of otono t gotovM Leto XXI.. št. 1J4 Ljubljana, torek 11. junija I940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova ul — TeL 3492 in 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St ?. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. IRačuni pri poŠt. ček. zarodih: Ljubljana St 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Italija je stopila v vojno Zgodovinska Mussolini je v a sporočila — Zagotovila Jugoslaviji Mnssolimjev govor Italijanskemu narodu — Vojna napoved je bila včeraj popoldne izročena veleposlanikoma Anglije in Francije — Mussolini izjavlja, da so kopne meje Italije dokončne, da pa si mora Italija priboriti še svobodo na morju w čna domneva generalisima VVevganda da bo nemški napad izveden na določeni nepretrgani bojni črti, oziroma, da bo on s svojo obrambno taktiko prisilil Nemce, da bi izvedli samo napad takšne narave ali pa nobenega. General Weygand je izdelal svoj načrt na podlagi pojmovanja ki je slonelo na izkustvih iz pretekle vojne in ki jih je nova nemška napadalna taktika že davno prehitela. Nemške čete so ob najsložnejšem sodelovanju vojnega letalstva, oklopnih oddelkov, organiziranih hitrih edinic in pehotnih divizij, ki prihajajo za njimi, spet izvedle na posameznih krajih bojišča široke in globoke prodore ter so s tem omogočile sproščeno premikalno bitko na vsem področju, ki predstavlja sedaj glavno poprišče operacij. 5. V trenutku, ko mora generalisim Wey-gand sam ugotoviti nove nemške uspehe v smeri proti spodnji Seini kakor tudi v smeri proti Parizu v trenutku, ko mora drugim priznati, da se mu ni posrečilo njegov načrt, ki je še!l za tem, da za dalj časa zadrži nemški napad in da se otežkočijo boji — že poročajo o novih nemških napadih na drugih točkah bojišča Ta nova dejstva ne dopuščajo generalisimu Weygandu. da bi vsaj s kakšnimi izgledi na uspeh naredil nov načrt za obrambo na vsej črti. Francoska vojna poročila Od morja do Argonov boji vedno bolj srditi Pariz, 10. jun. br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo: Med Rokavskim prelivom in Argoni se bitka nadaljuje z vedno večjo srditostjo. Angleški ekspedicij-ski kor spet v Franciji London, 10. jun. br. (Reuter). V poslednjih treh dneh so bili prepeljani preko Rokavskega preliva v Francijo veliki, z vsem modernim orožjem opremljeni oddelki angleške vojske. Deloma so sestavljeni iz čet, ki so se že borile v Franciji, deloma iz svežih kontingentov vojaštva. Prvi del teh operacij je bil davi zaključen. Glede na to je ministrski predsednik Winston Churchill poslal predsedniku francoske vlade Paulu Reynaudu naslednjo poslanico: »Britanska vojska, vojna mornarica in letalstvo bodo do skrajnosti napeli vse sile in bodo z vso odločnostjo posegli tudi v veliko borbo, ki jo bojuje sedaj francoska oborožena sila z neomajnim pogumom. Vse angleške vojne sile, ki so na razpolago, bodo priskočile francoski vojski na pomoč. Velika Britanija bo posegla v borbo na kopnem, v zraku in na morju. Britanska vojska ne bo oklevala niti minute in se bo pognala proti sovražniku z vso svojo močjo. Poslednje dni so prispele na kontingent nove angleške čete, da se poženejo nemudoma v borbo ob strani onih angleških oddelkov, ki so že na fronti. Nadaljnja ojačenja se v vsej naglici organizirajo in bodo v najkrajšem času poslana na pomoč«. Berlin, 10. jun. s. (DNB). Agencija Štefani javlja, da je poslal francoski ministrski predsednik Revnaud angleški vladi brzojavko, v kateri zahteva, da Anglija takoj pošlje Franciji izdatno pomoč v vo- jaštvu in vojnem materialu. Agencija Štefani pravi dalje, aa je angleška vlada odgovorila, da se temu pozivu ne more odzvati, ker rabi vse sile za svojo lastno obrambo. V Franciji vlada tako med prebivalstvom, kakor tudi v vojski nerazpolo-ženje proti Angliji, ker angleška vojska ne nudi francoski vojski zadostne pomoči. G^v§r predsednika Pariz, 10 junija s. Nocoj ob 19.45 je imel francoski ministrski predsednik Rey-naud v radiu nagovor v zvezi z italijansko napovedjo vojne. Med drugim je izvajal: Ne odločajo samo kilometri, ki so jih zavzeli Nemci. Odločajo tudi tisoči razbitih nemških tankov in letal, ki leže na teh kilometrih. Izguba teh tisečev bo pomenila tudi izgubo vojne. Usoda nas jc hudo preizkusila, toda klonili ne bomo. Ranjena Francija je na straži. Ne bori se samo za svojo neodvisnost, bori t,o za neodvisnost vseh, vsega sveta. In ta trenutek je izrabil Mussolini. Kako naj presojamo njegovo odločitev? Svet jo bo sodil Večkrat sem rekdl, da med nami in Italijo ni vprašanj, ki se ne bi dala sporazumno urediti. Tudi papež in Roosevelt sta večkrat poskusila, da preprečita to vojno. Zaman. Mussolini se je odločil, da naj teče kri. Ko ga je naš poslanik Francois Poncet vprašal danes popoldne, zakaj, je rekel, da mora držati obveze, ki jih je dal kancelarju Hitlerju. Ne pozabi pa naj, da so v Sredozemlju zavezniki danes močnejši, kakor so bili kdajko-li prej. Francija gre s čisto vestjo v to novo vojno. Svet bo imeil kmalu priložnost videti, da niso močne samo vojaške sile, ampak tudi moralne Francija ne more umreti. v Bordeaux Pariz, 10. junija, s. (Ass. Press). Po tukajšnjih informacijah se francoskak vlada bavi z mislijo, da se preseli iz Pariza v Bor-deaux. Nekateri vladni uradi so bili že preseljeni. Ministrski predsednik Reynaud je pustil odpeljati iz Pariza najvažnejše državne akte. »Najbolj dramatična doba Francije« Pariz, 10. junija AA. (Havas). Francija preživlja najbollj dramatično dobo svoje zgodovine. Čas je odločilen — pravi glavni urednik »Petit Parisiena«. Vera. ki navdaja našo vojsko, nas ne bo nikdar zapustila, tudi tedaj ne če bi po nesreči germanski val prišel do Pariza. Boji v Franciji so čedalje bolj srditi. Proti strojem se bore človeške kosti z junaštvom, ki po svoji veličini prekaša ono junaštvo, s katerim so se naši predniki izkazali v vojni 1914 v bitki pri Verdunu. Leon Blum poudarja v »Populairu«, da vojska uporablja stroje v čedalje večjem številu in čedalje učinkoviteje, toda končno le ljudje vodijo strcie in se jim upirajo. Zavezniške žive edinice so prinesle v ta boj nekaj, kar presega hrabrost, namreč odločno notranjo voljo in neomajno pripravljenost vztrajati do konca. Nemška si- la se mora izčrpati s samo pretiranostjo. Pripravljenost zaveznikov more in mora izhajati iz izkušenj čvrsta, ker mora nadomestiti številčno podrejenost. Na koncu svojega članka pravi Leon Lebrun tole: Treba je zaupanja in hrabrosti, mi ne bomo premagam. »Matin« piše, da ta orjaški spopad ni spo- i pad za Pariz, pač pa za ona sveta mesta, v katerih se je rodila m v katerih je rasla ter živela svoboda General Duval pravi v »Journalu«, da ni 1 treba pripisovati prevelikega pomena nemškim teritorialnim osvajanjem, ker se se- ; daj francoske čete samo taktično umikajo. I Cilj je vztrajati čim dalje m tako povečati sovražne izgube in njegovo izčrpanost. Fronta v zraku in zaledju Boji z nemškimi o klopnimi vozovi Pariz, 10. jun. s. (Reuter) Nocoj javljajo, da so med Girsonom in Parizom na cestah in železnicah v teku ogorčeni boji med nemškimi oklopnimi kolonami in francosko vojsko. Življenje v Parizu Pariz, 10. jun. s (Reuter) življenje v Parizu teče nocoj normalno. Večina kavarn je odprta. Avtobusi in podzemeljska železnica vozijo redno. Borza pa je bila zaprta že po enournem poslovanju. Aretacije v Franciji Pariz, 10. junija, br. (Štefani). Francoska policija je v Parizu in raznih drugih večjih francoskih mestih neprestano na delu, da v vseh okoliščinah in za vsako ceno prepreči sleherno akcijo nezanesljivih oseb. V pretekli noči so bile izvedene velike racije med osebjem raznih vojaških in civilnih bolnic, kakor tudi med nameščen-stvom in delavstvom raznih večjih tovarn v Parizu, Bordeauxu, Lyonu in Marseilleu. Večje število ljudi je bilo aretiranih. Angleška vojna poročila Nemška ofenziva v treh smereh: proti Rouenu, južno od Soissonsa in pri Rethelu — Položaj vedno težji, vendar zavezniki še povsod drže frontno črto London, 10. jun. s. (Reuter). K položaju na bojišču v Franciji izjavljajo danes v oficielnih londonskih krogih, da trenutno ni nobenega razloga za prevelik optimizem glede bitke, ki je sedaj v teku. Položaj postaja očitno vedno težji. Kakor pravijo merodaine informacije, so zapletene v bitko sedaj tudi že angleške čete, ki so angažirane v najtežjih bojih. Angleški oddelki zavzemajo položaje na severnem sektorju fronte. Po francoskih informacijah se razvija nemška ofenziva sedaj v glavnem v treh smereh. Predvsem je omeniti prodor nemških ekiopnih edinic do Seine pri Rouenu, ki je po mnenju francoskih vojaških krogov najresnejši. Oddelek nemških tankov, ki se mu je prodor posrečil, je štel prvotno 300 do 400 oklopnih vozil. Del od njih se je Francozom že posrečilo uničiti. Trenutno še ni znano, ali je med tem Nemcem uspelo, da so poslali temu oddelku na pomoč ojačenja. Tudi ni nobenih poročil, ki bi kazali na to, da ie uspelo emš^i pehoti slediti prodiraj očim tankom proti Rouenu. Ostala dva resna prodora gresta južno od Scissonsa, oziroma na obeh straneh Re. thela pri Aisni. Ta prodor se je pričel šele včeraj zjutraj. V Parizu vojaški krogi priznavajo, da je nemškim tankom ponekod uspelo prodreti v zavezniške obrambne postojanke, vendar zagotavljajo, da so francoski vojaški poveljniki slej ko prej gospdarji svojih vojaških ookretov Sicer ie mogoče iz strateških razlogov danes objaviti le malo novic o stanju na fronti. Dejstvo, je. da se fronta vzporedno s prodori nemških tankov sicer giblje, toda zavezniške čete povsod drže frontno črto, ne da bi uspel Nemcem kjerkoli prodor v pravem smislu. V Londonu naglašajo. da se francoska vojska bori z istim junaštvom kakor v svetovni vojni pred Verdunom. Opozarjajo tudi na dejstvo, da so imeli Nemci na vojnem materialu v dosedanjem poteku ofenzive zelo velike izgube. London, 10. junija. AA. (Reuter). Vojaški strokovnjak Reuterja piše. da ie v bitki. ki se pravkar bije med morjem in Argoni, končni rezultat odvisen od tega. kako bo francosko poveljstvo znalo raz-mestiti in izrabiti svoje rezerve. Mnogo bo dvisno ne samo od hrabrosti Franco-zo vampak tudi od nemških divizij, ki imajo velikanske izgube. Glede razšuj.nja fronte misli Reuterjev vojaški strokovnjak. da ima svojo upravičenost in pomen. Nemško poveljstvo ie doslei napadalo na razmerno ozkih prostorih, kjer je vrglo v boj velikansko število enot in bojnega materiala. Ce ie zdaj nemško poveljstvo razširilo fronto, ie hotelo s tem preprečiti neprestano bombardiranja nemških čet pri njihovem zbiranj .t na o. ki fronti, obenem pa hoče dognati občutljive točke francoske fronte kjer bi motorizirane enote mogle lažie Drod»eti Na koncu pravi Reuterjev strokovnjak. da se bitka vrši z nezmanjšano srditostjo in da zavezniško letalstvo neprestano bombardira nemške čete na fronti in v zaledju. ko ceno za vsak kvadratni kilometer francoskega ozemlja, potem se zastavlja vprašanje. koliko časa bo megla še nadaljevati s takšnim svojim pritiskom. Mi pa moramo izraziti zahvalo francoskim armadam, ki se tako hrabro bore za svobodo in zmago vseh svobodnih ljudi na svetu. Zdaj ie treba dati vso podporo Franciji in to brez najmanjšega odlašanja. »Daily Telegraph« pravi med drugim: Kljub strahovitemu pritisku nemških motoriziranih oddelkov in kljub ogromnim žrtvam bojna črta dozdai ni bila prebita in to ie že eno zadovoljivo dejstvo. Treba je zastaviti vse svoje sile. da se poveča ofenzivna moč naših letalskih nacadov. kakor tudi da se pomnože britanske čete ki se bore zahodno od obrambne črte Izselitev otrok iz Londona London, 10. junija. AA. (Havas) Ministrstvo narodnega zdravja je sklenilo, da se začenši od četrtka dalje izseli iz londonskih predmestij 120.000 otrok. Preseljevanje bo trajalo približno šest dni. Otroke bodo poslali v zapadne angleške grofije. Pariz, 10. jun. br. (Havas). Protiletalsko topništvo v pokrajinah Seine et Oise, Seine et Marne ter v okolici Pariza je bilo v akciji vso preteklo noč. Nem.r»u bombniki so se nenehoma pojavljali nad posameznimi železniškimi vozli in cestnimi križišči ter jih skušali razdejati. Več nemških bombnikov je bilo sestreljenih. Francoska lovska letala so jih nazadnje pregnala. London, 10 junija, br. (Reuter). Letalsko ministrstvo je davi objavilo naslednje poročilo o akcijah angleškega vojnega letalstva od sobote zjutraj do včeraj: Angleški bombniki so nenehoma napadali sovražne objekte na področju od Somme do Porenja ter nasprotniku povzročili ogromne izgube. Angleški bombniki so razpršili več sovražnih kolon na pohodu. Neko kolono so s strojnicami obstreljevali celih 20 minut. Uničenih je bilo mnogo oklopnih vozov. Bombardirane so bile sovražne prometne zveze, več mostov je bilo porušenih. Železniške naprave so bile razdejane z razdiralnimi in zažigalnimi bombami Povzročeni so bili požari bencinskih tankov in več muni-cijskih skladišč je bilo \rženih v zrak. Agencija Reuter dodaja k poročilu, da so angleški bombniki neposredno za nemško fronto izvedli dva velika napada. En most na Sommi je bil porušen V njegovi bližini jc bilo pognano v zrak skladišče streliva. Pri Saint Valcrveu so bile uničene glavne ccste. Bombardirane in obstreljevane so bile nemške čete na pohodu Druge skupine angleških bomnikov so v noči med soboto in nedeljo odvrgle na ducate bemb na bencinske tanke pri Gentu. V Eindhofenu na Nizozemskem je bilo razdejano letališče. V zapadni Nemčiji so bile bombardirane in razdejane ranžirne postaje v Essenu. Gelsenkirehnu in Du:sbur-gu. Mnogo objektov v tem nemškem industrijskem področju gori Kassel. 10. junija A A (DNB) V noči od sobote na nedeljo je sovražno letalo letelo nad Kassellom te- v Niederveklu vrglo nekaj bomb. Ena bomba je bila zaži-galna ter je padla na neko zasebno poslopje, dve drugi pa na manjše zgradbe, dočim ostale niso naredile nobene škode. Človeških žrtev ni bilo Berlin, 1e!dorf in v Essen. V Diisseldorfu so borni-e ubile d\e osebi. Stvarna škoda m ve'ikn. Pr bombardiranju Essena ni bilo človeških žrtev in tudi ne pomembnejše stvarne škode, pač pa je pozneje umrla neka oseba k- je hoteia odpreti neko francosko bombo Dr. Korošec v Bukarešti Bukarešta, 10. junija. AA. Danes ob 11.45 se je pripeljal z brz'm vlakom v Bukarešto predsednik jugoslovenskega senata dr. Anton Korošec. Na postaji so dr. Korošca sprejeli predsednik rumunskega senata Argetcianu, pomočnik zunanjega ministra Crateanu in odpravnik jugoslovenskega poslaništva Kulmer z osebjem poslaništva. Dr. Korošec se je pomudil v kratkem razgovoru s prisotnimi, nato se j? na odpeljal v hotel »Athene Palače«-, kier se je nastanil. Še pred cbedcm je dr. Kn-> šec obiskal jueoslovenrko poslaništvo in se vpisal v dvorne knjige. Kapitulacija k m ti V* i'-i" 'vi . i- ■ ->, ?3v\ i. 1 /a: Kralj Haakon in norveška vlada sta se preselila v glijo in bosta vztrajala na stran*. zavezrAKov — Zavezniške čete zapustile Narvik ln fcLIe pregelizzic dzcig^a '"Vt> j pišejo lantfsnsM listi London, 11. junija. AA. (Reuter). Listi smatrajo, da je vojni položaj resen, poudarjajo pa. da bojna črta ni niti na enem mestu prebita, čeprav so Nemci dosegli po petdnevnih orjaških napadih in za ceno ogromnih izgub nekai uspahov. Vsi časopisi brez razlike se zavzemajo za to. da se pošljejo nove čete in ma'e:ial v Francijo. Izkazujejo popolno priznanje francoski vojski ter poudarjajo njen sijajen odpor. Ponavljajo tudi besed.-? generala Weyganda, da bo sovražn k v kratkem izčrpal še svoje zadnje moči. »Daily Mail« pravi med diugim: Francozi se bore sijajno. Moramo jim dati vso pomoč, s katero razpolagamo. »Daily Herald« piše: Ni se bilo mogoče izogniti temu, da ne bi izgubili d«la ozemlja. Žrtve, ki iih je pretrpel v veliki meri sovražnik v orožju in v moštvu, so morale pod silo okoliščin roditi nekaj uspehov. Ce mora Nemčija plačati tako viso- Stockholm, 10. junija. AA. (DNB) Švedska časnikarska agencija je objavila naslednjo vest norveške brzojavne agencije iz Trondhjema: Norveško vrhovno poveljstvo je izdalo povelje, da naj se v nedeljo opolnoči ustavijo sovražnosti. Parlamentarci so že na potu. V nedeljo so se razširile na Norveškem in švedskem vesti, da so angleške in francoske čete pripravljene umakniti se in da se norveški kralj ter vlada ne mudita več v državi. Norveški zunanji minister Koht je snoči po radiu sporočil iz Tromsdja, da je norveški parlament dne 9. junija sklenil ustaviti sovražnosti. Odločil je tudi, da naj se norveški kralj in vlada umakneta iz države. Pariz, 10. jun. br. (Havas). Danes opoldne je tudi agencija Havas objavila, da je poveljstvo norveške šeste divizije sklenilo kapitulirati. Sredi pretekle noči so se pri Bodoju kakor tudi pri Narviku norveške čete umaknile s svojih postojank in odložile orožje. 2e pred dnevi se je poveljnik general Fleischer pričel pogajati z nemškim vrhovnim poveljstvom na Norveškem. Za posredovalca je služil švedski poslanik pri norveški vladi. V Stockholmu je bil davi izdan komunike, ki pravi, da švedski poslanik pri tem ni igral nikake posebne politične vloge, marveč je skrbel le za to, da so nete nemškega kakor tudi norveškega vrhovnega poveljstva v nagiici prešle iz enih rok v clruge Kralj Haakon, prestolonaslednik ln norveška vlada so se odpeljali v Anglijo. BiH so pravočasno obveščeni od zavezniškega vrhovnega poveljstva, da se bodo francoske in angleške čete umaknile iz Norveške, da bi se angažirale na Sonunl ali kje drugje. Norveška vlada je na to pristala. Včeraj popoldne so zadnji oddelki francoskih in angleških čet zapustili Narvik. Kralj Haakon in vlada v Angliji London, 10. jun. s. (Reuter). Norveški kralj Haakon, njegovo spremstvo in vsa norveška vlada so prispeli danes na angleški vojni ladji v neko angleško iuko. Kralja so ob pristanku pozdravili visoki uradniki angleške in francoske mornarice. Kralj je bil ob izkrcanju dobro razpoložen. Preden je odšel kralj Haakon iz Norveške, je skupno s prestolonaslednikom Olafom in vlado sestavil in podpisal proglas norveškemu narodu, ki pravi med drugim, da je glavni razlog za opustitev na- tem, da Norveška brez zavezniške pomoči zaradi, pomanjkanja moštva in vojnega materiala sama ne bi mogla nadaljevati vojne. Ta proglas je norveškemu naredu prečital danes po radiu norveški zunanji minister Koht. Vojni minister Ruger je izjavil ob prihodu v Anglijo, da za Norveško vojna ne bo končana, dokler ne bodo Norvežani zopet živeli pod norveško zastavo na svoji zemlji kot svobodni možje. i^S V »Ttl " AaSlij « London, 10. jun. s. (Reuter). Danes popoldne je bil objavljen v Londonu naslednji uradni komunike: S popožno vedno?tio in razumevanjem Nj. Vel. kralja Norveške in norveške vlade, so bile angleške ln francoske čete umaknjene iz severne Norveške. Norveški krut j i in norveška vlada sta sedaj v Angliji in j del norveških oboroženih sil je bil skupno 7 zavezniškimi četami umaknjen iz Norveške, da se reformira za akcij n r.a drugih frontah. Zavzetje Narvika je omogočilo zavezniškim vojskam ukrepe, ki bodo Nemčiji za dalj časa preprečil uporabo Narvika za prevoz železno rude. Vojska in material iz severne Norveške bosta sedaj uspešneje porabljene v b;tki, od katere zavisi končno tudi usoda Norveške, j Kakor poročajo dodatno k temu korouni-: keju iz uradnih virov, bodo angleške, francoske in norveške čete iz severne Norveške takoj preneljane na fronto v Franciji. Pamsrska bitka ' Loudon, 10. jun. s. (Reuter). K.-rej je izdala angleška admiraliteta naslednji komunike: Ker ni mo«rr'?<» dobiti nobenih radaVn^ih informacij glede umik?, an.frleš":® v-\"S* iz Norveške, admiraVteta doslej r.i rrnrrlft z gotovostjo ugotoviti poteka pomorske bitke. ki jo je javila v včerajšnjem komunikeju. Zaradi tega mora sinatr; 'd aernira-liteta, d a s« naslednje msrl ■ ladje Irjt Ijene: nosilec letal »Pinri^-s-r, trc.nsporhia ladja »Orama« petrolcfcl-a !?dja »Oil Pioneer«. Transrc -tna la"ia ?>Or:»roa« nI vozila nobenih čet. Poleg tesra '«• rreba smatrati kot Izgubljena trdi rnš't"a /Acasta:* in »Ardent«. Ta dva sta soremljena matično ladjo »Glorious« in sta verjetne lo^ji, ki ju omenja nemški vojni komunike kot potopljeni. Od nobene Izmed teb ladii nima admiraliteta nobenega poročila. Kakor ie mogoče sklepati iz nemškcea koTn-n-"-^., nogre- daljnje borbe a strani norveške vojske v l gajo več sto mornarjev s teh ladij. Maši kraji in ljudje Franu Zacfierlu «b v Ljutomer ie izgubil svojega Orfeja Dne 8. t. m. zvečer ie nehalo utripati srce Frana Zacherla. ki ga ie vsa i po imen.! poznala vsa Slovenija. Pred nekai leti ie slavil svojo 701etnico v popolni duhovni in telesni čilosti. Takrat se ie njegovega neumornega dela in njegovih zaslug spomnilo tudi »Jutro« v daljšem članku. Se takrat je pel in muziciral. vadil mlade in stare glasbenike, kakor da bi tega dela nikoli ne nameraval opustiti. Dan:s pa leži na mrtvaškem odru sredi pomladnih rož tih in nem. Po svojem poklicu je bil učitelj, po svojem delu pa več. Dela ni omejeval na tesne zidove razreda in šole. Zajel je v svoj delovni krog ves Ljutomer in njegovo širno okolico. Mlada leta ie preživel v domačem Lotmerku. šolal se je v Mari-t«*ru. kjer mu ie glasba že dajala kruha, služboval pa ie v ljubljeni Prlekiji: pri Mali Nedelji, v Cezanjevcih in doigo let v Ljutomeru. Povsod je ostal svojim bivšim učencem v najboljšem spominu, saj Pa ie tudi bil učiteli po božji volji. Poglabljal se je v otroške duše — najljubši so mu bili »prvečjaki« — skušal jih je razumeti in vodil jih je mirno, premišljeno in brez hrupa po poti znanja in izobrazbe do prave človečnosti. Vsem, mladini in starini, pa ie segal najgloblje v dušo s svojo pesmijo. Znal je igrati nič koliko inštrumentov — od mogočnih orgel, ki jim je služil na vseh krajih svojega učiteljskega udejstvovania, pa do malega bobna in otroških orglic. Koliko učencev je naučil igrati! Koliko pevcev in pevk je vadilo in nastopalo pod njegovo taktirko! In kakšne kupe notnega papirja ie popisal v dolgih desetletjih s svojo drobno in čisto pisavo! Morda se bo kdaj našel mož. ki bo tudi po zaslugi ocenil njegovo samostojno skladateljsko delo. — Bil je pred svetovno vojno duša ljutomerskega slovenskega pevskega društva, ki ga ie vodil s pesmijo po raznih krajih slovenskega Stajerja. Po vojni je ustanovil Glasbeno društvo z mestno godbo. ki jo ie dvignil na priznanja vredno višino. Sam ie opravljal večji del dela: poučeval je mladino, instrumentiral pa vadil godce in dirigiral skoro do svojega zadnjega diha. Se pred 14 dnevi je nastopil z godbo v prid Jugoslovanski uniji za zaščito dece. Pred leti ga ie zadela kap. Okreval je počasi, toda delati ni nehaL Lahko bi počival v svojem novem domu, v zelenju sadovnjaka in med cvetličnimi gredami, pa ni hotel in ni mogel. Po cele ure je tičal v glasbeni sobi. Bila mu ie tudi v uteho, ko ga je pred leti zadel morda najtežji udarec v življenju, ko mu je v Južni Srbiji strela ubila sina Frančeka, graničarskega majorja. Slovenska pesem pa mu ni bila le smoter. Z njo je budil v mladih in starih narodno zavest in ljubezen do redne grude. V veliki meri je njegova zasluga, če je ljudstvo v Ljutomeru in okolici že pred prevratom slovelo po svoji narodni zavednosti. Sam narodnjak je vzgojil tudi svojo družino v strogem narodnem duhu. Pevec ni nikdar slab človek. In tako je bil tudi naš Zacherl dober, včasih celo predober. To vedo njegovi bivši učenci, siromaki, najbolje pa vsi tisti, ki smo z njim občevali ali se mudili kdaj v njegovi pri-slovično gostoljubni hišici. V letih, ko je šolal svoje otroke, so ga često trle skrbi. Kljub temu pa je bila njegova hiša vedno odprta znancem, tovarišem in prijateljem in vsem drugim, če so le bili dobrega srca. dobre volje in dobre slovenski misli. Zato ni brez pomena, če pravi starinski napis nad vrati njegovega Tuskula v domači prleščini: Idemo k fajn liden. rski umor v Trbovljah Vlomilci do smrti pobili čuvaja rudniškega konzuma Kronika črnih revirjev ne pomni psdobno ostudnega zločina Trbovlje, 10. junij Rudarski revirji in okolica so pod vtisom strašnega zločina, ki so ga doslej neznani, a po vsej priliki že uspešno zasledovani storilci izvršili v noči od sobote na nedeljo na dvorišču rudniškega konzuma na Vodah in katerega žrtev je postal splošno znani in priljubljeni nočni čuvaj Urh Dogodek je v javnosti vzbudil toliko večjo pozornost, ker so rudarski revirji — kljub manjšim, anek-dotičnim incidentom in zdražbam, kakršne so v navadi pač povsod pri nas — na glasu miroljubnega dostojnega okraja in so bili zločini koristoljubnega značaja presenetljivo redki ceio v najtežjih časih rudarskega delavstva, ko bi beda in glad utegnila marsikoga pripraviti dc skrajnega obupa. Zločin, ki je bil izvršen v soboto ponoči, je bil, kakor je pokazala dosedanja preiskava, izvršen na pobudo nekih zločinskih tipov od drugod, ki pa se jim je najbrž posrečilo v Trbovljah dobiti pomagača, da so na velikopotezen način pripravili razbojniški načrt. Po dosedanjih ugotovitvah je dogodek potekel takole: Družba vlomilcev — po vsej priliki so bili trije ali štirje — ie zvečer pripravila zasedo nekje blizu vodenske šole onkraj Trboveljščice, v času okrog 24.30. do 1. pa se je preko potoka pritihotapila na dvorišče konzuma. Po načrtu je enemu izmed članov družbe pripadla naloga, da pri ču-vajni hišici počaka čuvaja m ga pobije, medtem pa naj bi druga dva ali trije pripravili vse potrebno za vlom v prodajalno, kjer so hoteli opleniti blagajno. Razbojnik, ki mu je pripadla morilska vloga, je čez nekaj časa v resnici nalete! na čuvaja, ki pa je bil dovolj duha prisoten in se je nasilnežu krepko postavil v bran Med obema se je razvila kratka a vroča borba, med katero je čuvaj ranil tolovaja, k' je zbežal čez dvorišče in izginil v temo. Čuvaj je po vsej priliki zaslutil, da se morajo blizu skrivati še drugi člani tolpe, in se je previdno odpravil proti zadnjenu vhodu v konzum. Pajdaši, ki so tam oprezovali, so se previdno potuhnili in pustiii, da jim čuvaj pride v bližino, nato pa so planili nadenj m eden izmed njih mu je s sekiro prizadejal dva smrtna udarca po čelu. Urh sc je zgrudil v mlaki krvi in tam so ga zjutraj našli mrtvega, sklonjenega čez ročni voziček, s kakršnimi prevažajo vreče in zaboje iz skladišča v prodajalno, z rokami preko ran na glavi, iz katerih je izkrvavel. Potem ko so izvršili dejanje, so imeli roparji še dovolj časa in mirne vesti, da so zvestemu čuvaju pobrali pištolo in denar. Ugotovitve, ki jih je orožniška postaja v skrbnem poizvedovanju zbrala v teku nedelje in današnjega dne pričajo, da je bil zločin v resnici zamišljen po strogem, velikopoteznem načrtu. 2e poprej so razbojniki vdrli v delavnico ruda^-j? Martina Kllopčiča na Tereziji, kjer so odnesli sekiro, pilo in nož. Ko so se počasi tihotapili proti Vodam, so v Pauerjevi koloniji mimogrede napravili več manjših vlomov in nabrali nekaj živil. Kakor kaže sled. so po zločinu bežali proti naseljem pod Mrzlico. Orožniki so včeraj v nekem gozdu pri Sv. Marku našli kos okrvavljenega kruha in ostanke jedil nakradenih v Pauerjevi koloniji Razbojniki so si v zavetju gozda očitno privoščili skromno malico, nato pa so bežali dalje — najbrž proti Savinjski dolini ali proti samotnim naseljem po hribih okrog Mrzlice in Sv. P.auine. Toča je razdejala ?Na mnogi gredi se več ne Ljubljana, 10. junija Včerajšnja popoldanska nevihta s točo, o kateri smo poročali v ponedeljskem »Jutru«, je poškodovala trnovske vrtove kakor že dolga leta ne. Medtem ko se je letos delo po vrtovih zaradi dolgotrajne zime sploh zakasnilo in se je rast nežnih sadik zaradi razmerno mrzle pomladi in preobilega deževja le počasi razvijala, so se zadne tedne trnovski vrtovi spreminjali v prave zakladnice lepe zelenjave; bil je res užitek gledati dolge grede glavne-te solate, ohrovta, zelja, kolerabe, fižola, paradižnikov in vseh drugih sočnih dobrot, ki so v vročih poletnih dneh tako cenjena hrana mestnega človeka. Tudi sadno drevje in trte, kolikor jih posamezniki gojijo za domačo porabo, so kazali na kolikor toliko zadovoljivo letino. Zdelo se je, da bo letos delo trnovskega vrtnarja, ki vsa zadna leta ni prinašalo ustreznega plačila, poplačano tako, kakor v resnici zasluži. Treba je namreč vedeti, da je v Trnovem še vedno mnogo takih, ki živijo zgolj od prodajanja pridelkov svojih vrtov in ki imajo ob pomanjkanju svoje zemlje v najemu zemljo onih, ki se ne pečajo z vrtnarjenjem. Kdor pozna življenje teh ljudi nekoliko natančneje, ve, da so njih življenski pogoji zelo skromni, a delo na vrtovih je naporno. Nedeljsko neurje je pokopalo vse nade in danes ljudje apatični in zagrenjeni hodijo po svojih vrtovih. Glavnato solato je dobesedno razcefralo in so le tu pa tam ostala preluknjana osrčja. Ponekod sploh ni mogoče spoznati, kaj je na gredi raslo. Od fižola, paradižnikov, pese, zelja, ohrovta, kolerabe in cvetače molijo v zrak okleščena stebelca in gola rebra listov. Stroč-je graha je skoro brez izjeme ranjeno in rastline polomljene. Krompir, čebula, češenj, vse je zbito v tla. V tisk je naravnost porazen. Enako škodo je utrpelo sadno drevje, kateremu je toča zelo zredčila listje, polomila vejice in odbila sad. čeprav ni škoda povsod enaka — vKra-kovem in okoli trnovske cerkve ni bilo tako hudo — je gotovo, da se bo včerajšnja nesreča poznala tudi na ljubljanskem trgu tako v kakovosti zelenjave kakor pri cenah, čeprav se bo morda nekatera ze- trnovske vrtove vidi, kaj je raslo na njej lenjava še popravila, gre vendar škoda prizadetih v stotieoče dinarjev. Nevihta s točo v okolici Maribora Maribor. 10. junija Danes okoli 14. ure so prišli iz smeri od Sv. Urbana in iz št. Ilja gosti oblaki nad Maribor in okolico. Med gromom in bliskom se je vlila silna ploha. Lilo je kakor iz škafa v vsej okolici, vendar pa je toča padala le na meljski in šentpetrski strani, nadalje v Košakih, na Pesnici in naprej proti Slovenskim goricam. V Košakih je padala toča neprekinjeno šest do sedem minut. K sreči je pa padala med deževjem, tako da je škoda le majhna. Toča je bila debela kakor orehi. Včeraj je v Ljubljani spet padlo malo toče Ljubljana. 10. junija Po toči v nedeljo popoldne, ki je dele Ljubljane in okolice, hudo prizadeta, prizanesla pa med drugim Rožni dolini, smo danes imeli v Ljubljani spet kislo vreme, a ti večeru, okoli pol 19. je nastala spet manjša nevihta. Vlila se je ploha in med ploho je spet padala toča. Toda bila je redka in je padala le nekaj trenutkov. Nove škode ni mogla napraviti. Velik učinek z malo peneče se zobne kreme ODOL! Dolgoletne izkušnje so izpričale, da je ODOL najbolj izdatna in najbolj učinkovita zobna krema. ODOL krepi dlesni, uničuje mikrobe, ki povzročajo škodljivo gnilobo, in ohranja Vaše zobe zdrave. Pena zobne kreme ODOL prodre v najbolj srite kotičke med zobmi, jih temeljito očisti in na-pravlja zobe blesteče bele. 1 TUBA ODO L-A V E LJ A PO KOLlClNI IN UČINKU ZA 2 Javna zahvala Prireditev protituberkuloznega tedna od 19. do 26. maja je dokazala, aa znamo Slovenci tudi v težkih časih vrednotiti smisel za pomoč bednemu bolniku ter za njegovo ozdravljenje doprinašati denarne žrtve. — Čeprav nabiralna akcija še ni zajela prav vsakogar, moremo vendarle ugotoviti, da se klic ni izgubil v praznino, marveč je bil v splošnem deležen res neprisiljenega, toplega in iskrenega odziva. V dneh protituberkuloznega tedna smo postavili temeljni kamen skladu za podpiranje revnih je-tičnih bolnikov Geslo »Noben jetični brez bolniške postelje!« je v najširših plasteh našega naroda pognalo zdrave korenine. Niso sicer še zaključeni računi, uverjeni pa smo že zdaj, da je ta sedemdnevna prireditev nadkrilila tako v moralnem ko materialnem oziru vse prejšnje. Pokroviteljstvo prvega predstavnika oblasti g. bana dr. Marka Natlačena nad našo prireditvijo je razgibalo v plemeniti tekmi za sodelovanje vse naše kulturne, humanitarne, telovadne, športne in druge organizacije, ki so v zvezi z našimi krajevnimi edinicami v polni meri izvršile svojo dolžnost. Vzporedno z njimi sta korakala šola in cerkev. Ne dvomimo, da bodo vsem tem naknadno in s primernimi ukrepi sledile tudi vse občine, denarni zavodi, zavarovalnice, razna industrijska podjetja itd., na katere ie protituberkulozna, zveza apelirala s posebnimi pismi. Preobširno bi bilo naštevati vse činite-lje, ki so podprli naša prizadevanja v pro-tituberkuloznem tednu moralno in materialno. Zato veljaj v našem in vseh revnih jetičnih bolnikov imenu vsem in vsakemu posamezniku naša neomejena In r.ajiskre-nejša zahvala! Zaključujemo s toplo prošnjo: Vsa slovenska javnost spremljaj naša plemenita stremljenja tudi v bodeče! V Ljubljani, dne 10. junija 1940. Protituberkulozna zveza. Postaniln ostani član Vodnikove družbe! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D Zelo napet film velikih »zvezdnikov« in močne dramatične vsebine! Ljubavni roman broadwayske plesalke, ki se je poročila z bogatim farmarjem Danes P'^'* ' te, J O A N CRAWFORD Margaret Sullavan — Robert Voung in Melvyn Douglas. Splitsko gledališče in Slovenci Iz razgovora z ravnateljem M. Fotezom Direktor splitske drame Marko Fotez si je kljub mladosti pridobil že dosti zaslug na polju kulturnega udejstvovanja in je z uspešnim in intenzivnim delom za uspeh Hrvatskega gledališča zasluženo vzbudil zaupanje odgovornih faktorjev. Po rodu je Zagrebčan, študiral je na univerzi slavi-stiko. Po končanih študijah je mnogo potoval, pisal članke, se bavil z žurnalistiko ter si pri tem pridobil široko razgledanost zlasti v pogledih in vprašanjih gledališča, ki se mu je docela posvetil. Njegov debut v zagrebškem gledališču z režijo Držiče-vega dela »Dundo Maroje« mu je prinesel popolno priznanje kritikov in široke javnosti. Zdaj je bilo mlademu, simpatičnemu kulturnemu delavcu in gledališčniku poverjeno odgovorno mesto direktorja novo ustanovljene splitske drame. G. direktor Marko Fotez se je rade volje odzval prošnji, da naj za »Jutro« kaj pove o bodočem delu, programu in smernicah novega splitskega gledališča. — Do danes o splitskem gledališču javnost menda ni vedela drugega kakor to, da je splitsko gledališče največja teatrska zgradba na Balkanu. Po prevratu Split sploh nikoli še ni imel svojega stalnega gledališkega ansambla, marveč je bil navezan zgolj na periodična gostovanja nekaterih gledališč iz države, kakor n. pr. osješkega. Letos je končno vendar prišlo do ustanovitve domačega Narodnega gledališča in bo najprej odprta samo drama, dočim se bo opera uvedla postopoma. An-sambl bo štel 26 članov, ki so povečini že angažirani, le z nekaterimi se še pogajamo. To so sami priznani in talentirani umetniki iz najrazličnejših krajev države. Izmed Slo- I vencev bo nastopal Maks Funijan, dosedanji član Narodnega gledališča v Skoplju, že renomiran karakterni igralec. Avgusta pričnemo s prvimi vajami, za prvega oktobra pa je določena svečana otvoritvena predstava. Pri izbiri repertoarja bodo pač imela prvenstvo domača literature pa bo vzeta v repertoar Bratka Krefta »Velika puntarija«. Med mladinskimi stvarmi bomo plasirali dela Pavlja G o 1 i e in še kaj. V znamenju čim tesnejše kulturne povezanosti in zbližanja med Slovenci in Hrvati so v načrtu tudi izmenična gostovanja igralcev in režiserjev. Tako bosta gostovala prvo sezono slovenska režiserja Bratko Kreft in Bojan S t u p i c a. V polni meri sem prepričan, da bomo premagali začetne težave in z ustvarjenjem splitskega gledališča doprinesli skromen delež kulturnemu prospehu in razvo ju " i šega naroda. L. Kianta Znanstvena dr, L. Traunerja Založba Theodor Steinkopff (Dresden-LfMTizi?) izdnia zbirko monografij s področja revmatične patologije »D e r R h e u-m a t i s m u s.« Kot 18. zvezek te zbirke je izšel spis naš?ga rojaka in »Jutrovega« sotrudnika, asistenta na zagrebški medicin- ski fakulteti in znanega balneologa dr. med. L. Traunerja »tJber vegetative Stor-ungen beini Rheiimatismus«. Za izdajatelja je napisal uvodno besedo prof. dr. R. S c h o e n direktor vseučiliščne medicinske klinike v Gottingenu, drugi uvod pa je iz peresa piščevega predstojnika na zagrebški univerzi, šefa vseuč. klinike za živčne in duševne bolezni prof. dr. R. Z. L o p a-š i č a. Spis dr. L. Traunerja je razdeljen v štiri poglavja. V prvem utemeljuje pisec svoje pojmovanje revmatizma in določa funkcionalni pomen vegetativnega živčevja. V drugem poglavju navaja svoje raziskovalne metode za ugotovitev stanja vegetativnega živčevja. V tretjem, najobširnejšem poglavju, ki tvori jedro razprave in vsebuje izsledke avtorjevega proučevanja in lastnega raziskovanja, se bavi z odnosom vegetativnega živčevja nasproti poglavitnim činite-ljem revmatičnih obolenj in sicer v postanku bolezni, nje profilaksi in nje zdravljenju. V četrtem poglavju daje pisec sklepno vsebino svojih izsledkov, zaključuje pa razpravo s seznanom literature in s stvarnim kaza.lom. Dr. L. Trauner dokazuje tezo, da so revmatična obolenja v zvezi z vegetativnim živčnim sistemom. Za dokaz vzročne veri med tem činiteljem in revmatičnimi boleznimi. katerih vzroki se v zdravniškem svetu različno tolmačijo, je zbral pisec mnogo gradiva in priobčil razna nova opazovanja glede postanka, razvoja in poteka teh obolenj. O pomenu dr. Traunerievega spisa lahko navedemo avtoritativno sodbo prof. dr. Lopašiča: Kliub vsem težkočam in oviram je moj sodelavec dr. Trauner, kakor mislim, prispeval svoj delež k rešitvi problema in lahko nudi nekatere nove poglede na odnošaj revmatičnih obolenj do vegetativnega živčnega sistema. Izsledki tega dela so izpodbudni in delno novi. Nekateri izmed njih so bili nemara formulirani že prej, ali v drugi obliki in z drugega zreli-šča, vendar imam vtis, da niso bili v lite-turi zadosti jasno določeni. Iz celotnega povzetka se mi zdita posebno važna in pomenljiva dva izsledka: prvič splošna, važna vloga vegetativnega živčnega sistema pri nastanku in razvoju revmatizma in drugič dejstvo, da je v balneoterapiji revmatizma prav vegetativni živčni sistem učinkovit činitelj; pri tem je postavljeno načelo dra-žilne bipolarnosti, katere naloga je vzdrževanje ravnovesja v sistemu. Zdravljenje revmatičnih obolenj je uspešno tedaj, če se posreči odstraniti motnje v ravnovesju vegetativnega živčnega sistema; ta vzpodbuda je praktično najvažnejši izsledek študije«. Dejstvo, da je razprava dr. L. Traunerja izšla v tako odlični zbirki, je še samo najboljše priznanje avtorju, ki je s svojimi raziskovanji nakazal in utemeljil nove poglede na revmatična obolenja. Ob stoletnici novejše hrvatske drame Dne 10. junija 1840 so v zagrebškem gledališču prvič uprizorili igro Ivana Ku-kuljeviča »Juran i Sofija«. Ta datum smatrajo po pravici za rojstni dan novejše hrvatske drame in stalnega hrvatskega gledališča. V zvezi s tem jubilejem prirejajo v Zagrebu gledališki jubilejni teden, čigar program smo zabeležili v naši kulturni kroniki. Kot ponatis Iz zagrebškega dnevnika »Morgenblatt« je izdal znani publicist dr. Hinko Vinkovič 18 strani obsegajočo, z nekaterimi ilustracijami in faksimilnimi posnetki opremljeno razpravo »H u n d e r t Jahre neueres kro-atisehes Drama 1840 — 10 Jun J Domače ¥@sti * Zborovanje hrvatskih novinarjev. Včeraj je bila v Zagrebu redna letna skupščina hrvatskih novinarjev v Novinarskem domu. Predsednik društva g. Branko Sokolič je v daljših izvajanjih številnemu zbranemu članstvu orisal delo društvenega odbora, ki se je v pretekli poslovni dobi največ bavil s prizadevanjem, da bi izboljšal delovne pogoje hrvatskih novi narjev in da bi uredil tudi pokojninsko novinarsko zavarovanje. Predsednik je poročal tudi o stanju Novinarskega doma, o novih pravilih in uredbi. Po daljšem razpravljanju o vseh za novinarski stan važnih vprašanjih so zborovalci soglasno spre jeli resolucijo, v kateri nagiašajo, da hrvatski novinarji pozdravljajo pravno oži-votvorjenje principa avtonomnih novinar' skih društev v kraljevini. Nadalje nalaga resolucija dolžnost novi upravi, da na me-rodajnih mestih ukrene potrebno, da bi se tiskovni režim, ki je zaradi izrednih prilik podvržen tudi izrednim ukrepom, uredil tako, da ne bi pri tem trpeli niti novinarji niti novinarska podjetja. Na kraju omenja resolucija še nekatere zadeve, ki se tičejo predvsem dobrobiti novinarskega stanu. Kakor doslej bo ostal tudi v bodoče na predsedniškem mestu g. Sokolič. * Niz proslav ob lOOletnici hrvatskega narodnega gledališča. Z včerajšnjim dnem so se v Zagrebu začele prireditve v proslavo 100 letnice odkar so na deskah zagrebškega narodnega gledališča prvič uprizorili prvo hrvatsko dramo ln začeli uvajati domači repertoar v domačem jeziku. V nedeljo predpoldne je te proslave, ki bodo trajale ves teden, otvoril intendant narodnega gledališča g. Freudenreich s tem, da se je skupno z ravnateljema drame in opere dr. Badaličem in Stražnickim ter njihovimi tajniki in z glavnim tajnikom dr. Majerjem ter s celokupnim članstvom gledališča poklonil zemskim ostankom hrvatskih velikanov, ki leže v Arkadah Ilir-cev. V svečano okrašenem gledališču je bila zatem kot uvod v jubilejno proslavo slavnostna akademija. KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU. UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG, TRDI KOŽI. KURJIM OČESOM 02ESLINAM. oin3.-<5."INI2.-DRCGERIJA LJUBLJANA .MARIBOR * Posmrtni ostanki srbskega slikarja Djordja Kratica b°do prenešenl v Alejo ve-1'kanov. Na iniciativo predsednika najsta-tejšega srbskega, slikarskega društva »Late«, slikarja Miodraga Petroviča, so člani Istega društva pokrenili akcijo, da bi se pozemski ostanki enega izmed največjih srbskih slikarjev in soustanovitelja »Lade«, Djordja Krstič-a, prenesli čim prej v Alejo velikanov na novem pokopališču, v kateri so že shranjeni številni za kulturni napredek zaslužni ljudje in taki, ki so se proslavili z junaštvom na bojnih poljanah. ~ Novi grobovi. V Kamniku je umrl trgovec in posestnik g. Josip Klemenčič, starejši. Pogreb pokojnika bo v sredo ob 17. — V Ljubljani je preminil služitelj drž. učiteljišča v pokoju g. Anton Dolenc. Pogreb bo danes ob 15. izpred mrliške veže zavetišča sv. Jožefa. — Dalje je kot žrtev nesreče umrl v Ljubljani železničar-ski zvaničnik v pokoju g. Jakob J urin a n. Pogreb bo danes olj 16. izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Dravljah. — Rajnkim blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Poroka. V nedeljo sta se v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani poročila g. dr. Herman Lešanc in gdč. cand. phil. Vlasta Plantancva. Za priči sta bila nevestina strica, g. dr. Fran Vidic, vladni svetnik v p., in g. Beno Puteani, major v p. Obilo sreče in božjega blagoslova! (—) * Vpisovanje v državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Vpis učencev in učenk v I. in II. razred bo 2., 3. in 4. septembra od 8. do 12. V I. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili štiri razrede sred-j nje šole z nižjim tečajnim izpitom ali me- Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. ščansko šolo z završnim izpitom in nimajo na dan vpisa več nego 17 let. Učenci (ke), ki imajo na dan vpisa več nego 17, pa manj ko 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem kr. banske uprave. Učenci (ke), ki se žele vpisati v I. razred, se morajo javiti osebno 27. ali 28. ali 29. avgusta med 8. in 12. in predložiti z din 10. kol-kovano prijavo za vpis. izpričevalo, rojstni list in davčno potrdilo. Dopolnilni izpit iz nemškega jezika polagajo samo tisti učenci (ke) meščanskih šol, ki se tega predmeta niso učili na meščanski šoli. Dne 31. avgusta ob 8. bo na razglasni deski objavljeno, kdo je sprejet. Nesprejeti bodo dobili svoje listine pri šolskem slugi, sprejeti se bodo pa definitivno vpisali dne 2., 3. ali 4. septembra, izročili dodatni kolek za prijavo za din 40. in plačali šolnino ter vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasni deski. Prijavljenci za II. razred bodo predložili dne 2. ali 3. ali 4. septembra prijavo za vpis, ki mora biti kolkovana z din 50., izpričevalo I. razreda in davčno potrdilo. Obenem bodo plačali šolnino ln vse drugo, kakor bo naznanjeno na razglasni deski. * Sava in Kolubara poplavljata Posavi-no. Zaradi neprestanega deževja v zadnjih dneh močno naraščata Sava in Kolubara. Sava je že v soboto pri Zabrežju prestopila bregove in poplavila velike komplekse njiv in livad, v nedeljo pa je zalila veliko senožeti v obsegu okrog 1000 ha. Prav tako je prestopila bregove tudi Kolubara pri Obrenovcu in zalila plodna posejana posavska polja ter najbližjo okolico Obre-novca. Od Obrenovca pa do Bariča na obeh straneh železniške proge je Kolubara narastla za meter visoko. Te poplave so letos nastopile že drugič in je tem žalost-nejše, ker uničujejo že drugI posevek. * Mačka doji zajca. V vasi Vrelu pri Korenici v Srbiji se je v hiši poljedelca Milana štete rodila nenavadna ljubezen domače mačke do zajčka. Mačka, ki so ji odvzeli mladiče, si ,je nekje našla mladega zajčka in na njega je prenesla vso svojo materinsko ljubezen, ki ji jo zajček v polni meri vrača. Ta zanimiv primer prijateljstva je na vasi in v okolici izzval veliko začudenje, pa tudi pozornost, s kakršno se baje ne more ponašati niti razburljiva vojna v Evropi. * Erar je povečal odškodninski zahtevek proti inž. Trbojeviču. V razpravi proti inž. Trbojeviču, katerega, kakor smo poročali, dolži državna blagajna, da je zase porabil del sredstev, ki so bila namenjena za adaptacije Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, inž. Trbojevič še nadalje vztrajno zatrjuje svojo nedolžnost medtem ko je zastopnik erarja prijavil povišanje odškodninskega zahtevka na preko 640.000 din. Razprava, ki je v Zagrebu izzvala veliko zanimanje, se ta teden še nadaljuje. * Epilog milijonske pravde ge. Pechma. jou. Kakor smo poročali, je zadnji čas pred civilnim okrožnim sodiščem v Sremski Mitrovici tekla ena izmed največjih pravd, ki jo je pokrenila žena pokojnega lastnika tvrdke Daniel Pechmajou in Comp., Marija Pechmajou proti sedanjim lastnikom. Vdova bogatega podjetnika je navajala v tožbi, da so jo po moževi smrti osleparili, pa je zato zahtevala nad devet milijonov odškodnine. Pravda, ki je dvignila veliko prahu in je o njej obširno pisalo vse jugoslovensko časopisje, pa je za toži-teljico žalostno izšla. Pravni zastopnik tožene stranke je namreč ugovarjal aktivni legitimaciji tožiteljice za tožbo, češ da je iz dednega lista razvidno, da je prava pokojnikova naslednica hčerka Danijela in ne vdova Marija, da ima torej pravico tožiti za odškodninski zahtevek le ta in nihče drugi. Tej razlagi se je priključilo tudi sodišče in tako je senzacionalna pravda padla v vodo. * Na poročni dan ubil svojo zaročenko. Pred subotiškim okrožnim sodiščem je bila te dni razprava proti nekemu Antonu Erdeljiji iz Bačke Topole, ki je bil obtožen, da je na poročni dan ubil svojo zaročenko Etelo Feldeždi. Mlada človeka sta že prej nekaj časa skupaj živela in končno se je on odločil, da bo Etelo poročil. Toda dekletovi roditelji so svetovali, naj ga vzame le pod pogojem, da nanjo prepiše nekaj zemlje. S tem pogojem se je na dan poroke dekle tudi zglasilo pri zaročencu in uporno vztrajalo pri tej zahtevi, da ga ne bo vzelo, če tega ne napravi. Med obema *1e prišlo do prepira, v katerem je Anton potegnil revolver in Etelo na mestu ubil. Na razpravi je jokaje priznal zločin, toda izgovarjal se je, da se v razburjenosti ni zavedal, kaj je počel. Ker je tudi po mnenju psihijatrov ravnal v delno nevračunlji-vem stanju, ga je sodišče obsodilo milejše in sicer na leto dni robije, ki pa jo je odslužil že s preiskovalnim zaporom. * Tatvine pri belem dnevu. Pred nekaj dnevi se je kmalu popoldne neznanec vtihotapil v hišo g. Strojina Ivana, na Dol. Sušicah pri Toplicah ter odnesel 1.600 din gotovine. Isto popoldne je bila izvršena tudi tatvina na Gor. Sušicah v hiši g. Ku- lovca. Tu je odnesel tat razno obleko v vrednost 2000 din. Obe tatvini sta prijavljeni orožnikom, ki zasledujejo neznanega tatu. * Zlodej v člove^i podobi je kmetovalec Kari o Matič iz vasi Seone. ki je moral preteklo sredo polagati račun svojih div-jaštev pred velikim senatom v Osjeku. Matiča so se bali ljudje daleč naokrog. Bil je vdan pijači in je neusmiljeno mučil svoje otroke in ženo ki jo je nekajkrat zbadal z bajonetom. Nekoč ji je dal v vsako roko pollitrsko steklenico in je morala stati kakor kip od 8. zvečer do 2. ponoči. Zadnji čas jo je dolžil, da mu je nezvesta in jo je silil k samomoru. V obupu je res segla po nožu ln se z njim dvakrat zabodla. Kakor pravi obtožnica, je Matič tisti trenutek iztrgal ženi nož iz rok in ji zadal še tretji vbod v jetra. V bolnišnici je podlegla. Sodišče je obsodilo Matiča na 5 let robije. Kazen je zato nizka, ker sodišče ni imelo za dokazano, da bi bil Matič zadal tretji vbod. Iz Ljubljane u— Sokol Zgornja Šiška poziva članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba dolgoletnega člana uprave br. Jakoba Jurmana danes ob 16. Zbor pred mrtvašnico obče državne bolnišnice. Udeležba v civilu z znakom. Zdravo! u— Namesto venca na grob umrlega K. Maechtiga je darovalo uslužbenstvo davčne uprave Ljubljana-mesto 400 din. kot podporo revnim družinam. (—) u— Prometne nezgode. V zvezi z moto-ciklističnimi dirkami, ki so bile včeraj na Jesenicah, je bil na gorenjskih cestah zelo živahen promet, pa ni čuda, da se je pripetilo več prometnih nezgod. Med drugimi so pripeljali v bolnišnico 331etnega posestnika Štefana Simončiča iz Naklega, ki se je udeležil dirke, pa je padel z motorja in se poškodoval na desni nogi. Posestnika Dolinarja iz Smlednika je na cesti podrl neki motociklist in ga hudo poškodoval po glavi in po životu. Na šmar-tinski cesti je neki motociklist podrl delavca Cirila Kolenca in ga hudo poškodoval po obrazu, v Komenskega ulici pa je kolesar podrl kovaškega pomočnika Alojzija Hribarja, ki je dobil poškodbe po glavi. u— Pohištvo je razbil. Grd način maščevanja si je izbral zidarski pomočnik Matija M. nasproti neki hišni posestnici v Povšetovi ulici. Bila sta si svoje dni prijatelja, potlej pa sta se razšla, s čimer se Matija ni mogel sprijazniti. Iskal je ugodne prilike za maščevanje užaljenega ponosa in se končno odločil za nejunaško, nečastno dejanje. V nedeljo je stopil v zgodnji večerni uri nenadoma v njeno stanovanje s krampom v rokah in začel meni nič, tebi nič udrihati po pohištvu, dokler ga ni docela na kosce razbil. Tako je postal žrtev njegove besne maščevalnosti šivalni stroj, popolnoma nov in vreden 4.500 din .Popolnoma novo je bilo tudi pohištvo v spalnici z dvema posteljama, dvema omarama, mizo in stoli, kar se je vse potrlo in zdrobilo pod udarci krampa. Prav taikio je bila uničena in razbita vsa kuhinjska oprava, besnež ni prizanesel niti šipam na oknih. Dvanajst metrskih šip se je sesulo pod njegovo maščevalno roko v vrednosti 2.500 din. Skupne škode je prizadejal Matija za preko 7.000 din in bo zdaj pred sodno mizo polagal račun o dopustnih in nedopustnih mejah, maščevanja. KOPALNE OBLEKE — CISTA VOLNA STARE NIZKE CENE. Alojzij Potrato — prej JOS. KUNC&Co. Ljubljana, Miklošičeva cesta 82. i Samo Se danes predvajamo razkošno špansko filmsko opereto, v kateri ima glavno vlogo filmska umetnica Estrellita Castro, ki poje najlepše španske ljubavne pesmi. KINO SLOGA — TELEFON 27-30 Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri POT K SLAVI u— Kamenje skozi okno. V nedeljo zvečer je družina nekega trošarinskega paznika v svojem stanovanju na Vodovodni cesti doživljala burne trenutke. Ko sta se zakonca z otrokoma odpravljala k počitku, so nenadoma zažvenketale šipe na oknih in v spalnico je pričelo padati kamenje, da je bilo v resnici ogroženo življenje vseh štirih. Kamni so bili namreč ostri, za pošteno človeško pest debeli kosi gramoza. Nastal je poplah, otroka sta se stiskala v kotu pod varstvom matere, paznik sam pa je urno stekel do najbližjega stražnika po pomoč. Stražnik je res takoj odšel na kraj dogodka ter našel pred hišo v travi ležečega nekega moškega, ki se je pravkar pripravljal na novo ofenzivo. Stražnik je precej vinjenega junaka povabil seboj na stražnico. Pijan sem bil, se je potlej izgovarjal pri zaslišanju, pa so me neki neznanci v gostilni nagovorili, da naj mečem kamenje skozi okno ... Kamenje je napadalec znosil odi kamniške železniške proge. Poleg razbitih šip je pretrpel oškodovanec tudi dosti razburjenja in strahu. Na policiji zdaj podrobneje raziskujejo motive nenavadnega atentata. — 1940«. Razprava nas na podlagi dosedanje literature in nekaterega še neobdelanega arhivalnega gradiva podrobno seznanja z značajem in pomenom te stoletnice ter s stanjem zagrebškega gledališkega življenja v letu 1840. Napačno bi bilo, čitamo v uvodu vestno sestavljene in pregledno spisane razprave, če bi videli v tem, za hrvatsko kulturno zgodovino tako znamenitem dnevu rojstni dan hrvatske drame sploh. Kajti ne glede na staro klasično hrvatsko dramatsko literaturo v Dalmaciji (Hanlbala Luciča »Robinja« sodi med najstarejše dramatske poizkuse na prosvetno-romantičnem področju) so bile tudi v Zagrebu že v 17. stoletju predstave v hrvatskem Jeziku. V čem je torej pomen tega dogodka? Dr. Vinko-vič navaja kot najboljši odgovor na vprašanje povzetek razprave, ki jo je spisal o tem dr. Vladimir Gudel: »Juran i Sofija« je bila prva hrvatska predstava v prvem gledališkem poslopju, ki so ga leta 1834. otvorili v Zagrebu. Bila je prva uprizoritev hrvaške izvirne drame v gledališču na Markovem trgu. Ta uprizoritev je imela posledico, da so se začeli hrvatski kulturni krogi baviti z idejo ustanovitve stalnega gledališča. 10. junija 1840. je prvič nastopila na zagrebškem odru narodna igralska skupina, ki je igrala samo v hrvatskem jeziku, medtem ko so prej nemške igralske skupine le kdaj pa kdaj dajale predstave v hrvatskem Jeziku. S to predstavo je bil položen temeljni kamen za hrvatsko nacionalno dramo o »Juran i Sofija« je prva drama v dolgi vrsti hrvatskih zgodovinskih iger. Bila pa je tudi prvi v Zagrebu izvajani komad v štokav-skem narečju, s čimer je štokavščina dobila kot književni jezik tudi v templju hrvatske Talije svojo posvetitev. Slednjič pomeni ta predstava začetek rednejših hrvatskih predstav Zagrebu. Pisec se v zvezi s tem spominja tudi oseb, ki so si pridobile največ zaslug za razvoj in napredek hrvatskega gledališča, predvsem dr. Dimitrija Demetra. Razprava dr. Vin-koviča je tudi za nas zanimiv prispevek k hrvatski gledališki zgodovini, ki je v celoti prav tako malo obdelana kakor slovenska. Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski operi. Kakor smo v naši rubriki že zabeležili, pripravlja uprava Narodnega gledališča v Ljubljani originalno prireditev: tekmovanje pevcev in pevk. ki naj bi odkrilo še neznane pevske talente in dalo najboljšim pobudo za nadaljnji študij. Kakor nam sedaj poroča gledališka uprava, so se že pričeli oglašati posamezni pevci. Tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnih koli pevskih oziroma cerkvenih zborih. Za udeležbo k tekmi zadostujeta dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali pa kompoziciji kakega slovenskega odnosno tujega skladatelja, lahko pa sta tudi operni ariji ali eno in drugo. Pevska tekma bo v IjubljansKi operi dne 23. t. m. ob 20. uri kot javna, občinstvu dostopna prireditev. Tekmovalci naj se javijo istega dne dopoldne ob 11. uri ali pa ob 17. v operi, kjer bodo morali napraviti pevsko preizkušnjo. Posebno strokovno razsodišče bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas, in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela gledališka uprava študijsko podporo in omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. Iz slovenskih revij. Junijski zvezek re- vije »Sodobnost« prinaša glasbeni esej skladatelja L. M. škerjanca »Ob stoletnici P. I. čajkovskega«. Prežihov Voranc je prispeval novo pripovedno prozo »Trije posvetnjaki«. Lili Novy se oglaša s pesmijo »Letina«. Rudolf Kyovsky nadaljuje svoje »Pripombe k načrtu avtonomije za Slovence na Koroškem z dne 17. julija 1927«. Igo Gruden je tokrat zastopan z nekaterimi epigrami. Nadaljuje se daljša pripovedna proza Milana šege »Arnohovi«, takisto filozofska razprava C. Logarja »Vrednostno normativni in socialni temelji lepote in umetnosti«. Andrej Beličan objavlja svoja »Sodobna razmišljanja«, v katerih se bavi s sedanjim svetovnim položajem. A. Javor piše o vojnem razvoju in problemu nevtralnosti. Anton Vratuša se zaustavlja ob Isačenkovem »Slovenskem verzu«, številko zaključujejo nekatere ocene, poročila in polemike. Vodnik po Dubrovniku. Dubrovniški rivieri in Boki Kotorski. Turistični savez v Dubrovniku je izdal v lično natisnjeni knjižici na 96 straneh kratki informativni priročnik z naslovom »Dubrovnik, Dubrovačka Rivijera, Boka Kotorska, Južno Primorje«. Knjižica vsebuje v zgoščenih stavkih in pregledni razvrstitvi najnujnejše, kar naj bi vedel vsak, kdor hoče obiskati te kraje bodisi kot turist, bodisi kot letoviščar. Poleg zgodovinskih in zemljepisnih podatkov o posameznih krajih so vedno tudi praktični podatki o hotelih, izletih itd. Zaradi svoje preglednosti je knjižica priporočljiva tudi slovenskim turistom in letoviščar jem. Pogrešamo pa v nji ilustracij in zemljepisne karte, ki naj bi bila vedno priložena takim priročnikom, čeprav bi se zaradi tega nekoliko povišala njih cena. SAMO SE DANES Film smeha — petja — godbe — plesa. FERNANDEL v vlogi namišljenega barona. Kino Matica, teL 21-24 — Ob 16., 19. in 21. uri Barnabe u— Vpisovanje šolskih otrok do 14 leta za mestno počitniško kolonijo je še danes 11. in jutri 12. t. m. Prijave sprejema v dopoldanskih urah mladinski odsek mestnega socialno-političnega urada, Krekov trg 10. u— Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za mesto priredi v sredo ob 16. v mestni vrtnariji praktični pouk o cepljenju sadnega drevja in rož. Poučeval bo nadzornik g. Josip štrekelj. Pouku bodo sledile praktične vaje. Udeleženci naj prineso seboj cepilne nože. Po zaključku pouka ogled mestne vrtnarije. Vstopnine ne bo. u— Tragična smrt jaKoba Jurmana. V nedeljo zvečer se je na cesti med Medvo- dami in Jeperco pripetila huda prometna nesreča, ki je zahtevala življenje g. Jakoba Jurmana, železniškega zvaničnega v p. in zaslužnega sokolskega delavca iz Zgornje šiške. Pokojnik se je s svojim sinom na kolesih vračal z izleta, ko se je neki avtomobilist zaletel vanj in ga vrgel s tolikšno silo, da je obležal s prebito lobanjo v mlaki krvi. Takoj nato je privozil mimo trgovec Fred Chrobath iz Kranja, nezavestnega Jurmana sprejel v svoj voz in jadrno oddrvel proti Ljubljani, a že med vožnjo je ranjenec podlegel poškodbam. Pokojniku, ki zapušča tri sinove in dve hčerki, blag spomin, hudo prizadeti rodbini pa naše iskreno sožalje! I CftflPPfllP T ¥ A »M A - tekočo kremo - zanesljivo brez opeklin in peg! | Mt Depot PARFUMERIJA »VENUS«, Tyrševa c. 9. Ceste govore e e Mogoče so nekoliko neprikladni časi za razpravljanje o naših cestah, ko je bolj kot nekdaj upravičen izgovor o pomanjkanju denarja v te svrhe, toda tudi sedaj ne smemo in ne moremo zanemariti popolnoma tega, kar smo z velikimi napori in stroški zgradili. Posebno še pri ugotovitvi, da smo bore malo napravili ob velikem kriku in viku. Toda zavedati se moramo, da se mora to malo, kar imamo, tudi vdrževati, in bil bi velik greh, ako bi to radi naše nesposobnosti propadlo. Naše ceste so naše zrcalo, v katerem se ne zrcali samo naša sposobnost za vzdrževanje, temveč one tudi pričajo o višini naše civilizacije pa mogoče tudi o naši kulturi. žal je ta slika trenutno za nas porazna. Ako pomislimo, da je bila pred ne popolno dvema letoma napravljena površinska prevleka iz sprameksa na državni cesti Naklo—Podvin, a je danes že v stanju razpadanja, se vidi, da smo precej nezreii za danes tako sodobne potrebe. Taka površinska obdelava, katerih imajo v sosednji Italiji na tisoče kilometrov državnih cest in drže ter se vzdržujejo že desetletja v splošno zadovoljstvo, zahteva neko nego, stalno vzdrževanje. To se sestoji iz nekoliko delavcev, ki stalno zalivajo luknje in razpoke posebno spomladi, ko se Iste pokažejo kot posledica zime. Znano pa je, da se sprameksirana cesta zelo težko popravi, če so enkrat te luknje številne in globoke. V tem slučaju je tako popravilo slično onemu delu, kot ga Imamo s popolnoma novo cesto ali pa še celo hujše. Pri nas pa ni dovolj, da je že popolnoma propadla radi totalnega zanemarjenja banovinska sprameksirana cesta Kranj—Kokrica—Naklo, ne, iz tega se ni nihče nič naučil, sedaj naj še lepo propade s težavo popravljena državna cesta na odseku Naklo—Podvin. Ali ni tako skrajno zanemarjanje poleg razsi-pavanja narodnega premoženja tudi sramota? Pa poglejmo na drugo stran. Na državni cesti Ljubljana—Vransko je pred Vran- skim že dolge mesce na cesti majhen nasip, kot ostanek nekega cestnega dela, kjer dobi vsako vozilo sunek, da ga vrže v zrak. Le sreči je pripisati, da še ni prišlo do kake nesreče. In preko tega hrbta se vozijo državni in banovinski organi... Take in slične stvari, katerih je mnogo na naših cestah, bi se dale urediti z malenkostnimi, neznatnimi stroški. Zato pa je treba seveda nekoliko dobre volje. Te pa je kakor izgleda pri nas kaj bore malo. Poleg neštetih takih malih stvari, ki pa imajo lahko velike, težke in drage posledice. je še mnogo drugih na naših cestah ki nam niso v čast. Ena teh so številni pijanci. Vse bolj in bolj pogosto se množs slučaji, da naše vozače na cestah, posebno v nedeljah, napadajo pijanci, predvsem vinjeni mladi ljudje. Sliši se ob takih prilikah marsikaj. Ta »lepa navada« je zelo stara, toda zadnje čase se je močno razpasla. Spominjam se, da se je v prejšnjih časih, kadar smo se iz inozemstva bližali našim mejam, narodnostna meja takoj na žalost pokazala na cesti v... pijancih. Mnogi bodo pritrdili. Je to žalostna slika, katero pa moramo v svojo sramoto priznati. Ali se proti temu ne da ničesar ukreniti? Sedaj radi razmer v Evropi pri nas ni tujcev, toda kako bomo izgledali, kadar se tujski promet obnovi, a ta razvada ne odpravi? Pa kaj vedno samo radi tujcev, tudi radi nas samih moramo nekaj ukreniti! Mi smo se na naše pijančevanje že privadili, toda gotovo nam ta pojav ni v čast. Mnogo je stvari, ki kvarijo naše dobro ime, mnogo, največ bi se jih lahko z malimi stroški ali pa malo dobre volje ublažilo ali popolnoma odpravilo. Toda treba je razumevanja in sodobnih ljudi, žal pa kraljuje le birokratizem in mnogo besedičenja. Pri vsem tem so pa to tako važne stvari, da jih ni in se jih ne sme podcenjevati, kajti na cestah se zrcali kvaliteta našega naroda, one so naša slika, naše zrcalo. Eoris A. Kristan- Največja pk< vnim vodstvom Razstava priča o načrtnem pouku v vseh. treh letnikih. Vzporedno s šivanjem poživlja pouk in vzgaja estetski čut vezenje vseh vrst. Posebno pozornost vzbujajo narodne vezenine, izgo-tov!jene po lastnih osnutkih, kar kažejo risbe Praktično strokovno izbrazbo izpopolnjuje teoretični pouk s pismenimi izdelki. Razstava kaže. da se gojenke obrtne in gospodinjske šole vsestransko usposabljajo za praktične poklice. Nedvomno s; bodo starši, ki se še niso odločili za nadaljne šolanje svojih hčerk, ogledati to razstavo, ki je na sp!o:no željo odprta še danes. Zavodu iskreno čestitamo k lepemu uspehu. a_ pretresljiv prizor. Na tukajšnjo glavno železniško postajo so pripeljali dva moška Ko so ju hoteli spraviti v Vlak, ki vozi proti severu sta na železniških tračnicah pokleknila in s sklenjenimi rokami prosila, naj ju pustijo. Navzočni so sočutno motrili j pretresljivi prizor. V naslednjem hipu pa « ju je več rok zagrabilo in potlačilo v vlak. Trenutek za tem se je vlak pomaknil naprej in odpeiljal proti severu a— Klici na pomoč V Prečni ulici je bilo slišati v noči na ponedeljek klice na pomoč, ki so predramili v biižini stanujoče. Natakarico Berto Križovnikovo iz Mlinske 10, ki je stala v bližini Koštomajeve gostilne in čakala svojega moža, je napadel drzen ropar. Pobil jo je na tla in ji hotel iztrgati ročno torbico, v kateri je bilo za 1300 din gotovine, kar se mu pa ni posrečilo. Ob bližajočih se korakih jo je roparski napadalec odkuriil proti Dravi Policija poizveduje za njim. Na policiji je Križovniko-va izpovedala, da ji je neznanec sledil že od Ulice kneza Koclja Ko se je ustavila pred Koštomajevo gostilno, da počaka svojega moža jo je neznanec vprašal, kam gre. Preden je odgovorila, io je že zagrabil in vrgel na tla. Iz Kranja k— Nedeljski izletniški avtobus, ki je odhajal iz Kranja cb 8.30, do preklica ne vozi. Avtopromet Jezersko. (—) Naše Gledališče DRAMA Torek, 11.: zaprto. Sreda, 12.: Revizor. Red sreda. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. Gogoljev »Revizor« je umetnina iz ruske komedijske literature. V njej je razkril pisatelj korupcijo uradništva in meščanstva v predvojni Rusiji, pokazal je kompleks ljudi, ki jih veže skupno slaba vest. da nasedejo sleparju, ki se izdaja za revizorja. S humorjem in duhovitostjo prežeta igra ie slika nekdanjih razmer, podana na satiričen način. V njej igra vlogo poglavarja kot gost Mihajlo Markovič iz Zagreba J&n pa Hlestakova. Delo je zrežiral dr. Kreft. Ker vsled raznih vpoklieov k vojakom ne bo mogoče odigrati Finžgarjeve »Naša k r i« za abonmaje sreda, četrtek in B, bodo dobili ti abonenti uprizoritev sodobne salonske komedije, ki jo je napisal poljski pisatelj Newiarovicz: »Ljubim te«. V igri nastopata samo dve osebi: mlada dama in mlad gospod. Dejanje pokaže na zelo zabaven način, kako prepriča mlad mož dekle o tem, da ga ljubi. S to predstavo sta gostovala Vida Juvanova in Jan predlansko sezono s največjim uspehom Sirom Slovenije. OPERA Torek, 11.: Madame Butterfly. Red B. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Sreda. 12.: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Vanje Leventove. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve v Pucci-nijevi »Madame Butterfly«. To delo italijanskega komponista, ki spada med najbolj priljubljene opere pri našem občinstvu, ima poseben uspeh z go. G j u n-gjenčevo v naslovni partiji. Njena močna kreativna sila, s katero vpodablja lik nesrečne Japonke in čustveno ter tehnično odlično podana pevska stran vloge, ustvarjata predstavo, ki je dosegla poleg njene »Traviate« rekordno število repriz. Opozarjamo na gostovanje ljubljenke naše publike. Predstava bo za red B. Bolgarska sopranistinja Vanja Levento-va bo gostovala v Donizettijevi operi »Lucija Lammermoorska« v sredo, dne 12. t. m. Predstava bo izven abonma- j ja. Vanja L e v e n t o v a si je zavoljo • izredno simpatične pojave, odlične pevske tehnike in izvrstne igre s svojimi nastopi priborila vse simpatije ljubiteljev prave odrske umetnosti. ®€iarst¥0 tarska dela in polaganje linoleja, 13. junija za umetno-kamnoseška in ključavničarska dela, 19. junija za čistilne naprave in naknadna zemeljska *tela na cepandansi bolniškega fonda na Golniku. Dne 13. junija bo pri zavodu za izdelavo vojne opreme v Beogradu licitacija za dobavo večje množine vreč iz jute in konoplje. = D°bave. Strojni oddelek direkcije drž. železnice v Ljubljani sprejema do 14. junija ponudbe za dobavo papirnatih trakov za brzinomere. II. Hidroplanska komanda v Divuljah sprejema Jo 20. junija ponudbe za dobave 2.500 kg karbida, 930 m- črnega n ©prozornega platna za zastore. štab mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 21. junija ponudbe za dobavo 30 ton bombaža za čiščenje, do 24. junija pa za dobavo 20.000 kg testenin. Komanda pomorskega arzenala v Tiv-tu sprejema do 14. junija ponudbe za dobavo bombažnega in lanenega sukanca, emblem za mornarske kape ter srajc iz bombaža, do 17. junija za dobavo steklenic in ventilov za kisik, plavila, škroba, govejega loja, črnega loščila za palube, do 19. junija za dobavo metel in metlic iz sirkove slame, terpentinskega olja, kloro-forma. žveplene kisline, stearina, žavelo-ve vode v steklenih balonih in tekočine za čiščenje do 20. junija za dobavo kristalne sode za pranje, mila za pranje in masti za parkete, do 21. junija za dobavo platna. pliša. polvolnene tkanine, smirkovega platna in steklenega papirja, zakovic iz plavijenega železa, kljuk iz medftfteklene vrvi ter koksa za topilnice, do junija za dobavo nalivnih elementov, steklenic za kemikalije, olja za stroje,, portlandske-ga cementa ter zakovic iz plavljenega jekla, do 26. za dobavo vreč za transport ledu, mornarskih nožev ter navadnih nožev in žlic, ventilov in linoleja. Mornarska izvidniška komanda v šibeniku sprejema do 15. junija ponudbe za dobavo orodja, linoleja, žične mreže, Samotne opeke in šameta v prahu, plošč za štedilnike, pil in spiralnih svedrov. Plačilo neposrednih davkov v Sloveniji Lani je znašal donos neposrednih davkov v Sloveniji 335 milijonov din Poslovno poročilo Zbornice za TOI za plenarno sejo. ki je bila preteklo soboto, navaja med drugim zanimive podatke o predpisu in plačilu neposrednih davkov v dravski banovini v preteklem letu Ce te podatke primerjamo s številkami, ki iih ie zbornica že prej objavila za leto 1938, dobimo naslednjo sliko: V letu 1939 je znašal predpis zemljarine 26.5 milijona din (prejšnje leto 26.3). predpis zgradarine 35.8 milijona din (33.7), predpis pridobnine 32.2 (35.7). predpis rentnine po prijavah 2.1 (2.1) in predpis družbenega davka 40.6 milijona din (32.2); nadalje ie bilo predpisano po prijavah 13.7 milijona din prometnega davka. 0.2 milijona din luksuznega davka in 0.1 milijona din davka na samce. V celoti je znašal predpis davkov, kj se sumarno knjižijo 199.1 milijona din. Na ta predpis ie bilo plačanih 146.8 milijona din. tako. da se ie zaostanek dvignil le od 48 na 53 milijonov din. V celoti pa je znašalo plačilo neposrednih davkov 334.9 milijona din nasproti 325.1 milijona din v letu 1930. Plačilo -neposrednih davkov se je torej lani povečalo za 9.8 milijona din. Poleg plačila 146.8 milijona din na predpis davkov, ki se knjižijo sumarno. ie bilo lani plačanega še 118.7 milijona din prometnega davka (brez prometnega davka po prijavah). 50.6 milijona din uslužben-skega davka (prejšnje leto 42.3). 5.2 milijona din rentnine po odtegljajih. 5.2 milijona din dividendnega davka. 0.5 milijona din pridobnine potujočih obratov in agentov, 0.7 milijona din vojnice, 3.8 milijona din zamudnih obresti, 0.2 milijona din davčnih kazni in 2,3 milijona din eksekucij-skih stroškov, skupai 334.9 milijona din Na prispevku za narodnoobrambni fond. ki se ie pričel šele v teku lanskega leta odmerjati, je bilo vplačanih 2 milijona din. Značilno je zlasti rastoče plačilo uslužbenskega davka na preko 50 milijonov din. tako da plača Slovenija približno eno četrtino tega davka v vsej državi. Kontrola cen je razširjena na gradbeni material Na osnovi člena 1. in 3. uredbe o kontroli cen od 5. febr. t. 1. in na predlog urada za kontrolo cen sta trgovinski in socialni minister sklenila, da se kontrola cen v smislu uredbe o kontroli cen razširi na naslednje predmete: 1. valjana žica, žeblji-žičniki, leseni gradbeni material, opeka in strešniki, železo v šibikah vseh vrst, fasonirano železo (izvzemši nosilce U in T vseh vrst), ra-fija in manila. 2. Za železo v šibikah vseh vrst, za fasonirano železo (izvzemši nosilce U in T) ter za rafijo in manilo bo urad za kontrolo cen določil maksimalne cene za vso državo v smislu določb odst. 4. člena 3 uredbe o kontroli cen. 3. Urad za kontrolo cen pri trm**" skem ministrsti"' - ve t koj zvez; O Bec prime potrel ga cei gradu ja s . bra 1 . ta primerjava, se nanašajo na trgovino na debelo. Od lanskega septembra se je pšenica podražila od 148 na 247 din, to je za 67%. Kruh se je podražil od 3 na 4.25 odnosno od 2.50 na 3.50 din, to je za 40%. Cena koruzi je narasla za 69% od 117 na 197 din, fižol se je podražil za 53% od 2.60 na 5.40, bela moka se je podražila za 59% od 230 na 365 din, riž, za 49% od 5.90 na 8.80, testenine za 46% od 4.25 na 6.25 din, svinjska mast za 28% od 14.35 na 18.35 din, surovo maslo za 45% od 22 na 32 lin, namizno olje za 46% od 9.55 na 14 din, paprika za 16% od 31 na 36 din, gorilni špirit za 16% od 9.50 - 20% ^ ~ Poškodovan original = i vi zna okrožn ristični z Maci: sek, ki pri pc „>xdazarsko odnosno iz Madžai.,.^ v Jugoslavijo, in sicer na 500 pengov na osebo odnosno na 5000 din. Naši državljani lahko iznesejo 150 pengov v madžarski valuti, ostanek pa v čeku. = Posestne spremembe v Ljubljani. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico je prodala Jugoslovanski tiskarni in knjigarni, družbi z o. z. v Ljubljani, hišo štev. 28 na Tyrševi cesti (vložna štev. 245 v kapucinskem predmestju) za 3 milijone din. Jugoslovanska tiskarna je nedavno prodala svojo hišo v Vošnjakovi ulici učiteljici I. Drofenikovi za 2 milijona din, a zemljiško-prometna komisija kupoprodajne pogodibe ni odobrila. Usmiljene sestre sv. Vincencija Pavelskega iz zavetišča sv. Jožefa so posestniku Francetu Babniku na Tomačevem prodale parcelo v izmeri 882 kvadratnih metrov za 25.000 din. Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo v Ljubljani je prodala Minki Le-banovi del parcele v kat. občini šentpeter-sko predmestje, njivo na Zrinjskega cesti, v izmeri 630 kvadratnih metrov za 38.000 din. Družba sv. Vincencija Pavelskega je zadnje mesce prodala že precejšnje število svojih nepremičnin v skupini vrednosti okrog poldrugega milijona din. = Licitacije. Dne 12. junija bo pri oblastni upravi bolniškega fonda pri. direkciji drž. železnic v Ljubljani licitacija za izvršitev inštalacije šibkega toka m Zadolžitev hotelskih obratov Zbornica za TOI v Ljubljani je razpisala pismeno anketo preko združenj gostinskih podjetij glede kapacitete gostinskih obratov v turističnih krajih (števila sob in postelj za goste) in glede dolgov, ki bremenijo gostinske stavbe (hotele). Na podlagi te ankete dobimo naslednjo sliko naprav naših gostinskih obratov v turističnih krajih: Največ postelj za tujce je v okolišu Bleda namreč 2290. in v okolišu Rogaške Slatine 2200: potem sledi Ljubljana, kjer je v gostinskih obratih 634 postelj (464 sob); v Mariboru jih je 332 (223 sob), V Celju pa 333 (195 sob) Nadalje je omeniti okoliš Jesenice, kjer je 350 postelj in okoliš Kranjska gora. ki ima 495 postelj, Od posameznih srezov pa ima največ postelj srez Laško, namreč 623. srez Maribor desni breg 520. Celje okolica 483. Gornji grad 373. Ljutomer 344. Škofi a Loka 250, Kočevje 214. Kranj 202, Preval je 198, Novo mesto 195 itd. Statistika, ki se nanaša na dolgove, ki bremenijo gostinske stavbe, pa nam pove. da znaša ta zadolžitev 87.6 milijona din. Od skupne vsote odpade 29.5 milijona din na blejski okoliš. 18 milijonov din na okoliš Rogaška Slatina. 14 milijonov din na mesto Maribor. 10 milijonov din na Ljubljano 3.2 miliiona din na okoliš Prevalje. 3 milijone din na okoliš Jesenice. 2.4 milijona din na srez Škofja Loka, 1.8 milijona din na mesto Celje, 1.0 milijona din na srez Ljutomer itd. Borze 10. junija Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 33.35, v Zagrebu pa je bilo povpraševanje po 33. Bolgarski klirinški čeki so notirali v Beogradu 85 — 90. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na va crrphsirotvi e>f*»irfEcm tržišču se je ii tendenci nudila e bil promet po i zabeleženi v 6°/0 aveznicah po 53.50 >4.50). Vrhu tega ucah Trboveljske riz 9.40, London lan 22.50, Madrid holm 106.25, So-Atene 3.00, Bulji: London 164.01 95.15, Nevv York 16 — 1003.36. Te-: London 202.86 17.20, Nevv York 7.55 — 1237.55. 1 lote: Vojna škoda ) bi., 4% severne agrarne 50 — 51.50, 6% dalm. agrarne 53 — 54.50 ( 53.50 — 54), 6% begluške 61— 63, 6°, o šuimske 55 bi, 7% stabiliz. 93 bL, 70/0 Blair 83.50 — 84.50, 8% Blair 93.50— 94.50; delnice: PAB 175 bi., Trboveljska 250 — 252, Gutmann 55 den., šečerana Osijek 220 den., Osiječka ljevaonica 160 den., Oceania 600 den., Jadranska 400 den. Beograd. Vojna škoda 391.50 — 393 (391.50), 4n/0 severne agrarne 49.25 den., 6% begiušike 61.50 — 64, 6% dalm. agrarne 54.50 — 55 ( 54.50), 7«/0 Seligman 100.50 den., 7% Blair 84 den. (84.50), 8<''„ Blair 93.50 den. (94), Narodna banka 7850 — 7900 (7900), PAB 169 — 171 (170). ŽITO + Novosadska blagovna borza (10. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica: baška okolica Novi Sad 250 — 252; sremska 250 — 252; slav. 250 — 252; gor. baška 253 — 255; baška ladia Tisa 254 — 256. Rž: baška 208 — 210. Oves; sremski 202 — 204; slavonski 204 — 206. Ječmen: baški m sremski 64/65 kg 205 — 207.50 Koruza: baška 210 — 212; par. Indjija 210 — 212. Moka: baška in ban. »0g« in s-Ogg« 362.50 — 372.50; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50 — 332.50: »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banat-ski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440. ŽIVINA + Mariborski svinj*Ki sejem 10. junija Prignanih je bilo 214 glav, prodanih 157. Cene so bile naslednje: prasci 5 do 6 te-dno stari 95 do 125 din, 7 do 9 tednov stari 155 do 180 3 do 4 mesce 'tari 190 do 360 5 do 7 mescev stari 390 do 460 8 do 10 mescev stari 490 do 570, 1 leto sita-ri 820 do 910. Svinje so se prodajale po 8 do 10.50 din za kg žive teže odn. po 12 do 15 d:n za kg mitve teže. Ljubljanski trg Od tedna m> teuna je živilski trg s svežo zelenjavo bolje založen. Največ je solate, ki je sedaj v vsakem gospodinjstvu vsaj enkrat na dan na mizi. Cene zelenjavi počasi popuščajo in v tem pogledu ni več čuti pritežb. To velja seveda !e za svežo zelenjavo in sečivje. Kdor si hoče privoščiti uvoženo, mora poseči še globoko v žep. Berivka je že skoraj zginila s trga, največ je sedaj »kraljice majnikapo 25 do 50 par za glavico. Tudi trde glave »le-denke« že predajajo, ki uspešno spodriva uvoženo, ki je po 6 din kg. Na inesto špi-nače in redkvice, ki sedaj že nista več pr-vovrstni, je stopila mlada kolerabica. Prodajajo jo po 3 do 6 kom. za 1 din. Za kislo zelje, ki je po 4 din kg, je še vedno precej zanimanja. Izmed uvožene zelenjave, oziroma sočivja kupujejo gospodinje najraje grah. Goriški grah je po 7 din kg, dalmatinski po 8 din. Dobi se tudi fižol v stročju, kumare, pesa. paradižnik, karfi-jcla, melancani, beluši itd. Domačih češenj je še malo in še te niso prvovrstne. Cena je od 8 do 14 din. Res dobre in okusne, uvožene hrustavke co po 16 din kg. Nekaj je bilo tudi že vrtnih in gozdnih jagod po 12 do 14 din liter. Izmed jabolk se držijo le še najbolj od«por-ne vrste. Cena je od 10 do 16 din kg. Dovolj je bilo v soboto perutnine, toda kupčija bolj slaba. Kokoši in peteline so prodajali od 30 do 45 din komad ali približno 16 do 22 kg, žive teže. Za prve, še zelo majhne piščance so zahtevali od 14 do 20 din za komad, v poznejših dopoldanskih urah so cene perutnini nekoliko popustile, ker je bilo malo povpraševanja. Jajca so se zopet nekoliko podražila, dobi se jih 10 do 12 za kovača. Proti pričakovanju je morskih rib zelo malo na trgu. Cena se ravna po ribolovu. Upamo, da nam prihodnji teden poš^ejo zopet več cenenih skuš ali škombrov, ki so pri nas najbolj priljubljene morske ribe. če niso drage, jih gospodinje rade pripravijo marini rane. Ohranijo se na hladnem tudi dva clneva in služijo mrzle, kot okiuirne, zdrave in cenene večerje. S skrbjo gledamo na stalen porast cen kurjave, posebno drv. Tudi Žagarji so dvignili cene. Sedaj prihaja čas, ko mora vsako gospodinjstvo misliti na obnovo zalog kuriva. Cena. drv je sedaj 140 din m:', žaganih pa 150 din. Ali res ni mogoče preprečiti tak neupravičen porast cen bukovih drv? Premog se sicer ni tako zelo podražil, vendar ga je težko dobiti in mora biti že mesce prej naročen. Posledice takega gospodarstva bodo nastopile jeseni, ko bodo ostale naše drvarnice prazne. Iz Zagorja z— Nesreča s patr0no. V sredo zjutraj so k zdravniku prinesli 7-letnega sinčka posestnika Drnovška iz Dolenje vasi, ki se je težko ponesrečil z neko patrono. Fantek zatrjuje, da je raztrelivo dobil od nekega učenca v šoli. Doma se je, preden je odšel v šolo, igral in naenkrat se je patrona razpečila in fantka hudo raz-mesarila po glavi-. Ali sem prispevat za sokolski dom i; Trnovem? Gravelin«j Calais j Dunlterqu« © v !■':: rouljel fc yperf> / SOmera ^ HaiebroocU. SEVERNA FRANCIJA Merilo ®Matin«» Bruxelles ^Maastfiektjj aToirt-COing ^ffe M B £ L C ifcl eAAma««Wr& * Ckarlero, ® fc,Valencienn«» .-a-V« mi. ii en Bctkunc # Trcpo~ ^Arras ^Abbevill« .Doun^ Maubevg«* "V Bapaum" ) L«0CaT«u°A^>"eI v / , vervins ^Montdidler^^^Cheu ••»gLeher* o_rc.ie« c.T^oS— F«»" V NeufckaTcI '. ., FontslesEiin Le Havre ^ Rouen Elbeut^.€ Namur jDinint^ •G i vet r L Malmedy . * .V* Kobleni« i G i ion Montdidier sGoumay ^Beaovais Clermont Vv Ew»«um \ |ny* Pontois« i 5.Gernain«( Co^p^f^VZ^^e-rrrv A^ouiic« Reims ^. ,, £ BE A®- d ^\Verdun i \ st thionvillet KrevznacK^ ^Trier ^aarburg K.aiserjlaot«rr c. vJa«''0"11 . jaarbrucUen Maitir Meau»j *VDeni»s Epernay ^....... lagali Lauterourfl 3 H>jut«w Versaillea PaflZ _k. ftaele 0#c Nancy" jtraisbourc Približni potek fronte je označen po poročilih, Id so nam bila na razpolago do včeraj popoldne — črtkano je označena fronta ob pričetku velike nemške ofenzive dne S. 1 m. Kakor rešeto • • • Oklopna plošča nekega utrjenega stolpa v severni Franciji. Izstrelki so jo preluknjali (M belgijske meje Pariza Ruski delavec eplsisfe tragedijo beguncev Pariške »Posleclnija Novosti«, glasilo desničarskih ruskih emigrantov skupine Miljukova, so nedavno priobčile izredno zanimivo poročilo nekega rusnega delavca, ki je ob zadnjih dogodkih bežal z ostalimi množicami proti Parizu, kamor je prispel po silnih težkočah in strahovitih nevarnostih. Begunec pripoveduje naslednje: »Mesto, kjer sem bil zaposlen kot kovinarski delavec, leži tik belgijske meje. Vojna nas je zalotila prav iznenada, tako da si nihče ni mogel vzeti s seboj niti najpotrebnejših reči. Francozi so se bili že umaknili, sovražnik je bil že blizu, vendar mesto še ni bilo zasedeno. Prebivalstvo je že dva dni zapuščalo mesto, zato sem se tudi jaz odločil, da se rešim z begom. Stopil sem iz hiše ob 1. uri ponoči. Ves dan so sovražna letala metala bombe nad mesto, šele ponoči je napad prenehal. Mesto je gorelo na vseh koncili m krajih. Na ulicah že ni bilo videti žive duše. Nihče ni gasil in mesto je gorelo nekako molče in, rekel bi, slavnostno. Z menoj je šel tovariš, ki je imel kolo in je svoje stvari privezal nanj. Jaz sem imel otroški voziček, ki sem ga potiskal pred seboj in tako sva počasi krenila v notranjost Francije. Pot je osvetljevalo goreče mesto. Zjutraj sva došla množico beguncev, ki se je vila še počasneje od naju dveh. Groza tega bega je nepopisna, šle so matere z majhnimi otroki, starci in starke so komaj premikali svoje težke noge, v gruči so se pomikali po polževo vsake vrste vozovi od avtomobilov do preprostih kmečkih voz. Vrsta beguncev je bila nepregledna. Kakor dolg trak se je vlekla po cesti in izginjala v daljavi. Najgroznejše pa je bilo to, da so nas prav do Amiensa zasledovali letalci, ki so se spuščali prav nad nas. metali bombe in obstreljevali množico s strojnicami. Ves čas smo morali bežati s ceste in se skrivati po jarkih in v žitu. Na ta način seveda nismo daleč prišli, obenem pa so nam letalci pobili mnogo nedolžnih ljudi, moških, žensk in otrok. Eden izmed letalcev je štiri ure letal nad nami ter streljal na nas. Vse te štiri ure smo ležali na tleh in se nismo upali ganiti. Spotoma sem naštel več ko sto razbitih avtomobilov, potem pa sem nehal šteti. V nekaterih so bili ubiti in ranjeni. Sprva smo dajali ranjencem piti, naposled pa niti tega nismo mogli več, ker je nam samim pošla voda. Kdor se je vozil v avtomobilih ali na vozovih, je seveda bolj trpel, ker vozovi niso mogli kreniti s ceste, dočim smo se mi pešci jadrno razsuli po njivah, brž ko smo začuli brnenje letal. Siroma-ščina je v tej nesreči imela vendar neko prednost. Povsod smo srečavali trupla ubitih. Trupelca otrok so bila pokrita z odejami, starši se niso mogli ustaviti poleg njih ker jih je plaz beguncev neutrudno vlekel dalje. Naposled smo se tako privadili tem grozotam, da smo se ubitih samo izognili in šli naprej. Saj smo se celo bomb skoro navadili. S prijateljem sva ob svojem odhodu vzela s seboj po 1 liter vina. kilogram kruha in nekoliko sladkorja. Ob tem sva živela tri dni, nato pa se je začel glad in žeja nas ie mučila, šli smo po zapuščeni in opustošcni pokrajini, kjer ni bilo dobiti niti koščka kruha niti čaše vode. Začela sva omagovati. Neka begunka nama je dala velik kos ruha, neoč nama je vojak dal zopet velik kos. Popolnoma onemogla naju ie srečal neki poročnik, ki naju od-vedel k svoji četi, kjer so nama lepo postregli. Nasitili so naju in napojili, nakar sva legla spat. Pa ni bilo nič s počitkom. 2e čez kako uro so začele spet padati le- talske bombe. Tudi topniški izstrelki so padala velik kos truda, nekoč nama je vojak Spet smo se mučili v tolpi na cesti, brez počitka, brez jedi in brez vode. Nekoliko kilometrov pred Amiensom, sem onemogel. Padel sem kraj ceste in obležal. Prebudil sem se bil v nekem župnišču. župnik me je pobral in prinesel k sebi. Nekoliko sva se soočila s prijateljem, nato pa spet krenila na pot. Nisva dolgo hodila, ko sva začula: Stoj! Vojaki so nama pregledali dokumente in ker sva oba bivša ruska častnika, so nas izpustili ter nama ostro prepovedali iti dalje. Tako sva bila zdaj že v ozadju za prvimi nemškimi četami. Toda tudi tu sva imela srečo. Seznanila sva se z nekim dijakom in z neko dijakinjo, ki jih je tudi prehitela tuja zasedba. Vzela sta nas k sebi in naju nasitila. Tri dni sva bila pri teh dveh dobrih mladih ljudeh. Tretji dan se je zgodil čudež. Francozi so zasedli kraj in potisnili nasprotnike nazaj. Zopet sem se napotil dalje. Zdaj se mi je posrečilo pregovoriti prijatelja, naj sede na kolo in naj gleda, da se reši. Mostovi so bili vsi porušeni, to:ia neka ženska nam je pokazala brv, ki še ni bila razdrta šel sem preko reke, moral pa sem pustiti na oni strani svoj voziček. Zdaj sem bil čisto lahak, tudi je za Amiensom postalo potovanje laže. Sovražnih letalcev ni bilo več, pač pa so povsod bile postaje, kjer smo dobili jedi in pijače. Tudi počivali smo lahko brez skrbi. Prenočevali smo pod streho in ljudje so bili silno dobri z nami. Po enajstih dnevih sem vendar prispel v Pariz in to samo zaradi pomoči, ki sta mi jo nudila slučajna znanca in sopotnika dij?.K ln dijakinja. Nikoli jima ne bom pozabil njih dobrote. Znanci v Parizu so se me razveselili, računali so bili. da se ne bomo nikdar več videl'. Tn res ni mnogo manjkalo, da bi bil poginil na strašni poti. če še ne ves, zda] izveš: da so iz Pariza v zadnjih dneh zopet odposlali 172.000 otrok; da je bilo prošlo soboto dopoldne evakuirano civilno prebivalstvo pristanišča Aleksandri je; da so pred začetkom nemško-belgijskih sovražnosti prenesli iz Belgije na Angleško vse zaloge belgijskega radija in kobalta; da že prikazujejo v nemških kinematografih film o borbah pri Ostendu, Ypresu, Amiensu, Boulogneu, Cambraiu, Calaisu in Dunkerqueu; da papež letos ne namerava zapustiti Vatikana in iti na počitniški oddih; da je francosko ministrstvo za javna dela zaseglo vse avtomobile na ozemlju Francije; da je v češko-moravskem protektoratu pod kaznijo prepovedano zasebno kuhanje mila; da je strela udarila v potniško letalo novega angleškega poslanika pri moskovski vladi Crippsa, zaradi česar mora nadaljevati Cripps potovanje v Rusijo z železnico; da ne smejo imeti nemški državljani v Angliji radijskih aparatov; da izdelujejo na Angleškem novovrstne tanke po 14 ton teže, ki so namenjeni obrambi angleške obale. Ti tanki imajo krožni oklopni stolp in se premikajo z brzino 30 milj na uro; da postavljajo v Parizu na Champs Ely-sčes in na trgu Etoile barikade, katerih rušo videli v Parizu izza obleganja 1. 1871. da je grški kralj te dni v Atenah otvo-ril razstavo bolgarske umetnosti; da je danski kralj Kristijan sprejel novega poveljnika nemških čet na danskem ozemlju generala Litdkeja in novega divi-zionarja von Hammersteina; da je nemška vojska zatekla v predmestju Bruslja bivši saško kraljico Luizo, ki se je 1. 1907. poročila s florentinskim glasbenikom Tosellijem. Dama živi v zelo siromašnih razmerah; da se bori devet desetin pilotov belgijske vojske na strani zaveznikov; da je ;menovan za novega francoskega rezidenta v Tunisu dosedanji francoski poslanik v Argentini, Peyrouton, ki velja za moža »železne roke«; da ima Gibraltar podobo majhnega otoka, ki meri v dolžino samo 4620 m. širok pa je komaj en kilometer Med Gibraltarjem in Španijo leži nevtralni pas. ki meri v globino samo 500 m: da odrine 14. iuniia iz Amerike v Evropo prva ameriška bolničarska ladja z zdravili. ki predstavljajo nad milijon dolarjev vrednosti; da bo podružnica Rdečega križa v Los Angelesu opremila des^t poljskih ambulanc filmsekga producentn Harrvja Warnerja za Anglijo in Francijo: da so Zedinjene države Amerike noostri-le predpise za potovanje v Ameriko; Letala potujejo čez Ocean t-—----------------. ~ .' ,-. ' * * ' ' ' " Cele eskadre letal tipa »Curtiss« so se te dni napotile čez Atlantski ocean v Evropo na pomoč zavezniškim vojskam Kratkovidni konservatlzem se maščuje Zakaj so zavezniške vojske nezadostno obe rožene Londonski gospodarski poročevalec švicarskega lista »Neue Ziircher Zeitung« razmotriva v nekem člar.ku vzroke, da se je izkazala angleška oborožitev v dosedanjem poteku vojne za nezadostno in pravi, da sta zaveznika zavoljo samovšečnosti, s katero sta predstavljala stanje svoje oborožitve, očitno prezrla, da je Nemčija izdelovala še učinkovitejši vojni material ter z njim nastopila. Tako nista mogla postaviti proti nemškim tankom, ki so njune tanke prekašali po velikosti, oborožitvi in sposobnosti za premagovanje terenskih težkoč, ničesar enakovrednega. Angleški oboroževalni industriji mečejo težki očitek v obraz, da jo je pri izdelovanju vojnega materiala vse preveč vodila misel za dobičkom. Strokovne organizacije so zahtevale odločno, naj se izvaja določeni tedenski delovni čas in so s tem ovirale proizvodnjo. Dalje so se upirale nastavljanju novih, še ne izvežba-nih delovnih moči. Posebno hudo je bilo to, da je Chamber-lainova vlada popolnoma zanemarila izšo-lanje delovnih moči za druge stroke. Samo 50.000 mož so prevedli v druge poklice. Samo na podlagi tega kratkovidnega kon-servatizma ie mogoče pojasniti, da je imela Velika Britanija istočasno ob velikem pomanjkanju strokovnih delavcev več nego milijon brezposelnih. imeia mi^zmv ker je bila nfersa sestra ljuba vmea bogatega p&kc|?ii**a V Milanu zbuja veliko pozornost primer, da neka ženska odklanja milijonsko dediščino. ker se ji izvor tega imetja ne vidi čist. Pred kakšnimi tridesetimi leti sta odpotovala neka zakonca iz Milana v Španijo in sta tam stopila v službo pri nekem bogatašu Mož je bil za vrtnarja, žena pa za služabnico. V Milanu je ostala ženina sestra, s katero se nista dobro razumeli in ki se za nadaljnjo usodo obeh zakoncev ni brigala. Pred dvema letoma je ta, sedaj m /Novi še§ bratskega glavnega stana O siru Johnu Dillu, novemu britanskemu šefu generalnega štaba, trdijo, da je izreden strateg. »Daily Mail« trdi o njem, da je najboljši general po vojvodi Mariboroughškem Doma je iz Ulstra in se je udeleževal že burslce vojne, šteje 58 let. je visok in vitek, zelo inteligenten in ljubezniv. V svetovni vojni je pripadal britskernu glavnemu stanu, potem je služil v Indiji in ko se je 1936. vrnil na dopust domov, ga je poslal tedanji Vojni njetnaft ni prijatelj šest mescev j&še za šilce žganja »Kdor občuje z vojnimi ujetniki, kakor filmskega producenta Harryja Warnerja za čin zoper zdravi ljudski občutek in zasluži občutno kazen«, piše dunajski »Neues Wie-ner Tagblatt« in nadaljuje: »Vojni ujetnik je še vedno sovražnik, tudi če je ujet. Nečastno je in zločin proti našim vojakom, ki so v najhujši borbi, če nekdo ravna z vojnim ujetnikom kaVor c r>ri-iatpl-iorn »a vrnila. šef britskega glavnega stana, sir Deverell, naj se takoj spet vkrca in odpelje v Palestino. da prevzame tam poveljstvo. V Palestini je arabskim upornikom pognal takšen strah v kosti, da je eden njihovih vodij razpisal nagrado 500 funtov šterlingov za tistega, ki bi mu Dilla izročil živega ali mrtvega. Po povratku iz Palestine je bil vodja vojne šole v Aldershotu, kjer se je vzorno zavzel za mladi vojaški naraščaj. V sedanji vojni je bil pod lordom Gor-tom poveljnik prvega britskega armadne-ga zbora na Francoskem, potem so ga pozvali v Anglijo v glavni stan, ki mu je sedaj postal vrhovni vodja. Sir John Dill je neutruden delavec, ki se prikaže ob pol osmih zjutraj v vojno ministrstvo ln ga zapušča šele okrog 1 po polnoči, če ne upoštevamo malih premorov za obede. Samokresi s kamerami Ameriške policijske samokrese dopolnjujejo sedaj z majhnimi fotografskimi kamerami. Prednost tega izuma je v tem, da morejo policisti, če je potrebno, dokazati, da so bili v kakšnem primeru v samoobrambi prisiljeni rabiti strelno orožje. sedemdesetletna sestra zvedela, da sta se mož ir. žena vrnila v Milan, a tudi takrat ni stopila z njima v stike. Vedela je, da sta obogatela, pa je izvor tega bogastva ni zanimal. Pred mesecem dni je mož umrl, žena mu je sledila nekoliko dni pozneje v grob. Se-^aj je stara sestra dobila od sodišča obvestilo, da je postala edina dedična imetja, ki znaša več milijonov. K dediščini spadajo zelo dragocene slike, zemljišča in hiše. Dedična je prišla v krasno stanovanje obeh pokojnih in ko je tam pregledovala stvari, ji je prišla v rc.Ke neka korespondenca, iz katere je razvidela, da je bila njena sestra ijubavnica bogatega Španca, nje mož pa je po vsej priliki za to vedel in je zapiral obe oči. ker se je nadejal, da bosta nekoč podedovala špančevo imetje. Ko je to zvedela, je stara ženska vso dediščino odločno odklonila in sedaj iščejo oblasti drugih dedičev po špar.cu. Postani »ts c$ fant član Vodnikove družbe! ANE 0 T E Pesnik Raimund je imel o advokatih slabo mnenje. .-Odvetniki«, je dejal nekoč, »se mi zdijo kakor obe rezili škarij. če padeta drugo na drugo, si nič ne storita, toda gorje tistemu, kar pride med njiju!« VSAK DAN ENA Poškodovan original Skupina francoskih tankov na zapadnem bojišču Med artistl »Torej se je le krotilka levov omožila s kačjim možem?« »Da veš, to pa zaradi tega, ker je hotela imeti moža, ki ga bo lahko ovila okrog prsta.« (»Everybodys weekly«) MICHEL ZfiVACO: 185 iiOMAJN. »Ko je odhajal,« je rekel Loraydan, »nam je še zavpil: .Povejte kralju, naj se mi ne drzne hoditi v zelje. Leonora de Ulloa je moja, in gorje, kdor se je dotakne.. '« Franc I. se je zdrznil Val krvi mu je planil v glavo. Sedel je za mizo, vzel enega izmed pergamentnih listov, opremljenih z njegovim pečatom in že pripravljenih, da poneso nekomu povišanje ali zapor, kraljevsko darilo ali smrtno kazen, ter naglo zapisal nanj: »S tem ukazujemo svojemu velikemu profosu, da najpozneje v dveh dneh prime upornika Klotarja de Ponthusa. sina . ..« »Kaj ne. to je sin Filipa Ponthuškega?« »Da. veličanstvo,« »Sina Filipa Ponthuškega.« je nadaljeval Franc I »Upornik nai se Lakoj prepelje v našo trdnjavo Temple ter podvrže rednemu in izrednemu zaslišanju dokler ne prizna svojega zločina. Po končani obravnavi naj se sodba izvrši najpozneje v štiriindvajsetih urah.« Z zlobnim nasmehom je kralj prebral, kar je bil napisal. Nato je pomolil pergamen Croixmartu. Velik ga hlad »Dobr Slišati je bilo, kakor uu tilniku. XIII. VABILO NA GOSTIJO Ko se je don Juan ovedel, je ležal v kapelici Arronškega dvorca ,zleknjen po tlaku, kakor je bil dolg in širok, in prvo, kar je zagledal, je bil nos Jakomina Corentina, čigar klavrni, spakasti obraz se je sklanjal nad njim. »Kaj,« je zamrmral Tenorio, »še v sanjah ga vi-vim, nepridiprava telebanastega, jakominskega! Kakšna mora me tlači, o Gospod! Kdaj se bom zbudil?« »Nikar ne mislite, da so sanje, gospod.« je otožno rekel Corentin in znova omočil ranjencu sence in čelo s hladno vodo. »Kaj hočeš reči?« je vzkliknil don Juan. »A:i mar trdiš, da si ta, ki ga vidinv res ti?« »Nihče drug kakor jaz, prisežem vam,« je dejal Corentin. »Odkod si se vzel? Kaj delaš tu? In kod si hod'l toliko časa?« »V ječi sem bil, gospod.« »A kdo ti je dovolil, da se daš zapreti?« Tako govoreč, se je don Juan vzdignil in s pomočjo zvestega Corentina sedel pokonci. V glavi se mu je nekoliko vrtilo, drugače pa je bil še kar j v icicei Tenorio, »au si li cioveka, ki bi imel namesto glave sod?« »Vse je na tem, kakšen bi bil sod, gospod, poln ali prazen?« »Poln, dobri Jakomin. Takisto mi je, kakor da so mi odrezali glavo in postavili na njeno mesto strahovito težak sod.« »Nič hudega ne bo. gospod. Dobro sem si ogledal buško. Mene bi takšen udarec ubil, vas pa—.« »Kar govori, ,ne zvijaj se. Začni molitvico, ki ti je na jeziku, predrznež ...« »Jaz, gospod?« »Da. Saj praviš, da imaš nežno in občutljivo glavo, jaz pa kamenito bučo-« »Reči sem hotel, da boste ležali največ devet dni in da vas bom ta čas natiral z mazilom, ki ga je fra Manuelo, učeni seviljski frančiškan, nalašč j pripravil za vašega gospoda očeta, dona Luisa Tenoria, ko so mu na poti v Granado cestni razbojniki malone razbili glavo. Ob določenih urah, ki jih je sveti menih strogo predpisal, sem mazal dona Luisa devet dni zaporedoma, in deseti dan zjutraj je bil tako čil in zdrav, kakor da ga ne bi bil nihče udaril.« »Amen!« je rekel d^n Juan »Toda povej, ali se natanko spominjaš ur, ob katerih si mazilil mo-irgt očeta?« »Ne, gospod, toda ...« »Se znaš molitvico, ki ti je fra Manuelo — saj poznam, bogoljubnega starčka — gotovo ukazal, jo zmoli ob vsakem maziljenju?« »Ne, gospod, ali ...« »Torej mi prizanesi, Corentin. Zastran mazila nič ne rečem, a verjemi, da bi brez molitvic malo zaleglo. In ure! Kdo ve, ali mi ne bi pognali iz glave rogovi, če bi me mazal ob nepravih urah?« »Hoj,« je pomislil Corentin, »pa ne da bi se bil izpreobrnil in postal veren človek, odkar si nisva videla? Bogme, vse to mi ni prišlo na misel!« je dejal. »Ti vobče nikoli ne misliš. Nos ti raste navzven in navznoter. Ubogaj me in si ga daj odrezati polovico; verjemi, da ti bo potem laže.« »Če dovolite, gospod, ga rajši ohranim takšnega, kakršen je.« »Nu da, dovolim ti; saj veš — tebi ne morem ničesar odbiti.« Tako sta vsak po svoje izražala veselje nad svidenjem. »Čuj,« je nadaljeval don Juan, »ali nisi prejle rekel, da so te zaradi kaj vem kakšnega zločina vrgli v Chatelet?« »Še omenil vam nisem,« je zrekel Corentin. »Res pa je, da prihajam iz Da, gospod! Komaj nekaj ur je tega, kar sem bil jaz, Jakomin Corentin, sramotno privezan ob Trahoir-skem križu, kjer sem čakal, da me zjutraj obesijo. Vedite torej, da kmalu ue boste več imeli služabnika ali pa se boste morali ogledati za kom drugim,« xe& oficutfjiv teint~ specialen H I■"puder (z&t dofioinjtnje. dedovanja Orizol- kreme (zi Vas je gotovo vedno zadovoljila ! V V S E H S P E CIA L NIH TR GO VIN A H ! Mussolini o vofni Italijanski prosvetni minister objavlja Mussolini je ve izreke iz dobe neposredno po svetovni vojni maga mase, vojska ne premaga vojske, skratka: količina ne premaga količine. Vprašanje moramo zgrabiti z druge plati, s kvalitativne plati. Vojna ki je bila na začetku izrazito demokratična, postaja vedno bolj aristokratska, vojaki pa vedno bolj borci. Tako nastaja nekakšna selekcija med oboroženimi masami...« »Vojno bo dobila ona skupina vojnih strank, ki bo prej in bolj na globoko spremenila značaj vojne, ki jo bo spremenila v vojno zavestnih borcev, pripravljenih na vse, kar se je doslej imenovalo napor ali žrtev predanih mas.« »Moderna vojna je zelo primerna za vrednotenje in čudovito izrabo individualnih človeških sposobnosti. Orožje v moderni vojni nudi zaradi svoje ogromne uničevalne sile, ki je fantastična, najboljšo nagrado drznosti. Ves problem je torej v tem: valorizirati poedinca in ne zadrževati drznih, ničesar ne opustiti, ne odpovedati se nobenemu tveganju, nobeni nevarnosti, skratka: ne prepustiti prevlade statičnih kriterijev birokracije nad dinamičnimi poleti poedinca. Enkrat za vselej moramo pribiti to resnico: Nič ni nemogoče!« »Akcija pretrga verige, na katerih je napisano: Prepovedano. Mnenja sem, da ne smemo napolniti bojnih jarkov s poedinci, ki so fiziološko in psihološko negativni, temveč da je koristnejše in izdatnejše z vidika vojnih ciljev, ako pomnožimo mehanično orožje in ga izročimo ljudem, ki se vojskujejo s prepričanjem in strastjo ... Postavite jekleno voljo, ki je neupogljiva, nasproti masi in maso boste razbili.« Milanski list »Corriere della Sera« objavlja zanimiv prikaz prosvetnega ministra Alessandra Pavolinija nekaterih najpomembnejših Mussolinijevih izjav, izrečenih po večini takoj po svetovni vojni, o novi, moderni vojni, ki bo zgrajena na načelu dinamike namesto dotedanje statike. Posnemamo nekaj teh izjav, ki kažejo, kako zelo podobna je Mussolinijeva zamisel vojne nemški zamisli vojne, kakor to ugotavlja tudi sam avtor citiranega prikaza, ki ga objavlja pod naslovom »Mussolinijeva vojna« in z naslednjo pripombo: »Vojna, kakor so si jo zamislili, izvedli in kakor jo bodo zmagovito dokončali naši nemški prijatelji, je veliko presenečenje za naše sovražnike, nekoliko pa za ves svet. Ni pa presenečenje za Mussolinijeve Italijane, že pred več kot 20 leti je duce predvideval vse značilnosti moderne vojne.« Avtor navaja nato nekaj takih značilnih Mussolinijevih izjav, ki jih mi tu podajamo samo v krajšem izvlečku in brez navajanja datumov, omejujoč samo na glavne misli, pri čemer ponovno pristavljamo, da gre izključno za izreke iz časa pred sedanjo vojno ,po večini iz prvih let fašističnega pokreta. Mussolini je dejal: »Govorim o starcih ... Oni niso razumeli /n niso uresničili nobene temeljne vojne resnice. — Borba fascinira vojaka z vsem svojim avanturističnim in razburljivim aparatom — navzlic vse tveganjem. — Mi ni-xmo (v zadnji vojni) uvedli nobene novosti. Na pozicijsko vojno smo odgovorili s pozicijsko vojno, na vojno mas z vojno mas. Ta vojna je bila doslej le kvantitativna. Spoznali pa smo, da masa ne pre- pravite za obrambo pred zračnimi napadi Iz navodil bassske uprave: zaklonišča raznih vrst, njih gradnja in ©prema; hišna gasilska in zdravstvena služba; najnujnejši ukrepi ob morebitni vojni A. Priprave ob mirnem času Ako nimamo posebnega zaklonišča, je treba prirediti v kleti za vse prebivalce hiše zasilno zaklonišče, tako da jim bo nudilo zaščito pred drobci bomb ter bojnimi strupi in plini (neprodušno). Da vzdrži strop v kleti težo morebitnih ruševin hiše. ga moramo podpreti z lesenimi oporniki. Te postavimo na dve široki leseni zagozdi, s katerima pntrdimo opornike čvrsto v strop. Zaradi enakomerne razbremenitve stropa polasamo vodoravno med strep in opornike tramove kot nosilce stropa. Enako polagamo tramove tudi pod opornike. Za kletna okna ie treba pripraviti lesene ali železne naoknice. zaradi nadaljnje zaščite oken pred drobci bomb pa moramo poskrbeti še za zemljo ali pesek (širina nasipa 1 m), ki ga lahko spravimo tudi v vreče (debeline 50 cm). Za zaščito kletnih oken lahko uporabimo še sledeči material: gramoz v lesenem osažu, širokem 25 cm. opeko v debelini 38 cm, les v debelini 30 cm. zemljo v zaboju, širokem 75 cm, ali jeklene naoknice v debelini 15—20 mm. V zaklonišču mora biti za vsako osebo najmanj 3 m3 zračne prostornine in 0.6 m2 talne ploskve na razpolago. Vsako zaklonišče nai ima zaradi preprečevanja vha-janja plinov predprostor (plinsko zatvor-nico) in naj man i 1 zavarovan zasilen izhod (lahko iz kletnih prostorov) na prosto. Pri pomanjkanju kletnih prostorov lahko priredimo zasilno zaklonišče v pripravnih pritličnih prostorih, moremo ga pa postaviti tudi v posebnem prizidku. Končno lahko pripravimo vsaj pokrite jarke izven stavb. Jarki morajo biti izvedeni v lomljeni črti in oddaljeni od stavb najmanj toliko, kolikor znaša višina najbližje stavbe. Krajši jarki (do 5 m) so lahko izvedeni v ravni črti. Gradnja ali prireditev zaklonišča v skupinsko ležečih hišah je obvezna, v drugih hišah oa se nujno priporoča. Za zatemnitev stanovanja in drugih objektov ie treba pripraviti vse potrebno po naredbi o zatemnitvi. Za shranitev živil pripravimo posode, ki se hermetično zapirajo (mežne so tudi omare, zaboji itd.), da jih zavarujemo preti poškodbam po bojnih strupih in plinih. Za hišno gasilsko službo nabavimo sledeča gasilska sredstva: majhno vstavljivo ročno brizgalnico ali ustrezajoča kemijska gasilska sredstva oz. aparate. 1 posodo za vodo s prostornino 100 do 200 1. 2 vedri za vodo. 1 požarni kavelj (lahko tudi lesen i drog z močnim žebliem). 1 do 2 lopati. 1 sekiro, pesek v zaboiu ali kup peska, s katerim zasipamo vžigalne bombe (z vodo jih ne smemo polivati), 1 gasilno metlo za pobijanje tlečih isker (t. i. 2 m dolga palica s pritrjeno krpo) in 1 lestev. Za povečanja varnosti pred požarom ie treba izprazniti tri četrtine ploskve pod-strešia od lahko vnetljivih stvari in sra no potrebi preurediti: lesene dele ostrešja za-varuiemo z ognjevarnimi onleski ali s pločevino oziroma iih impregniramo s snovmi, ki ščitijo pred osnjem. V ostalem se ie treba pri tem ravnati po uradnih navodilih o organizaciji hišne zaščite in po pravilniku o zaščiti pred letalskimi napadi. IV del. »Zaščita pred požarom«. Za sebe in za svojce nabavimo po možnosti plinske maske. Za hi^no sanitetno službo nabavimo po možnosti naslednja najpotrebnejša sredstva za prvo pomoč: 3 komade sterilne gaze a % m, 3 komade kaliko-ovoja (6X5, 8X5, 10 X 5). 20 g sterilne vate. 2 trikotni ruti, 1 komad leukoplasta (2.5 cm X 1 m), 3 povoje za prvo pomoč (št. 0. 1. 3), 20 g natrijevega bikarbonata (jedilna soda), 200 g klorovega apna ali kloramino-vega praška (v hermetično zaprtih posodah), 20 g jodove tinkture, 20 g Hofmano-vih kapljic. 20 g baldrianovih kapljic. 20 g alkalnega mazila za oči. kalijevo (zeleno) milo, steklene palčice. varnostne zaponke, škarje, posode za pripravo raztopin, steklenice in 1 zasilno nosilnico (sestavljeno iz odeje in 2 drogov). B. Ukrepi ob izbruhu vojne V kleti: Zaklonišča pripravimo za takojšnjo uporabo. Sem moramo spraviti orodje, ki bi nam služilo za odkopavanie ruševin (lopato, kramp, sekiro, kladivo, pilo in lomilko, to je jeklen drog za dviganje ali rušenje), nadalje električne žepne svetilke in rezervne baterije (svetilke z odprtim plamenom niso dopustne!) razne posode za vodo in nabavljena zdravstvena sredstva za prvo pomoč z navodilom. Nadalje je treba urediti v zaklonišču zasilno suho stranišče, ali vsaj vedro s pokrovom. Dno vedra naj bo pokrito z zemljo, zraven pripravimo za pokrivanje še zaboj zemlje, peska ali šote. Špranje pri oknih, vratih in v zidovju ter ključavnice zaklonišča zatesnimo s papirnato kašo, na stikalne ploskve vrat in oken pa pritrdimo trakove gumija, klo-bučevine ali drugega blaga V stanovanju: 1) Kdor poseduje plinsko masko, naj io ima v stanovanju stalno pripravljeno. Če zapusti hišo. naj je vzame s seboj. 2) Izvajati je treba predpise o zatemnitvi. 3) Nadzorniku hišne zaščite se morajo staviti na razpolago vsa razpoložljiva gasilska sredstva za samoobrambo, nabavljena v smislu navodil pod A., odstavek 6. 4) Vse razpoložljive posode napolnimo z vodo (zlasti kopalne kadi), steklenice pa s pitno vodo, ki jo dnevno obnavljamo .to služi za primer, ako se uničijo vodovodne naprave). Na podrstrešiu: 1) Podstrešje stanovanjskih hiš izpraznimo od lahko vnetljivih predmetov, ako tega še nismo storili. 2) Pred vhodom na podstrešje postavimo sredstva za gašenje požara, navedena pod A. odstavek šesti. 3) Lesena tla podstrešja pokrijemo s plastjo suhega peska (3—5 cm na debelo), cko dopušča to konstrukcija podstrešnih tal. Posebno navodilo za podeželje: Za podeželje so najnevarnejše majhne vžigalne bombe. Zato odstranimo (po možnosti) iz gospodar, poslopij krmo. slamo itd. ter jo spravimo ne daleč od teh v kozolce, na kupe itd. Les za kurjavo, ki je običajno spravljen v večjih količinah ob stenah stanovanjskih hiš in gospodarskih posloma j, je treba spraviti na kraj, kjer ob požaru ne bo ogrožal poslopja. Razna živila hranimo v onih pritličnih prostorih, ki so najbolj varni pred požarom, po možnosti pa v kaščah, ki so postavljene ločeno od glavnih gospodarskih poslopij. Pri tem iih po možnosti spravimo v zaprte posode, da jih obvarujemo poškodbe po bojnih strupih in plinih ali pa jih vsaj dobro prekrijemo s strešno lepenko ali s povoščenim platnom. Ravno tako hranimo na varnem kraju razno poljedelsko orodie. Vse razpoložljive posode napolnimo z vodo. Beležke Potreba kontrole in discipline samega sebe Glavno glasilo JRZ »Samouprava« objavlja uvodnik »Samokontrola in samodisciplina«. V njem pravi med drugim: »S tehniko modernega vojevanja je spo-redno napredovala tudi tehnika obvešče-vanja širokih narodnih slojev. Danes ni več mogoče zamolčati velikih dogodkov dalje, kakor par ur. Navadno pa se zve o njih že dobro uro po trenutku, ko so se dogodili. Radio je postal eno najbolj opa-snih orožij moderne vojne. Njega se za svoje vojne cilje poslužujejo vojujoče se države brez vsakih obzirov. Zato je treba, da spremljajo vsi nevojujoči se narodi vojno z eterskimi valovi z največjo previdnostjo. Nevtralni narodi se morajo obdati z oklepom samokontrole in samodiscipline. Mi moramo biti kar najbolj objektivni opazovalci vseh dogodkov okoli nas. Jugoslavija je nevtralna. Načelo njene zunanje politike je nad vse preprosto: tujega ne želimo, svojega ne damo. Jugoslavija ne želi vojne. Zaveda se pa dejstva, da je vojna še vedno zadnje sredstvo nujne obrambe. Jugosloveni ne potrebujemo nobenih poukov preko radia in tiska o naših življenjskih interesih in o politiki, ki naj bi jo vodili. Jugoslavija dobro pozna svoje življenjske interese in ne potrebuje nobenih nasvetov. Jugoslavija ima danes svojo pot in svoje smernice. Te poti in teh smernic ne bo menjala.« »Jugoslavija — nadaljuje »Samouprava« — bo v bodoče še bolj poostrila kontrolo nad širjenjem vesti in ustvarjanjem gotovih razpoloženj med jugoslovenskim narodom. Nikakor ne bo mogla dopuščati, da bi se begala njena javnost z razširjanjem raznih zlonamernih letakov in laž-njivih vesti, ki jih širijo neodgovorni ljudje v interesu tujih in nam nevarnih špekulacij. Jugoslavija bo organizirala sistematično borbo proti vsem akcijam, ki poskušajo zanašati zmedo med narod. Živimo v času živčne vojne. Naloga nas vseh je, da pomagamo ohraniti mirne živce naših ljudi, ki jih bomo potrebovali v času preizkušnje. Zato bodo v bodoče postopale oblasti zelo ostro proti vsem. ki spodkopavajo živce naših ljudi s svojimi izmišljenimi in zlonamernimi vestmi. Država pričakuje danes od vlade odločno, nepristransko in patriotsko intervencijo povsod, kjer to zahtevajo nujni državni in narodni interesi.« Konference v Beogradu Včeraj dopoldne so se vrnili v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček ter še nekateri drugi ministri, ki so se mudili izven Beograda. V Beograd sta prispela tudi prvaka SDS Večeslav Vilder in Sava Kosanovič. V kabinetu dr. Mačka je bila dopoldne konferenca članov vodstva KDK. Prisostvovali so ji dr. Maček, dr. Budisavljevič, dr. Šu-tej. Smoljan in Sava Kosanovič. Popoldne je bila konferenca prvakov SDS, na kateri so sodelovali dr. Budisavljevič, Vilder, Kosanovič, Adam in Valerijan Pribičevič, dr. Moč in Germanovič. Imenovanja v Presbiroju S kraljevim ukazom je imenovan za šefa publicističnega oddelka centralnega presbiroa Bogdan Radica, dosedanji dopisnik v Zagrebu. Za šefa administrativnega oddelka centralnega presbiroa je imenovan dosedanji referent Zarlja Vukičevič. Sokolski posveti v Beogradu V Beogradu so zborovali tri dni predstavniki jugoslovenskega sokolstva iz vse države. Delo se je izvršilo v več komisijah. Zboru prosvetarjev vseh sokolskih žup je predsedoval savezni prosvetar, profesor Miloš Stanojevič. Na konferenci so obširno razpravljali o referatih »Kaki morajo biti Sokoli« in o temi »Duhovna pripravljenost jugoslovenskega sokolstva.« O tehničnem delu v sokolskih organizacijah so razpravljali načelniki vseh sokolskih žup pod predsedstvom saveznega načelnika Ivana Kovača. Načelniki so posebno obširno razpravljali o uspehih dneva sokolske pripravljenosti širom države in o ukrepih za čim večjo pritegnitev sokolstva k organizaciji notranje obrambe države. Istočasno je bila tudi plenarna seja vodstva saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, katere so se udeležili tudi starešine vseh sokolskih žup. Glavni referat je imel prvi podstarešina dr. Vladimir Belajčič, ki je podal obširno poročilo o stanju in delovanje jugoslovenskega sokolstva. Dvoje volitev v dunavski banovini V nedeljo, 9. t. m. so bile občinske volitve v desetih občinah v Bački in Baranji. Postavljene so bile kandidatne liste Jugo-slovenske radikalne zajednice in Hrvatske seljački stranke. Za volitve je vladalo dosti veliko zanimanje in je bila zato tudi vo-llilna udeležba precejšna. HSS je dobila 6 občin, JRZ pa 4. V dunavski banovini pa 90 bile v nedeljo v 25 srezih tudi volitev članov kmetijske zbornice za dunavsko banovino. V 21 srezih so dobili večino kandidati JRZ, v 1 srezu lista Davidovičevih demokratov, v 1 srezu lista pristašev bivšega ministra Voje Djordjeviča in v enem srezu lista prijateljev dr. Laze Markoviča. V srezu Umka se volitve niso vršile, ker sta bili obe listi razveljavljeni. Pariz se pripravlja na obrambo Poročevalec beograjskega »Vremena« javlja iz Pariza, da se pripravlja francoska prestolnica mrzlično na obrambo proti prodirajočim nemškim kolonam. Poročilo pravi med drugim: »V Parizu občutijo danes vsi, da se približuje bitka prestolnici. Na ulicah pariških predmestij grade tehnične čete cele trdnjave. Po pariških ulicah se pripravlja pariška mobilna garda za ulične boje. Vse, kar je ostalo v Parizu se pripravlja za borbo. Priznati je treba, da sta morala prebivalstva in vojske na zavidanja vredni višini. Pariško deco so že v veliki meri evakuirali v notranjost države. Na desettisoče pariških otrok so prepeljali celo v Alžir.« ŠPORT Nekaj o sobotnem boksarskem večera Prva propagandna prireditev ŽSK Hermesa v boksu je privabila rekordno število gledalcev — Nekaj o nastopili v podrobnem in splošnem celo boljši od Ažmana. Zmagal je po točkah Ažman. V šestem srečanju sta nastopila Razboršek (Trbovlje) in Meze (Hermes). Hermežan je začel v silnem tempu, vendar ni mogel do živega tehnično zelo dobremu Trboveljčanu. Borba je precej izenačena in se konča neodločeno, to pot celo v zadovoljstvo. Najbolj neenaka borba je bila vsekakor naslednja med Mariborčanom Megličem in Hermežanom Vidmarjem. Takoj ko je zazvenel gong, se je Mariborčan zagnal proti nasprotniku in že se je na glavo Vidmarja vsula toča udarcev. Vidmar se je sicer vztrajno branil, toda bil je že v prvi rundi premagan s tehničnim knock-outom. Nato se je boril Kamničan Golob z Jeseničanom Majnikom. 2e v prvi rundi je Majnik podil svojega nasprotnika s kota v kot in ga prisilil v popolno defenzivno. Ker je Kamničan v drugi rundi spoznal da ne more računati na uspeh, se je rajši udal. Sledila je težko pričakovana borba med Balohom in Tpavoem, ki pa ni posebno zadovoljila gledalcev. Ipa-vec ni namreč sprejel odprte borbe in se je držal ves čas v defonzivi ter sploh dosledno preveč silil v Baloha. tako da ta sploh nI mogel tolči. Kljub temu je bil Baloh obe rundi očitno boljši od Ipavca. čeprav sta bila tehnično oba dovolj enaka. Pred začetkom tretje runde pa se je Ipavec nepričakovano udal in tako je Baloh slavil nad njim že letošnjo drugo zmago. Večer boksarjev je minil približno v dveh urah. Po tekmovanju so se sestal: zastopniki klubov, ki gojijo boks, z nainenom, uS. ustanovijo »Slovensko boksarsko zvezo«. Sklenjeno je bilo nai Hermes pripravi načrt pravil in iih da najkasneje v teku mesca dni v pretres klubom, ki bodo morali odgovoriti najkasneje v 14 dnih. ali so z njimi zadovoljni. Po pristojni odobritvi pravil bo sklican ustanovni občni zbor SBZ. * Prizadevanje agilnoga ŽSK Hermesa, da bi uvedel pri nas še to dozdaj manj udomačeno in mnogo kje napačno pojmovano športno panogo, je vredno vse pohvale in priznanja. Vsekakor pa bo treba vzporedno z vzgojo aktivnih pristašev boksa misliti tudi na pravilno propagando za ta šport med širšim občinstvom, med katerim je bilo ta večer mnogo takih, ki niso samo pokazali, da nimajo pojma o pravilih tega športa, temveč so sem in tja dajala duška svojim čuvstvom kakor da bi bili na paši. Skratka, propagatorje boksa, čaka pri nas dvakrat težka naloga; dobro jo bodo opravili le tedai. če bodo boks obdržali na višini športne borbe, ne pa dovolili, da lii v njem predmestna mladina lahko imela svoj ceneni cirkus. V soboto zvečer je bil v dvorani Delavske zbornice težko pričakovani boksarski nastop, ki ga je organizirala mlada, toda agilna boksarska sekcija ŽSK Hermesa. Zanimanje za prireditev je bilo zelo veliko in do pričetka tekmovanja se je dvorana napolnila skoraj do zadnjega kotička, tako da je bilo v njej nad 600 gledalcev. Z nekaj minutno zamudo je slednjič v imenu prireditelja najprej g. čižman pozdravil vse prisotne in se jim zahvalil za lep obisk, nato pa je g. Heller, trener boksarjev ŽSK Hermesa predstavil najboljše izmed boksarjev ter poudaril, da ima nastop izključno propaganden namen. Prva točka sporeda je bila rokoborba. Nastopila sta znana ljubljanska rokoborca Hinček in Kolar. Že takoj pri prvih prijemih se je videlo, da je Hinček močnejši od nasprotnika, dočim se je Kolar pokazal zelo gibčen in se večkrat rešil iz zelo kočljivih položajev. Vendar pa vsa gibčnost ni mogla odtehtati Hinčkove moči in tehnike ter je bil Kolar v 4. minuti borbe premagan. Nato sta stopila v ring Baloh in Jeseničan Majnik ter s kratko ekshibicijsko borbo otvorila boksarski večer. Silila je prva borba, v kateri sta nastopil^l Volčič in švajger, ki spadata v srednjo kategorijo in sta oba že precej znana kot dobra boksarja. Že prvi udarci so dali slutiti, da bo borba napeta, toda žal ni bilo tako, kajti že v 2. min. se je Volčiču posrečilo plasirati močan udarec na švajgerjeva usta, zaradi iz-bitega zoba je švajger odstopil od nadaljnje borbe. Občinstvo je burno pozdravilo prvo zmago Hermežanov nad izvrstnim Mariborčanom. Nato sta stopila, in sicer prvič v življenju v »ring« Hermežana Novak in Graček, katerih borba 3 krat po eno minuto je ostala neodločena. Oba sta pokazala dovolj smisla za boks, čeprav je bilo opaziti, da jima manjka predvsem brzina. Zelo zanimiva je bilo naslednje srečanje med Mitrovičem (Bratstvo, Jesenice) in Maru-šičem, (Hermes). V prvi rundi je Hermežan očitno mnogo boljši od Jeseničana in zdi se, da bo zmagal sigurno. V drugi rundi se Jeseničan popravlja in je skoraj že enak Hermežanu. Pozneje tempo precej popusti pri obeh in sodniki proglasijo zaradi boljšega začetka Marušiča za zmagovalca. Sledila je silno zanimiva in tudi zabavna borba med Trboveljčanom Korbarjem in mnogo manjšim in lažjim Jeseničanom Pristovom. Ta borba, v kateri je manjši Pristov sigurno zmagal, je zlasti dobro pokazala. da ima pri boksu tehnika mnogo večjo vlogo od teže. Kot peti par sta nastopila Jeseničana Ažman in Razinger. V prvi rundi se je Ažman tehnično in taktično boril zelo dobro in bil za razred boljši od Razingerja. V drugi rundi se ie Razinger močno popravil v zadnji pa je bil že Beograd, 10. junija. AA. Premeščen je inž. Miron Brinar za gozdarskega pristava na gozdarski odsek banske uprave v Ljubljani. še o bogatem nedeljskem sporedu Pretekla nedelja je bila v športnem pogledu kakor v najbolj mirnih časih in športniki vseh kategorij so pridno delali na terenu, mnogo pa je bilo tudi takih, ki so imeli na dolgo in široko opravka za zeleno mizo. O glavnih dogodkih je podrobna poročila objavilo že ponedeljsko »Jutro«, nekaj pa jih je treba izpopolniti ali naknadno navesti še dodatno. O slaSsmu na Savi Med ostalim so bili o nedeljskem tekmovanju za državno prvenstvo v slalomu s kajaki, ki je bilo okoli poldneva na Savi pri Tacnu in v katerem je z velikim naskokom osvojil naslov državnega prvaka član ljubljanskega Kajak-kluba Rudi Malahov-sky, objavljeni samo podrobni tehnični rezultati, katerim je treba pristaviti še nekaj ugotovitev. Na startu je bilo vsega 19 tekmovalcev, od katerih jih je prišlo na cilj samo 10. Prvenstva so se poleg domačinov udeležili tudi člani dveh zagrebških klubov, ki pa so prišli v Ljubljano precej pozno z dopoldanskim brzim vlakom in je bilo treba zaradi njih tekmovanje preložiti skoraj za celo uro. Progo sta odlično pripravila gg. ing. Pogačnik iz Ljubljane in dr. Golob iz Zagreba; bila je tehnično precej težka ter je zahtevala od tekmovalcev precej spretnosti in znanja. Vozači so morali na 600 m dolgi progi petkrat prevoziti strugo Save. Na progi so bila postavljena štiri vratca, izvršiti pa so morali v močnem toku tudi pet popolnih obratov za 360 stopinj ter 3 polovične za 180 stopinj. Vso progo je bilo treba prevoziti dvakrat. Organizacija prireditve je bila prav dobra in je tekmovanje poteklo brezhibno. Razen zmagovalca Malahovskega, ki je z veliko sigurnostjo premagal vse tehnične in naravne ovire ter je bil sploh v veliki premoči nad vsemi tekmovalci, je prijetno iznenadil tudi mladi in talentirani Mikuš, ki je v hudi konkurenci nepričakovano za-sedei drugo mesto. Močnik nas je v nedeljo skoraj razočaral, omeniti pa je treba tudi še Plana in Drovenika, ki gotovo še mnogo obetata. Med nogometnimi dogodki ki jih je bilo nekaj zelo pomebnih med njimi tri tekme za državno prvenstvo in dve v polfinalu za prvenstvo Slovenije, je I treba naknadno zabeležiti še izide nogo- f metnih tekem, ki so jih imeli v nedeljo na sporedu razni kandidati za vstop v srbsko . nogometno ligo. Med njimi je Sand iz Su-botice zmagal na Krajišnikom iz Banjelu-ke z 2:1, dalje Jugoslavija iz Jabuke nad železničarjem iz Indjije z 2:1, potem Hajduk iz Sarajeva nad Arsenalom iz Tivta s 4:0 in Skopski športni klub nad železničarjem iz Niša s 3:2, medtem ko je tekma v enaki konkurenci med Valjevskim športnim klubom in Jedinstvom iz Cačka ostala z rezultatom 1:1 neodločena. V mednarodni konkurenci sta se v nedeljo srečali dve garnituri Dunaja in Budimpešte. Prva garnitura Dunaja je v Budimpešti pred 17.000 gledalci zmagala nad reprezentanco Budimpešte z 1:0, druga postava Dunaja pa je na domačih tleh pred 11.000 gledalci odpravila izbrano moštvo Budimpešte s 4:2. V Zagrebu so razen nekaterih domačih prvenstvenih tekem imeli tudi mladinsko reprezentančno tekmo med Varaždinom in Zagrebom, v kateri so mladi Varaždinci zmagali nad juniorsko elito Zagreba s 3:2 (2:2). žalostna je ugotovitev, da je na tej tekmi prišlo do hudega pretepa med igralci, v katerega se je vmešalo tudi občinstvo, tako da je imela policija polne roke dela, preden je napravila red. Med kolesarji smo to nedeljo dobili ju-niorskega državnega prvaka, in sicer v dirki na 60 km dolgi progi od Zagreba do Jaške in nazaj. Dirkalo je 36 vozače v, med njimi tudi nekateri Slovenci iz Ljubljane, Maribora in Celja. Cesta je bila zaradi dežja precej blatna in težka ter je bilo mnogo padcev že na progi, nekaj pa zaradi ne-aisciplinirosti občinstva tudi še na cilju samem. Povprečno so dirkači dosegli hitrost okoli 34 km na uro. Slovenci to pot niso imeli sreče, ker so se v glavnem držali defenzivno. Po hudi borbi pred ciljem je pri vozil prvi vanj vozač zagrebškega predmestnega Orijenta, Branko Debanič v času 1:47:12. Drugo mesto je za kolesno dolžino za njim zasedel favorit dirke in član Gradjanskega Vlado Hrvatič, tretji pa je bil vozač kluba Sokola Marjan Domitro-vič, ki je bil 40 m za Horvatičem. Prvi Slovenec je bil član Jedinstva iz Ljubljane Franc Korenin, ki je prišel na šesto mesto. V Zagrebu so se poleg kolesarjev na cesti udejstvovali tudi motociklisti, ki so v organizaciji Motokluba Zagreba imeli svojo gorsko dirko na Jelenovac. Udeležba je bila prav lepa, saj je startalo 43 vozačev, med katerimi pa ni bilo nikogar iz Slovenije ki so ta dan obiskali enako prireditev I. Gorenjskega motoklubov na Jesenicah. Razen odlične organizacije in ogromnega zanimanja med občinstvom — pravijo, da je bilo nad 10.000 gledalcev — so biii doseženi tudi prav dobri tehnični rezultati. Najboljši vozači — Nikola Jurčič, Jerko Babic in dr. Aleksander Hribar — so kar štirikrat prekosili absolutni rekord te proge, ki ga brani dirkač Avtokluba Cihlar iz Ljubljane, med katerimi je Jurčič nazadnje dosegel tudi nov absolutni rekord proge s časom 1:08.2, ki je za 1.8 sekunde boljši od starega. * Obenem z zimskimi športniki, ki so si v teku nedelje postavili temelje za nevo ureditev svoje skupne vrhovne organizacije, so v Zagrebu zastopniki hrvatskih in slovenskih kolesarskih klubov brez sodelovanja Srbov ustanovili vrhovni kolesarski savez kraljevine Jugoslavije. To je bilo nadaljevanje nedavno prekinjenega občnega zbora, ki je pokazalo popolno enotnost med predstavniki hrvatskih in slovenskih kolesarjev. Za predsednika novega saveza je bil izvoljen Dominik Vrbanc. eno podpredsedniško mesto je pripadlo predsedniku Slovenskega kolesarske zveze g. Jakliču, v nadzornem odboru pa je še Ulrik Vosper-nik iz Ljubljane. Upati ie, da bodo zdaj tako ali tako našli pot v skupno organizacijo tudi Srbi in se bo tudi v tej športni panogi po dolgem brezplodnem debatiranju začelo normalno in koristno delo. SK Mars. Zaradi nedeljskega gostovanja na turnirju Korotana, naj se vsi igralci I. in juniorskega moštva danes in v četrtek udeleže treninga. Doberlet tudi. Če bo slabo vreme, bo trening naslednji dan. SK Ilirija (Atletska sekcija). Drevi ob 18.30 redni članski sestanek. Udeležba obvezna! SK Celje-nogometna sekcija. Redni treningi vsak torek in četrtek od 17. dalje na Glaziji. Obvezni za vso mladino. Sprejemajo se novi člani. »JUTRO« št. IS? 8 Tok*, 11. VL t94TJ. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 60 par ra besedo. Din 3.— davka za vsafc oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12__. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas !n enkratno pristojbino Din B.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20._. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo. Din 3.— davka ea vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek n enkratno objavo oglasa Din 17.___ Skladišče > šupami, ograjeno cca 80 kv. m v Celju, Krekova cesta 26, primerno za trgovino s kurivom in za druge svrhe, oddam v zakup. — Vprašati na naslov: poštni predal 4. — Sv. Peter v Savinjski dolini. 14598-19 E3HH Beseda za šifro 5 dm. din. davek * ain. ali daianje naslova Najmaniši znesek 17 din. Sluibodobi Beseda I din, davek •> din; za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Strojnik vajen obrata z Diesl strojem pri električni centrali, dobi mesto takoj. Predstaviti se na Bledu, kavarna Bled. 15136-1 Prodajalko s prakso pri veleprodaji tobaka sprejmem. Kavcija potrebna. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vele-prodaja«. 15106-1 Izurjeno frizerko sprejme takoj Mauser OUZD Ljubljana, Miklošičeva c. 15114-1 Rutinirano uradnico ki je vešča v fakturiranju in strojepisju, sprejme takoj industrijsko podjetje v Zagrebu. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na oglasni oddelek »Jutra« pod »Fak-turistka«. 15108-1 Krcjaško pomočnico samostojno, sprejmem tako;. Naslov v poslovalnicah »Jutra«. 15131-1 Mizarje sprejme Ivan Bernik, tovarna rolet, Ljubljana, Linhartova 8. 15127-1 Brivskega pomočnika ln vajenca, po možnosti z ie nekoliko učne dobe sprejme takoj salon Prime, Dolenjska 20. 15124-1 Brivski pomočnik dobi stalno službo in frizerska pomočnica za pomagati ob sobotah. 15118-1 Šiviljske pomočnice sprejme takoj modni salon »•Fani«, Mestni trg 25. 15116-1 Trgovsko pomočnico vajeno mode in konfekcije, sprejmem. Naslov se izve v vseh poslovalnicah lutra. 14670-1 Beseda 50 Dar, davek 3 din. tei 3 din za iifro ali daja oje naslova. — Maimaniši znesek dnj 13. m "■eseda I dm, davek 3 din. :a Šifre ili daianje naslova > din Naimanii' znesek »7 din. Žgano apno kupim vsako količino (va-gonske pošiljke). Ponudbe na »Tara«, trgovina gradje-vinskega materiala, Beograd-Radnička 70. 15110-7. Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. BMW motor 305 ccm v brezhibnem stanju, prodam takoj. Vprašati v kavarni Majcen. 14251-10 Avto Steyer 4 sedežni prodam zelo poceni in skoro v novem stanju. Vprašati Ljubljana- Ko lodvorska 26 M. Car. 10102-10 Motor BMW 500 cm zamenjam Za manjši motor ali prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14992-10 Stare znamke kupujem zbirke partije Massemvare v vsaki količini plačam najvišje cene. Nujne ponudbe na Filat. biro dr. Simič Zagreb Ilica 25 ali oseb no četrtek 13. VI. hotel Metropol Mik:ič Ljublja na. 14688-39 Beseda 1 din, davek 3 din. za šifre ali daianje naslova 5 in. N^fiianiši znesek in. Najnu Jk Vsakovrstno zlato kupuje no najvišji'"1 cenah ČER.\'t<, uivelir Ljubljana. VVrtfova ulica mmm' Heseda 1 din, davek 3 dm, ! za šifro ali daianje naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din. Beseda 1 dm, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Galanterijsko trgovino i prodam za 35.000 din (tudi rabljeno, zaradi selitve po- • na obroke). Ponudbe pod ceni prodam. Glince, Cesta j »Izredno« na ogl. odd. Ju-VII šte. 16. 15024-12 tra. 15137-19. Samsko spalnico Proda se v najlepšem delu Bohinj skega jezera s preko 1000 kv. metrov zemlje, garaža, čoln. Zelo povoljna cena. Informacije daje: Finci, Beograd, Dositejeva 17. 15107-20 Naprodaj je enonadstropna tristano-vanjska hiša — vila z velikim vrtom in več parcelami. Ljubljana, Koseze. Pojasnila daje advokatska pisarna v Gosposki ulici 3. 15129-20 mmtovanje Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din. Enosob. stanovanje separirano, s pritiklinami brez kuhinje in lokal v Tovarniški 11 odda Hauptman, Krekov trg 10. 15128-21 Solnčno stanovanje dvosobno, s kopalnico, plinom in pritiklinami na Mirju, oddam 1. julija. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 14675-21 Sabo^bdBš Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmaniši znesek 17 din. Sostanovalko sprejmem. Novi trg 5, dvorišče. 14387-23 irnske delavce za podiranje jelovine, kakor tudi voznike sprejmemo. Javiti se je samo osebno pri upravi parne žage ROG d. z o. z., Podstenica, žel. postaja Straža-Toplice. Opremljeno sobo na mirnem solčnem kraju v mestu, s posebnim vhodom, oddam za stalno. Poizve se v ogl. odi. Jutra. 15138-23 Sončno sobo oddam v najlepšem delu mesta dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 15103-23 Opremljeno sobo veliko, solnčno oddam takoj eni ali dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 15112-23. Lepo sobo sončno, z uporabo kopalnice oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 15125-23 Lepo opremljeno sobo s posebnim vhodom ter souporabo kopalnice oddam s 15. junijem. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 15120-23 2 stanovanji po dve sobi s pritiklinami, 1 s kopalnico, se oddasta takoj v Mednem št. 44. 15135-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, s souporabo I kopalnice, event. s hrano, takoj oddam gospodu ali dami. Istotam oddam tudi j kabinet. Medvedova cesta 5 j zgornji zvonec. 14910-23 : Izgubljeno Besed* 1 din, davek 3 din. za iifro ali daianje naslova S din. Najmaniii znesek 17 din. Izgubila se je damska zelena, riavo obrobljena rokavica. Oddati proti nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«. 15115-28 Dopisi Vsaka seseda 2 din: davek 3 din Za daiame naslova 5 din. Naimaniši znesek 20 din. 13. Prosim ob istem času istotam. Pozdrav. 15132-24 Razno Beseda l din, davek 3 din, n šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din. PREMOG KOKS — DRVA nudi 3. Pogačnik BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna Iz Gornjega grada gg— prisege koroških borcev, člani, ki niso svojim prošnjam za podelitev spomenice priložili verodostojnih dokazov o udeležbi pri bojih na severni naši meji, morajo po odločbi komisije po dveh pričah, svo-bosta morali položiti prisego, dokazati svojo udeležbo pri teh bojih. Člani, bivajoči v okolišu poverjeništva za Rečico, Gornji grad in Novo Štifto, bodo morali te priče j privesti k prisegi v ponedeljek 17. t. m. dopoldne, člani iz Bočne, šmartnega ob Dreti, Mozirja in šmartnega ob Paki bodo morali to storiti v četrtek 20. t. m. in člani iz Ljubnega, Luč in Solčave v soboto 22. t. m. Prisege se bodo polagale pri sre-skem načelstvu v Gornjem gradu. Člani se morajo oglasiti pri predsedniku dr. Ervinu Mejaku, kjer bodo dobili potrebne tiskovine in navodila. Vsak član mora poravnati takrat tudi članarino za leto 1940. Tovariši, v vašem lastnem Interesu je, da pridete k prisegi. Krajevna organizacija LKB v Gornjem gradu. gg— Strelska družina ,je imela te dni na sraskem načelstvu občni zbor. Iz poročil funkcionarjev je posneti, da je nastal v družini zastoj dela. Izvoljena je bila nova uprava s predsednikom Juršičem Alojzijem. sodnim nadoficialom v pokoju. Pričakovati je, da bo delo družine v kratkem oživelo. OUA GUM..:.? -t *■ PREIZKUŠENA iN ZAHTEVANA od 1895 L Zanesljiva CHAMPION za Vaš avto za Vaš tovorni voz SVECICA za Vaše motorno kolo za Vaš traktor DOBIVA SE POVSOD ! GLAVNO ZASTOPSTVO IN SKLADIŠČE: ROBERT WEINBERGER ZAGREB, GUNDULIČEVA UL. 16 .vlestni oogreDm zavoa O Kina Ljubljana f Mladenič star 30 let, želi premeniti službo. Vajen vseh vrtnarskih in hišnih del. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Vrtnar«. 15139-2 Natakarica mlada, simpatična, išče namestitve v boljšem lokalu s 15. junijem. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra. 15134-2 Umrl nam je v 68. letu starosti naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod ANTON DOLENC SLUŽITELJ DRŽ. UČITELJIŠČA V POK. dne 9. t. m., po težki bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 11. t. m. ob 3. uri pop. izpred mrliške veže Zavetišča Sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1940. Žalujoče rodbine DOLENC, STROJIN, KREGAR in ostalo sorodstvo. Tužnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da se je smrtno ponesrečil in nas za vedno zapustil naš predobri skrbni oče, stari oče, gospod Jakob Jurman zvaničnik drž. žel. v pokoja Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v torek, dne 11. junija 1940 ob 4. uri popoldne izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče v Dravlje. LJUBLJANA, dne 10. junija 1940. V težki bolesti ostali: MIRKO, MILAN, IVAN — sinovi; PAVLA, por. BRILE J, SLAVKA, por. STARMAN — hčerki; STANKO BRILEJ, IVAN STARMAN — zeta; STAŠA in STANKICA — vnukinji- in ostalo sorodstvo. Beseda 1 din. davek 3 din; za š'fro ali daianje naslova 5 din. Naimanjši znesek 17 din. Mehanika stroj. ključavničarja samostojnega, ki je vajen raznih strojev ter jih zna samostojno popravljati, iščemo. Prednost imajo oni, ki se razumejo tudi na električne naprave in so kot strojni ključavničarji ali mehaniki že delali v kakšnem večjem obratu. Starost do 30 let. Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zakolpitve na ogl. od. Jutra pod »Samostojen mehanik«. 15113-3 Tose/ahkc ' 'am pripeti, če se držite tegale presenetljivega novega recepta za lepoto Vsako dekle je od nekdaj hrepenelo, da sliši opojno glasbo šepetanih besed: »Obožujem Tel«; tudi Vi jih lahko slišite — in sicer kmalu. Naglo lahko dossžete. da pride do izraza Vaša dražest. podvojena privlačnost — da bo Vaša ^nanjost v resnici očarljiva, ker so znašli presenetljiv nov recept za lepoto. Ta recept bo tudi najtemnejšo, najbolj raskavo kožo nepravil gladko in žametasto mehko — ustvaril Vam bo kožo. ki se je bo on zmerom z užifkom dotaknil. Bleda, vela polt, polna zajedalcev in peg, postane sveža, ja6na in posebno dražestna že v nekaj dneh. Poslušajte ta nasvet dermatologa: »Predi-gerirana smetane in oljčno olje ;mata :zredno ugoden učinek na lepšanje kože. Te sestavine so, pomešane z drugimi, ki krepijo, na-tezajo in hranijo kožo. vsebovani zdaj v dnevni hrani za kožo Tokalon (v beli, ne mastni). V 3 dneh bo ta dnevna hrana za kožo Tokalon polepšala Vašo kožo v tolikšni meri. da kaj takega niti sanjali niste Z dnevno hreno za kožo Tokalon so uspešni rezultat: v vsakem primeru zajamčeni, sicer -?e varr vrne de" « Kil SEJE ENO VECBABVNE JUGOGfcAHKA aPEThHAM Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. BEICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Prakuca — Svedolikalnica ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob prebridki izgubi naše ljubljene mame, babice, tete in svakinje, gospe ANTONIJE GE trgovec in hišni posestnik v 82. letu starosti. Proda se močna vrtna garnitura (pletena), 1 klop, 2 stola, 1 miza. Ogled v Knafljevi ul. št. 13 (Dragičevič) od 14 do 16 ure. 15029-6 Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 12. junija ob peti uri popoldne iz mrtvašnice na mestno pokopališče. Nepozabnega pokojnika bomo ohranili v najlepšem spominu. CELJE, 10. junija 1940. Načelstvo Hranilnega In posojilnega društva v Celju in kakorkoli pokazali, kako ste jo imeli radi, se najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Fr. Misu za vso skrb ob bolezni, vsem prijateljem, ki so predrago pokojnico zagrnili s tolikimi venci in grmado svežega cvetja, vsem, ki so nam izrazili pismeno ali ustno sožalje, pevsk. zboru Gl. Matice za prelepo tolažilno petje, vsem zastopstvom korporacij ter prijateljem in znancem od blizu in daleč, ki so v tako velikem številu počastili pokojnico na njeni zadnji potL Za vse dokaze ljubezni in spoštovanja prisrčna hvala! Žalujoči mmm^šmmm&M Vsem, ki ste sočustvovali ob prerani izgubi naše ljubljene sestrice MILJENE BOGATAJ se najtopleje zahvaljujemo. Prav posebno izrekamo prisrčno zahvalo Sokol-skemu društvu Kočevje za počastitev s številnim spremstvom in poslovilnimi besedami, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki ste milo rajnko spremili k večnemu počitku. Kočevje, Kamnik, Žužemberk, Ljubljana, dne 11. junija 1940. ŽALUJOČI V globoki žalosti javljamo, da je danes ob pol 2. uri zjutraj gospod TRGOVEC IN POSESTNIK po kratki bolezni mirno v Gospodu za vedno zaspal. Dragega pokojnika spremimo v sredo 12. junija ob 5. uri popoldne, izpred mrtvašnice na mestno pokopališče, k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v Marijini cerkvi v Celju. CELJE, dne 10. junija 1910. ANA LAKITSCH, soproga; EDI, sin Umrl je, previden s svetimi zakramenti, mož kre-menitega značaja, dobri naš soprog, oče, tast in ded, gospod Josip Klemenčič sen. TRGOVEC IN POSESTNIK Naj v miru počiva po trdi življenjski poti. Blagega pokojnika spremimo na zadnji poti v sredo, dne 12. junija ob 5. uri popoldne. V Kamniku, dne 10. junija 1940. JULKA, soproga; sinova JOŠKO ter MIRKO s soprogo MILI in sinom BORIVOJEM ter ostalo sorodstvo. Ki.-. - *, -.».V Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, —• Za Narodno tiskarno d. kot tiska marja Fran Jeran. — Za del je Alojs Novak. — Vsi t Ljubljani.