotov sožgali.
*	Pohotni listi čez take podpore ali vžitke, ki jih za službo nezmožni vojaki iz ustanov za-nje vsled poslednjih vojsk napravljenih po-tegujejo, so glede tarifne številke 62—48 čerka l) začasne taksne in kolčne postave 9. februarja 1850 (derž. zak I. 1850 del XXII. št. 50) nepogojno kolka ali štempeljna prosti.
Češka.
Vrednik Slovana, gospod Havliček, je naznanil po dvakratnem opominjanju, da bo nehal svoj časopis izdajati.
*	Pražky prostonarodni list naznani, da se sliši, da se bo začel v Pragi časopis v ruskem jeziku izdajati pod naslovom „Polabski Rus." Izhajal bo na teden enkrat.
Češka, posebno severni hribi postajajo glede premoga in železa to, kar je Ivalifor-nia glede zlata. Vedno hribe obiskujejo tujci, ki menijo hribe kupiti.
Ogerska.
Iz Marosvasarhely-a se sledeča čudna do-godba naznani: *
5. augusta dopoldne postane Maros naenkrat černa in razširi krog in krog žvepljevi duh; vse ribe v vodi poginejo in raki na breg pobegnejo. Pravijo, da je vzrok te prikazni ti, da je ploha prah iz premogovega sklada v vodo pometla in tako vodo počernula. Več hiš je povodenj pobrala. Lisice in celo medvedji so po reki plavali, dve soseski je zasulo. Vojaški poveljnik v Marosvasarhely-a, general Šobeln, je priprave storil, vzrok te prikazni zvediti.
*	Vladi se je z nova prošnja predložila, da bi se železnica iz Pešta skoz Munkač in Lvov napravila.
Sedmograško.
V nekterih krajih Sedmograška se je zavolj tatvin in roparij stojna sodba razglasila. — Ravno iz te dežele se čuje, da je na mejah v Fokšanu in v Hessarabii huda goveja kuga vstala.
Galicia.
Iz Galicie so strašne novice o toči, viharjih in povodnjih pripovedujo. 72 sosesk je po-končanih. Vradno naznanilo pove, da je v Rinarovi pol vatla debelo toče padlo, in med njimi take, da so po 5 Iiber vagale.
Serbsko.
Grof Coronini je zvoljen za deželnega poglavarja vojvodine. Tudi znani general Fili-
povič je dobil službo z generalom Macchio v vojvodini.
Lombardo-beneško kraljestvo.
Iz Milana se piše 9. augusta: Namesti re-volucijskili proglasov očitno nabijati na hišne voglje, se zdaj v hiše pošiljajo. Več hišnih posestnikov jih je zapečatilo in c. k. mestnemu poveljništvu poslalo.
*	Cesar je vdovi Vandonia in trem hčeram, vsaki po 200 gold. na leto obljubil, tako da bo ta rodovina zdaj več vživala kakor je popred, ker je Vandoni le 600 gold. na leto plače imel.
Tuje dežele. Bosna.
En oddelk turške armade je že mejo v AI-banio prestopil. Omer paša se bo podal skoz Ouvno in nekoliko časa v Buni ostal. — V Bosni se je 40,000 vojakov nabralo. V Travniku se sploh govori, da misli Seraskier v Albanii spet red vpeljali.
v
Cernagora,
Novice iz Cernogore pravijo, da je znani vodja vstaje Ale Kedie tje pobegnul in ondi pribežališče najdel. Turška vlada do zdaj ni tirjala, da bi ga Cernogorci izdali.
*	Ruski konzul je vradnijam černogorskim 12,000 cekinov podaril.
Turška Serbska.
V	serbski knezovini je tihi mir. Le južne meje včasih albaneške kardela napadejo in mirnim prebivavcem serbskih granic nepokoj delajo. Temu se je pa v okom prišlo. Višji deželni poglavar iz Nise, Kuršid paša je ukazal to natanjko preiskati, in pokazalo se je, da so Albanezi krivico delali. Tedaj se je potrebno storilo te napade odvernuti in na južni meji knezovine je zdaj tihi mir in varnost. Serbska vlada je zavolj tega Kuršid pašatu posebno zahvalno pismo poslala.
Nemška.
Iz Kiela se naznani, da avstrijanska vlada meni odškodovanje tirjati zato, ker je vojake na severno Nemško poslala, pravijo, da tirja 9 milionov.
Francoska.
Vsak tujic, ki se na Francoskem ne more skazali, kaj da počne, da se živi, mora iz Francoskega. Med temi so ljudje, ki so že čez 20 let na Francoskem.
Laška.
V	Sicilii se pripravlja vstaja, in Angličane dolže, da jo podperajo. Neapolitanski kralj vse stori, vstajo vdušiti.
*	Na Sardinskem so laški politiški beguni veliko društvo v nasprotno podporo osnovali. Vsak ud plača pol franka na mesec.
** Kardinal knez Altieri se je v Beč inPe-trograd podal, pravijo, da zavolj tega, da bi se posvetovalo, kako bi se Rim naj ložeje znebil francoske posadke.
*	V Piemontu se škofi zoperstavijo postav-ljenju protestantiške cerkve.
Angleško.
Na Irskem se je krompirjeva gnjilina nana-glama hudo prikazala.
*	Barona Brucka, bivšega avstrijanskega ministra so o Londonu prijazno sprejeli, celo kraljica se je z njim pogovarjala. On je v Londonu za društvo LIoyd več parobrodov kupil. V Terst pride konec tega mesca.
Portugalsko.
Novice iz Portugalskega so žalostnega za-popadka; vojaki so z narodno stražo v ved-nem prepiru.
Rusovska.
V	kmetijskih družbinih denarnicah na Ruskem je bilo pr. leto 45167 rubeljev, v denarnicah mestnih učilišnih naprav 1,000.797 rub. za privatne učenike in odgojitelje se je nabralo 73563 rub., za učitelje far 93013 rub., za napravo judovskih učilnic 256564 rub. — Iztisov šolskih beril se je prodalo 110925, v zalogi jih je še ostalo 317217. Sol se je za 10 pomnožilo. V deržavi je bilo 2149 rednih šol in 116937 učencev, za 3656 več kakor v letu 1849, in sicer na gimnaziih 18983, v glavnih šolah 27071 in v farnih šolah 44882. Učiliščnih naprav vsih skupej je 3710 in 199879 učencev, za 4935 več kakor v letu 1849. Razun tega je na Ruskem 3027 judovskih šol in 33161 judovskih učencev.
#	Ruse v vojski zoper Čerkese letos vedno nesreča tepe. Po naj novejših novicah, ki so prišle iz Sukum-Kaleha v Carigrad, je glavar Amin-Effendi terdnjavo Čemer Rusom vzel in jih za Kuban zapodil. Potem se naznani , da je ruska vlada zavolj mnozih nesreč Šamil beg-u pomirje ponudila , po kterem se ima neodvisnost njegovih dežel priznati, s tem pogojem; da imajo Čerkesi pet let mirovati.
*	Iz Ruskega pravijo naznanila, da pride car Nikolaj konec tega ali začetek prihodnjega mesca v Varšavo. Namen tega popotovanja je snid treh vladarjev: ruskega, avstrijanskega in pruskega. V Varšavo je tudi povelje prišlo, več stanovališč pripraviti za visoke goste, tako, da je mogoče, da bi se ondi pogovori imeli.
Poljsko.
Na Poznanskem se je razširila novica, da se pričakuje, da se bode časopis Goniec poljski prepovedal.
Turška.
O daljnem zavarovanju Košuta se mnogo piše in pri vladah mnogo posvetuje. Akoravno je turška vlada zagotovila Košuta mesca septembra osvoboditi in že dve amerikanski barki nanj čakate, ga čez veliki ocean prepeljati, vendar ne verjamejo, da bi turška vlada to storila. Ako bi Košut vendar le svobodo za-dobil, se bo njegova obsodba razglasila.
Amerika.
V	južni Ameriki se vojska pripravlja. Bra-silska vlada se upera zjedinjenju drugih republik z argentinsko republiko in hoče neodvisnost republike Uraguay zagotoviti. Argentinska republika bi znala nevarna soseda za Brasilio postati, ako bi se zjedinenje zgodilo.
Afrika,
Admiral Parker je pred Tunis-om šidra zasadil in bey-u naznanil, da naj haltišeriff proglasi in se nepogojno turški vladi podverže. Oal mu je nekoliko časa odlog se pomisliti, in ako se njegovemu povelju potem ne podverže, bo Tunis bombardiral. Bey pošlje tedaj ber-zoteke v Genuo, Marseille in na Dunaj; on je bil pripravljen se upreti.
Od berda Dobre nade se naznani, da angleški poveljnik Henri Smith na meji stoji in da vsako uro pričakuje boj s Kafri. Hotten-toli so ga zapustili, akoravno jim je velike obljube storil.
Azija.
Vstaja na Kitajskem vedno rase , ministerski jredsednik je zajet; nje vodja se je že za cara izklical. Imenuje se Tin-feh, je 25 let star in ima obraz kakor škerlat rudeč. Ker v deržavni denarnici ni denarja in le 300,000 , vojakov na nogah, bi se znalo prigoditi, da
bi ondašnji car moral se prestolu odpovedati.
Ljubljanski novičar.
Grozno mlačno je bilo vdeleženje volivcov 3. Razreda pri volitvi 6 novih mestnih odbornikov. Izmed 279 opravičenih volivcov tega razreda jih je pervikrat prišlo le 34, pri drugi ožji volitvi (zato ker so pri pervi le trije odborniki predpisano čezpolovičnico glasov dobili) pa jih je prišlo clo le 18 volivcov! Izvoljeni so bili: g. Eržen, g. Samasa, g. Košir, g. Miihleisen, g. Aichholcer in g. dr. Rudolf (vsi že poprejšni odborniki, tode večidel iz druzih razredov). Žalostno je, da je vdeleženje za žup. volitve tako oterpnelo, da za-more sedaj kdo odbornik biti s kopo glasov!
(Novice.)
*	Predsednik kmetijske družbe gosp. Ter-pinc se je te dni v London podal, obertnijsko razstavo ogledat. Marsikaj koristniga nam bo gotovo povedal od kmetijskiga in obertnijskiga orodja, kar bi utegnilo tudi za naše kraje prav biti.	(Nov.)
% Neki Kohl ki popisuje votline pri Skocjanu v „Deutsche Vierteljahrsschrift," kar je tudi v Wiener Abendblatt zašlo, takole o slovenskem besedoslovju modruje: „Osero" heisst See (?!) „Na" heisst im Slovenischen „auf" und konnte nicht „Klas" das verderbte Deutsche „KIause" sein? (!!) Naklas also so viel als „Auf der Klause? (!!!)•
*	Ko so bile izpraševanja kovačev iz djan-skiga podkovstva pri učeniku tega nauka g. Paulu Skaletu končane, so se začele iz pod-kovijske umetnosti in živinozdravniških vednost, namreč, iz poznanja živinskiga trupla in opravil njegovih posamesnih udov v zdravim stanu, — iz občniga znanslva bolezin in zdravil,— iz djanskiga ozdravljanja vunanjih in notranjih bolezin vsaktere domače živine (pri g. dr. Strupitu) — pri g. And. Fleišman-u: iz rastljinoznanslva, to je,znanstva koristnih, škodljivih, strupenih in zdravilnih rastljin; — pri dr. BIeiweis-u; iz naravoslovlja domače živine; iz živinoreje, iz presojevanja živine po vunanjih telesnih lastnostih in oblikah, iz pripomoči pri porodih, —- iz sodijskiga preiskovanja, in iz ogledovanja klavne živine in mesa po predpisu ces. avstrijanskih postav. Izpraševanje je bilo, kakor je razlaganje vsih imenovanih naukov po predpisu vis. ministerstva, v domačim slovenskim jeziku. Učenci so bili tudi letos deloma kovači, deloma ne kovači: vsi so se tudi (razun eniga) imenovanih živinozdravniških naukov učili, ter so iz njih vpraševani bili. Kovači, ki so bili za pripravne poterjeni,da se jim zamore po ces. postavi pravica kovaškiga mojsterstva podeliti, so prejeli pooblastivno pismo, za živino-zdravniške vednosti pa so posebne pričala (svedočbe), kako seje učenec gori omenjenih posamesnih naukov učil, da je v stanu o potrebi pripomočnik pri živinskih boleznih, scer pa tudi zaupljiv živino- in mesogled biti.
(Novice.)
*	V pondeljik se je v Ljubljani slovesno obhajal rojstni dan svitlega cesarja. Že zjutraj na vse zgodaj začnejo topove z grada grometi, in mestne prebivavce iz spanja buditi. Muzika narodne straže z bobnarji vojaki spremljena vesele po tergih in ulicah igra. Ob desetih je bila slovesna maša, ktero je ljubljanski knezoškof obhajal in h kteri se je snidilo mnogo vojaških visokih oseb in mnogo civilnih vradnikov in ljudi i t drugih stanov.
*	Iz Prage se piše, da je minister uka ve-ike hvale vredno postavo dal, po kteri mora vsak otrok 6 let v šolo hoditi, pred 12,letam ne sme noben otrok šole zapustiti.

Cestopis.
(Dalje.)
Hiše na Kremlu so — razve cerkev — zvekši-ne iz novie dobe t. j. od začetka 18. veka. Samo ostanki stare carske palače i ne velika granavitaja palača, kakor tudi visoko obzidje s svojimi trojnimi vratami i stolpi na obzidju so starii, pa ne čez 16. stoletje. — Vemdar je med cerkvami več stariih. Cerkva: Spas na boru-Zveličar u gojzdu—je iz 12. veka, u sred dvorišča nove polače. Ta cerkva je že bila, koše Moskva mesto ni bila. (Moskva je pozidana leta 1147.) U Iluskoj je malo podrtin iz starih časov, ker navada ni bila kamenite hiše zidati. Iz predkrščanskih časov
se ne naide ne hiš ne podrtin, od 11. včka počemši so le redke cerkve kamenite. Clo mestna obzidja so bila popred le iz brun vrh endrugo položenih. Slanisča za ljudi so bila vsikdar iz lesa. Še car — kakor Olearius 1633 svedoči—je stanoval takrat u svojej drveni palači na Kremlu, akoprein je kamenita palača bila. Rusi se takvo stanovanje za kam bolj zdravo obrajtali.
Zobasto obzidje, na jeni 61 stolpov, ki so pri trojnih vratali na Kremlu, kaže zahodno-europejske zidare. Stavba pri teh stolpih je na gotičkej podlagi, močno smešane s noviim italianskim ukusom; pa še je nekaj primeša-noga, kar se ne da izraziti, nekaj iztočnoga, nekaj tatarskoga, jednom besedom: nekaj,
pri čem je rusko podnebje zidara naduševalo.
Naj redše i naj čudovitie zidanje je na velikem trgu med Kremlom i Ivitaigorodom cerkva V a s i I i blaženni. Na njej se leskečejo vse barve božjega stolca, od daleč in o meglenem vremenu se ti zdi ta cerkva kav kakšen ogromni skručen zmaj '). Ivan Vasiljevič jo je leta 1554. u spomin zmaganoga mesta Kazan po nekem Italianu pozidati ukazal. Po dogoto-vljenej cerkvi je car pre zidara popital, ali si upa še čudovitie zidanje načrtati; ko ta u svojej ničemernosti potrdi, ga je car pre oslepil. —
(Dalje sledi.)
') Draehe.
Odgovorni vrednik:	Dragotin Melcer. -	- Zal	ožnik	in	tiskar Jožef ttlaznik.
1	Iradiii lisi	1 Š1	t. 1	K	
st. 6948. Razpis konkurza. 0«Oc3 št. 2341.
Z razpisom visocega ministerstva notrajnih oprav od 84. julija 13838/1179 je bilo deželno poglavarstvo opolnomočeno, dva pri-pomočna zdravnika v ljubljanski bolnišnici izvoliti, eden nju je namenjen za medicinski, drugi pa za ranocelniški oddelk, vsak bo vžival na leto 300 gold. plače in 5 sežnjev derv in 18. liber sveč iz zaklada bolnišnice.
Za postavljenje teh obeh pripomočnih zdravnikov se tedaj konkurs s tem pristavkom razpiše, da se imajo prosivci za te stopnji, s kterima je tudi stanovanje v bolnišnici združeno, in kteri ste za dve leti in znabiti tudi za štir leta za vživati, z diplomi in drugimi verodostojnimi spričbami skazati o zdravniških vednostih, da so neoženjeni, dobrega zader-žanja, da znajo slovenski ali kaki sorodni slavenski jezik, in prošnjo do 15. septembra pri vodstvu c. k. dobrodelne naprave v Ljubljani vložiti.
C. k. deželno poglavarstvo Ljubljana 6. augusta 1851.
št. 10673/1412. Oz n a ni 1 o, o^od
c. k. primorsko -dalmatinskiga, denarstveniga vodstva Terst 6. augusta 1861.
Po kterem se zavolj povišanja cene soli v teržaškem okrožju vredjeno premenjeno od-rajtvilo od soli naznani.
Z oziram na občni deržavni zakonik in vladni list XLVII. dela št. 171 potem na tukajšni deželni zakonik in vladni list XXI. št. 25 po kterem se je vsled najvišjega sklepa razglasila tarifa cen soli, ki so bile za nektere pridelovavnice soli in prodajne zaloge ustanovljene, se s tem naznani, da imajosl5.au-guatam 1851, kota nova vredba cene soli, in tedaj za teržaško okrajno vstanovljena viši cena od šest goldinarjev za dunajski cent v moč stopi, v ravno tej primeri tudi zadevajoče povišanje sedaj obstoječiga, po ponižbi cen soli leta 1848 v sosednim reškim okraju in v Dalmačii vredjene odrajtvila od soli v sledečih zneskih vredjene biti:
1.	Za belo morsko sol, ki se prodaja v solnih zalogah v Kopru in Pirani, pri vpeljavi iz Istrije v teržaški okraj, potem čez mitno mejo v Ilirio in na Štajarsko za vsak dunajski cent........2 gold. 6 kr. v sr.
2.	Za ravno to pri solni založni prodaji v Reki kupljeno sol pri vpeljavi iz reškiga okraja in potem čez mitno mejo, ki še obstoji glede občenja soli za vsak dunajski cent...... . 2 gold. 45 kr. v sr.
3.	Za sivo sol, ki se v solni založni prodajavnici v Reki prodaja, pri vpeljavi čez mitno mejo na Primorsko za vsak dunajski cent.......3 gold. 28 kr. v sr.
4.	Za sivo dalmatinsko sol, če se vpeljuje po vredbah primorskega poglavarstva od 18. augusta 1840 št. 80045 in 22 aprila 1841 št. 7928 odločenih pogojev iz Oalmacie in teržaskiga okraja in v notrajne mitne kraje za vsak dunajski cent . . 3 gold. 53 kr. v sr.
Pri vpeljavi soli iz Oalmacie in Reke v eolno izjemo Istnc in na kvarnarske otoke odrajtvilne naklade na sol ostanejo pri starini.
Da se pa ne zgode zmote, se na to opomni: da ima to povišanje cene soli se tudi na belo morsko sol raztegniti, ki se prodaja pri C. k. začasni vradnii solne zaloge v Vdovskim.
Od c. k. denarstvenega vodsta v Terstu 6. augusta 1851.
Oznanilo.
(148.)
Visoko c. k. višji vodstvo za občenje je z razpisom od 20. julija t. 1. št. 7603/P dovolilo, da se bo Mallevoz, ki jedo zdaj vsak pondelik iz Ljubljane v Novomesto šel, da se večkrat priložnost ponudi za poslatve in potnike, zanaprej do Karlovca vozil, od kodar se bo drugi dan, t. j. vsak torek v Ljubljano vernul, tako, da bodo sedaj v tednu tri vožnje med Ljubljano in Karlovcem, pri katerih se zamorejo potniki tudi v posebej pripravljenih vozovih med Ljubljano in Novimmestom voziti.
To se s tem pristavkom sploh naznani, da se je ta vožnja začela 4. augusta t. I.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 3. augusta 1851.
Ho jfmarin s. r.
št.2254. Oznanilo. O»i03
Dozdaj obstoječa vsakdanska poštna zveza med Ložem in Planino se bo s 1. septembrom na 4 krat v tednu omejila.
Od te dobe tedaj se bo pot vsak pondelik, vsako sredo, vsak petek in vsako seboto kakor od zdaj ob lS1/^ opoldne iz Lož v Planino napotil, v Planini prenočil, in drugo jutro oh šestih se spet v Lože vernul.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 6. augusta 1851.
Hoff/nann s. r.
St. 399«.
Razglas
(154.) 1
81. 3913.
Razglas
C1 52.3 i
Juri Fuk iz Famel je Andreja Fuk-a iz Famel in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in v donašni tožbi pod št. 3913 prosil, de naj podpisana sodia razsodi, de je vlastnik zemlje, ki je v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožeške grajšine pod Urb. št. 537./91/® in v Stranjskih zemljiških bukvah pod Urb. št. % 18. zapisana, in ta tožba se bo 16 dan Oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri tej sodii obravnavala.
Za tožene je sodia in sicer za njih stroške kuratorja namreč gospoda Franca Boštjančič-a v Senožečah izvoljila, temu naj tedaj toženi svoje pravne pomočke izročijo ali naj druziga pooblastenca izvoljijo, in tej sodii imenovajo, ali pa naj sami k obravnavi pridejo, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 16. Julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
Št. 3765.	Razglas	(153.) 1
Jožef in Jernej Simončič iz Št. Mihela, sta dones podpisano sodio pod št. 3765 prosila, de naj omolkjeniga Lukala Simončič-a iz Št. Mihela mertviga spozna, in sodnija je Janeza Promrou iz Št. Mihela za kuratorja izvoljila.
Luka Simončič naj tedaj v enim letu od dneva naprej, ki se bo ta tazglas pervikrat v časopise natisnil, sam k te sodii pride, ali nje ali kuratorju na znanje da, de še živi, če ne se bo, ako bo ta čas minul razsodilo, de je mertev.
C. k. sodniia v Senožečah 11. julija 1851.
Anton Slivar iz Senožeč je dones pod št. 3996. Luketa Žužek-a in njegove neznane erbe alj pravne naslednike tožil in prosil, de se naj razsodi, de je vlastnik mlina, kije v zemljiških (gruntnih) bukvah bivše senožečke grajšine pod Urb. št. 42/22 zapisan.
Toženci naj tedaj k obravnavi ki se bo vsled imenovane tožbe 83. dan oktobra 1851 ob devetih dopoldne pri podpisani sodii godila, sami pridejo, ali pooblastenca imenovajo, alj svoje pravne pomočke kuratorju namreč gospodu Francu Boštjančič-n v Senožečah izročijo, ki ga je sodia za njih stroške izvoljila, če ne se bo ta pravda samo s kuratorjem obravnavala.
C. k. sodnia v Senožečah 21. julija 1851.
C. k. okrajni sodnik Jenko.
St. 1701.
Proglas.
(150.) c 3
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani:
Da je Matevž šos od sv. Katarine h. št. 3 zoper Antona Peharca in njegove pravne dediče tožbo vložil na posest pri sveti Katarini pod hišno št. 3 ležečega, v gruntnih bukvah poprejšnje grajšinske gosposke v Teržiču pod urb. št. lOl zapisanega polzemljiša, in da se je dan ustmine obravnave s pristavkom % 29 sodniškega reda na 30. septembra 1851 zjutraj oh devetih odločil. —
Ker sodništvu ni znano, kje da se zatoženi derže, je ono na njih nevarnost Urbana Tišlerja, po domače Župana od sv. Katarine za kuratorja postavilo, s kterim se bo ta pravna zadeva, ako zatoženi do tiste dobe redne poti ne nastopijo, obravnala in po postavi razsodila.
C. k. okrajno sodništvo V Teržiču 15. julija 1851.
Aichelburg s. r. okrajni sodnik
St. 1703.
Proglas
(147.) c 3
C. k. okrajno sodništvo v Teržiču s tem naznani.
Daje Jakob Ahačič, po domače Javornik od sv. Ane zoper Tomaža Ahačiča in njegove dediče tožbo vložil na posest pri sv. Ani pod hišno št. 7 ležečega, v gruntnih bukvah po-prejšne grašine v Teržiču pod urb. št. 304 zapisanega celega zemljiša; dan ustmine obravnave s pristavkom § 29 sodniškega reda so je na 30. septembra 1.1. zjutraj ob devetih pri tukajšni vradnii odločil.
Ker pa sodništvu ni znano, kje da stanujejo zatoženi, je ono Jožefa Ahačiča po domače Zaveržnika iz sv. Ane za kuratorja postavilo o tej pravnej reči, in ako se zatoženi do tistega časa po redni poti ne oglasijo, se bo s tem obravnava speljala in sklenulo po postavi.
C. k. okrajno sodništvo.
Teržič 14. julija 1851.
Aichelburg, okrajni sodnik.