•• , •• LJubl,aRa •IDw.enl~a STROKOVNA REVIJA zdarskl veUnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1990 • LETNIK XLVIII o ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1990 VSEBINA - INHAL T CONTENTS 113 Jože Pogačnik Razm1šljanje o vključevanju prostorskega (krajinske- ga) vidika v območno gozdnogospodarsko načrtova­ nje Reflections on the lntegrating of Space (Environmen- tal) Aspect into the Regional Forest Managing Planing 124 Branko Južnič Opremljenost s stroji, poraba časa in učinki pri delu v zasebnih gozdovih Equipment with Machines, Time Consumption and Work Performance in Private Forests 141 Primož Ilešič Pogostost in resnost nezgod pri delu v gozdarstvu Slovenije v obdobju '1972-1988 Arbeitsunfalle in der Forstwirtschaft Sloweniens im Zeitabschnitt 1972-1988 ihre Haufigkeit und Folgen 149 Dušan Robič, Niko Torelli, Katarina Čufar Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka Messungen des elektrischen Wiederstandes von le- benden Geweben als Indikator des zoenotischen Status und des Gesundheitszustandes von Baumen in Luftverunreinigungs gebieten 154 Maja Škulj Suomi (Finska)- dežela borovih gozdov 162 Arne Kozina Smrekovi nasadi - razmišljanja o nj:hovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospodarjenja z gozdovi -i65 Mojmir Perdan Pripovedke o zamenjavah ·t65 Strokovna srečanja 167 Visoki mednarodni priznanji prof. dr. Dušanu Mlinšku 166 Književnost Naslovna stran: Igor Smolej: Leska Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anka, dr. Franc Bat~č, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenl' Q.) >U o ~ 6,0 11,9 6,5 12,4 10,4 9,4 11,9 13,4 5,4 11 ,5 11 ,4 5,4 11 ,5 11,6 5,1 10,0 11,9 5,4 11,4 1 O, 1 5,4 1 0,2 12,8 4,9 11 ,o 10,1 6,2 11,2 11,5 14,2 14,0 12,7 11,3 ·~ Q) E o ~ z 10,8 10,9 8,9 10,5 13,7 7,8 10,1 11,8 12,0 8,7 7,1 10,0 11,4 9,2 8,2 9,8 10,0 8,8 8,6 11,3 10,2 8,8 9,5 12,3 12,5 7,0 10,7 11 '1 13,0 8,3 10,4 12,4 11,9 7,9 7,7 9,1 10,3 7,4 8,6 9,7 12,6 11 ,o 10,1 9,5 10,3 8,2 9,6 12,7 9,3 11,8 17,9 12,7 12,7 13,8 10,5 10,6 14,9 9,7 9,7 12,2 11,1 11 ,4 11 1 1 11 ,3 9,4 9,8 9,2 8,4 9,2 7,8 9,2 9,4 9,7 8,3 11,1 8,8 7,6 9,6 10,8 9,2 9,4 11,6 10,4 10,3 8,2 11,8 11,2 13,4 9,7 12,0 7,9 1 0,6 9,4 12,6 2,9 7,0 10,2 10,3 10,1 13,5 8,7 9,1 11,7 9,5 9,0 9,6 10,7 14,1 3,9 5,9 10,9 11,8 11,6 2,8 9,1 10,2 9,9 11,1 y Resnost nezgod dni 45 40 35 30 25 20 15 10 Logond11: -x- dojnnska rosnoat rn12god -----trond 5 TREND Y = 17,9353 + 0,8210X- 0,0369 X2 Leto X 0~------~--+--+--~--~-----+~--~-+----~--- 72 73 74 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 Grafikon 2: Resnost nezgod v gozdarstvu SR Slovenije v obdobju 1972-1988 po tem je bila večja. Resnost nezgod v vsem raziskovalnem obdobju se bistveno ne razlikuje od njihove resnosti v prejšnjih obdobjih, se pa bistveno razlikuje od resno~ sti nezgod v l. 1981-1988. Parametri resnosti nezgod iz statističnih izračunov so prikazani v preglednici 3. Arit- metična sredina resnosti nezgod v vsem obdobju znaša 21.4529. Mediana je skoraj enaka (21 ,4 dni), standardni odklon sredine znaša 1.7335 dni. Tudi trende povprečja resnosti nezgod v vsem obdobju smo izračunali na enak način kot pogostost. Trend gibanja resnosti - podatkom smo prilagodili parabola druge stopnje- ima korelacijski koeficient 0,6552 in pojasni 42,9% variabilnosti resnosti ne- zgod. Iz trenda, ki je vrisan v grafikon 2 in katerega parametri so v preglednici 3, je razvidno, da resnost nezgod zadnja leta spet pada in lahko torej napovemo, da se bo v prihodnjih letih še zmanjševala. Ven- dar pa je napoved zelo tvegana. Polinomi višjih stopenj bi se še bolje prilagodili danim podatkom. Ker trend pojasnjuje soraz- merno malo variabilnosti, bi bila potrebna še dodatna raziskava, da bi ugotovili, kateri izmed drugih vplivov je tesneje povezan z resnostjo nezgod. Tudi resnost poškodb pri delu je zelo različna po posameznih letih in po gozdnih gospodarstvih. Ekstremne vrednosti zna- šajo brez ABC Pomurke in Krasa 11,1 do 61,3 dni na nezgodo na leto in gozdno gospodarstvo. Povprečja zadnjih desetih let se gibljejo od 16,2 do 35,6 dneva na Preglednica 3: Statistični parametri resnosti nezgod Obdobje 1972-1988 Obdobje 198Q-1988 Dejanske Trend Regresija Parametri povprečne izravnan Dejanske s pogost. vred- s parabola vrednosti parabola nosti 2. stopnje 3. stopnje število let (podatkov) n 17 17 121 121 maksimum (št. dni/nezgodo) 26,1 22,5 164,0 71,5 minimum (št. dni/nezgodo) 18,6 18,7 9,4 9,6 aritmetična sredina 21,4529 21,4529 23,9182 23,9182 mediana 21,4 21,9 21,1 23,1 standardni odklon 1,7335 1,1357 15,4689 7,1844 G. V. 3/90 145 y Resnost nezgod 160 140 Y=175,9958- 50,9340X + 5,3745X2-0,1816X3 120 100 80 60 40 20 ·.· .. o._ ____ ~------~----~------r-----~----~-------2 4 6 8 10 12 14 x Pogostost nezgod Grafikon 3: Povezava resnosti·~ pogostostjo nezgod Preglednica 4: Resnost nezgod po gozf;~,nogospodarskih organizacijah eG -č .9 (} "' «l ';:::" :§' c (.) ;N (i) (i) '2' ~ ..0 o «l > .E en o "' :or ,ej >O -~ > {ti Cl:) Qi lll (J) ~ ~ o ca :::3 o o o o ~ ...J <( OJ OJ (.) ~ ~ ::r ~ z z a.. Ci5 1- 72 22,0 16,9 19,2 15,2 73 22,0 20,4 19,9 16,7 74 22,0 25,4 19,6 21,5 75 21,6 15,9 17,8 21,0 76 21,5 33,7 17,2 19,3 14,8 77 31,9 15,5 19,8 24,7 21,3 14,9 18,0 78 30,4 27,1 18,7 ,. 18,5 19,7 23,3 22,6 28,1 13,0 11,7 79 22,1 19,7 58,7 14,9 17,8 26,7 23,3 25,0 19,8 11,7 20,3 80 16,6 23,3 61,3 15,4 '13,1 17,3 31,8 22,2 22,6 25,7 13,7 15,7 81 15,7 _1.~,0 19,2 55,6 20,7 17,8 15,5 22,3 18,0 28,6 27,0 16,2 20,6 82 19,4 21,1 25,3 48,7 33,7 21,9 12,2 24,2 20,3 49,7 27,8 23,7 19,6 83 29,7 18,9 30,4 27,6 32,7 19,9 15,6 17,6 25,1 32,8 19,1 17,4 15,7 84 31,8 15,3 26,9 27,8 27,6 18,1 17,5 16,6 27,5 34,9 19,0 15,8 26,8164,0 85 9,4 24,9 31,6 22,8 24,9 19,4 13,5 20,1 29,0 17,7 40,7 16,9 15,3 27,0 20,6 86 15,7 20,7 17,8 25,5 24,6 12,9 17,1 26,9 17,2 33,8 16,0 17,3 23,1 87 15,5 13,2 26,6 44,3 23,7 11,8 21,9 22,6 21,7 27,5 16,3 18,2 12,9 18,5 88 11,1 22,2 21,6 30,3 27,6 17,6 31,9 22,4 26,7 26,5 14,5 18,3 21,4 10,3 79-88 20,3 20,5 31,1 35,6 25,0 16,2 18,7 24,0 22,0 32,2 20,2 16,8 20,3 nezgodo. Resnost nezgod je največja na njihova pogostost manjša (poglavje 3.3}. gozdnih gospodarstvih Kočevska Reka, Razlike v resnosti nezgod kažejo na za- Nazarje in Celje in najmanjša na gozdnih htevnost oziroma neenotnost delovnih raz- gospodarstvih Kranj, Slovenj Gradec in mer ali pa morebiti tudi na učinkovitost Ljubljana. Ti podatki ne potrjujejo domneve, zdravstva v posameznih regijah. da bi bila resnost nezgod večja, kjer je 146 G. V. 3190 -- 3.3 Povezava resnosti in pogostosti nezgod Za obdobje 1980-1 988, ko je reprezenta- tivnost podatkov zelo velika (89,6% možnih podatkov je znanih}, smo iskali korekcijske povezave med resnostjo in pogostostjo ne- sreč. Pari vrednosti so vzeti iz preglednice 2 in 4 in narisani na grafikonu 3. Povezavo resnosti s pogostostjo nezgod smo izravnali s polinomom 3. stopnje, obratne povezave pa nismo odkrili. Regresija pojasnjuje maj- hen del variabilnosti (21 ,6 %). Zato lahko le z zadržki trdimo, da je resnost nezgod večja, kadar je njihova pogostost manjša. Gornja trditev je lahko vsebinsko povezana z dogajanjem ob nezgodah (hude nezgode niso pogoste) ali pa je vzrok za pravilnost trditve v tem, da ponekod pri poročanju o nezgodah nezgode z lažjimi poškodbami zamolčijo ali pa jih ne raziščejo oziroma o njih ne poročajo. 4. POVZETEK IN UGOTOVITVE Za obdobje 1 972-1988 smo zbrali razpo- ložljive (170) podatke o številu zaposlenih, številu poškodovanih delavcev in izgublje- nih dnevih zaradi nezgod pri delu. Te po- datke vsako leto službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev na t. i. zbirnih tabe- lah 5 posredujejo inšpektoratu za delo, vendar samo za zaposlene delavce. če­ prav so podatki obremenjeni z napakami, so v precejšnji meri, zlasti za zadnje deset- letje, reprezentativni. Tudi dosedanji pre- gledi drugih avtorjev se z njimi skladajo. Pogostost nesreč se že tretje desetletje zmanjšuje, najvišja (14,4%) je bila na za- četku obdobja, najnižja v l. 1 978-1980, zadnji dve leti pa znova narašča. Od izraču­ nanega trenda pogostosti dejanski podatki najbolj odstopajo v letih 1981-1984. Ker se z leti različno spreminja cela vrsta dejavni- kov, ki pozitivno ali negativno delujejo na pojavljanje nezgod, se pogostost nezgod nepravilno spreminja in cikličnosti pojava ni zaslediti. Nasprotno od pogostosti je bila resnost nezgod na začetku obdobja najmanjša {18,6 dni na nezgodo), največja (26,1) l. 1982, potem se je ponovno nekoliko zmanj- šala. Povezanost resnosti s pogostostjo ne- zgod je ohlapna. Meglico točk je mogoče izravnati z regresijsko enačbo parabole 3. stopnje, ki nam pove, da je resnost pove- zana s pogostostjo tako, da v območju 7-11 % pogostosti blago narašča, sicer pa povsod pada. V bodoče bodo stroški zdrav- ljenja in invalidnin tudi v Sloveniji vedno bolj neposredno bremenili gospodarstvo in s tem tudi gozdarstvo. V družbi se vedno bolj uveljavlja načelo, da vsakdo sam odgovarja za posledice svojega ravnanja. Družba ni pripravljena neomejeno pokrivati stroškov zaradi nevarnega ravnanja pri delu. Tudi nezgodne zavarovalne premije se poveču­ jejo in so odvisne od stopnje varstva pri delu. Pri vedno bolj tehnično izpopolnjenih delovnih sredstvih je materialna škoda, ki tudi nastane ob nezgodi, vse večja. Vse večja je škoda zaradi izpada dohodka in zastoja proizvodnje zaradi nezgod. Pri vi- soki tehnološki ravni proizvodnje je nemo- ten potek dela (brez nezgod) vse pomem- bnejši za gospodarski uspeh. Zaradi vsega omenjenega bo pomen var- stva pri delu in službe za varstvo pri delu v gozdarskih podjetjih vse večji. Gozdarstvo si v bodoče ne bo moglo več privoščiti tolikšne pogostosti in resnosti nezgod, ker bo to predrago. Zmotno je mnenje, da se ob neupoštevanju varstvenih ukrepov lahko doseže večji učinek in boljše poslovne re- zultate. Zato upamo, da bo gozdarstvo opisane trende razvoja varstva pri delu v bodoče z učinkovitimi ukrepi obrnilo strmo navzdol. ARBEITSUNFALLE IN DER FORSTWIRTSCHAFT SLOWENIENS IM ZEITABSCHNITT 1972-1988 -IHRE HAUFIGKEIT UND FOLGEN Zusammenfassung Fur der Zeitabschnitt von 1972 bis 1988 wurden die zur VerfOgung gestellten Daten (170) uber die Zahl der Beschaftigten, uber die Zahl der Verletz- ten Arbeiter und uber die Zahl der verlorenen Arbeitstage gesammelt. Die Daten vermitteln die Arbeitssicherheitsdienste. Obwohl die Daten teil- weise nicht ganz fehlerfrei sind und teilweise auch unhomogen vorkommen, sind sie, beson- ders fOrs letzte Jahrzehnt, doch representativ genug. Sie befinden sich auch innerhalb der Grenzen der Schatzungen der anderen Autoren die si eh mit solchen Problemen s eh on befassten. Die Haufigkeit der Arbeitsunfalle verringert sich G. V. 3/90 147 schon das dritte Jahrzehnt. Die hochste Stufe erreichte sie am Anfang des untersuchten Zeit- abschnitts (14.4 %), die kleinste war sie in den Jahren 1978-1980, in letzten zwei Jahren steigt sie schon wieder an. Im Unterschied zur Haufigkeit, war die Schwere der Arbeitsunfalle am Anfang des untersuchten Zeitabschnittes am geringsten (18,6 Tage pro Arbeitsunfall), im Jahre 1982 am gr6ssten (26,;) und ab da fallt sie wieder ab. Die Beziehung zwischen der Haufigkeit und der Schwere der Arbeitsunfalle ist nicht fest. Der Punkschwarm wurde mit Hilfe einer Parabel des 3. Grades ausgeglichen. LITERATURA 1. BLEJEC, M.: Statistične metode v gozdar- stvu in lesarstvu ... Ljubljana 1969 Llfori2el ~rn0 Slovenj Gradec 2. LIPOGLAVŠEK, M.: Ergonomija. Ljubljana 1979 3. LIPOGLAVŠEK, M.: The influence of forest technology on occupational accidents and disea- ses. Occupational health and rehabilitation of forest workers. Helsinki i 986 4. POTOČNIK, l.: Analiza nesreč v sloven- skem gozdarstvu v obdobju med leti 1 976 in 1985. Zbornik gozdarstva in lesarstva. Ljubljana, 31, 1988 5. TRKMAN, M.: Nesreče pri delu in poklicna obolelost delavcev v slovenskem gozdarstvu v obdobju 1975-81. Zbornik gozdarstva in lesar- stva, Ljubljana, 23, 1983 6. TRKMAN, M.: Poškodbe v gozdarstvu v SR Sloveniji v letu 1 982 v primerjavi s povprečjem obdobja 1975--81. Delo in varnost, 29/6 7. ZBIRNE TABELE 5. Službe za varstvo pri delu gozdnih gospodarstev Slovenije, 1989 • okvirci za obutveno industrijo, usnjene folije • klasi~ni montažni podplat 148 G. V. 3/90 • ekstrudirani PVC profili • TR granulat, TR in PVC podplati • kokos in sisal blazine za pohištveno in gradbeno industrijo • sedežne prevleke za avtomobile, letala, ladje in ostala vozila, zaščitna konfekcija • zaščitne in športne rokavice • usnjena galanterija • medicinska in športna konfekcija • rešilni jopiči, oblačila za prosti čas • računalniška dejavnost • zunanjetrgovinske, inženirinške in marketinške storitve QJ1]0 ut eks@ Qll]0 prevent@ QJl]0 ko-si@ QJ[Q0 mik on~ Ql[Q0 commerce b!J[Q0 dsss TOVARNA USNJA SLOVENJ GRADEC Pohonh 6/o telefon: 060l/4J·ISS -1-1·131 tdc(ax: 0602/41.631 tela: ll4l0 YU KORAF GDK: 181.9 Meritve električne upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenotskega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka Dušan ROBIČ,1 Niko TORELLI,2 Katarina ČUFAR3 Izvleček Robič, D., Torelli, N., Čufar, K: Meritve elek- trične upornosti aktivnih tkiv kot kazalca cenot- skega statusa in stopnje poškodovanosti drevja zaradi onesnaževanja zraka. Gozdarski vestnik, št. 3/1990. V slovenščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 6. Izmerjena je bila »horizontal na« in ••vertikalna« električna upornost aktivnih tkiv v lesu in skorji na jelkah iz dinarskega jelovega bukovja in na smrekah s Pokljuke. Z metodo je mogoče objek- tivizirati ugotavljanje cenotskega statusa osebkov razvijajočega se sestoja ter ocenjevanje stopnje poškodovanosti dreves zaradi onesnaževanja zraka. Električna upornost je odvisna od mo- lame koncentracije kationov v apoplastni raztopin i. Višja kot je koncentracija gibljivih enovalentnih ionov, nižja je njena električna upornost. Prispevek posameznih tkiv k iz- merjeni upornosti je različen. Električno najbolj aktivni so: kambijeva cona, tekoči ksilemski prirastek z delno nediferencira- nimi celicami, prevodni floem in notranji deli neprevodnega floema. Prispevek kambi- jeve cone je odvisen od letnega časa. Zdrava, rastna drevesa imajo širša elek- trično aktivna tkiva in zato izkazujejo tudi nižjo električno upornost in obratno. Slika 1 prikazuje način merjenja ))hori- zontalne« električne upornosti. Posebni etektrodi v položaju druga nad drugo poti- snemo skozi skorjo v· les, kot kaže slika l. 1 Mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, YU. 2 Prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo, 61 000 Ljubljana, Rožna dolina C. Vlil. 34, YU. 3 Mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- teta, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Rožna dolina C. VIII. 34, YU. Synopsis Robič, D., Torelli, N., Čufar, K.: Electrical Resi- stance Measurements in Active Tissues in Living Trees as lndicator of Cenotic Status and Damage Degree due to Air Pollution. Gozdarski vestnik, No. 3/1990. ln Slovene with a summary in Ger- man, lit. qout. 6. The »horizontal« and "vertical« electrical resi- stance of active tissues in wood and bark in silver fi rs (Abieti-Fagetum dinaricum) and spruces (Rhy- tidiadelpho lorei - Piceetum) was determined. By means of the presented method it is possible to objectivize the determination of cenotic status of trees in the developing stands as well as the assessment of the damage degree due to air pollution. Ob rutinski uporabi se igla ustavi na ka- snem lesu lanske branike. Prebada ta torej: ritidom s peridermi, celotno živo skorjo z njenim neprevodnim (skladiščnim) in pre- vodnim delom, kambijevo cono v njeni naj- širši definiciji (to je kambijeve inicialke in nediferencirane derivate) in diferenciran te- koči ksilemski prirastek. Debelina kambi- jeve cone je največja in bolj ali manj kon- stantna v vegetacijskem obdobju (ko sta ritem delitev v kambiju in diferenciacija bolj all manj uravnovešena), debelina tekočega ksilemskega in floemskega prirastka pa je največja proti koncu vegetacijskega obdo- bja. Sliki 2 in 3 kažeta sezonsko nihanje električne upornosti zaradi navedenih razlo- gov pri zdravi in oboleli jelki. Na sliki 4 so označena mesta meritev ))vertikalna« električne upornosti v skorji na primeru jelke (Torelli et al. 1989). V ta namen smo izbrali štiri strateška mesta: (1) v najstarejšem delu neprevodnega {skladi- ščnega) dela žive skorje (ličja), to je tik pod najmlajšim peridermom, (2) v njenem osrednjem in (3) najmlajšem delu žive skorje in (4) v kambijevi coni. Globina penetracije igel znaša 7 mm. G. V. 3190 149 kam bl jeva cona + dlfe~ndrojOCI. se ksllem ln floem (debeuna OO.VIsna oo sezone) 1 notranja (živa) skorja prevodnJ. floom Slika 1. Merjenje »horizontalne•• električne upornosti pri jelki eteklr'odl. druga nad drugo Slika 2. Sezonsko nihanje nhorizontalne•• električne upornosti v prsni višini pri zdravi jelki (Ravnik, drevo št. 15) 20 19 18 17 16 15 ...... 14 c .:::..: 13 ...... "'-' 12 U'l o c.:: 11 !.... o 10 c. ;::, ca 9 c.:: oU 8 ·c ..... 7 .:::..: ~ 6 UJ 5 4 3 2 1 o 16.mot 22.mej 30.maJ 13.jun. 20.}un. ·1.evo. 4. okt. 1989 150 G. V. 3190 20~--------------------~--------------------------------. 19 18 17 16 15 ....... 14 ~ 13 ....... ~ 12 g 11 '-& 10 ; 9 .5 8 E 1 ~ ~ 6 UJ 5 ... 3 2 16.moj 22.maj 30.maj 1 13.jun. 20.Jun. 1.0\'(j. 4. okt. 1989 Slika 3. Sezonsko nihanje »horizontalne(< električne upornosti v prsni višini pri močno prizadeti jelki (Ravnik, drevo št. 3) Slika 4. Merjenje »Vertikalnecc električne upornosti pri jelki: shematski prikaz skorje in kambijeve cone z lokacijami insercije elektrod (1) 1 mm pod ritidomom, (2) osrednji del neprevodnega floema, (3} notranji del neprevodnega floema, (4) kambi- jeva cona. Globina insercije elektrod: 7 mm v okviru enotnega rastišča vplivajo na električno upornost še cenotski status {so- cialni položaj, združbeni položaj), navpična razporeditev krošnje, morebitna ekscentrič­ nost debla, sezonska nihanja klimatskih dejavnikov in prek okvare fotosinteznega aparata tudi onesnaženost zraka in morda še drugi dejavniki. Pokažimo uporabn'ost metode meritev električne upornosti na dveh aktualnih pri- merih: a) diferenciacije osebkov v razvijajo- čem se sestoju, kot se kaže v cenotskem statusu in b) učinek onesnaževanja zraka na jelko. Pri utesnjenosti posameznih osebkov v razvijajočem se sestoju opažamo močno zmanjšanje zlasti debelinskega prirastka, ki ga spremlja zviševanje električne uporno- sti. V ilustracijo navajamo primer očitno še zdravega sestoja s Pokljuke (Rhytidiadel- pho lorei - Piceetum M. Wraber 1953) (slika 5), kjer smo smrekam, ocenjenim po Kraftovi klasifikaciji, izmerili električno upor- nost. Zveza je očitna in razložljiva, saj z metodo pravzaprav merimo širino kambi- jeve cone ter aktivnih delov tkiva sekundar- G. V. 3190 151 nega ksilema in floema; le-ta pa so vseka- kor najširša pri prevladujočih drevesih (naj- nižja električna upornost) in najnižja pri najbolj v rasti zaostalih (najvišja električna upornost). Občutljivost metode je tolikšna! da je mogoče zaznati tudi fuzija korenin. Tako je neko drevo z najneugodnejšim cenotskim statusom izkazovalo razmeroma nizko električno upornost, ki mu je sicer nikakor ne bi mogli prisoditi glede na njegov neugoden cenotski status. V tem primeru je podrobnejši pregled pokazal, da je šlo za koreninsko fuzija. Takšen primer bi lahko kdo pomotoma interpretiral kot odraz visoke )) vitalnosti«. Za tipičen simptom umiranja jelke velja redukcija oz. presvetlitev krošnje, ki jo kot pri utesnjenosti spremlja močen prirastni zastoj in v kritičnih primerih delni ali popolni izpad prirastska, zlasti na bazi drevesa (Torelli, Čufar, Robič 1986). Zdrave jelke obdržijo iglice tudi do dvanajst let, umira- joče pa le tri do štiri leta. Tudi asimilacijska produktivnost listne površine zaradi okvare fotosinteznega aparata močno upade in z njo tudi neto fotosinteze. Kot drugi simptom velja anomalno mokro srce, ki jezikasto napreduje v beljavo. Po Finku in Braunu (1978), naj bi bili značilni bolezenski simp- tomi tudi sluzne celice v neprevodnem delu CENOTSKI STATUS PO KRAFTOVI KLASIFIKACIJI ELEKTRIČNA UPORNOST lO 16 11 14 13 18 13 15 20 lS 2l 14 34 13 10 15 Slika 5. Vpliv cenotskega statusa (klasifikacija po Kraftu 1884) na električno upornost aktivnih tkiv v prsni višini pri smreki (Picea abies Karst.) s Pokljuke (Rhytidiadelpho lorei Piceetum M. Wraber 1953) Slika 6. »Vertikalna<< električna upornost pri zdravi (drevo št. 8) in pri močno prizadeti jelki (drevo št. 39) na štirih lokacijah v skorji oziroma kambijevi coni (glej sl. 4) in na štirih nivojih v drevesu 30 25 20 2 3 ' 1 Verlilcalnav 4 2 1 električna 2 2 3 15 3 4 3 4 4 upornost l'r:.QI 10 5 o V1Sina t.3m 8.5m 15.0m 22.5m 152 G. V. 3/90 žive skorje in bariere travmatskih smolnih kanalov v ranem lesu zadnjih branik. Ti naj bi bili posledica domnevne virusne okužbe in ne mehanskega poškodovanja. Naše raziskave {Torelli, Čufar, Robič 1989, To· relli et al. 1988} te hipoteze ne potrjujejo, saj smo našli sluzne celice tudi pri zdravih drevesih z močnim prirastkom, prav tako tudi bariere travmatskih smolnih kanalov, ki pa so se vselej izkazale za posledico me- hanskih poškodb in jih je zato mogoče interpretirati kot barierne cone oz. ))stene 4« v modelnem konceptu GODIT {Compart- mentalization Of Decay ln Tress}. Dolgotrajno onesnaževanje zraka zniža neto fotosinteze. Tedaj je sistem drobnih koreninic slabše oskrbljen z asimilati, zmanjša se njihova reprodukcijska sposob- nost, prizadeta pa je tudi oskrba mikoriznih gliv (Schutt 1984}. Redukcija krošnje pov- zroči redukcijo volumna beljave, saj sta njuni velikosti v medsebojni fiziološki odvi- snosti. Beljava se zato ne preoblikuje v jedrovino, ampak začne propadati. Izsledki kažejo, da je z metodo mogoče objektivneje napovedovati vlogo oz. usodo posameznih osebkov v razvijajočem se se- stoju. V okviru enotnega rastišča nakazu- jejo razlike električne upornosti cenotsko različnost dreves in s tem omogočajo objek- tivnejšo napoved razvoja osebkov v sesto- ju. Tudi za drevesa pod vplivom onesnaže- vanja zraka je značilno močno zmanjšanje prirastka in s tem naraščanje električne upornosti aktivnih tkiv. Pri zdravih jelkah smo izmerili električno upornost 6 do 9 kQ, pri poškodovanih pa glede na različno stop- njo prizadetosti med 13 in 20 kQ. Zato je metoda zelo primerna za objektivno zazna- vanje in napovedovanje usode dreves in sestojev v pogojih zračne polucije. Pri proučevanju propadanja gozdov so indikativne zlasti meritve navpične elek- trične upornosti. Slika 6 prikazuje razliko v vertikalni električni upornosti med poškodo- vano {drevo št. 39} in nepoškodovano {drevo št. 8} jelko, na štirih lokacijah v skorji oz. kambijevi coni (glej sliko 4} in na štirih ravneh v drevesu. Razlike so najbolj očitne v prsni višini in na lokaciji 1, tik pod ritido- mom, ter se akropetalno (v smeri proti vrhu) zmanjšujejo. MESSUNGEN DES ELEKTRISCHEN WIEDERSTANDES VON LEBENDEN GEWEBEN ALS INDIKATOR DES ZOENOTISCHEN STATUS UNO DES GESUNDHEITSZUSTANDES VON BAUMEN IN LUFTVERUNREINIGUNGS GEBIETEN Zusammenfassung Zur Messung des elektrischen Wiederstandes in gesunden und verschiedentlich betroffenen Weisstannen wu rde Bollmanns Stromimpuls-Wie- derstandsmessgeraet (nKonditiometer«) mit zwei Nadelelektroden benutzt. Die >>horizontale« Wi- derstand wurde in der Brusthoehe gemessen, wobei die Elektroden (von aussen nach innen) die tate Borke, den Speicher- und Leitbast, der Kambiumzone und das Holz des letzten Jahrrin· ges durchdringen ( siehe Abb. bzw. Sl. 1). Wue- chsige gesunde Baume mit breitteren lebenden Geweben sind durch einen niedrigen >•horizonte~ len•• elektrischen Wiederstand karakterisiert und umekehrt. Der »Vertikala« elektrische Wieder- stand wu rde an (die Penetrationstiefe der Elektro· den: 7mm) vler Stellen (siehe Abb. bzw. Sl. 4) und vier Hoehenniveaus im Baum gemessen. Die ))horizontale« und »vertikale•• Widerstands· messung von lebenden Geweben stellt eine schnelle und objektive Methode zur Beurteilung des Gesundheitzustandes der Weisstanne (Abb. bzw. Sl. 6) und anderen Baumarten. Die Methode erwies sich als sehr sensitiv und eignet sich auch zur Bestimmung des zoenostischen Status von Bauman in sich entwickelnden Bestaenden (Abb. bzw. Sl. 5). LITERATURA 1. Fink, S. & H. J. Braun. 1978. Zur epidemi- schen Erkrankung der Weisstanne (Abies alba Mili.). 1. Untersuchungen zur Symptomatik und Formulierung einer Virus-Hypotese. Allg. Forst-u. Jagd. Ztg. 149: 145-150. 2. Schutt, P. 1984. Der Wald Stribt an StreB. C. Bertelsmann. Munchen. 264 p. 3. Tarem. N.; K. Čufar & D. Robič. 1986. Some wood anatomical, physiological, and silvicultural aspects of silver fir dieback in Slovenia (NW Yugoslavia).IAWA Bulletin n. s. 7 {4): 343--350. 4. Torelli, N.; K. Čufar; D. Robič; M. Zupančič & A. Kermavner. 1 988. Possible alternations of wood in air polluted trees. Jug. Amer. projekt, Faz no poročilo št. 1. 11 O p. 5. Torelli, N.; K. Čufar & D. Robič. 1989. Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke. Gozd. Vestnik 47: 163-167. 6. Torelli, N.; 15. Čufar; D. Robič; M. Zupančič, A. Kermavnar & Z. Gorišek. 1989. Possible alter- nations of wood in air polluted trees. Jug. Amer. projekt, Fazno poročilo št. 2. 58 p. G. V. 3/90 153 GDK: 904(471 .i) Suomi (Finska) - dežela borovih gozdov Maja ŠKULJ* S štipendijo za znanstveno izpopolnjeva- nje v tujini, ki jo podeljuje Raziskovalna skupnost Slovenije, in s sredstvi IGLG sem od 1 O. 8. do 8. 9. 1989 gostovala pri gozdarskem raziskovalnem inštitutu v Hel- sinkih. O Finski Finska je za nas zanimiva dežela zaradi naravnih posebnosti, ki so pogojene z zem- ljepisno lego, tesne navezanosti ljudi na svoje naravno okolje in zgodovino ter zaradi specifičnega družbenega in političnega raz- voja. * Mag. M. š., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, Yu. Finska je za Islandijo najsevernejša država na svetu. S približno tretjino svojega ozemlja sega čez polarni krog. Severna meja se približuje Severnemu ledenemu morju, do koder je pred drugo svetovno vojno tudi segala. Razprostira se med, Baltiškim morjem, ZSSR, Norveško in švedsko. Meri 337.000 km2 in šteje 4,8 milijona prebivalcev, v glavnem Fincev, švedov in Laponcev. Redko je naseljena - pozida ni so samo 3% celotne površine. Pokrajina je nižavje v obrežnem delu ob Botniškem in Finskem zalivu, planete so v notranjosti in na severu, z najvišjo točko 1324 m ob norveški meji. Matična podlaga so morenske odložine, nanešene med poledenitvami v ledeni dobi. Ledeniške groblje segajo pri bl. do 61° se- verne zemljepisne širine, kar je približno Finska je dežela, v kateri moraš stati in gledati- ali bolje, nepremično sedeti in opazovati s palube počasi se premikajočega parnika . . . 154 G. V. 3/90 - ....... - 100 km severno od Helsinkov. Te oblikujejo naravno prepreka ter podnebne mejo - severno od nje je jezerska pokrajina, v kateri pa npr. jablana ne uspeva več. Zaradi zalivskega toka in kroženja toplih zračnih mas so povprečne temperature prek celega leta na Finskem precej višje od temperatur v raznih drugih predelih z enako zemljepisno širino. Poletja s pov- prečno temperaturo 1 O °C trajajo 11 0-122 dni na jugu in 50--85 dni na severu (srednje julijske temperature so 13-17 °C, maksi- malne 30 °C; srednje februarske od -3 do 14 °C, minimalne -30 °C). Povprečno je v JZ delu Finske 700 mm, v SZ delu, na Liplandu, pa 400 mm padavin na leto. Sredi poletja imajo predeli južne Finske 19 ur dolg dan. V bližini polarnega kroga so v tem času dnevi nenehne svetlobe, ki na 70. vzporedniku traja 73 dni. Na isti zemljepisni širini je v času Božičnih prazni- kov 51 dni neprekinjene zimske noči. Prvotne prebivalce Finske - Lappse (La- pance) omenja že rimski zgodovinar Tacit v delu Germanica. Okoli l. 1000 n. š. se pojavijo prve naselbine in začenja se njihov razvoj. L. 1155 je švedski kralj Erik Dobri zato, da bi utrdil krščanstvo na finskem ozemlju, v križarskem pohodu preplavil Fin- sko, ki je postala del kraljestva Švedske. V XVIII. stoletju se je okrepilo gibanje za odcepitev Finske. Po vojni l. 1808-1809 je švedska odstopila finsko ozemlje carski Rusiji, tako je Finska postala Velika Vojvo- dina, car pa veliki vojvoda Finske. Že v teh časih so imeli Finci svoj kongres, vlado in armado; 1906 so bile politične pravice za- gotovljene ženskam - pri tem so bili prvi v Evropi. V ruski revoluciji so Finci izkoristili priložnost za uresničitev večne želje po neodvisnosti in l. 1917 razglasili Finsko za neodvisno. Po dveh spopadih z ZSSR no- vembra l. 1939 in l. 1941 (v prvem je Finska. izgubila 1 O% svojega ozemlja - Karelijo, po drugem pa Petsamo - severovzhodni del ozemlja Laplanda) sledi obdobje inten- zivnega ekonomskega razvoja in krepitve neodvisnosti. Dežela gotdov in jezer » . .. lepote prizorov se izmikajo če jih ne opazujemo v pravem trenutku in ob pravih okoliščinah. Najbolje jih doživljamo na la- Pogled na preprogo lišajev vrste Cladina stellaris v osrednji Finski (v bližini jezera Saimaa). G. V. 3/9{) 155 godnem potovanju - na čolnu z vesli, ob poletnem pohajkovanju po vaških cestah, na jesenskem pikniku v gozdovih ali zim- skem smučarskem teku. Finci še vedno radi hodijo hosi - tako lahko uživajo v poletnih kontrastih med vročim peskom in gladkimi, hladnimi kamni, med mehkoto mahu in bodljikavostjo borovih iglic ... Finska je ena izmed redkih držav Evrope, ki ima ekstenzivne, nedotaknjene pokrajine. Nenaravnost priobalnega območja uravno- vešajo prvotne divjine v globini njenega ozemlja.« (W. R. Mead: »The Natural Pro- vinces«, iz ))Finland, an Introduction«). Finska je po številu jezer prva na svetu, ima jih 60.000 in obsegajo 9% celotne površine. V osrednji Finski, območju, ki je še posebej bogato z jezeri, voda pokriva 20-50% površine. Že samo ime Suomi (Finska)- pomeni ,>dežela borovso% n= 110 100 80 60 40 20· o 1986 1987 1988 n = 421 100 60 40 20 o 1986 1987 1988 n 391 100 80 60 40 20 o 1986 1987 1988 Legenda za zemljevid: 653- 72.5 7:1.6- 8.00 8.01- 8.75 8.76- 950 ti§~!i~i!ijl 951-102.5 .. 10.26- 11.00 11111 11.01- 11.75 -11.76 - 47.74 100 80 60 40 20 o 100 80 60 40 20 100 80 60 40 20 o n=253 1986 1987 1988 n=490 1986 1981 1988 n•420 1986 1987 1988 G. V. 3190 157 tena območja uporabljajo tudi v razisko- valne namene. Imajo tudi posebej zaščitene gozdove (234 ha), pragozdove (34 ha) in šotna po- dročja, ki so zaščitena pred drenažnimi posegi. Skupaj imajo 1253 ha zaščitenega ozemlja. Zaradi podnebnih in talnih razmer pogoji za poljedelstvo niso ugodni. Čeprav se 30% prebivalstva ukvarja s poljedelstvom - na 1 O% celotnega ozemlja - ustvari samo 10,3% neto nacionalnega dohodka; pšenica, rž, ječmen, oves, krompir, slad- korna pesa, dosegajo na Finskem svojo severno mejo. Že od nekdaj so tamkajšnji ljudje v gozdo- vih nabirali večino stvari, ki so jih potrebo- vali v vsakdanjem življenju: iz hlodov zgra- jene hiše so bile izolirane z maham in prekrite z brezovim lubjem ali slamo, večina uporabnih predmetov v hišah je bila nare- jena iz lesa, cerkve so gradili iz lesa do začetka XX. stoletja. Nekatere vrste lišajev so uporabljali za izdelavo sladkorja in alko- hola. V gozdovih so nabirali brusnice (Vac- cinium vitis- idaea L.) in borovnice (Vacci- nium myrtillus L.), plodove vedno zelenega gornika (Arctostaphylos uva-ursi L.) so do- dajali kruhu, plodove črne mahunice (Em- petrum nigrum L.) so uporabljali za izdelavo vin. Finski gozdarski raziskovalni inštitut Na Finskem se z raziskovalnim delom ukvarjajo državne in zasebne raziskovalne organizacije. Na Fakulteti za kmetijstvo in gozdarstvo Univerze v Helsinkih ne oprav- ljajo eksperimentalnega raziskovalnega dela- ukvarjajo se s teoretičnimi in metodo- loškimi problemi izobraževalnega procesa. Vse raziskave gozdarske problematike opravlja Finski gozdarski raziskovalni inšti- tut, ki je državna raziskovalna organizacija. Z raziskovalnim delom se ukvarjajo tudi nekatere zasebne raziskovalne organizaci- je: Gozdarsko združenje, ki je član organi- zacije IUFRO, Sklad za plemenitenje dre- ves in večina raziskovalnih organizacij le- sne industrije - Finski celulozni in papirni raziskovalni inštitut, Združenje delovne učinkovitosti in druge. Finski gozdarski razi- 158 G. V. 3/90 skovalni inštitut deluje od l. 1918 pod pokro- viteljstvom Ministrstva za kmetijstvo in go- zdarstvo. Raziskovalno delo poteka v deve- tih oddelkih: v oddelku za raziskavo tal, oddelku za raziskavo gozdov na šotnih zemljiščih, oddelku za gojenje gozdov, od- delku za gozdno genetiko, oddelku za var- stvo gozdov, oddelku za gozdno inventuro in donose, oddelku za gozdno tehnologijo, oddelku za gozdno ekonomijo in v oddelku za matematiko. Na inštitutu je zaposlenih BOO delavcev, od tega 220 raziskovalcev. Raziskave na terenu opravljajo stalno zaposleni delavci v osmih raziskovalnih postajah. Da bi zagoto- vili nepretrgane terenske študije, ima inšti- tut izločenih 140.000ha gozdov, na 20.000 ha so stalne raziskovalne ploskve, 60.000 ha jih je v okviru zavarovanih obmo- čij. Svoje raziskovalne dosežke objavljajo v revijah Acta Forestalia Fennica (publikacija Gozdarskega združenja od l. 1913), od l. 1963 v reviji Folia Forestalia (prib!. 50 Rdeči bor se je posušil zaradi napada koreninske gobe. zvezkov na leto), od l. 1981 objavljajo svoje raziskovalne dosežke, namenjene reševa- nju praktičnih problemov v Metsantutkimu- slaitoY.sen tiedonantoja in od l. 1989 v Communicationes Instituti Forestalis Fen- niae (10 zvezkov na leto). V gozdarski knjižnici je pribl. 40.000 znanstvenih in tehničnih publikacij, naročeni so na 120 strokovnih revij z vsega sveta. Oddelek za varstvo gozdov je razdeljen na sekcijo za gozdno zoologijo in sekcijo za gozdno patologije. Raziskujejo po- škodbe drevja zaradi škodljivih žuželk in malih sesalcev, bolezni gozdnega drevja (predvsem za vrsto Heterobasidion anno- sum), začenjajo z raziskavami bakterij - specifikacija vrst v lesu živih smrek in njihov pomen, raziskujejo poškodbe, ki jih povzročajo abiotski dejavniki, začenjajo z raziskavami fiziologije gozdnega drevja (motnje v rasti drevja). ukvarjajo se z upo- rabnostjo užitnih gob in testiranjem pestici- dov, ki jih uporabljajo v gozdarstvu. Moje izpopolnjevanje je potekalo v Sekciji za gozdno patologije oddelka za varstvo gozdov. Vključena sem bila v dva razisko- valna projekta: 1. Raziskava genetike, taksonomije, eko- logije in razširjenosti različnih intersterilnih skupin koreninske gobe (Heterobasidion annosum /Fr./ Bref.) na Finskem pod vod- stvom prof. K. Korhonena. Smrekova rdeča trohnoba je v Skandinaviji in zahodni Evropi ena izmed najpomembnejših bolezni, ki povzroča razkroj lesa stoječih dreves - cenijo, da je 1 O% smrekove deblovine uničenih zaradi te bolezni. Zaradi pomembnosti bolezni se večina raziskovalcev oddelka ukvarja s podrobnimi raziskavami posameznih vidikov biologije te glive. Raziskujejo razširjenost njenih raz- ličnih intersterilnih skupin (genotipov), nji- hovo ekologijo (specializiranost na smreko, rdeči bor, jelko), biološko kontrolo H. anno- sum ob pomoči antagonističnega delovanja nekaterih gliv (Peniophora gigantea, Botry- tis cinerea, Gliocladium deliquescens, Tric- hoderma viride) in s tretiranjem panjev z ureo. Ukvarjajo se z raziskavami načina okužbe štorov in poškodovanih ali zdravih korenin dreves z bazidiosporami. Posebno pomembne raziskave genetike koreninske gobe potekajo pod vodstvom prof. K. Korhonena - pionirja v uvajanju Koreninska goba (Heterobasidion annosum /Fr./ Bref.) na rdečem boru (območje Mikkeli). Na Finskem je koreninska goba najpomembnejša zajedavka bora in smreke. G. V. 3/90 159 genetskih raziskav v taksonomijo gliv. Ukvarjajo se z laboratorijskimi metodami izolacije in inokulacije. Ugotavljajo interste- rilnost izolatov znotraj te vrste in sicer med skupino S ("spruce typec(), P ()>pine type«) in F (»fir typec<) s homokariontskim testira- njem. Te test~rje1 že uporabljajo v drugih evropskih laboratorijih za ugotavljanje inter- sterilnosti vrste H. annosum. Na oddelku razvijajo tudi področje kemo- taksonomije gliv. Ugotavljajo, da so rezultati izoencimske analize, ki jo opravljajo z gel- ska elektroforezo, uporabni v taksonomiji ln genetiki gliv. V okviru raziskave koreninske gobe sem sodelovala pri ugotavljanju razširjenosti različnih klanov glive na rastišču smreke in rdečega bora južne (območja Vantaa in Petikko) in osrednje (območje Mikkeli) Fin- ske. Obvladala sem metodo izdelave eno- trosnih izolatov in enotrosnih testerjev glive. 2. Karakterizacija vrst rodu Bacillus, izo- liranih iz ranjenih smrek s fiziološkimi testi, virusnimi testerji in analizo kislinskih skupin pod vodstvom mag. A-M. Hallaskela. Precej ne raziskane področje gozdne tito- ceno log ije so patogene in nepatogene bak- terije. Sekcija za gozdno patologije je za- čela v sodelovanju z oddelkom za Mikrobio- logijo Univerze v Helsinkih med pNimi v svetu raziskave karakterizacije bakterij v lesu živih smrek. Razvili so metodo izolacije in determinacije nekaterih vrst iz roda Bacil- lu s (s fiziološkim testom, virusnimi testiranji, analizami celokupnih celičnih kislin s plin- sko kromatografijo). Ugotavljajo, da obsta- jajo razlike v vrstni sestavi bakterij v živih drevesih na različnih področjih Finske (ka- zalci onesnaženosti?). Drevesa, pri katerih je v celičnih strukturah ugotovljena prisot- nost bakterij (Pseudomonas sp.), so bila bolj podvržena poškodbam zaradi mraza. Opravila sem enotedenski seminar iden- tifikacije nepatogenih rastlinskih bakterij s tiziološkimi testi in zbrala potrebno literaturo o metodah določanja patogenih bakterij (Pseudomonas sp.) v rastlinskih tkivih. Sodelovala sem tudi v raziskavah vrste 1 Tester je v tem primeru enotrosni izolat S, P ali F - tipa vrste H. annosum, lahko rečemo nstandard((, s pomočjo katerega ugotavljamo kompatibilnost oziroma pripadnost našega vzorca vrste H. annosum enemu od teh tipov. 160 G. V. 3190 Gremmeniella abietina (Lagerb.) Morelet (sin. Ascocalyx abietina Lagerb.), ki pote- kajo na raziskovalni postaji Suonenjoki pod vodstvom raziskovalcev R. L. Petaista in T. Repa. Ugotavljajo, da pod vplivom neugod- nih, stresnih razmer (nizke temperature, nizka svetlobna jakost) v vegetacijski se- zoni mladje rdečega bora postane bolj spre- jemljivo (občutljivo) na vcepitev navedene glive. Rezultati omenjenih poskusov pred- stavljajo izhodišča za raziskave poteka bo- lezni v naravnih razmerah, ki naj omogo- čajo tudi dolgoročna napovedovanja pojav- ljanja bolezni. Ta bolezen je karantenska in jo najdemo tudi pri nas. Raziskave propadanja finskih gozdov sem spoznala v oddelku za gojenje gozdov. L. 1983 je Finski gozdarski raziskovalni inštitut zastavil projekt ILME, s katerim spremljajo in raziskujejo učinke onesnaže- vanja na gozdne ekosisteme. Projekt finan- cirajo Ministrstvo za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo in Sekretariat razi- skovalnega projekta za raziskovanje zaki- sovanja (HAPRO). Projekt obsega tri po- dročja raziskav: nacionalno opazovalno mrežo, specialne raziskave in preventivne raziskave. Temeljno opazovanje na tri tisoč stalnih ploskvah opravljajo gozdarji v operativi v okviru nacionalnih gozdnih popisov od l. 1985. Raziskovalci inštituta opravljajo spe- cialne raziskave na šeststo stalnih ploskvah (podrobne analize tal, vegetacije in po- škodb drevja) in preventivne raziskave na devetdesetih ploskvah, kjer potekajo po- drobne meritve ekoloških dejavnikov. Metoda, s katero so ocenili poškodova- nost gozdov v času od l. 1986 do l. 1988, uporablja samo nekatere kazalce poškodo- vanosti drevja (vzorec je 4020 dreves na 450 stalnih ploskvah). Ugotavljajo, da na- tančna analiza defoliacijskih razredov daje dovolj natančno informacijo o zdravstve- nem stanju drevja. Intenzivno raziskujejo metode objektivi- zacije okularnih ocen poškodovanosti dre- vja in začenjajo objektivizirati ocene z me- ritvami električne prevodnosti stoječega drevja in z matematičnimi metodami. Ocenjujejo, da raziskave propadanja go- zdov, ki jih uporabljajo v Zahodni Evropi, zajemajo preveč nepomembnih podatkov. Zato poglobljeno iščejo le medsebojne po- vezanosti petih dejavnikov (zemljepisna ši- rina, starost drevja, kakovost zemljišča, defoliacija in lega, za katere menijo, da lahko prikažejo celovito informacijo o stop- nji poškodovanosti drevja. Raziskujejo samo bor in smreko. V državi, kjer je celotna nacionalna eko- nomija odvisna od stanja gozdov, je bistve- nega pomena zmanjšanje onesnaževanja in preprečevanje propadanja gozdov. Zato ni naključje, da imajo v raziskavah spre- memb v naravnem okolju dolgo tradicijo, saj spremljajo stanje vodotokov, jezer in gozdov že več kot 70 let. Skrben in globoko vkoreninjen odnos do svojega naravnega okolja, ki je od nekdaj ljudem ponujal malo in iz katerega so znali pridobiti veliko, vlaganje samo v ekološko čiste proizvodne procese in poglabljanja v raziskovanje naravnega okolja so privedli do tega, da je Finska bolje ohranila svoje gozdove kot Zahodna Evropa. Na tem so temeljili hiter ekonomski po- vojni razvoj, visok osebni standard prebival- cev in današnji uspešni razvoj države. Raziskovalna ploskev postaje v Rovanjemiju blizu polarnega kroga. že od l. 1965 v posode vsak mesec izbirajo odpadle iglice, lišaje in drugi organski material. Analize služijo za ekološke raziskave in za raziskave propadanja gozdov. · (Vse fotografije: M. Škulj) G. V. 3/90 161 GDK: 228.7:174.7 Picea abies K. Smrekovi nasadi Razmišljanja o njihovi bodočnosti v konceptu sonaravnega gospo dars jenja z gozdovi Arne KOZINA* Gojenje smrekovih nasadov je dediščina nemške gozdarske šole prejšnjega stoletja. Glavni smoter gojenja so bili maksimalni donosi tehnološko izkoristljivega lesa. V tistem času je bila to smrekovina. Osnovni zamisli maksimalna proizvod- nja v najkrajšem času - je podrejena ce- lotna tehnologija gojenja - od saditve (raz- pored in gostota), intenzivne nege, raznih agrotehničnih ukrepov (dognojevanje, ob- vejevanje, zaščita s kemikalijami) do kon- čne žetve (sečnje) in ponovne saditve. Smrekov nasad ima torej vse značilnosti (in pomanjkljivosti) umetne tvorbe, agrikul- ture. Analogija z naravnimi gozdnimi ekosi- stemi tako rekoč ni mogoča. Zato je treba gojenje nasada {agrikulturo) vsebinsko raz- likovati od gojitvenih obratov, ki jih pozna stroka pri gojenju smreke z naravno obno- vo. Vsi namreč temeljijo na predpostavki o prirodnem pomlajevanju ( nasemenitev}, naravnem izboru, medsebojni konkurenci in biološkemu ravnotežju. Te predpostavke namreč edino lahko omogočijo načine go- spodarjenja, ki jih označujemo kot sonarav- ne. Vedeti pa moramo, da vsebinske razlike med agrikulturo in naravnim ekosistemom ne izvirajo samo iz načina nastanka. Veliko pomembnejši so ekološki pogoji (ekološki kompleks}. Ti določajo konkurenčno spo- sobnost uveljavljanja (drevesne} vrste na določenih rastiščih- arealih vrste. Zato so npr. golosečni pomladitveni obrati s smreko možni in sorazmerno uspešni v naravnih arealih smreke (smrekova rastišča). Na_ temperaturne ekstrema odpornejša smreka v njih ni (več) konkurenčno ogrožena od (toplotno) zahtevnejših vrst, ki sicer prevla- * A. K., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Postojna, 66230 Postojna, Vojkova 9, Yu. 162 G. V. 3190 dujejo na ekološko bogatejših rastiščih (Fa- getum, Carpinetum). Nasprotno se ekolo- ške komplikacije (odzivi okolja} v smreko- vem nasadu povečujejo z oddaljenostjo nasada od areala smreke in z znižanjem stopnje ohranjenosti avtohtonega rastja. Odločilni zapleti navadno nastopijo pri na- ravni obnovi. Zato trajnega sonaravnega gospodarjenja s smreko na ohranjenih ras- tiščih listavcev ni mogoče predvideti. Umetno lahko konkurenčno šibkejše vrste (npr. smreko, bor, macesen) favoriziramo tudi zunaj njihovih arealov. Pogoj za to je konkurenčna oslabitev ali uničenje (nasad) avtohtonega rastja. V ekološkem smislu gre za degradacijo sestojev, kar je v nas- protju z načelom sonaravnega gospodarje- nja. Ta predpostavlja krepitev naravnega razvoja avtohtonega rastja, ne pa njegove slabitve ali uničenja. če nas gospodarske kalkulacije ali ne- strokovne poenostavitve usmerjajo druga- če, moramo v razmišljanja vključiti tudi visoke stroške vzdrževanja agrikulture in ekološka tveganja, ki jih v okolje vnašamo. V Sloveniji je pravih smrekovih rastišč (Piceetum) zelo malo. Gojenje smreke v večjem obsegu je zato povezano s pred- hodno degradacijo avtohtonega rastja (Fa- getum, Carpinetum). številne izkušnje na tem področju že imamo - žal tudi izrazito neugodne (obnova, ujme, lubadarji- in ne nazadnje tudi umiranje!). Trenutno sestojno stanje in nakopičeni gojitveni problemi so objektivna predpo- stavka za nadaljnjo degradacijo rastišč in vnašanje smreke. Nizek izkoristek rastišč­ nih potencialov marsikje nakazuje velike potrebe po vnašanju smreke, večje kot znašajo trenutne kadrovske in finančne zmožnosti gozdnih gospodarstev. Zato se bo prej ali slej treba odločiti, kako v bodoče obravnavati procese degradacija gozdov. Ali kot posledico neuspehov v preteklosti ali kot vizijo, ki se ji bomo podrejali v prihodnosti. Ali se bomo spoprijeli z nujno sanacijo ali pa bomo še naprej iskali poenow stavljene rešitve v strokovni improvizaciji? To razmišljanje želimo zoperstaviti v praksi vse bolj uveljavljanemu prepričanju, da je mogoče neobvladljive gojitvene pro- bleme preprosto reševati z vnašanjem smreke. Znatna spremenjenost klimaksnih narav- nih gozdov je že sedaj temeljni razlog za velike gojitvene probleme, ki jih imamo v gozdovih ! Zato ne more biti resne stro- kovne dileme: sonaravno gospodarjenje - da ali ne. Pač pa nujno potrebujemo kritično strokovno presojo izjem, ki smo jih v pre- hodnem sanacijskem obdobju prisiljeni de- lati. Ena izmed takšnih izjem je po mojem prepričanju tudi smrekov nasad. Kritična strokovna presoja gojenja smre- kovih nasadov mora temeljiti na jasni raz- vojni opredelitvi, kaj hočemo oz. kaj zmo- remo gojiti: - klasično agrikulturo (lesna njiva, umetna kultura hitrorastočih iglavcev) z znano razvojno strategijo: osnovanje, draga intenzivna nega in zaščita, proiz- vodna doba (obhodnja), likvidacija sestoja in spet saditev; - nasad kot prehodno razvojno obliko (stadij) v procesu regeneracije gozda. V praksi se odločamo za gozdarsko agri- kulturo zaradi sorazmerne enostavnosti, predvsem pa zaradi nekritičnega odnosa do visokih stroškov in velikih tveganj. Obču­ tek krivde, da vendarle kršimo načela stro- ke, navadno potisnemo s širokoustnim pri- seganjem na )>intenzivno nego«. To seveda dejstva, da raste v naših gozdovih vse več dragih in občutljivih »najlonskih« gozdov, ne more spremeniti. Gledano' z vidika sodobne gozdarske stroke so namreč agrikulture gozdnega dre- vja še vedno greh. Toda grešna družba je prisiljena dopustiti tudi takšne grehe. Stroka bo v naslednjih desetletjih imela več kot dovolj dela z zaostajajočim obnav- ljanjem gozdov, v katerih še kar naprej gojimo preštevilne rastlinojede, ki obnovo onemogočajo. Ta naloga marsikje ne bo več izvedljiva, ker so zadnje rezerve repro- dukcijskega potenciala postale presl>življenjski prostor«. Čim ostrejši je, tem pestrejša bo življenjska združba in tem popolnejše (stabilnejše) bo njeno biološko ravnotežje. če si torej želimo stabilnih na- ravnih sestojev, moramo v njih omogočiti pogoje za naravno selekcijo (konkurenco 1). To seveda zahteva svoj mir in čas 1 Pogosti in intenzivni posegi v sestojno zgradbo naravne procese selekcije in stabi- lizacije motijo in spreminjajo. To je še posebej izrazito v skromno zasnovanih se- slojih {selekcije ni, konkurenca je prešibka). Čimbolj intenzivno je poseganje v sestoje, tem večje je tveganje, da izločimo tudi naravne izbrance. To tveganje še poveču­ jejo neustrezna {-kakovostna) merila izbire (povzeta po industrijskih merilih !) pri odka- zi lu. Zato v gospodarjenih sestojih osebki praviloma niso naravni izbranci (pomembno za genetiko!}, biološko ravnotežje v njih pa se le slučajno lahko približa naravnemu ! Poleg umetnega poseganja v sestoj vpliva na vzpostavitev biološkega ravnote- žja tudi kakovost sestojne zasnove. Raz- novrstna in trdna sestojna zasnova omo- goča popolnejšo naravno selekcijo in stabi- lizacijo. če torej hočemo s smrekovim nasadom kot predkulturo vzgojiti (čimbolj) naraven gozd, moramo z ustreznimi ukrepi čimbolj in čimprej izničiti negativne vplive .. ~jego- G. V. 3/90 163 vega nastanka. Zato ga moramo čimprej izpostaviti delovanju naravne konkurence in z njeno pomočjo v nasadu vzbuditi selek- tivne reakcije osebkov! Z izpostavljanjem konkurenci lahko zač­ nemo že pri samem osnovanju nasada. Smrekove sadike sadi mo pod ustrezno pre- svetljeni sklep prejšnjega sestaja. Tako ekološke razmere (svetloba) nekoliko pribli- žarno naravnim. S saditvijo pod zastor zmanjšamo agresivnost plevelov in potrebe po negi (žetev, čiščenje). Hkrati povečamo možnost, da se v kulturo vraste čim več osebkov avtohtonih dreves. Zastor nadstoj- nih dreves izenačuje začetne pogoje za bodoče tekmovanje. Na žalost je trajanje blagodejne vloge zastara omejena na sora- zmerno kratko obdobje omejuje ga po- treba po njegovi odstranitvi zaradi kasnejših poškodb pri sečnji. Po odstranitvi zastara, sicer pa še prej (5-7 let po osnovanju), nastopi kritično obdobje hitre višinske rasti smreke, na katerega tako rekoč ni več mogoče vplivati. Pač pa lahko brez bojazni močno zmanj- šamo obseg gojitvenih ukrepov (čiščenje). V tej razvojni fazi smreka ni več ogrožena od grmovne konkurence (leska, robida), vsaj tisti osebki ne, ki jih zaradi njihove vitalnosti kaže vključiti v nastajajoči sestoj. Praviloma je velik problem smrekovih nasadov njihova občutljivost za kritične preobremenitve (sneg, žled, veter). Ta ob- čutljivost je neposredna posledica razmer, v katerih se nasadi razvijajo. Odsotnost konkurence in naravne selekcije ter sam način nastanka imajo za posledico inten- zivno rast nediferencirane ( enomernost !) in rastiščnim pogojem neprilagojene populaci- je. Spremenjene ekološke razmere v nasa- du, zlasti svetlobne, spreminjajo dinamiko rasti osebkov. To se odraža v njihovem , spremenjenem razvoju, pa tudi v spreme- njeni morfološki in notranji zgradbi osebkov. Krošnje so nesorazmerno velike, goste in močno vejnate. Intenzivna rast ima za posledico značilna nesorazmerja v notranji zgradbi debla in korenin. Zaradi neustreznega razmerja med ranim in poznim lesom je les krhek in neodporen. To je še zlasti pomembno v mlajših razvoj- nih fazah (letvenjak, ml. drogovnjak), pre- den drevo pomanjkljivosti krhke strukture 164 G. V. 3190 lesa ne nadoknadi z ustrezno debeline. Morfološke in strukturne spremembe zgradbe dreves v nasadu povzročijo pove- čano občutljivost za kritične mehanske preobremenitve. Vzrok za opisane spre- membe v kritičnih razvojnih fazah nasada je ekološko preobilje zaradi odsotnih meha- nizmov naravne konkurence. Zato bi kazalo temeljiteje razmisliti o možnostih gospodarjenja, s katerimi bi zmanjšali ekološko preobilje (svetlobo 1) in okrepili samoregulacijske mehanizme na- rave (konkurenco). To bi po mojem mnenju moralo prinesti pravo revolucijo ukrepov, ki so sedaj uve- ljavljeni v praksi. Predvsem bi morali smi- selno opredeliti pojem »intenzivnosti« po- segov. Ce vemo, da so v ekologiji posegi v ekosistem motnje, intenzivni posegi pa intenzivne motnje - potem biološkega rav- notežja s posegi ne gradimo, ampak ga spreminjamo ali rušimo. če želimo občut­ ljivo umetno tvorbo gojiti v naravi, jo mo- ramo čimprej izpostaviti naravni konkurenci in selekciji. Potrebno jo je obravnavati kot sistem in ne kot zbir posameznikov. V občutljivih razvojnih stopnjah jo je treba zaščititi pred pleveli, nato pa prepustiti no- tranji stabilizaciji sistema. Dokler se sestoj jasno ne razsloji in v njem ne izstopijo biološko najvitalnejši osebki, bi morali posegati vanj še posebej previdno. Izločanje (redčenje) bi moralo biti vedno oprto na temeljno strokovno usmeri- tev pospeševanja naravnega razvoja. Izlo- čati bi smeli le osebke, za katere je očitno, da jih bo konkurenca izločila. Posebno pozornost bi morali posvetiti razmišljanjem, kako čimprej in čim ustre- zneje vključiti avtohtone vrste v nasad in oblikovati sestojno zgradbo, ki bi povečala možnosti za naravno obnovo. Zamisel o uporabi smrekovega nasada kot predkulture pri obnovi sestojev je ena izmed možnih sanacij gozdov, o kateri bi kazalo razmišljati. Pri tem se je treba jasno zavedati, da gre za drago in tvegano obliko gospodarjenja z gozdovi, h kateri bi s~ smeli zateči le izjemoma. V nobenem pn- meru pa gojenje smreke v Sloveniji ne more postati alternativna rešitev za velike gojitvene probleme, ki jih v gozdarstvu imamo. Pripovedka o zamenjavah Nekoč so iz doline prišli gozdarji. Visoko v bregu so zagledali lep bukov panjevec. >,Ho, glej ga spaka!« je zasopihan dejal eden od njih. »Naš kralj pravi, da tak gozd . ni dober. Posekajmo bukev in posadimo smreko,« so kim aje dodali drugi. Kakor so rekli, tako so naredili. Kralj jih je za to bogato nagradil. V zahvalo so gozdarji več let stražili posajena smrečica in mlatili z bridkimi sabljami po vsem, kar se je hotelo vriniti mednje, še posebej po trdovratni bukvi. Najbolj je bil prizadeven Janez iz Mračnega dola. Njegovi zamahi pa so bili tako silni, da je zadel tudi prene- katero kraljevo smrečica. Zato so ga tova- riši nagnali v dolino. Baje je končal v neki krčmi. Ker je gozdarjem ostalo še nekaj od nagrade, so več jeseni zapored krasili · smrekove vršiče. To pa ni bilo pogodu gospodu Jelenu, ki je bil dobro zapisan na dvoru. Zato so gozdarji odnehali. Gospod Jelen je večkrat obiskal kraljeve smrečice, ki so lepo uspevale, in postoril na njih to in ono. Ko se mu je zdelo, da so STROKOVNA SREČANJA GDK: 172.9:971 že dovolj lepe, je najlepše od njih na dolgo in široko ožigosal. Prišli so gozdarji. ))Drobne so še,« je dejal prvi. ))Nihče ne bo maral takihle. Kdo bi se dajal z njimi !c< je pristavil drugi. »Saj niti poti ni, da bi jih spravili v dolino,« je ugotovil tretji. ln so šli. Mimo jo je pri mahal stric Sneg. »Tele bodo moje,« je tiho dihnil. ))Nak, moje bodo!(( je završal boter Veter, ki je prihru- mel z gore. »Moje bodo, moje!« je zvito dejal gozdni duh Lubovrt, ki se je na lepem znašel med njima. ln so se udarili, da so se lomile smreke in frčale vsekrižem. Na koncu ni nobenemu ostalo nič. Po mnogih letih je iz doline prišla skupina mladih gozdarjev in gozdark. Trčili so ob trohneča debelca kraljevih smrek, ki jih je prekrivala gosta, divja podrast. »Ho, ho, ·ho ... Kaj pa so počeli naši tastari tule?!« so prešerna razgrajali. )) Vrzimo ta gnoj ven in zasadimo ... no, na primer smreko. še najbolj enostavno bo,<< so dejali. ))Za to se bo dalo izvrtati keš, kaj, Džoni?« Mojmir Perdan Simpozij o kartiranju lišajev v Evropi Stuttgart (ZR Nemčija), 21.-25. septembra 1989 Koncem septembra 1989 sem se udeiežil simpozija o kartira nju lišajev v Evropi. Prire- dila ga je Zvezna republika Nemčija, natančneje deželni muzej dežele Baden- Wurtemberg v Stuttgartu. Na posvetovanju so se zbrali predstavniki večine evropskih držav. Osnovni namen simpozija je bil pregled stanja poznavanja lišajske flore iri vegetacije v Evropi in spre- jetje skupne strategije pri proučevanju te rastlinske skupine. Zaradi onesnaževanja ozračja, intenzivne izrabe prostora in uniče- vanja številnih naravnih biotopov spadajo lišaji med najbolj ogrožene rastlinske skupi- ne. V deželah z močno tradicijo poznavanja lišajev (npr. Nizozemska, Danska, Šved- ska, Francija itd.) so v zadnjih desetletjih zabeležili izumrtje več deset vrst, zlasti med epifiti. Po drugi strani vse bolj narašča uporaba lišajev za bioindikatorje ozračja, kar spet zahteva boljše poznavanje te sku- pine (vrstni sestav, stanje in razširjenost) in skupni ali vsaj podobni pristop k raziska- vam. G. V. 3190 165 Nacionalni predstavniki smo podali poro- čila o stanju poznavanja in raziskanosti lišajev v posameznih državah, nekateri pa so pripravili tudi preglede po posameznih provincah, deželah itd. Večina je imela vsaj preliminarno >>rdečo listo(( izumrlih in ogro- ženih vrst. Nekateri, tudi mi, smo poročali tudi o aplikativnih vidikih uporabe lišajev kot bioindikatorjev (Jugoslavija, Nizozem- ska, Avstrija, Velika Britanija, Švica, Belgija, Danska). vendar to ni bila glavna tema simpozija. V primerjavi s poznavanjem višjih rastlin so lišaji v Evropi kljub dolgemu botanič­ nemu izročilu manj raziskani. Načrtna kar- tiranja lišajske flore in vegetacije imajo le v nekaterih državah (Vel. Britanija, Nizo- zemska, Belgija, Češkoslovaška) ali celo samo v posameznih deželah (npr. Baden- Wurtemberg, Salzburg, Tirolska itd.). V ve- čini načrtno kartirajo posebej ogrožene vrste (npr. pljučarja (Labaria pulmoniria), lasuljarja (Anaptychia ciliaris) vrste iz rodov Usnea, Parmelia Physcia itd.), ki imajo tudi večjo bioindikacijsko vrednost, še posebej v zvezi z onesnaženjem okolja v urbanih, pa tudi ruralnih območjih. Od tod tudi veliko poročil o kartiranjih, ponekod že ponovnih kartiranjih lišajske vegetacije v močneje onesnaženih predelih. Sprejeto je bilo sta- lišče, da je treba izrabiti trenutno popular- nost lišajev zaradi bioindikacije in s tem pridobiti sredstva za temeljne raziskave (taksonomija, fiziologija). Bioindikacijska vrednost lišajev je bila zelo jasno potrjena, o čemer priča tudi dejstvo, da bo Evropska gospodarska skupnost namenila posebna sredstva za tovrstne raziskave. Sklepi simpozija so bili naslednji: - Kartiranje lišajev v Evropi mora biti skupinsko delo, pri čemer je mednarodno sodelovanje nujno. Pri taksonomskem delu se je potrebno specializirati, kajti le tak pristop zagotavlja kakovost. - Za pospešitev kartiranja je treba izbi- rati ugodne razmere (bioindikacijska vred- nost lišajev !) in se najprej lotiti karti ranja najbolj ogroženih vrst. V ta namen naj nacionalni predstavniki pošljejo lastne »rde- če