246
Naši dopisi.
Dobrova 1. avgusta. (Ne zametujte gnjilega sadjat) Letos kaže in obeta sadno drevje (peškarji) sploh dobrega pridelka. Kedar je pa dosta sadja, primeri se,. da tu in tam tudi uže na drevji gnjiti prične. Tudi ono sadje, katero se je pri tresenji in obiranji kaj ranilo, prav kmalu ognjije in popolno segnjije. Raz drevja odpada pa tudi iz enega ali druzega vzroka veliko na pol zrelega sadja, in pozimi primeri se tu in tam, da sadje celo v hramu zmrzne. Vse tako sadje se pa pa domovini navadno malomarno zavrže ali k večjemu na gnojišče zmeče.  Škoda za-nj!
Vse tako sadje naj se sproti meče v zadosta veliko in primerno posodo, najbolje kak čeber, da popolno se* gnjije in se skisa. Tudi obrezki in olupki od sadja, katero se je za eno ali drugo hrano razrezovalo in drugače ukoristilo, naj se zmečejo v to posodo, da se taka več gnjilobe pridubi. Ko ni več gnjilega sadja za pribe-rati, in se je ono v posodi nabrano uže nekoliko ski-salo, naj se to potem še dobro zmesti in otisne ali vse skupaj spreša. Tekočina pa, ki od takega sadja pri prešanji teče, smrdi nekoliko po gnjilobi, je bela in sladna. Da se ta tekočina sčisti, dene naj se tolika časa zopet v odprto posodo, dokler iz sebe gnjilih tva-rin, ki se še v nji nahajajo, ne izmeče. Gnjiloba ta naj se s posnemalko (cedilcem) sproti proč pobira, kar naj se toliko časa ponavlja in nadaljuje, dokler se je še kaj pribere; ko ni več kaj posneti, je tekočina čista in naj se pretoči v kisovo ali ocetno posodo, katera naj se postavi na gorek kraj. Posoda ta (najbolje primeren sodček) pa ne sme biti polna in tudi trdo zamašena ne; najbolje je, da se čez veho položi redka platnena cunja, a dne si pa na vsakem koncu malo pod otori z svdrcera (žebelnikom) prevrtati, cla ima zrak potrebnega prepiha, V kakih šestih tednih skisa se tekočina uže zelo, a na njenem površji naredi se pa za dober prst debel jesi-hovi klobuk. Kis tak postaja potem od dne do dne vedno boljši in pozneje dobi lepo rumenkasto (čeki-nasto) barvo ter najboljši okus pravega vinskega kisa ali jesiha.
Kis iz gnjilega sadja pripravljen in narejen je pa tudi dosta boljši in okusneji, nego oni iz zdravega sadja. Po vrhu tega pa gnjilo sadje tudi še enkrat toliko tekočine iz sebe pri prešanji da, nego se je iz zdravega sadja napreša,
Naj bi toraj tudi v prihodnje po mili domovini gnjilo sadje na povedani način se ukoristovalo, s čemur bilo bi tudi lepih kebrov, kateri se sicer za neko tekočino — jesih imenovano — zmečejo, ki je pa dostikrat še zdravju zelo škodljiva.                               M. Rant.
Iz Ljubljane. — Letošnja Porcijunkula in pa kupčija s čebulo se je letos tukaj slabeje obnesia, kot druga leta. Politične gosposke so si prizadevale pri tem shodu zabraniti vse, kar bi znalo pri bližini kolere ne* varno biti v zdravstvenem oziru.
Pri takih razmerah izostalo je mnogo obiskovalcev Porcijunkule, pa tudi mnogo prodajalcev čebule in zato se je letos ta pridelek nekoliko dražje prodajal, kakor druga leta.
—  Konec šolskega leta. Z Dobrove se nam poroča, da se je ua tamošnji dvorazredai ljudski šoli pretekli četrtek šolsko leto sklenilo z izpraševanjem in delitvijo daril. Pri tej priliki pokazalo se je, da se gosp. katehet Laznik, učitelj in vodja gospod Matija Ran t in pa učiteljica gospica Rozman niso trudili brez vspeha, in da žrtve občanov za razširjenje šole niso bile zavržene. — Otroci vedejo se po vsem dostojno in so gladko odgovarjali na vprašanja iz krščanskega nauka, branja, slovnice, računanja, sadjere itd., koncem preskušuje so učenci tudi zapeli dalji venec domačih pesmi s prijetnimi otročjimi glasovi sKozi in skozi pravilno. Gospod župaik Babnik pokazal se je tudi pri tej priliki gorkega prijatelja šole in šol ke mladine. S primernim nagovorom pričel je delitev daril, katere je preskrbel za najmarljivejše učence. Vsi navzoči — razun prav malega števila malomarnih učencev zapustili so šolske prostore zadovoljni in so prav po za-služenji hvalili spretnost in gorečnost tukajšnjega uči-teljstva.
—  Pododsek močvirskega odseka dogaal je skupno s zastopniki c. kr. deželne vlade, deželnega t)dbora in mestnega magistrata včeraj v tretjem svojem posvetovanji dnevni red in točke, kater se imajo predložiti strokovnjakom zarad vprašanja, po katerem načrtu, kako in kedaj naj bi se vršile dela za znižanje odtokov od ljubljanskega močvirja.
Pri tej priliki sprožila se je, kakor sodimo, dobra nova misel, jeli bi se ne priporočalo, vsaj uže prihodnje teto pričeti z znižavanjem vodotoča Ljubljanice pod Ljubljano iu morebiti tudi trebljeuje Ljubljanice skozi mesto, tako da bi s tem prvim delom zabranile večje povodnji močvirja.
S tem bi se nekaj prej prišlo do nekolikega vspeha za močvirce, stroški razdelili bi se na več let in dobilo bi se nekaj skušenj za veliko delo in pa merilo za skupne stroške. Konečno pa bi se tudi iz državnega melioracijskega zaklada uže tudi za prihodnje leto po tej poti moglo dobiti primerne podpore.
—  Kolera v Trstu iu na Reki ostala je po vsem taka, kot prejšnji čas. Iz Trsta sta poročila od nedelje iu ponedeljka celo ugodnejša kot vsa prejšnja, ker je ta dva dni tam sicer obolelo nekoliko oseb, umrla pa nobena. V Istri pa se prikazuje kolera v več krajih m primeroma huda, ker je takoj pri prvem nastopu zahtevala več žrtev.
—   -J- Okrajni glavar črnomaljski gosp. H, Jagrič
umrl je minuli petek zvečer nagloma po prav kratki bolezni še le 46 let star. Pokojni, rojen Ljubljančan, bil je prejšnja leta ud ljubljanskega „Sokola". Zapustil je še mlado vdovo, hči pokojnega odvetnika dr. Stei-nerja, ki je pred nekaj leti umrl v Kranji, in dvoje t)trok.
—  Smrt. Daues jutro našli sq oficijala deželnega odbora gosp. Hermaua To mana mrtvega v njegovem stanovanji. Eui sodijo, da se je vdovec s 5 otroci za-volj neugodnih denarnih razmer sam usmrtil, od druge straoi pa se trdi, da je morebiti ponoči nehote zavžil karbolno kislino,  ki je  bila  v sobi zato,   ker  je  imel
i dvoje bolnih otrok. Družino in urad gotovo težko zadeva zguba tako spretnega uradnika, kakor je bil pokojni Toman.
—  Vreme. Minulo nedeljo došlo nam je v bližini Ljubljane zadostno mirnega dežja. Sedaj je zopet lepo gorko vreme — poljskim rastlinam jako ugodno.
—  Sprememba semnjev. C. kr. deželna vlada je občini Gora (polit, okraj Kočevje) dovolila, da se na prvi ponedeljek po 5. avgustu določeni semenj s živino iu blagom na Gori sme prestaviti za  bodoče na 5. dan
avgusta vsacega leta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik, in občini Studenec (polit, okraj Krško), da se na 20. dan junija določeni semenj s živino in blagom v Rovi šah sme v bodoče prestaviti na 19. dan juuija vsakega leta, ali, če je ta dan nedelja ali praznik, na prihodnji delavnik.
— Tamburaši pridejo! Sveučiliščni dijaki iz Zagreba nam javljajo, da tauiburaški sbor akademičKega društva »Hrvatske Lire" v Zagrebu dolazi 11. avgusta v Ljubljano, kjer namerja prirediti koncert in odtod obiskati imenitneja mesta Kranjske, kakor na pr. Kranj, Bled in dr.
Mi se od srca veselimo temu pojavu ia ne dvomimo, da- Slovenci tudi pri tej priložnosti poKažejo, kako dragi so jim zmirom bratje Hrvati.
Ker je tamburica hrvatsko narodno glasbalo in ker je ta zbor najboljši na Hrvatskem, in tudi na Češkem bil sijajno sprejet, želimo mladim Hrvatom pri nas v vsem najboljši vspeh.
Prepričani smo, da vsakdo, kdor le enkrat posluša tako slavnoznane tamburaše, ne izpusti nobeue prilike več, da se zopet razveseljuje pri Krasni domačo-slo-vanski glasbi.
— Župani na Kranjskem pozor! Izpraznjenih je več deželmn ustanov pj 60 golu. na leto za uboge hirajoče deželane. Deželni odbor je z okrožnico od 27. decembra 1. 1882. pod št. 6011 vsem župnijskim uradom in vsem županstvom na Kranjskem uDjavii, komu in pod katerimi pogoji so te ustanove namenjene in kam se je treba obrniti za podelitev teh ustanov.
Zgoraj navedena okrožnica se glasi:
Št. 6011 de 1882.
Okrožnica
vsim prečastitim župnijskim uradom iu županstvom na Kranjskem, glede deželnih ustanov za hirajoče na
Kranjskem.
Visoki deželni zbor kranjski je v seji dne 19. oktobra 1881. leta o priliki svečanosti šeststoletnega združenja dežele Kranjske z Najvišjo habsburško vladarsko hišo ustanovil 50 ustanov po 50 gld. na leto za uboge hirajoče deželane do tja, ko se bode napravila deželna hiralnica.
Ustanove so namenjene hirajočim osebam brez ozira na spol, stan ali vero, katere imajo v kaki kranjski občini domovinstvo, k\ si ne morejo kaj prislužiti in so popolnem uboge, zlasti osobe, ki se zaradi dolgotrajnih neozdravljivih bolezni po dotičnih predpisih ne smejo v javnih bolnicah oskrbovati; med prosilci imajo prednost taki, ki huje hirajo, ki so stareji in ubožneji, oziroma, ki imajo za večjo rodovino skrbeti.
Deželni odbor za vsak slučaj posebej določuje, koliko časa bo imel prosilec ustanovo. A tudi med tem časom užitek preneha, ko bi ustanovljenec se ozdravil in bi zamogel si sam kaj prislužiti, ali ko bi se njegove razmere tako spremenile, da bi ustanovljenee ne spadal več med prave ubožce, ali če pride do brezplačnega oskrbovanja v kaki ubožniei ali hiralnici; konečno tudi, če se mu dokaže nenravno nemarno vedenje.
Ustanove za hirajoče izplačevale se bodo v četrtletnih posle-dobnih obrokih, in sicer, kakor bo deželni odbor določil, za vsak slučaj posebej, ali ustanovljencu na roko proti pobotnicam, katere dotične oblasti potrjujejo glede trajajoče potrebe, ali pa s primerno previdnostjo glede potrebe osobam, občinam ali zavodom, ki u.sta~ novljenca oskrbujejo.                                              *
Pravico, ustanove podeljevati in ustavljati, ima deželni odbor kranjski.
To se prečastitim župnijskim uradom in županstvom priob-čuje z dostavkom, naj v dotičnih slučajih tukaj prosijo za take ustanove.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani dne 27. decembra 1882.
Deželni glavar:
Thurn,
247