List 22. Tečaj XXIV. Ljubljani v sredo 30. maja 1866. gosp dar brtnišk m naro ti* ■ . » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za Četrtleta 90kr poŠiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Gospodarske stvari. Se nekaj o ikavskih ščeticah. Poddružnica kmetijske družbe štajarske v Vojts-berg-u je, kakor „Wochenbl." njen pripoveduje , imela sejo 3. dne t. m., v kteri je predsednik dr. Hafner o ščeticah to-le pripovedoval: Trgovec Sus s v Gradcu je bil prvi, ki je pred 40 leti pridelovanje tkavskih šcetic (Weberkarden) na Stajarskem vpeljal, in sicer v poddružnici vojtsberški. Trije kmetje so bili prvi, ki so začeli, da so přidělali 300 tacih ščejtíc. Suss je kupil njihov pridelek in pričel kupčijo na Cesko, Moravsko itd. On in naslednik njegov, trgovec Roč v Gradcu, sta vsako leto naročila pra-vega francozkega semena in ga dajala zastonj je hotel sejati; podučevaia sta tudi kmete, 9 kdor kako naj ga iz- rejajo ščetice; kdor jih je največ přidělal, je prejel da- rilo za to, počastili so ii.v «« ov, ga z imenom „ščetiškega kralja , pridelovavcem ščetic sta napravljala plese, „ščetiške (f 9 9) plese" imenovane itd. To spodbujevanje je naredilo da je zdaj že okoli 300 gospodarjev, ki se pečajo s pridelovanjem tkavskih ščetic in da so lani přidělali okoli 15 miiijonov tacih po do gld. glavić, ktere pokuplja Roč 1000 Po tej kup&i dohaja zdaj okoli 30.000 gold, tujega denarja v to poddružnico. Sčetica je zadovoljna z najslabejšim pešeno-ilo- , majhni in stari ljudjé, ki že vičnim svetom slabi skor niso za nobeno drugo rabo, so dobri za to delo ktero se sicer, posebno pri žetvi, mora > na tanko oprav- ljati. Stroškov ne prizadene ta pridelek veliko, dohodki pa so lepi; na oralu se od 2 do 3sto tisoč glavić pri delà, tedaj 200 do 400 gld. brez vštetih stroškov blago se lahko prodá. Najbolj se pridelovanje ščetic more priporočati posestnik om, ki ni m aj o ve- licih zemljisč. Gospod Roč je pri vseh razstavah naj bi za ščetice dobil svetinjo. Po vsem tem priporoča gosp. dr. Hafner se izdala knjižica s podukom, kako pridelovati ščetice vsako leto naj se poddružnicam zastonj ali dober kup daje francozkega semena, ki ni drago; kdor največ in najboljših ščetic pridela, naj dobi premijo; ako bi Roč ne hotel vec ščetic kupovati drug nakupovavec. 9 naj se pozvé kak Oštri veter je 14 dni tako bril in snežne megle predirjeval, da je po planinah in gorah vse pobeljeno in še celó po prijaznih nadepolnih goricah z dežjem in babjo kaso ter s snežnimi cunjami za kratek čas de-lavce zimsko oblečene uznemirjal, dokler se ni 23. maja zvečer razjasnilo in vse zmrznjeno in otrpnjeno drugi dan v nižavah pokončalo. Koruza, korun, fižol in še druge rastline se morajo z nova saditi in sejati. Da tudi nižjim vinogradom hudi mraz ni pri-zanesel, se samo ob sebi razume. Le rivček, traminec, žlahna mušica in nektere druge trte so se uhranile po- gina, in to sopet trdi re8nico, da mena sadijo. naj se taka trtna ple- Zatorej se svetuje vinorejcem sledeče : Kavrnik je letos toliko nastavljenih bilo pomnim tolikega števila, in tudi 9 da se ne mladike sem videl ne- ktere čez dva čevlja že visoke vkljub vsej oviri. Kjer je mladika zdrava do zgornjega grozdiča, vršič pa zmrz-njen, poparjen, osmojen, suh, ondi naj se ta odreže do enega ali dveh listov nad grozdićem , inače pa niže do ako je zgornji zdrave mladičiče in spodnjega grozdiča povenil in se osušil, da more pri zgornjih listih sopet novih mladičic pognati; spodnje „zaležnice", to je, po-stranske izrastlike naj se pa ob svojem Času odšcip- skrito oko ne rani, nejo a ne odtrgajo, da se se nježno iz kterega bo prihodnje leto rodovitna mladika rastla: tako bo grozdje veče in les še dozorel. Na trtah, kterih mladičiče nimajo kavrnik m so tudi osmojene, bodisi da so že dolge, naj se dve do treh obrežejo do dveh ali treh spodnjih listov, ktere so naj- čvrsteje in najmočneje, ostale se pa omulijo. Mladičiče 9 ki so na novo pognale 9 v se utegnejo celó grozdiče na- staviti in dozoreti (kakor sem se v ljutomerskih goricah prepričal 1861. leta po hudem orkanu tadašnjem), ako bo skozi leto primerno vreme, jesen topla in lepa. Zdrav in zrel reznik in še bik se pa vsikak pridobi ker še ni prepozno. Da bi zmrznjeni vršiči morali sami od sebe odpa- ; tega naj se ne caka; to bi trto v daljnjem razvi- kf TTA TTff HaIt ATTft 1 A dati janji dolgo zadrževalo in večkratne pletve vzrokovalo. Pri Negovi 25. maja 1866. Pranôisek Jančar, kaplan. nosti svilorejnih zadevah. Že pred nekimi leti se je v južnih Tirolih v Bilo je misliti, da bo letos vsega v velikanski obil- Tridentu ustanovila družba iz mestjanov, duhovnov Svèt vinorejcem UUDU , Sadja, ILI 1 U ^UOCUUU VlUČt. JHLl fwaivur SC IJCIilC" , uwiw Mívá '»VgMI .HOVMVgM UVW1UUM UA1WX rim ljudém mešajo zapopadki o pravicah in resnicah, za nakupovanje zdravih svilnih (židnih) jajčič. tako se je vreme mešalo in spremenjevalo o časucvetja C. k. ministerstvo za kupčijstvo in gospodarstvo pripo- da bo teh pridelkov le pičle ro^a to družbo kmetijskim družbám, naj one nabirajo 9 rži in posebno vina. Al kakor se nekte- iQ uradnikov, ktera brez vsega lastnega dobička skrbi • A ^ m « Aft a * sadunosnega drevja in rži srednje mere oivuujw iii^i \j y ZâkâJ i ú Y iju iaai ex t ou dež veselo upanje kmetovavcu podirali. ravno takrat so krivi vetrovi in *) Ta svèt utegne tudi Vam gosp. Fr. Š. ugoden biti. Vr. Odlomek iz rokopisa „Mladi vincar vinorejcem y poduk" za drugi pomnoženi natis slavnému odboru družbe sv. Mohora že izročenega. n Sr, V I 174 nar o čil a svilorejcev po svoji deželi, kteri želé po tridentinski družbi japaneškega semena, in ta na-ročila skupaj po tem pošljejo o prvi polovici j u l ij a meseca v Trident; naroča se pa to seme po snopičih (kartonih) in denar se ob enim z naročilom odrajta, in sicer za en snopič, ki ima poldrug lot jajčic, 3 gold. 70 kr. To ni drago in od mnozih strani se hvali to seme. Kaj delata „Apis'% in kaj velika trgovnica za živež na Dunaji. Družba za zavarovanje živine pod imenom „Apis", o kteri smo lani že veliko govorili, je imela 14. dne t. m. svoj prvi véliki zbor. Sporočilo , ktero razlaga delovanje te družbe od 3. aprila 1865 do danes, kaže, da vkljub neugodnemu času še dosti dobro napreduje. Družba ima že v vseh deželah našega cesarstva, razun vojaške granice, Dalmacije in Beneškega, svoje oprav- nike. Lansko leto je bilo živine zavarovane za 791.027 gold., zavarovine je družba sprejela 25.108 gold. 61 kr. Oglasilo se je 1541 gospodarjev za zavarovanje , sprejela jih je pa le 1470, kteri so 1479 kónj z vrednostjo od 244.193 gold, zavarovali in 7975 goved z vrednostjo od 546,834 gold, za zavarovano živino, ki je poginila, je povrnila gospodarjem 6203 gold. Vélika trgovnica za živež (Markthalle) na Dunaji se le slabo obnaša. Kmetovavci avstrijski so si obetali zlate goré od nje; al splavale so po vodi. Od mnozih straní tožijo ljudjé, in tako čedalje bolj zaupanje zgublja ta trgovnica, ktero so tudi „Novice" z velikim veseljem pozdravljale. Gosp. direktor A. Diel pripoveduje v časniku dunajské kmetijske družbe, da je vola z 926 funti žive teže, za kterega mu je mesar 75 gld. ponujal, tej trgovnici za prodaj přepustil, ktera je pa za-nj skupila le 52 gold. 73 kr., tedaj je imel 22 gold. 27 kr. očitne zgube. Obrtnijska skušnja. * Podplati škorenj in čevljev so veliko trdnejši, ako se namocijo z oljem katranovim (Steinkohlentheerol). „Gosp. List" naznanja o tem sle-deco praktično poskušnjo : Neki gospodar je namočil od enega para čižem podplat desne čižme in od druzega para podplat leve čižme. Nosil je potem obá dva para čižem enako, pa je zapazil, da sta bila namočena podplata še dobra in trdna, podplata nenamocena sta bila pa že strgana. Mnoge skušnje so pokazale, da s katranovim oljem namazani podplati trpijo dvakrat dalje od nenamazanih. — Lahko je to verjeti, ker katranovo olje, s kterim mažejo tudi barke na morji, odvraća močo od usnja in tako stori, da obuvalo dalje trpi. Priporočila vredna je tedaj ta skušnja vsem, ki zlasti po deželi morajo veliko hoditi po mokrem. Podučite stvari. Menjica. Dobrovoljni sveti takim, ki vkupČijah podpisujejo menjice. Dr. M. — Mnogi trgovci, kramarji in drugi menjice (wechselne) podpisujejo, pa ne vedó, kakošne dolžnosti si po menjicah nakopljejo na glavo, in zanema-rijo to, česar je treba, da se škode obvarujejo. Ni tedaj Čuda, da je že marsikdo na kant prišei s podpisom menjic, pa potem po krivici nesrečo svojo meče na menjice. Menjica je sama po sebi prav dobra naprava; ker se po oštri menjični postavi dolgovi tirjajo, je dostikrat tudi takim dolžnikom mogoce, si na men- jice denarja privabiti, kterega bi po drugi poti težko dobili ali pa celó ne. Postava in previdnost pa pripomore tudi menjičnim dolžnikom, da se večidel lahko škode varujejo in vendar ob enem dobroto teh oštrih postav vživajo. Stiri reči mora posebno vedeti, kdor se pečá z menjicami, in te so: 1. Ne podpisuj nikdar nobene menjice, bodi si, da jo sam pišeš, ali přejmeš, ali da si le prevednik (žirant), če nisi do dobrega brez vse skrbi, da jo boš mogel o zapadlém času plačati. Podpis menjice ima huje na-sledke, kakor če se kdo le na kako navadno dolžno pismo kakor dolžnik ali pa kot porok podpise; zakaj pri dolžnem pismu, če se tudi dolžnik toži, se najpred sodniška obravnava prične, za njo pride tožni dan pri gosposki, in potem še le ^se pisma za razsodbo sodniku dajó, da sodbo dovrši. Se celó takrat, kadar dolžnik upniku ničesar nasproti ne ugovarja, preteče toliko tednov, da je dolžnik v stanu toliko denarja skup spraviti, da plača svoj dolg. Ce se pa kdo na menjic o toži, se dolžniku pri tej priči zapové , da mora toženo menjico v treh dneh po zapadlém času plačati, sicer ga zadene sekucija, in če dolžnik med tem časom pri kupčijski sodnii pritožbe ne stori, brž nastopi sekucijna pravica upniku< 2. Ne dajaj nikdar menjice iz rok, dokler nisi za njo dogovorj enega plačila popolnoma dobil. Ce tisti, komur si menjico izročil, jo kakemu tretjemu prepusti, moraš plačilo temu odrajtati, čeravno nisi še sam na menjico nobenega krajcarja dobil. Večkrat se pripeti, da ženske in drugi nevedni ljudjé svoje menjice kakemu opravniku (agentu) izročé, da bi jim na nje denar dobil; on se potem sam tega denarja, ki ga je na menjico dobil, polasti in za-se porabi. Zdaj pa morajo, ali morejo ali ne morejo, o zapadlém dnevu sami plačati in potem pri goljufnem opravniku svojega denarja iskati. Ogibaj se tedaj take neprevidnosti ! Vzemi si za nauk to, da nikdar menjice iz rok ne daš, dokler nimaš vsega zneska v žepu. 3. Ako hočeš tistemu, komur si za dolg menjico podpisal, o zapadlém dnevu dolg plačati, ne odštej denarja drugače, da ti ne dá tvoje menjice nazaj. Po postavi imaš pravico , tudi popolnoma pravični menjici plačilo odreči, ako se ti ne dá s potrjenim plačilo m nazaj. Ce pa vsega na menjici zapisanega dolgá naenkrat ne plačaš, ampak le en del, takrat vselej zahtevaj , da se to, kolikor plačaš, na menjico zapiše (prav za prav odpiše). Ce to previdnost zanemariš, se v nevarnost podaš, in moraš celo menjico plačati, če pride po go-ljufii ali pa po kaki drugi naključbi v druge roke. 4. Ogibaj se v menjičnih zadevah vsake nemarnosti. Vse, kar hočeš v menjični trgovini storiti, moraš naglo dovršiti. Obroki (brišti) so pri navadnih dolžnih zavezah precej dolgi, in če se tudi tak obrok ali brišt zamudi, ni ravno vselej huda ; pri menjicah je pa čas kratek, po navadi trpi le tri dni, in če se kaj zanemari, se prav težko popravi. Ce se ti tedaj od gosposke kak ukaz zastran gori omenje-nega menjičnega plačila pošlje , in če misliš , da imaš pravico se zoper to pritožiti, izroči pritožbo brez odla-šanja kakemu izvedenemu advokatu. Slovstvene stvari. Pomislite, za Boga, na edinost, ki nara je toliko potrebna ! Znebivši se srečno dolgih pravopisnih in oblikar-skih bojev bili smo Slovenci — narod slovničarski — ravno dosegli nekako edinost v pisanji, kar se tiče puške in lepo orožje ogledovaje se rad pogovarja , za-vsaj vnanje oblike naših časnikov, ter smo z zedinje- dremlje in zaspi. Po zemlji brbati in jo obdelovati mu nimi močmi obdelovali svojo národno njivo, oziraje je grozna težava, pa si tudi pripravnega orodja za zem-se pri tem tudi na ravnanje naših južnih sosedov, od ijedelstvo nikakor narediti ne zná. On zná jako lepo kterih smo se že in bodemo se še učili kar se je lončeno posodo , lepo orožje, razne struke, lepo sukno in platno y in mnogo druzega narejati. Vsak úboren seljak si napraviti zná prelepo dudlo , ki jo prav lepo , kositarjevo ali s kako drugo žico (dratom) z rumeno IV te I Ili o 1X1 V/ OU Cà\J lu uuuuuiw OC OU UU1I1 j -- AOl OU JV zatrosila zopet ljulika nesrečne neskladnosti, ktera se je tù pa tam res tudi přijela. Našli so se namreč komu ni znano? — kteri „pisevajo ali piševajo, da ne kmetje, ampak kmetije imajo kmetije, ki jim pri oplete in s kakim metalom vrlo lepo okuje. In vsak dobrem obdelovaniji donašajo veselija pa tudi ie- seljak si zná lepe, javorove gosli narediti in zná na nje pega premoženija, v tem ko so si go s podije iz- brenkati, in na dudlo dudljati mojstersko. Brez dudle brali mnogovrstno dejanije z umom itd." ni noben Srbin in brez javorovih gosel nobena srbska Ne bojim se sicer, da bi kdaj većina slovenskih pisateljev pritegnila takim novotarjem, vendar bi jih hiša plug y brane noben Srbin ni še videl ! Njegov strašni y voz in drugo zemljedelsko orodje je tako, da se jaz opomnil in poprosil: ne kazíte slovenskega edinstva, ne more nikakor meriti z gori imenovanimi izdelki nje- ne kvarite jezika, in ne motite dosedanjega slovenskega govih rok. Zato Srbin grozno malo zemlje obdela in razcveta in razvoja, ki meri nekaj tudi na približe- strašno trpi, še več pa njegova uboga živinica, v strašne vanje k jugoslovanskim bratom živečim z nami na enem vozove in grozne pluge vprežena. Srbinu ni veliko mar in Í8tem nepretrganem ozemelji ! da Vi se pozivate na i vatu ua vclj&kft Miklosicâ ^ prepričani, « ▼ ^j ^ ^vu^uv? v uvu«ij« u« j^voouo ^«juiu y i u razgrniti staroslovenščini lice, kakoršno trgovati 5 včasi jo zadene, vča3Í mu spodleti ; množi za to, da bi obdelaval zemljo. Da le dobi, vzame kmet na svoje posestvo denarja na posodo (zajem) in počne Je on kos y je samo na sebi. Dobro, — ^a ^aiuc pusu^uiaic u« www^u. íav uu tudi zastran novoslovenščine? Berite njegove Či- do kraja, od mesta do mesta, tudi iz krčme v krčmo pa zakaj ga ne posnemate obogati, drugi pride na boben. Ko trgovec gré od kraja tanke, njegov staroslovenski slovar y kako on slovenske pise, on, ki se mu gotovo nikdar še sanjalo ni, pride pajati y v razna ; , vesela društva, počne piti in druge nana karte igrati itd. in tako zapravi kmalu čas besede da bi trebalo sedanjo živo slovenščino pritiskati na in vzajemljeni denar. Ali pa, če more y prodá Srbin Prokrustov posteljnjak nekdanje slovenščine ali bolgar- svojo zemljo na deželi, ali vzame denarja na-njo na ščine in raztegovati jo po isti. pósodo in gré v mesto, si napravi za lep denar kako Pri zbornih imenih (coll.) in pri glagolščakih (subst. slabo štacuno, jo napolni z raznim dobrim in slabim verb.) poznajo vsa živa slovanska narečja samo for- blagom, in avanzira tako iz bornega kmeta iz dežele macijo j e (Čehi sedaj , ne pa > kakor ima na gospoda, mestjana in trgovca v mestu! Tudi tu jo staroslověnsko. Kdo nam tedaj daje pravico, odstopati nekter dobro zadene, drugemu pa tako grozno spodleti pi- 9 od njih? Ce Srbo-Hrvati, da molčimo od drugih, šejo: pisanje, vladanje, orožje, područje, podnožje, pod-gorje, predme8tje, Podrinje (Drina-Thal), in zarad raz-ločnosti celó Potisje (Theissgebiet, ne Potišje niti Poti- da kmalu ni kmet niti gospod y y ko mestjanin y se ve da nego nihče y ki se zdaj y to zavisi od tega, kako gospodari. delati sramuje. Naravno vse Srbin dá svojo krčmo v zajem, ker ga mrzí ljudém čemu bi mi po neki domišljeni doslednosti vtikali streči in jih ko sluga poslušati, zato so gostilnice v tišti i, kteremu ne bi vedeli ni pravega glasú? Držimo se torej udomačenega, v časnike z mnogim Srbii vse v cincarskih rokah po mestih in po kmetih. Srbin v svoji krčmi pri cincaru pije, na karte igraje trudom vpeljanega pisanja, in ravnajmo se, čisté isto, duhan pušaje in se pogovarjaje, v veselem društvu po nekdanji mrtvi slovenščini samo toliko m y čas da ne za- sko-hrvaškega narečja! Dixi. P. M. ťKj u^rwciuji uiiHi y^ao^ui 0<*mv/ luna«, vi« nc in denar zapravlja. Cincar si pomaga in bogati, Srbin stranimo ali zabrazdimo od živega slovenskega in srb- peša in kmalu pride njegova krčma z zemljo vred na ~ boben! In kdo jo kupi? Cincar. Srbin dá svojo rodovitno zemljo pridnemu Bulga-rinu v zajem, kteri jo obdeluje, da mu rodi stoterno. Bulgarin prodaja in z živežem zaklada vsa mesta po Srbii " Slovansko slovstvo. * Zemljepis i poviest avstrijskih zemeljah se 5 zove nova knjižica, ki jo je v hrvaškem jeziku spisal Ven- treba! Bulgarin bogati Srbin pa od njega kupuje, ker mu je živeža y Srbin ceslav Marik in namenil mladini v ljudskih šolah. pridni Bulgarin pa do zemlje ! pesa y pride na boben y njej je na kratko razložen zemljepis in kratek zgo- dovinsk pregled posameznih dežel v našem cesarstvu. Gledite! to je zopet ena tacih knjig ijleditei to je zopet ena tacin Knjig, ki nam je v do- tuKaj je Kmet pri mestin najsiaosi, ce tuai ima se ve-mačem jeziku v ljudskih šolah potrebna kakor ribi liko lepe zemlje in hoste. On seka in kvari svoje lepe nam je v do- Kmetje okoli mest so menda po vsi Evropi bolj trdni in bogateji od kmetov po deželi; v Srbii je druga; tukaj je kmet pri mestih najslabši tudi ima se vé- voda. Naša mladina, ki iz ljudske šole stopi y Je celó hoste, tira drva v mesto po dve, tri in še več ur daleč neumna v vseh teh rečéh, ki bi ji, naj ostane kmet ali zamudí z voli svojimi celi dan, večkrat tudi precej noči y y rokodelec, vendar na dobiček bile, ako bi saj nekoliko prodá drva za kaki dve dvajsetici, kupi od neutrud- ljivega Bulgarina živeža, ki mu ga je za hišo treba , v kterem živi, ima poznala dežele tistega cesarstva barantijo itd. Al kaj je bilo nemškutarjem za to mar, res po ceni, al je vendar le sramota od Bulgarina kuda se mladina naša kaj pravega nauči „taje" besede „verderbati" zná! da povati to, kar bi si sam lahko přidělal ! Se ve da, ker celi dan v mestu za usta nič dobil ni Je treba iti v Dopisi. Iz Kragujevaca v Srbii maja (Dalje.) Da mo- gostilnico, da popije čašo vina, rakije, punča ali kave, da malo na karte poigrá, čibuk popuši, se malo v veselem društvu pogovori, posedí itd. Tako je celi dan za- mujen, skupljeni denar potrošen, včasi ga pa še zadosti hosta se vsaki dan bolj sveti, zemlja leži prazna ni ? tedaj na Srbskem toliko zemljišč na boben pride ramo druzih vzrokov iskati, in ti so, kakor povsod pri Da bi jo obdeloval, ne bi mu bilo treba od Bulgarina ljudéh na svetu: „Kdor ne delà, zapravlja in kdor živeža za hišo kupovati tudi po najnižji ceni ne, m zapravlja, pride na boben." Pri tem je Srbin, kakor hosta bi mu ostala lepa in temna. Ai vsega tega on sem vam že večkrat povedal, dober voják ali čuda ne opazi, dokler mu boben ne zaropotá in mú svitla ft 1 1 1 • ^ i ^ # ^ 1 ^ • <1 1. v # 1 f f7 1 • V 1 • 1 • slab kmet; tudi rad malo posedí, duhan pušaje > lepe hosta prepozno očí ne odpré. Zdaj se vidi # y da ga 176 od Bulgarina po nizki ceni kupovani živež strašno pravnost različnih narodov po vrednosti cenil, ker na Francozkem, razun francozkega naroda, druzega ni ) na drago stane in da so drva iz hoste grozno po nizki ceni šla! Kakor sem že lani v „Novicah" povedal, je Angležkem pa Irčane celó malo porajtajo. Po izgledu ple- v Srbii po zakonu prepovedano hosto kvariti in plodo- menitašev se vedejo premožnejše vrste magjarskega na- nosno mlado drevje sekati; al kdo hoče in kdo more roda; najhuji magjarski rodoljubi, razun plemenitašev tukaj grozno raztresene seljake nadziravati ! 7 Tudi so fiškali ali jezični dohtarji, kterih je na Ogerskem že sem gon rekel, da je srbski narod trezen in od nekdaj več ko pol prevec bilo; pod Bach-ovo vlado grozno varčen, da so razpikuča in razkošniki (pijanci se je njih število zeló zeló zmanjšalo , od leta 1861 se in zapravljivci) grozno redki kakor povsod , ki tako ravná kakor sem gori vendar se tudi tak pa zopet tako množijo kakor gobe po deževnem vre- menu. II HH HRHH H I ^^HHI ^HHH ^^^H I omenil; kdor pa tako ravná, se mu dogodi tako, kakor političnih razmerah, največ pa zavoljo sedanjih sodnjih Dasi jih je pa ravno toliko, imajo pri sedanjih povsod ; zabobni mu (Dal. prih.) gosposk vendar vsi dosti posla. Enkrat sem že Buda-Pestu 20. maja. V. — Letošnje binkoštne omenil, da se Rumuni ne bodo dali Magjarom v kozji praznike vam ni noben vozovlak ogerskih gostov do rog vgnati, ter da bodo deželni zbor v Peštu zapustili, Ljubljane pritiral, da bi bili šli na rajanje v postoj n- ako Magjari ne odjeujajo od svojega ravnanja z dru- Gostov iz Ogerskega ste sicer poslednje gimi narodnostimi. Danes pa pristavljam, da bodo imeli sko jamo f-J ^ w ^ ^ w M4 WVÍ4. v/ WA w v» %) O UUIA. v V4UVU VI LU & • Ml U V U £ ^ t U f IJ W LU J V4 V WAV A III V&A takih, kteri ne bodo binkoštni Rumuni še en vzrok vec, deželnemu zboru v Peštu tedne na tisoče dobili pondeljek v postojnski jami rajali, marveč sè sovraž- slovo dati, ako se ima to res zgoditi, kar je odbor za niki na bližnji meji Slovenskega krvavi ples pričeli, sedmograške zadeve nasvetoval. namreč. da bi Sed- ako Talijan zasuče meč. Koliko bridkih solz se sedanji mograško vso dosedanjo samostojnost izgubilo ter bi čas po veliki Avstrii pri locitvi na vojsko gredočih ne imelo nobene druge veljavnosti več , kakor ktera si Res Je da velika pretaka! Toda, ker oštra osoda to zahteva, ker brambi bodi ogerska županija ali komitat. domovine to veljá, se ne smé nihče pomišljevati, ali bi večina poslancev iz Erdeljskega na ogerskem deželnem morivno orožje zgrabil ter se morebiti na vedno od zboru je magjarska, rumunskih poslancev je pa naj-svojih ljubih, od svoje domovine ločil. Vendar ne manj ; toda vse to je očividná krivica, ktera se sedmo- samo bojevniki, tudi domá ostali morajo v bran domo- graškim Rumunom godi, ker tri četrtine prebivalcev vine mnogo mnogo zlega prenašati in bodo ga mogli še na Erdeljskem je rumunskih , in le ena cetrtina je veliko več kaže > ako se boj začne , kteri bode . kakor vse ) Saksov in Magjarov (Sikulcev). Sedanja volivna postava i grozno obširen in srdit, in sam Bog vé, kdaj in poslancev in pa magjarski véliki župani na Erdeljskem kako mu bode konec. — V takih viharnih časih je po- so krivi tega, da so sedmograški Rumuni na deželnem sebno kranjska dežela z nadlogami vsake vrste obte- zboru v Peštu tako malo zastopani. Vendar pa se na-žena, kar je bilo že na deželnem zboru v Ljubljani na drobno dokazano. Slovenci bi res zaslužili, da bi se djam, da se Magjarom ne bode dovolila taka prednost, da bi oni nad drugimi prebivalci na Erdeljskem gospo- njihovi narodnosti popolna pravica godila, da bi tako dovali, kjer njih število je le osmi del vseh stanovni- velika, tako težka bremena lože prenašali ! Dežel- kov » W11U.U , U1VU4VUH M.\J*J\J ^ivuuoMii • x/v/uwt ttU » , V O OJ ^laviuua IU UiUUK nega zbora v Peštu danes le toliko omenim, da bo mogla in ne smela dopustiti. vsaj pravična in modra vlada bi kaj tacega ne menda njegov odbor za uzajemne državne zadeve Voj skine priprave so najprvi predlog dogotovil » a« uvujlumtuv u m u w t v tukaj , ivatvui. tuui ui ucuu , touv pa bode ta predlog zme- sladkorja, kave in še vec drugih kakor tudi drugod, ceno mesa, moke, slanine 7 reči zvišale ren 7 težko je misliti. Národně zadeve se deželnemu drobni denar ie m m m « a « ■ « M « « A a » • 5 tudi za zboru najhuje mrzijo; kako in kdaj bodo té odločene, kovci po bil prav križ nekaj časa, odkar so ban- in je tako negotovo, da se prav nič ne dá ugibati bojim se celó, goldinarjev za državni denar sklicani j \j , \xa oo piov Uio uo uai ugiuau } — bankoVCe pO X gUlU. OU JCil ili* *± ivuoc bigau., oiciiciuo da sedanji deželni zbor národnih zadev šestice so pa hipoma tako zginile, kakor da bi jih bila gold. so jeli na kose trgati; sreberne ne bode rešil in da jih tudi ne more 7 ker on ni de- želni zbor vseh ogerskih narodov, ampak poglavitno denarja slana vzela. Bankovcev zdaj več ne trgajo , drobnega magjarski deželni zbor, zatoraj se tudi na njem 7 namreč krajcarjev in papirnatih desetic, tudi magjarska pesem poje. Vse besede magjarskih in ma-gjaronskih zastopnikov, kakor tudi časopisov, da se de- suknja ni pregorka. vec ne manjka priti sreberne šestice še nočejo na dan Vreme je celi ta mesec tako mrzlo, da zimska želni zbor za popolno obveljavo ogerskih ustavnih Bog nas obvaruj vsaj te nad- pravic poteguje 7 so loge, da bi nam še slana vzela kos kruha, prazne marne ; pravo jedro so nadlog že tako čez glavo dosti. saj imamo maja L. C. * očividno namere Magjarov in magjaronov te, da magjar-stvo v deželah ogerske krone na tako častno in gospodo- vavno mesto posadijo, kakoršno ima nemšcina že dolgo Gospod dopisniku še zmiraj v glavo ne more dopisu Iz Volovskega 15. „iz Kastva" v 19. listu „Novic" ne morem molčati. da . — ---— ^ „ w — MV^MWVAMW «W uuopuu UU^lOUiiVU OC UUilLLCkJ V giaVU UU U1V1U y *JL €Jk 00* časa po drugih deželah Avstrije. Res nerazumljivo je, hvalnici Jožefa I. in Nugent-a tudi nas tičete. Ne bo- da Magjari tega ne previdijo, da se bodo s tem rav- dite vendar tako skop, dragi gospod: Volovsko in nanjem ob vso bratovsko ljubezen svojih nemagjarskih Kastav sta bila v onih časih ena županija z imenom sodeželanov pripravili, ter da tudi za nje pride čas po- Kastav; tega vendar ni težko razumeti. — Da se vam t K L---- / -------------J f-------r MP « w « » J «V^M I VUUHX UI ~ W .V.*** vračila, in zná biti prav kmalu; žalibog, da Magjari krajša pot, ki od nekterih podžupanij na Volovsko se za to ne zmenijo dosti, in da jim vedno misel pelje, ne dopada, tega jaz nisem kriv; de gustibus ! mogočnega ,,magyar-orszag-a" (magjarske države) po Kako pa vi svoje Puže itd. po cesti v Kastav spraviti glavi roji! — Domišlija Magjarov pa, da so oni pokli- hočete, ktera je dvakrat kraiša od one na Volovsko. Domišlija Magjarov pa da so oni pokli- cani še k velikemu političnemu djanju med mnogimi narodi Evrope, izhaja brž ko ne od tod, da premožni Magjari posebno pa plemenitaši svoje odrasle sinove na Angležko in Francozko v dosego hočete, ktera je dvakrat krajša od one na Volovsko, bo vaša skrb ; cesta od Blazina na Volovsko ostane za- više izobraženosti ali prav za prav v dosego samostojnega vedenja in ob-širnejše politične skušenosti pošiljajo. Od tod izvira, da si Magjari vjavnem življenji in v privatnih družbah vedó neko veljavnost pridobiti ter si v vseh okolnostih svoj magjarski značaj obraniti. Na Francozkem in Angle-škem se pa nikdo ne more naučiti tega S tem odgovorom končamo zdaj Volovsko-Kastavako pravdo. Kar se tiče opazke zastran „skubenja", morajo vredništva vselej toliko „skubsti", kolikor to zahteva spošto vanje, ki ; da ena ko- ga vredništva priznavajo vsacemu dopisniku s tem , da v z a-memo njegov dopis v svoj list, po tem pa tudi odgovornost na-se. Skubli smo tedaj Vašega kakor tudi unega za toliko, da vsikdar objektivnost nadvlada subjektivnost. Saj naposled pri vseh druzih bravcih vendar le una veljavo ima ! Vred. m lïï voljo tega pa se zmeraj le 205 sežnjev daljša kakor terijalni blagor svojih rojakov. Po posebnem odboru una od Blazina v Kastav ; saj vam je gotovo znano, v Celji bojo skrbeli za to, da se v vseh okrajih vršijo da ta cesta je dobra tudi za vozé, če tudi ni treba na volitve kakoršne koli tako, da so na prid občinam in dalje mimo Povlovca (na rotondi) hoditi. novo pa je to , da bi Novograjci ure zgubili Čisto ako bi na „Delovanje deželnega zbora in deželi; izdali bodo v jeseni knjižico pod naslovom slov. poslanca Her- naša na- Volov8ko hoditi mogli. Šreča božja! saj kapitanat ima man in Razlag", ki se bode izdala v 2000 iztisih in priti ali v Volovsko ali v Kastav, nikakor pa ne v — prodajala po 10 krajc., pa tudi zastonj delila pravil bo veliko prošnje pismo do Njih veličanstva cesarja, ker pri deželnem zboru ni pravice za Slovence Keko! Vi namreč govorite od razločka cesto Blazina-Volovsko in i li ■ pi„> Blazina-Reko, in ki Je med pravite, da tudi gosp. Jurinac je to pot měnil v svojem govoru v na Stajarskem, da se prenaredi volitni red za volitev v vendar ne; v deželnem deželnem zboru. Tega pa se je govorilo , da za Novograjce je Volovsko zboru deželni zbor milji Zi UU1 , - JLU bota slov. poslanca naj v deželnem zboru odbornika naj se napravi poseben ^odsek dalje kakor Kastav, in sedaj vi prerokujete, da to c. k. deželnega poglavarstva za slovensko doljne Štajar- naj se resnično vpelje slovenski jezik v cesar- bo istina, kadar bodo Novograjci skozi Reko v Volov- — sko hodili! Pa tudi naravnost skozi Kastav se NOVO- ske kancellje , - xxc\) ^^ mayua Zicuiijiouim grajci voziti ne morejo; saj od nove ceste v Kastav je je posebno v vinorejnih krajih nezmerno visok VI I V V 1 1 A i 1 TA J Î • \y I » I • t 1 . • • 1 #1 naj se uravna zemljiščini davek ? se lep kosček grde, strme poti ki naj in po morji iz Reke v Volovsko 2 uri potřebovali ▼ ▼ JV Jvy j^^OO^XX^ Y Y XXX vy X Vš j IX XIX Xki CvJ XXX XXVš/JXXXtjX ÀJLKJ YiOVa j - XIO/J Da ste po suhem se poniža cena solí, ki je za kmetij stvo toliko važna ) mi je jako žal; prav slabo ste se vozili. Nedolžni humor stvar. Dalje bo skrbel ta odbor za to, da se ustanoví kmetijska družba za doljne Stajarsko in posebno dru- o železnici ste imeli rajši z onim plaščem sosedne lju- Štvo za povzdigo vino- in sadjereje. — Lepi nameni so to in zeló važni. Mi pa dodamo srčno voščilo : Bog daj bavi pokriti, tako bi znale Kinkelove skrivnosti lože na dan priti, ako to želite. — Kar slednjič Preloko za- srečo! če tudi se magjarski časnik „Debatte" dene, s tem , » v^^ prav sami vodo na moj mlin puščate, rekši, in domoljube slovenske imenuje „sonderbare Patrioten." repenci da veliko ljudi iz Kastavščine pogostoma v Preloko po Nam V.« *J' . * ^«ua ]C X^ „ouuu^i wax K>VJ , via, j ^ iťtn. „v^xxrw opravilih hodi. Iz Preloke do nas je le par stopinj. Ali tako majhen politikař, da še tega ne vé le „sonderbar" to da je tak „velik" časnik ní to poglavitna stvar, ne pa to, drage Iz Lakavca na Goriškem 18. maja. čegava je Preloka? Asvtrii noče noben narod več paria biti. 7 da v Naj vam } Iz Senožeč 24. maja * Včeraj in predvčeranjem 77 Novice" tudi povem, kaj se pri nas godi. Naša je bila pri nas za senožeškoingaberško občino občina šteje več vasi in v vsakiso nekteri pravi domo- volitev občinskih odbornikov in namestnikov. Volilcev ljubni rojaki, kterim je skrb za to, da se tudi pri nas v razdelkih je skupaj. 303; blizo 130 se jih je ude- prosti kmetiški ljudje izobrazijo in stopijo na pot omike. ležilo volitve. Volitev ie bila tako živa , da še nikoli L tega namena .6 je majhJ družbi/a Ubrala" in se na ne tako. Vidi se iz tej», da tudi po dkeli se je iz- slovenskih časnikov naročila, pa tudi si. c. k. deželni budilo živahno ustavno življenje. Naša stran je zmogla vladi v Trst prošnjo izročila, da bi se nam dovolila z većino odbornikov, da je 12 svojih mož spravila v kmetijska in rokodelska čitalnica. Al že blizo žali- odbor, nasprotna nam pa svojih kandidatov. Kdaj tri mesce je preteklo, kar smo prošnjo poslali, pa žali- bodo volili župana in švetovalce, še ne vémo, nadjamo bog! še nismo přejeli dovoljenja. Sami ne*vemo, kaj pa se, da sprevidni in za blagor občinski skrbni volilci je temu vzrok? Naj nam je tedaj dovoljeno, da se po- bojo volili take može za župana in pomočnike milujemo po „Novicah.ť< Saj vendar ne bo med nami, ki bodo zmožni novi postavi tako streči __ ___ v • 1 • I 1 v v 1 1 I • • v • i i • t i • « i • « i • ■ W v nasi soseski, kakošen mož, da nam odbija naso 7 7 da 77 njegove, Novice" pra- v prihodnje ne bodo imele toliko gradiva o soseskinih vično reč? In ne samo pravično reč, ampak tudi po- naših zadevah, kakor so ga, žalibog ! imele dozdaj. trebno stvar. Je li morebiti kak modrijan med nami, Včeraj jutro med 2. in 3. uro je v naši okolici na kteri misli, da nam kmetom ni potreba poduka 7 ki prste debel sneg padel ; hvala Bogu, da se je še pred se zajema iz dobrih bukev in dobrih časnikov? Kaj le poldnem razjasnilo ter solnce sneg gospoda sme svoje kazine in čitalnice imeti ■ I HH brž razstopilo, sicer 7 mi v bi nam bilo vse polje pomrznilo ; pri drevji je pa ven- kmetiški suknji pa ne? Mar nam mana obilih in dobrih dar sneg veliko škodo naredil, ker je mnogo mladih pridelkov brez vednosti sama z nebes pada? Oviral- drevesec polomil. Slana, ki ste jo imeli v Ljubljani, cem kmetiške omike naravnost rečem: idimo in po- pri nas, hvala Vsegamogočnemu! dozdaj še nič ni ško- glejmo njive, senožeti in vinograde nevednega kmeta, dovala, razun tega, da je Podnanoscem zgodnji fižol in videli bomo, kako je vse pusto in zanemarjeno stopimo pa k sosedu, kteri je podučen in omikan 7 7 posmodila. in Senožečah 26. vel. travna. *) Duh samostoj- zagledali bomo polje dobro obděláno, senožeti umno nosti (autonomije) je prešinil tudi tukajšnje srenjčanje. gleštane, vinograde v lepem redu. Kakor povsod, tako Kazalo se je to očitno, ko je bila volitev občinskega se tudi pri kmetijskem gospodarstvu in pri rokodelstvu odbora. Koj o začetku volitve 3. razdelka se je slišal da poduk je tisti voznik , kteri spravlja kmeta močni glas: „Zapišite tista imena, ktera vam mi po- kaže in rokodelca naprej, da ne zaostaja za unimi, kterim 7> vemo, sicer gremo precej vsi domů!" četrtek vednost raz3vetila um, da popuščajo staro malo- seje prignalo na binkoštni sejm mnogo blaga (živine); , kteri se je pred dvema letoma cenil na pridno kopito in napredujejo z znajdbami in znanostmi jarm volov sedanjega časa, da si tudi z malim več pridobijo. Saj je vendar že stara resnica, da ne delamo samo z ro-kami, temuč tudi z umom. Zato denimo na ramo ma-tike in hajd ž njimi v vinske gore in na polje! Ob nedeljah in praznikih pa bukve ali časnike v roke, da izvemo 250 goldinarjev, se je plaçai letos s 158 7 bilo malo, tudi kupca ni bilo veliko. gold. ; kra- Od- marjev je kar se na železnici zavoljo prepeljavanja vojakov kup- čijsko blago ne vozi, je nekaj bolj živo na naši veliki ~ i—«i* v,«^»^ , «« cesti, posebno se mnogo lesá prevaževa. Senožece so kaj drugod po svetu počnó; tako se izobra- res priročne, tedaj bi bilo želeti, da bi se barantači z zimo tudi mi prosti kmetje. Kdor nam ne privošči pod- lesenino o petkih našega starega trga ne ogibali. Vož-uka 7 7 naj gré rakom žvižgat! Iz slovenskega Stajarja Domolj ub. donaša „Slovenec" nina do Trsta po véliki cesti je bolji kup kakor po veselo novico, da so se prvi rodoljubi štaj. Slovencev zbrali v kolo, da prevzamejo skrb za duševni in ma- 0 Opazke zarad cirilice v ljudskih šolah naših nismo prezrli; al pustimo nepraktične svete, dokler Se nimamo tega, kar je živa potreba in je tudi mogoče. Z utopijami se mi ne ukvarjamo radi. Vred. 118 železnici, in prejemniki imajo vrh tega še ta dobiček 7 Iz Bistriške doline na Notranjsk. Konec maja da nimajo stroškov za prevožnjo iz kolodvora na brod Lakota nam žuga. Sneg, ki je krog in krog naše do ali v dućan (magazin). Crna Prst 18. maja. Da nimam kožuha line zemljo obelil, je kriv da nam zmrznem gotovo Pentecoste , binkošti, pa silna slana polje in vinograde končala, posebno pa še vinsko trto popol-so pred durmi, noma poparila. Tudi murbova dreveseca so vsa ru- pet košev toplote naj bi bilo, pa tak mraz! Naši hri- java; svilni črviči so mnogim mraza poginili, uiuvgl bovci so po tleh, drugi druzega poprašujemo, kaj bo ? so jih pa kokošam pozobati dali zavoljo pomanjkanja Vzemi to v besednem ali v podobném pomenu je. Hudi sever brije; menda to izvira odtod } čisto da v zdravih murbovih peresec. Bog se nas toraj usmili ! — Ker se čas přibližuje, da si bojo nove občine svoje žu J ' ..-----' ---.17 ------"" --,--^ • ' J/I.W..UUJVJ V.« ui "VjV U vr . V«V«UV O'VJV MJUk- zgornjih krajih na Pruskem velik ogenj zrak razširja, pane volile, naj dobrovoljno besedico rečem trnovskim in mrzlega iz nemških snežnikov pred seboj pođi. Top- faránom. Dokazano je , da je tem bolje za sosescane, lega juga ni sledu; menda se je ves o Padu ustavil, čem več sosesk se v eno obcino združi. Veselilo nas ker tam je velika soparica, ali je pa na laške Tirole je slišati, da se misli cela spodnja Pivka v eno župa- se zagnal. Iz tega se vidi, da po velikem mrazu nas nijo združiti, in da si bo cela premska fara enega žu- čaka velika tudi, da sem p vročina, in to obeta slabo letino. Zna biti ne bil? pana izbrala. Po tem izgledu bi tudi jaz nasvetoval jaz mrzleje krvi memo druzih. Pa kaj bi naj se bi cela trnovska fara v eno véliko županijo zdru > Nemec in Lah, ki me sedaj ogreti hočeta, sta žila, ali pa če ni drugače, saj le na dve razcepila. Ena mi od prve mladosti sè svojo vnemo spridila zdravo bi obsegala Trnovo s postenjsko in harijsko duhov- kri. Osem let stari deček sem že bil omamljen; po sili nijo, Sembije, Topole, Zarečje, Zarčico, Ďobropolje in so mi v glavo vbijali, da naj rečem sladkému kruhu prot", Brce 9) so vselej cesar me je velika groza bilo; kajti oče domá druga pa Bistrico, podgorske vaší, obá Za- mona, obe Bukvici in jvoseze. oe ve, ua je dobiti, ki bi vse nosti dobrega župana sploh so „Novice nam že razlo- Koseze. Se vé. da 7 ako sem neporeden bil, nad menoj zaupili : „vzamem pa en prot." Dolga šiba palčeve debelosti se po naše prot imenuje. V šoli sem se učil: „Gott hat Himmel und Erde etc. erschaffen" : razumel sem lastnosti dobrega župana imel. težko možá Last- žile; brez ovinkov tedaj rečem, da te lastnosti ima ' m v cerkvi, kamor sem moral pa toliko kakor opica ; krščanskemu nauku hoditi, so me kranjski učili po 7 naj- da govorici tistega časa. Da je pa bleznost in omotica do to vse so nam sploh znane so mi vrha prikipela, Kranjci, ampak Bindišarji. moj ded djali i da bolj gosp. Matija Kranj ec (naj mi ne zameri ga tukaj očitno pohvalim). Skrb in trud njegov za cerkev, šolo, dobra soseskina pota in za lep red v vsem, glasne priče, da je pravi mož mi nismo za župana. Matija Kranjec pa je Gorico v laške šole 7 ondi 10. letu sem se podal v za narod svoj, ker med prvimi je tudi mož, ki ima srce so me pitali za „schiavo." tudi on bil, ki so se trudili za ustanovitev naše čitavnice 7 in Je se sedaj Nemškega nisem znal, laškega še manj, slovenski govo- njen odbornik. Za župana bomo torej v Trnovém tudi riti varjal pa nisem smel , so „ poce a > ako pa nisem v šoli prav odgo- za naprej Matija Kranjca volili. po prstih pele. Trpel sem da Bogom ! sem J ... z. razred dospel Iz Mokronoške okolice na Dol. 25. maja Sram me je povedati, ko sem že 3. gimnazijski Včerajšni mraz nam je koncal koruzo in fižol popol- se kamenju smilil. In kakoŠen sad sem imel od vsega tega? se nisem vedel da je treba poboljšati noma trte *in krompirja pa tudi polovico vzel poparil se 7 «J» WUUJJV4 , uiuvu. I VMWI J «« J" V.w^v» ^«^v/.j^v... UUUiO , Il lio IU IVI UUi^/IlJ U V IA U l ^ U l U * luu * UVI ^ j^U^t*! 1* ako se hoče odpuščenje grehov po zakramentu je tudi murbova drevesa tako, da zavoljo pomanjkanja sv. pokore dobiti. Se več. Da je kdo znal na pamet klaje so se svilni črviči, ki so se deloma že četrtič le-povedati, kar je bilo v šolski knjigi pisano, je zado- vili, morali zavreči. Kolika škoda! Poskusili bomo lovo ker ni še tako kasno in upamo, da bojo murbe stilo, in ako je mehanično dobil svoj „penzum" dobro rešil, celó „eminenc." zalégo J JJl * v £JC*1 ^vl UI Í Srcé in um pa sta šla prazna znova ozelenéle od tod. Za pamet in vero se je dobro skrbelo, da ste 7 ali kako bode 7 sam Bog ve. se izblodili in izgubili. Iz Ljubljane. Radostnega srca naznanjamo novico na dan? Mrázi me 7 mrazí me živinica smili, ko mora velik mraz in lakoto trpeti okrožnica! kdo te je spravil da je Njih Veličanstvo cesar 19. dne t. m. blagovolilo za kmetijstvo in obrtnijstvo naše dežele mnogozasluže- ! Našim hribovcem se 7 m nemu in za blagor domovine svoje vseskozi skrbnemu meni bi se ne smilila slovenska mladež, kteri isto pot gospodu Fideliju Trpincu podeliti vitežki križ odkazujejo, na koji sem svoje mlade dni toliko trpel, Franc-Jožefovega reda. Slava! — V pondeljek • V 1 1 1 •! IM A • • m • * * • dosegel, zgubil pa veliko. ne samo meni 7 pa nic tudi priprostim kmetom je neumščina, kakor so ranjki izložbo. Slomšek rekli, trn v peti. Uradnikom , ki se ž njimi se je gosp. Trpinc podal na Dunaj, ogledat kmetijsko Po izgledu 1859. leta se je tudi sedaj pod pred- lepo po domače pogovarjajo, zaupanje skazujejo ; kakor sedstvom Njih ekscelencije gospé baronovke Bach ove hitro pa zaslišijo tujo besedo, že vohajo kaj hudega, ustanovila družba 40 gospá v Ljubljani, kterim bode tlačivnega. Ze zdrava politika veli nam dati domače skrb za bolnišnične potrebe in okrepčavanje došlih ra-slovenske sole in domači slovenski urad. Nemške šole njenih vojakov, ako se začne vojska. Ta odbor in nemški urad na Slovenskem pa so tudi vladi na je že zdaj razglasil sledeči Resna doba je nastopila; armada cesarska se zbira kvar Ravno zato, ker sem zvest Avstrijan, to očitno povem. Zaupanje ljudstvi državi. Res, da nemški jezik ni Je ajtrdnejša podlagi tega kriv, ako se mr 9 da odbije sovražni napad. takem času ni dosti da zijo ljudjé nad osebami, ki pridejo v podobi sodniških le z domoljubnim srcem spremljamo vojnike do zastav in davkarskih služabnikov v neljubih poslih do njega, njihovih, treba tudi, ako bi se povračali iz krvavega Al vendar taka je, da ti služabniki kmeta tirj tistem jeziku, ki vlada v v kancelii, in za to jim je tuj boja 7 da jim lajšamo njih trpljenje in da skrbimo za jezik znamenje nadloge. Ako bi pa domači jezik v uradnijah imeli, bi mrzenje kmetov v takih okolišcinah njih povživek in ozdravljenje kolikor mogoče Ker naj to pomoč jim posebno ženska roka pose je ustanovilo društvo gospá, ktere bojo daja ne zadeval Nemca. Kdor po svetu gré, marsikaj zvé, — milošcino nabirale in jo obraćale ranjenim in revnim kdor med ljudstvom živi, veliko vé. In take naj bi vojakom na pomoč. Kar se bode od dobrotljivih ljudi poslušala visoka vlada! Ako vam drago, drugikrat še nabralo kaj * Kleih v kožuh ; se nicam 7 ki bode, ako se vojs ka začne, izročilo bolniš- se napravijo v Ljubljani, zraven tega pa se Dobro doalo! Vred. bodo, kakor 1859. leta, v Ljubljano prepeljani ranjenci 179 krepčali z vinom, juho itd,, rane se jim bojo vezale, periio dajalo itd. - V polnem zaupanji, da vsako blago srce potrdi ta naš namen, se obraćamo do vseh dobrotnikov in do-brotnic, da nam pripomorejo s tem, česar je v omenjeni cilj in konec treba, namreč da dajó starega ali novega platna, platnenega ali bombaževega perila, mrežastih oglavic (kap), gob, vina, cigár itd. Za o vezo posebno želimo tankega pa tudi debele ga cufanja, če je mogoče takega, da so nitke po 4 do 6 palcev dolge in podolgoma položene, — 2 do 3 palce širokih pa nezarobljenih platnenih povoj ev 3 do 6 vatlov dolgih, pa tudi flane-lastih povoj ev nezarobljenih 3 do 4 palce Širocih in 3 do 6 vatle dolgih, potem koščekov iz novega ali starega platna po pol ali cei vatel velicih za komprese — platnenih ali bombažastih prtov na tri v ogle, večih ali manjših, zarobljenih ali nezarobljenih z rezanico napolnjenih blazinic iz debelega/moc-nega platna po 2 Čevlja dolzih in 8 palcev širocih, pa tudi tacih, ki so 1 čevelj dolge in 8 palcev široke; debele vate. Tudi korbice, v kterih bode priprava za ovézo, se bojo potrebovale. Vsi ti darovi naj se oddajó v deželni hiši (na lontovžu); tamošnji vratár bo že povedal, komú. Tudi milošnje v denarji se hvaležno sprejemajo, da se ž njim kupijo potrebne stvari. Denar razun vredništva „Laib. Ztg." prejema tudi vredništvo „Novic", pa tudi pisarnica c. kr. deželnega predsedstva. V Ljubljani 24. maja 1866. Za odbor društva gospejnega: Zofija baronovka Bach-ova. — Odbor, ki se je v Ljubljani ustanovil za osnovo „prostovoljnih planinskih strelcev", nam je poslal za razglas sledeči poziv: Čujte rojaki! Silni napad, kakoršen morebiti še nikdar poprej, se napravlja na našo občno domovino Avstrijo. Zvezali so se sovražniki na jugu in severju, ter nam grozé s hudo krivično vojsko , da bi odtrgali kosce domovine nam drage. Sveta dolžnost kliče tedaj zveste sinove domovine, da odbijejo nesramne namembe. Že se dvi-gujejo po vseh deželah cesarskih junaški narodi, hoté darovati^za domovino krv in blago. V sosednih deželah na Stajarskem in Koroškem se po dovolitvi Njih Veličanstva našega gospoda in cesarja zbirajo pogumni prostovoljci pod imenom „planinski střelci." Njih namen je braniti planine , in pota in sela njena proti sovraž-niku, ako bi želel se jih polastiti. Zato se je tudi v naši domovini snidel odbor, ki se je posvetoval in do-govarjal s poveljnikom po svetlem cesarji izvoljenim za celo trumo planinskih strelcev. Naš namen je združiti tudi v našem domu krdelo, ako mogoče samostojno, v zvezi s štajarskimi in koroškimi brati. Kličemo tedaj na pomoč v denarjih, kličemo tudi vas vrle sinove domovine, da se pripravite, kadar vam bodemo mogli naznaniti pogodbe, kako, in čas, kdaj se boste mogli oglasiti za slavno brambo domovine! Naznaniti že danes moremo, da morejo vstopiti v to krdelo mladenci tudi v vojaških letih, da bode krdelo se prevzelo v državno plačo, in da eno leto v tej vojski bode zaleglo za dve leti vojaške službe. Vemo, da stoji veliko število naših vrlih rojakov v rednih polkih cesarske armade ; vemo, da naša dežela je zlo obložena z davki; vemo, da nenavadno veliko breme nastanovanja in prevaževanja vojaškega nosi naša dežela na meji cesarstva ; vemo, da nas bode posebno za-dela — če se vname boj na Laškem — človeška dolž- nost do ranjenih; vemo, da vsi ti darovi so veliki, prer moženja pa malo v domovini; — al tudi to vemo, da naše domoljubje, da naša zvestoba zmaguje vse, in da bodemo mi tudi to zmogli, da postavimo na noge krdelo prostovoljcev v družbi z našimi sosedi. Pomagajte, darujte tedaj , mili rojaki, kolikor vsak premore. Vsak dar bode ljub, in ljubše, če doide nam hitro. Darove sprejema deželni odbor, mestno županstvo , vsi c. kr. kantonski predstojniki po deželi, pa tudi vredništva „Laibacher Zeitung" in „Novic." Vsi darovi, kakor tudi njih raba, se bodo dali na znanje v domaćih časnikih. Dragi rojaki! Pokažimo, da smo sinovi junaških dedov in preddedov, ki so branili na mnogih bojiščih domovino vsa stoletja z vso silo zoper vse sovražnike. Skažimo se vredne njih djanj in zmag, ki se sve-tijo v zgodovini na večni spomin! Nadušajmo se v be-sedah našega slavnega pesnika: ,,Mi čvrsti Slovenci smo, gremo na boj Za pravdo, za dom, za Cesarja, Zakonu domaćemu vitežki roj, Protivnému groza viharja!" Anton baron Codelli, deželni poglavar, v imenu odbora za krdelo prostovoljnih ,,planinskih strelcev." V Ljubljani 29. maja 1866. — Tedaj gosp. županova pot vendar ni bila brez vspeha. Po pismu c. kr. armadnega poveljstva od 23. dne t. m. je že gotovo, da c. kr. deželna vojaška sodnija in položna (depozitna) denarnica iz Vidma pride v Ljubljano. Ker to oboje je obstojní del c. k. deželne general-komande, je veselo upanje, da vsa ta c. k. vojaška oblastnija, ako zapustí Videm, pride v Ljubljano. Issleibu pa, ki je, kakor „Slovenec" pravi, v „Klagenfurtarci" že velik hrup gnal, da Celovec dobi general-komando, „Ljubljana pa naj se to-laži s tem, da pri vsem tem vendar le ostane srce Slovenije"' naj bode to „merks!", da ne brije prezgodaj abotnih krautheimskih šal saj v časniku ne, kteri nosi firmo vladnega časnika in ki ga tako besedovanje ne delà le smešnega, temuč ga tudi kaže vednega narodnega draživca! — Strelišče tukajšnje je za bolnišnico vojaško že pripravljeno. Imenuje se pa še veliko druzih hiš, da bodo bolnišnice, ako se utegne boj začeti na Laškem in „Tagespošta" imenuje celó nunski samostan, šolsko poslopje itd. „Tagespošti" in njenim pajdašicem sicer ne gré veliko vere , ker ona tudi to vé, česar ne vé nobena živa druga duša, in rada po svetu troši deželi naši na sramoto ; vendar ozdravljenje bolnih vojakov in zdravje mestno zahteva, da, ako se začnó krvavi boji, bi se mesto ne obložilo s premnogimi bolnišnicami letos, ko se ima Ljubljanica zapreti in smrdljivi sekretni kanali pridejo na dan. „Triglav" imenuje velika in večidel prazna poslopja v Velesovem, Zati-čini, Goričanah, in „Laib. Zeitg." dodaje se grad v Mekinah, v Ravnah in na Selu (Grschiss). Naj bi se tedaj resno prevdarilo, kar je na dvojno korist! — Devet kolib za vojaško stanišče je že gotovih. — Iz posvetovanja učiteljskih zborov o ukazu državnega ministra pospehu slovenskega jezika na korist nismo mogli še nič pravega zvedeti; toliko je menda gotovo, da so učitelji, ki slovenskega jezika celó nič ne znajo ali le malo, tudi glasovali o njem; iz tega pa lahko sodimo, kakošni da morajo biti ti sklepje; izve-dencem, ki so stavili predloge, se je menda pritrdilo to toliko, kolikor se jim nikakor ni moglo odreci; o ravnopravnosti maternega jezika z nemščino ni sledů. Ako tudi državni minister ne pritegne izvedencem našim, moral se bode deželni zbor zopet boriti za pravice, ki - 180 so nam zagotovljene po postavah. Vendar pa bili bi „Zukunft" — časniki take srednje nemške dežele > krivični, ako bi rekli , da se slovenščina ne bode na s ktero vred naj bi se narod avstrijski bojeval za to bolje obrnila, ako se v resnici izpeljejo storjeni sklepje. da se vzdrži nemški bund! — Najvažnejša novica za Realkin učiteljski zbor je menda pritrdii naslednjira omenjenimi poliliškimi homatijami je pa nam ta > da so predlogom: da se slovenščini odločijo 3 ure na teden; neki vsi hrvaški poslanci, ki so bili v kraljevin-da se v knjige spodnje realke vpelje slovenska termi- ski deputacii v Peštu, se vrnili domů, ker o dgo-nologija; da slovenščino in nemščino na spodnji realki, vor magjarskih poslancov na njih memorandum ako je mogoče , uči en učitelj in da se nemščina po jasnuje s slovenščino. — Danes popoldne ima novoizvoljeni mestni umuv, «« ^n ň* otiau, «xw oc JD ujiontu, u« zbor prvo veliko sejo, v kteri se med drugim bodo kteri pravi Hrvat na vrat na nos hoče zlesti v jarm je tak, da ni priča kovatiporazum ljenja. Mi sicer nismo pričakovali izida druzega; a sedaj tudi očitno vi- dimo da Je bil pražen strah ako se je mislilo da na novo ustanovili posamezni odseki. nase Nadvojvoda Ernst je zapustil danes mesto rekla kteremu je velik dobrotnik bil. Gospod mestni magjarski. Vladna ,,Wien. Zeit." je te dni odločno f da Je délai ni nic z razpor župan z 3 odborniki so se mu poklonili pred odhodom. Dunaji se kaže res pravi dom vsakemu Slovanu iz Prage je v prav srčnem pismu na- tje pride; tako je unidan pozdravila s prijazno semu )) Sokol Sokolu" poslal zahvalnico za donesek reichsrathom" Schmerlingovim, ki Slovanska Beseda (čitalnica) na ■MBgiMilBK k i be- minku, ki ga bode pražki » Sokol u vemu svojemu načelniku g. Fiigner-u. spo- napravil nepozablji- sed goste f ki so prišli na Dunaj ogledavat izložbo. akor v Gorici je tudi v Kopru vlada razpustila Tudi iz Lenuhinje (kakih 20 jih je) iz Kranjskega > ki mestni zbor; zakaj? se nič prav ne vé. Hrvaškega se sliši, da je mraz silno škodo naredil Srce so dozdaj bile v posilni delavnici v Lankovicah na vinogrodom, vrtom in polju, posebno v nižavah. Stajarskem, se bodo preselile v delavnico v Schwatz člověka boli, ako vidi, kako lepo so vinogradi kazali ) sama na Tirolih, ker^v Lankovicah ima vprihodnje jetnišnica biti. Stajarski deželni odbor se sicer ustavlja tej prenaredbi; ali bo kaj opravil ali ne in kakošni so sedaj ! ne vemo. Listnica vredništva. Gosp. Pođđ. v P. : Danes ni bilo mogoče Kje se je godilo „poslano"? Ali morete poslati recep.? Gosp. M No vičar iz domaćih in ptujih dežel. Evropa je zdaj podobna mestu se slamnatimi středa se more razširiti plamen do vseh voglov in da se ne vé, v S. Prekasno došlo, kakor vidite. Af. in Br. premalo jasno. J. N. v P. : Dopis nam je došel, ko so se „Novice" deloma kale; tedaj G že tis- dragi pot ; menda ne bo še prekasno. hami, v kterem se vsaki hip ognja bojé, in res je, kdaj in kako da mu bode konec. Ni tedaj čuda , da 29. maja 1866 Kursi na Dunaji v novem denarji v taki nevarnosti pritegujejo nekteri z gasilnico, da bi Državni zajemi ali posojila.jDruge obligacije z lotrijami zamočili iskro, ktera žuga zanetiti strašen ogenj v, «.VWM ««uuuu on aobu wg^uj , gasilnica je kongres (shod vladarski), o kterem pise Zukunft" ta je 6°/o obligacija od leta 1859 Kreditni lozi po g. 100 S zdaj zopet veliko besedi. V nedeljo so šla od vlade francozke, angležke in pruske pisma do njihovih poslancev na Dunaji, Berlinu in Florenci, naj pozovejo vlado avstrijsko , prusko in talijansko v kongres, ki ima biti v Parizu. Kaj bi imelo bistvo kon- biti, nihče 5% nar posojilo od 1. 1854 „ 5% metalike gresa ne vé, če tudi se pripoveduje , da se na kongresu mešetari za to, da avstrijska vlada od- naj 4 \ °/ 4% 3% 2V/ n novem dnar. po 100 g. g. 50.2514 '/a % Tržaški lozi po 100 61 5015 °/0 Donavsko-parabrod-57. —I ski po g. 100 . . . 55.65|Knez Esterhazy.po g. 40 49.50|Knez Salmovi po g. 40 41.00 Knez Palfyovi po g. 40 54.50|Knez Claryovi po g. 40 Knez St. Genoisovi po g. 40 ■72.50 108.00 0 » » » >> V Î) 11 » » » » » » » >> 77.00 55.00 26.50 22.0c Obligacije zemlišn. odkup a. |KnezWindischgraz.po g.20 . • u T, . ,, . (po 100 gold.) stopi nenetke Lahom , za nje pa naj dobi S le z ko 6% doljno - avstrijanske g. 5 % ogerske.....„ 5% hrvaške in slovanské „ od pruske vlade, kteri naj se prepustita Slez vi k in Grof Waldsteinovi po g. 20 „ Grof Kegle viče vi po g. 10 Holštajn; tako dobi vsaka svoj kos in vojske ni treba. Ali bodo prizadete vlade ali bodo tudi ljudstva teh dežel s tako mešetarijo zadovoljne, ne vprašajo me- 86.00, 61.751 Budimski 65.00 . po g Denarji 40 yj » » da kon- šetarji nikogar. Zato je celó malo upanje, gres, ako se tudi s silo skupaj spravi, z lepo kaj opravil, in po takem kongres nikakor še ne pomeni mirú. Ce že mora biti nesreČna voiska. ktera bode nepopisljivo naj bode raje prej škodo vsula čez prizadete dežele kakor pozneje, zakaj vsak dan tacega gnjilega mirú požre na milijone denarja, ki ga povsod manjka. Ko so laškemu generalu Lamarmori pripovedovali o mirnem zasuku sedanjih homatij, je, kakor „Augsb. Allg. Ztg." pripoveduje, neki rekel 5% krajnske, štajarske koroške, istrijanske Državni zajemi z lotrij Zajem od leta 1860 . . „ „ 1860 petink. „ ,, „ 1839 . . .,, „ „ 1839 petink. „ 5% narodni od leta 1854 Cesarske krone 82.001 Cesarski cekini S » 14.07 5.90 Napoleondori 20 (frankov) „ 10.25 >> » 70.401 Souvraindori 78.50|Ruski imperiali 127 Prnski Fridrikdori 134.251Angležki sonvraindori 61.50|Lonisdori (nemaki) " /0 "«"V^L** uu ivu« „ ---------------V--- Dohodkine oblg. iz Komo „ 15.50[Srebro (ažijo) » » »» » yj n » 10.05 10.40 9.00 10.50 70 124 V .V.V.V.JV,, «v,«.* ivixwi . »jaz nisem ne norec, uv otrok." Naj je to resnica ali ne, saj to kaže, kako stojé ne Vojskovodja nase severne armade Be ne dek banaške 4 fl. 52. vojakom, ako bi se boj začel, da se ne do- reči. priporoča taknejo premoženja vsovražnikovi deželi. Kakošen strah in trepet pred Hrvati je na Nemškem, kažejo ondašnji neumni razglasi in drugo abotno po- četje; nekteri ne mislijo druzega kakor to, kako bi ■ Da bi dolazil drugi Atila^s svojimi azijatskimi četami, ne bi Žitna cena v Ljnbljani 26. maja 1866. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 52. ■m i yi ^/v • v« n rvin v*__c% f* m turšice 3 fl. 22. sorsice 3 fl. 57. rež 3 fl. 42. ječmena 2 fl. 72. prosa 2 fl. 75. ajde 2 fl. 82. oves 2 fl. 55. Loterijne srećke: ---J- 7 ------->----.. J . vv, denar zakopali pred njimi, žene in otroke skrili! V Građen na Dunaji 24. maja 1866: 67. 85. 66. 42 10. 37. 45. 26 54 mogel huji biti od Hrvatov! In tako čenčajo Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 6. junija. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.