LetO LXVII	Poštnina plačana T gofovlnl.
tf Ljubljani, v petek, dne 14. julija 1939
Štev. 158 i
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.fa/Ul
SLOVENEC
telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cekovat r a č o n. Ljubljana itevilka 10.6J0 ui lOMV za inserate.
Uprava:
Kopitarjeva ulica itevilka 6.
Ciano v Španiji
Italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana Ibo v Barceloni, kjer se je najprej izkrcal z oklop-nice >Eugenio di Savoiac, Španci sprejeli z bučno prisrčnostjo. Okrog njega je zavalovala žuboreča in gostolefa španska gostoljubnost v vseh mogočih oblikah. Družabne prireditve, ljudski nastopi, vojaške parade, vse to tvori veličastni okvir k političnim in gospodarskim pogovorom, katerim je namenjen obisk italijanskega državnika. Iz Barcelone se bo praznično razpoloženje preselilo v San Sehastian, od koder ga bodo zelo dobro slišali tudi tja čez mejo v Francijo, čeprav ni treba misliti, da je bil San Sebastian izbran zavoljo — odmeva, marveč zato, ker je to mehko mesto že od nekdaj letno bivališče državnikov in diplomatov, ki jih je madridska — in tudi bur-goška — vročina pregnala k morju.
Vsebina italijansko-španskih pogovorov ni več čisto nova. Ne glede na to, da so španski in italijanski vojaki — državniki že za časa državljanske vojne delali velike skupne načrte, kako bodo sodelovali, ko bo dežela osvobojena sovražnika, sta se rimska in Francova vlada že po doseženi zmagi začeli med seboj meniti, kako bi se sedaj dalo izpeljati prisege, izrečene v dimu topov na bojnih poljih. In res, španski notranji minister Serrano Šuner, ki je osebno velik čestilec Italije in njenih voditeljev ter iskren zagovornik naziranja, da je dandanes mogoče svet ozdraviti edinole s pomočjo fašizmu sorodnih gibanj, je ob priliki svojega nedavnega obiska v Italiji že imel priložnost, zapisati si v svojo beležnico celo vrsto političnih, gospodarskih in kulturnih predlogov, ki so mu jih nadrobili zastopniki italijanske vlade. Ako smo prav poučeni, se Suner, ki je bil sprva zelo sirokogru-den, pozneje ni več maral spuščati v podrobnosti načrta o italijansko - španskem sodelovan ju, prepuščajoč vse generalu Francu, da se osebno ^pomeni z grofom Cianom, kadar bo prišel v Španijo, da vrne Sunerjev obisk.
Italijansko-španski pogovori imajo brez dvoma velik pomen z ozirom na današnjo razcepljenost Evrope v dva tabora velesil. Eno poglavitnih evropskih področij, kjer se križajo koristi in brige obeh taborov, je Sredozemsko morje, v katerem pa igra Španija prvenstveno vlogo ne samo zato. ker ga na zapadu zapira s svojo ogromno obalo, marveč tudi zato, ker z Balear-skimi otoki nadzoruje pomorske zveze med Francijo in njenimi severnoafriškimi posesti, in ker kot lastnica severne afriške obale, ki se imenuje Španski Maroko, ter kot lastnica neposrednega zaledja Gibraltarja, dejansko nadzoruje tudi Gi-braltarski vhod v Sredozemsko morje. Zato je umljivo, da se vse velesile mnogo trudijo za prijateljstvo Španije, ker je izven vsakega dvoma, da bo tisti tabor, ki se mu bo pridružila, dobil dragoceno pomoč v tekmi za nadeblast nad Sredozemskim morjem. Španija se svoje vloge tudi zaveda in bi morala biti politično kratkovidna, ako je ne bi v svojo dobro izkoristila.
Trenutno nam še ni nič določenega zhano o stvarnih željah Italije, ki naj jih tolmači generalu Francu zunanji minister grof Ciano. Do sedaj iz številnih obrednih pozdravnih govorov in odgovorov, ki so bili izmenjani v Barceloni in v San Sebastianu še ni prizrla nobena otipljiva politična črta. Toda toliko že lahko rečemo, da se španska vlada sedaj, ko ima hudo dve in poj leta trajajočo državljansko vojno za seboj, vrti med tremi različnimi čustvi, ki seveda vsi vplivajo na njeno zunanjepolitično usmerjenost.
Prvi je občutek/da se mora Španija odpočiti; da je treba narodu miru in da se mora vsa dežela v velikem vzponu mirnega dela popolnoma obnoviti. Ta občutek je naraven, kajti razdejanja državljanske vojne so bila strašila na vseh področjih, duhovnih in neduhovnih. Španija in španski narod sta žejna miru. Ako ga ne bosta dobila, bosta od te žeje umrla. Zato je tudi naravno, da se španska vlada s skrbjo ozira na vse 6trani in se boji vsakih političnih obveznosti, ki bi jo mogle spet potegniti v vojne vrtince. Drugi občutek pa je občutek hvaležnosti, ki je tudi naraven. V svoji junaški borbi za svobodo je Francova vlada našia podporo pri Nemčiji in pri Italiji in je danes, ko delno vemo, kaj 6ta ti dve velesili za Francovo Španijo storili v začetku državljanske vojne, težko dvomiti o tem, da bi bil potek borbe morda drugačen, ako bi bil Franco prepuščen samemu sebi. Francova vlada bi ne bila španska, ako bi mogla na takšna dejstva tako hitro pozabiti. Končno je treba podčrtati še en občutek, ki je odpustljiv. Nova Španija vsaj za nekaj časa ne more pozabiti, da so ji nekatere države metale polena pod noge in da je bila državljanska vojna zavoljo tega podaljšana. Morda bi hitreje pozabila, ako bi se vedno znova ne ponavljale težave, ki ranam ne puste, da bi 6e hitro zacelile.
Ta tri našteta čustva se bodo mešala v pogovore med španskimi in italijanskimi državniki in bodo dala smer njihovim sklepom, ako do kakšnih večjih sklepov sploh pride. Medlem ko za obsežno kulturno sodelovanje med Italijo in Španijo in nikakšnih pomislekov, nasprotno, medtem ko je tudi obsežno gospodarsko sodelovanje ne samo mogoče, ampak tudi zaželjeno, so nesebični prijatelji Španije mnenja, da zgoraj navedena tri čustva nalagajo španski vladi na polju političnih vprašanj dolžnost, da ne odbije drugih sodelovanj, ki so za obnovo države tudi potrebna, in da v svoji zunanji politiki poišče neko srednjo, kompromisno pot, ki Španije ne bo potegnila v neposredni prepir ined obema velikima evropskima taboroma, ampak ji bo ohranila prijateljstvo tistih, ki so ji v državljanski vojni pomagali, a pridobila tudi prijateljstvo onih, ki so za obnovo države in za ohranitev miru potrebni.
V krogu španskih ministrov baje tudi že počasi dozoreva zamisel, da bi bilo za Španijo še najbolje, ako bi prišlo do sklenitve neke vrste sredozemskega sporazuma, pri katerem bi poleg Italije in Anglije, ki sta med seboj takšen sporazum že sklenili, sodelovala tudi Francija. Takšen pakt bi vsaj zapadni del Sredozemlja pomiril in bi ga potegnil izven nevarnega območja trenj med velesilami.
Zagrebška vrem. napoved: Pretežno jasno.
Dunajska vrem. napoved: Lahno oblačno in telo soparno.
Protiangleški val na Japonskem
Japonska hoče s |em vplivati na Anglijo med pogajanji, da pristane na „novi red na Kitajskem"
Tokio, 13. jul. b. Danes se je vršila Izredna seja japonskega kabineta, na kateri je bil odobren načrt za pogajanja z Veliko Britanijo. Ta načrt vsebuje sledeče zahteve napram Angliji;
1.	Ustavitev pomoči maršalu Čangkajšku.
2.	Ustavitev protijaponske politike.
3.	Priznanje novega položaja na Kitajskem.
4.	Politično in gospodarsko sodelovanje t Japonsko in obdržanje miru v Tjencinu.
Kakor je znano, se bodo angleško-japonska pogajanja pričela pojutrišnjem. Medtem pa proti-angleške demonstracije zavzemajo vedno večji obseg. Vse ulice so polne protiangleških plakatov in na protestnih zborovanjih se zahteva od Velike Britanije, da prepusti Cangkajpka njegovi usodi in da prizna novi položaj na Kitajskem.
„Razbijmo Angliji nos"
Davi so se po tokijskih ulicah pojavili plakati polni grdih žaljivk za Anglijo. Na plakatih stoji med drugim napisano: »Razbijmo nos Angliji I « — »Dol z Anglijo, ki je zli duh, ki stofi za čangkajškom!«
Protiangleška gibanje na Japonskem se vedno bolj širi. V samem Tokiu je bilo ustanovljenih več protiangleških društev. Ustanovljen je tudi poseben odbor za protiangleško propagando. Propaganda se bo vodila vse, dokler Anglija ne sprejme japonskih predlogov.
Japonska vlada ter celo angleški veleposlanik dobiva iz vse države brzojavke, v katerih se izraža volja Japoncev vztrajati pri tem, da mora Anglija na Kitajskem popustiti.
Pritisk med pogajanji
Angleški generalni konzul v Čingtavu je dobil obvestilo,
da bodo protiangleške demonstracije, ki se pripravljajo za petek in soboto, mnogo resnejše, kakor so Se včeraj pričakovali Na osnovi tega so mu bila dana navodila, naj zahteva od japonskih oblasti zaščito ter jih opozori na odgovornost za more-
Italija ne prizna odstopa pokrajine Aleksandrete Turčiji
Rim, 13. jul. A A. Štefani: Italijanska vlada je poslala 10. julija letos francoski vladi sledečo noto:
Italijanska vlada je iz časopisov izvedela, da je bil 23. junija letos dosežen sporazum med Francijo in Turčijo glede odstopitve aleksandretske dežele Turčiji. V svojstvu mandatne sile in v skladu s sklepi z dne 25. aprila 1920, ki jih je izdal vrhovni svet glavnih zavezniških sil v San Remu, ima Italija čast pribiti nekatere pridržke glede vsebine tega sporazuma, o katerem se je razgo-varjalo in ki je bil sklenjen brez njene vednosti ali pristanka in kateri je oči-vidno v nasprotju s cilji mandata in z voljo zainteresiranega prebivalstva. Ker je tisk prav tako objavil nekatere izjave, pismene in ustmene, ki so bile ob tej priliki izmenjane med francosko vlado in turškim zunanjim ministrstvom, prijavlja italijanska vlada podobne pridržke tudi glede teh izjav.
bitno škodo, ki bi jo pretrpeli angleški državljani. Japonska hoče s temi demonstracijami na vsak način prestrašiti Anglijo in jo prisiliti, da bo pri pogajanjih bolj popustljiva.
Borbe med Mandžurijo in Rusi še trajajo. Japonska želi, da se čim prej vrne mir
Tokio, 13. julija. AA. Reuter: V toku včerajšnjega dneva je 200 sovjetskih in mongolskih tankov pod zaščito artiljerije poskušalo prodreti čez reko Kalo. toda japonsko topništvo jih je odbilo. Vodile so se tudi borbe v zraku.
Sanghai, 13. julija. A A. Štefani: Po vesteh, ki prihajajo z mongolsko-mandžurske meje, se tam ie vedno bijejo ogorčene borbe v omenjenih pokrajinah. Bojev se udeležujejo tanki, razna letala ia težko topniitvo. Pri zaslišanju sovjetskih in mongolskih ujetnikov so zvedeli, da uporabljajo sovjetski letalci bombe z bacili z namenom, da zastrupljajo reke in vodnjake.
Japonska agencija Domej poroča iz Hsinkinga, da je predstavnik mandžurske vlade izjavil predstavnikom tiska, da želi, da se p o no v n o vrne mir na mongoisko-mandžursko mejo. Mandžukuo želi pogajanja ter je mandžureka vlada pripravljena razpravljati o vseh predlogih vlade Zunanje Mongolije za ureditev obmejnih incidentov. Vladin predstavnik je izjavil, da je reka Kalka nesporno meja med Mandžurijo in Zunanjo Mongolijo. Japonska uporablja samo svajo pravico obrambe, ako odbija sovjetske čete. ki silijo preko omenjene reke. Japonska tudi pritiska na Mandžurce, da se čim prej pomirijo.
Iz južne Tirolske morajo vsi inozemci
Poleg političnih tudi še vojaški razlogi
flern. 13. julija. TO. Rimski poročevalci švicarskih listov pišejo domov, da je državni pod-tajnik v zunanjem ministrstvu Bastiani sporočil inozemskim poslanikom, ki so se prišli zanimati za vzroke, ki so italijansko vlado prisilili, da je odredila takojšen odhod vseh inozemcev iz Južnega Tirola, da ne gre za odredbe proti tej ali oni državi, marveč, da velja vladna odredba za vsakega tujega državljana brez izjeme. Rimska vlada pa da je voljna vsak primer posebej proučiti in dovoliti podaljšani rok onim, katerih prošnje so stvarno utemeljene. Brez odloga bodo morali odpotovati tisti, ki v Južnem Tirolu stalno ne prebivajo, to so inozemski turisti in letoviščarji. Ti so dejansko že zapustili deželo. Onim, ki imajo na Južnem Tirolskem posesti, bolnikom, trgovcem, podjetnikom pa je dovoljeno, da vložijo utemeljene prošnje na prefekta v Bozenu in bo rimska vlada glede vsake prošnje posebej odredila, kako je treba postopati.
Švicarski listi so objavili tudi razne utemeljene domneve, zakaj je italijanska vlada izdala tako stroge odredbe v Južnem Tirolu. »Neue Ziir-cher Zeitung« meni, da obstojajo za to poleg političnih tudi še vojaški razlogi.
London, 13. julija. TG. »Daily Telegraplu objavlja dolgo poročilo o dogodkih v Južnem Tirolu. Članku je dal naslov: »Tajnosti okrog Južnega Tirolac. List pravi, da je odredba italijanske vlade, ki od inozemcev zahteva, da v najkrajšem času zapustijo deželo in da vzamejo s seboj samo majhen del svojega premoženja, prišla nepričakovano. List piše dalje:
»Mogoče je, da so ti ukrepi v zvezi t bližajočimi se obsežnimi vojaškimi prevozi iz Nemčije čez Brenner v Italijo. Ako bi se ta sumnja uresničila, potem smo upravičeni, meni list. da iz tega dogodka sklepamo na mračne razvoje v bodočnosti. Ako pa za to vojaški razlogi niso bili mero-dajni, potem preostaja še ta razlog, da niti italijanska niti nemška vlada ne želita, da bi bile inozemske priče prisotne, ko bodo na podlagi italijansko-nemške pogodbe poskušali izkoreniniti domače nemško prebivalstvo ter ga preseliti iz domačih krajev, kjer so njegovi rodovi živeli stoletja in stoletja, drugam.
Tako izgleda meja a^leike naselbine v Tjencinu.
Nemci že odhajajo
London, 13. julija, b. Posebni dopisnik >Daily Expressa< poroča iz Bolcana, da so prvi južno-tirolski Nemci že odpotovali iz svoje domovine. V Bolcanu samem je policija pričela z obširnimi hišnimi preiskavami. Lastnik gostilne »Rdeči orelt Franc Kamaun je bil aretiran s svojo ženo in tremi otroki, ker je igral v tajni narodno socialistični stranki na Južnem Tirolskem vodilno vlogo. Dopisnik trdi. da so južno-tirolski narodni socialisti poslali Hitlerju za njegov 50letni rojstni dan spominsko knjigo s 13.000 podpisi nemških Tirolcev. Nemška vlada je pozneje predala te podpise italijanski policiji, katera sedaj na podlagi teh informacij izvaja preiskavo.
»Sumljivo obnašanje«
Rim. 13. julija, b. Koraki, katere je italijanska vlada podvzela proti sumljivim inozemcem in vsemu Južnemu Tirolu, imajo politično-vojaški značaj. Podaniki nekih zapadnih držav v hozenski pokrajini so razvili sumljivo in nevarno delavnost. To je dalo povod italijanskemu ministrstvu notranjih poslov, da je podvzelo korake, po katerih se morajo vsi ti inozemci izseliti iz Juž. Tirolskega.
Grandijeva naloga: Da preseli Nemce iz Tirolske
Rim. 13. julija. AA. Reuter: Ena prvih nalog novega pravosodnega ministra G ran d i j a bo ureditev vprašanja izselitve Nemcev iz Južne Tirolske. Za njegovega naslednika v Londonu se omenja Augusto Rossi, sedanji italijanski veleposlanik v MoskvL
Nemška vojska v Italiji?
Angleški list ogorčeno zavrača takšne trditve
London, 13. jul. AA. Štefani: »Ere-ning Standard« v dopisu iz Verone kategorično demontira nedavne trditve demokratskega tiska, da se nahajajo v Italiji nemške čete. Po pisanju ge. Tabouis pravi list, naj bi bil ves italijanski polotok preplavljen z nemškimi četami. Neki drugi francoski list n. pr. piše, da se nahaja v Italiji 200.000 nemških vojakov, da je v T urinu prišlo do krvave vstaje itd. Dopisnik »Evening Standarda* piše, da je sam obiskal vse kraje, v katerih naj bi se po pisanju francoskih listov nahajali nemški vojaki. Našel je samo enega nemškega častnika, ki je s svojo ženo kupoval blago v neki trgovini v Benetkah. V Torinu ni prišlo do nobene krvave vstaje ter je na južni strani Alp vse mirno.
>Evening Standarde je na podlagi poročil, ki so jih prinesli drugi angleški listi, nalašč poslal svojega dopisnika v Italijo, da se osebno prepriča o navedbah, ki so trdile, da je že vsa Italija kar preplavljena z nemškim vojaštvom, da se nahajajo nemške divizije na franrosko-italijan-ski meji, da odhajajo druge nemške divizije v Libijo, kjer se zbirajo na meji francoske Tunizije, da Nemčija pripravlja nadaljne divizije v Irromostti, Celovcu in Gradcu, da jih pošlje v Italijo. Kakor sledi iz poročil dopisnika »Evening Standarda; vse to ni res, ali pa je in&ogo pretirano.
Polilitoi supisM
Zahteve nemške manjšina
Nemški parlamentarni predstavniki »enator dr. Gra««l ter poslanca Franc Hamm in dr. Tischler so vnovič obiskali naučnega ministra Štefana Čiriča in se zanimali, v kakšnem stanju »o zahteve Nemcev na šolskem področju. Minister Čirič je odgovoril. da vlada nemške zahteve, med katerimi ae v prvi vrsti nahaja popolna nemška gimnazija, proučuje. Zdi »e, da bo večji del nemških zahtev moral pred ministrski svet, ki se bo o njih posvetoval in glede njih storil avoj« zaključke.
»Obzor« o upokojitvi dr. Nedeljkoviča
Hrvatski listi veliko pTKjo o upokojitvi glavnega ravnatelja Poštne hranilnica dr. Milorada Nedeljkoviča. »Obzor« mu posveča cel uvodnik. »Dr. Ncdeljkovič je bil ena glavnih opor Stojadi-novičevega režima — piše »Obzor« — in njegove finančno-kreditne politike. On je uvedel v Poštno hranilnico prakso, da ostane tajno, kdo in koliko je kdo dobil kredita, kakor tudi to, od kod ta »a-vod črpa svoje glavne dohodke. Na ta način mu je bilo mogoče bogato podpirati dr. Stojadinovičeve prijatelje. Razume se, da jc dr. Ncdeljkovič temeljito zanemarjal hrvatske gospodarske koristi. Ustanovil je tudi takozvano »Agrarno misel«, ki je dajala svojim članom kredit po zelo ugodnih pogojih ter na ta način pridobivala pristaše za protihrvat-sko politiko dr. Stojadinoviča. Gospodarika politika dr. Nedeljkoviča je bila Stojadinovičcva politika, namreč čisto kolonijalna politika, ki je izkoriščala pokrajine. Ko bodo enkrat objavljeni temeljiti podatki o tej politiki, se bodo ugotovila dejstva, ob katerih se bodo ljudje prijemali za glavo. Tako Hrvati, kakor Slovenci in Vojvodina ter Črna gora — nadaljuje »Obzor« — so pod to gospodarsko politiko dr. Milorada Nedeljkoviča največ trpele. Svojo prolihrvatsko politiko je Nedelj-kovič kazal tudi kot član upravnega odbora Privilegirane agrarne banke. Njegov naslednik dr. Mi-lenko Markovič pa je znan kot dober in nepristranski gospodar.«
»Obzor« zaključuje svoj članelt t ugotovitvijo, da noben sporazum nc bo prinesel pozitivnih rezultatov, ako se obenem ne spremeni gospodar-sko-finančna politika bivših režimov.
Ameriški glas
»Jugoslavenski glasnike, ki izhaja v
Chiragu. je priobčil uvodnik, v katerem pravi med drugim: »Prepričani smo, da je tudi Belgradu veliko na tem, da se hrvaško vprašanje reši na miren način v slogi in ljubezni, kakor to želi vse ljudstvo v Jugoslaviji. Mi slej ko prej zaupamo modri in solidni politiki kneza namestnika Pavla ter upamo, da bo on našel najboljšo obliko za rešitev hrvatskega vprašanja in da se bo najbolj srečno rešilo prav po njegovem posredovanju. Knez Pavle je bil v Rimu in Berlinu. Po teh njegovih posetih smo slišali več izjav od strani merodajnih činiteljev vlade, iz katerih, je mogoče sklepati, da si vsi prizadevajo 7.a čim prejšnjo rešitev hrvatskega vprašanja in da je to želja kneza namestnika Pnvla samega.t
o-intsr,	.'.rt..,..; ,:	J
Duhovitosti »Delavske politike«
»Delavska politika«, glasilo mednarodne .deče internarionale, ne ve na našo ugotovitev, da marksistične strokovne organizacije delavstva niso nobene svobodne organizacije, ampak popolnoma odvisne od internacionalne marksistične stranke, odgovoriti ničesar pametnega in se je zato zatekla k največji bedastoči. Pravi namreč, da »Slovenčevi spadamo k najbolj internacionalni organizaciji, čije vpliv je tako velik, da so Slovenci morali dobiti najprej dovoljenje od nje, preden so smeli govoriti v materinem jeziku«.
Bilo bi naravnost epohalno odkritje v Človeški zgodovini, če bi učeni uredniki »Delavske politike^ objavili tisti dekret katoliške Cerkve, s katerim smo Slovenci dobili dovoljenje, da govorimo v materinem jeziku. Mislimo, da bi bilo veliko lažje najti dovoljenje, ki so ga dali nemški voditelji avstrijske socialne demokracije svojim podrejenim rdečim slovenskim tovarišem v Mariboru, da so smeli biti Slovenci in se smatrati enakovredne s svojimi nemškimi in nemčurskimi sodrugi. Saj vemo, da so se v spodnještajerski marksistični stranki in strokovni organizaciji zbirali skoraj sami zagrizeni nemčurji, ki imajo še danes pri »Delavski politiki« glavno besedo in jo navdihujejo v nemčurskem duhu. Saj se »o najbolj pozna prav v takih »znanstvenih« noticah, kakor je gori navedena, ki jo je ta dičtii list napisal v četrtek dne 13. julija t. 1. Taka plitka modrost raste namreč, kakor znano, samo na nemčurskem losvonroinovskem zeljniku.
Likvidiranje marksizma na Hrvatskem
Dr. Mačkovo glasilo, »Hrvatski dnevnik*, jrinaša uvodnik, v katerem poudarja, kako da dr. Mačkova stranka oziroma pokret ni kmetski pokret v izključujočem smislu, ampak da se razteza njegova delavnost in skrb na vse stanove hrvatskega naroda sploh. V prvi vrsti so to hrvatski delavci, kakor na primer mornarji, za katere se je HSS prav te dni, ko so v Zagrebu pogajanja med njimi in ladjelastniki, z vso močjo zavzela. Duh socialne pravice je osnovna oso-bina hrvatskega ljudstva, ki tudi svojih mor narjev ne bo pustilo na cedilu. Prav tako je z drugimi delavskimi strankami na Hrvatskem, ki so tudi pod pritiskom najhujšega kapitalizma.
Toda HSS stoji na stališču, da hrvatski delavec ne bo dosegel svojih pravic, če obenem ne bo nacionalno svoboden. Internacionalni marksizem je zato prav tak sovražnik hrvatskega delavstva, kakor je internacionalni kapitalizem. Jugoslovanski marksistični voditelji so bili, oziroma so vsi udinjani protihrvatskemu jugoslovanskemu centralizmu, kar se je pokazalo ob vsaki priliki. Vsi marksistični vodje na Hrvatskem so bili še vedno pomagači vseh protihrvatskih režimov in eden njihovih prvih voditeljev je bil najhujši priganjač jugoslovanske unitaristične diktature. Zato si je HSS postavita za cilj popolno izbri-sanje marksizma na Hrvatskem in je ta svoi cilj » največji meri ie dosegla. Velika večina hrvatskega delavstva se je pridružila hrvatski narodni stranki in zahteva, da se izvedejo svobodne volitve za vse delavske ustanove, da bodo marksisti pregnani iz svojih zadnjih pribežališč. Kmalu bodo volitve za Delavsko zbornico v Zagrebu, pri katerih bo HSS napela vse sile, da bo marksizem na Hrvatskem popolnoma in končuo likvidiran.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. iullia 1939
Ali ste ie vnovčlll poslane bone za kongres Kristusa Kralja
Gg. duhovnikom ljubljanske škofije
Škofijski ordinariat v Ljubljani naroča:
1.	Vsi duhovniki ljubljanske škofije, ki stanujejo zunaj mesta Ljubljane in pridejo v Ljubljano na koagrea Kristusa Kralja, naj spo-roče škofijskemu ordinariatu, kdaj pridejo (dan in uro prihoda) in kdaj odidejo (dan in uro odhoda).
2.	Tisti ki stanujejo v mestu Ljubljana, pa ob kongresnih dneh ne bodo v Ljubljani, naj to naznanijo škofijskemu ordinariatu.
3.	Prijave naj se pošljejo do 20. julija 1939.
Škofijski ordinariat v Ljubljani, 13. jul. 1939.
Petje pri kongresu
Nove pesmi ne bomo peli nobene. Pač pa bo novost, da bomo sredi slovesne kardinalove naše trikrat imeli ljudsko petje. In sicer bomo vsi navzočni, vse ljudstvo, peli za darovanje: »Kraljevo znam'nje križ stoji; po povzdigovanju (ko veliki pevski zi>or, sestavljen iz nekako trideset zborov, odpoje Benedictus): »Pridi molit, o Kristjan!« - l'o obhajilu dr. Čerina himno: »Mogočno se dvigni!«, ki jo danes z navdušenjem poje vsa Slovenija.
Gotovo bomo peli tudi »Povsod Boga!« To bodo z nami peli tudi drugi narodi — vsak pač v svojem jeziku, tako da se bo na Stadionu na svoj način obnovil prvi binkoštni praznik, ko so narodi iz najrazličnejših krajev srveta apostole slišali govoriti vsak v svojem jteziku.
Pri petih lilanijah Jezusovega Srca bomo peli tele tri odpeve: 1. Saj lepše rož'ce nima svet, ko Jezus je, Marijin cvet: 2. T!i nebeške ključe imaš — naša ljubljena Gospa, Jezusovega Srca; 3. Le za Jezusom hodimo! <Vri trije odpevi so v znani zbirki »Enajst odprvov za pete litanije«. Dobe se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani po 5 din.
Sv. Rešnje Telo počastimo s prelepo sfaro: Glasno zapojmo. Za blagoslov zapojemo pril jubljeno Hribarjevo: V zakramentu vse sladkosti; pred blagoslovom še »Hvala večnemu Bogu!« — Za konec »Povsod Boga!«
Seveda naše maj lepše, najprisrčnejše Marijine »Lepa si, roža Marija« gotovo ne pozabimo; »Ti, o Marija, naša Kraljica!« bo tudi mp-gočno grmela. In brez Hladmikovc »Prcsveto Srce, slavo!« bo tudi težko šlo.
Ti dve nedelji pred .kongresom povsod por navijajte te pesmi; prav posebno še »Povsod Boga!« in »Mogočno se dvigni!«, ki bo naša prava kongresna himna.
Pa tudi doma! Na polju, pri delu, povsod, jih pojtel
Pevski zbori, ki se pripravljajo za petje pri maši. bodo začeli s skupnimi vajami.
V nedeljo, 16. t. m., bo vaja za skupino: št. Vid, Ježica, črniiče, Šmartno pod šmarno goro v Št. Vidu nad Ljubljano, in sicer ob 3 popoldne. — Isto nedel j>o, 16. t. m., lx> za skupino: Vodice, Komenda, Kamnik, Homec, Mengeš, Groblje, Domžale, Ihan skupna vaja v Mengšu ob pol sedmih zvečer.
Ponedeljek, 17. t. m., bo v Preski nb pni devetih zvečer skupna vaja za skupino;, Preska, Sora, Smlednik, Mavčiče.
Torek, 18. t. m., bo v š k o f'j i Loki ob pol devetih zvečer skupna vaja za zbora iz škofje Loke in šmartna pri Kranju.
Te dni zbori vse dobro ponovite, dn pojile vaja gladkeie in hitreje od rok! Če kateri zbor nima za kako skladbo dovolj not, naj sporoči glavnemu pevovodji!
Vsi pevovodje in pevci iskreno pozdravljeni! Na veselo svidenje!
Glavna skupščina za vse zbore bo v nedeljo, 23. t. mM popoldne. — Natančnejši čas, po dogovoru, še objavimo.
Ljubljanski pevci bodo nocoj (petek) imeli skupno vajo v frančiškanski dvorani. (Natančneje med ljubljanskimi novicami.)
Koncert slovenske nabožne pesmi! V času kongresa bo v četrtek, dne 27. julija nb 20.30 v cerkvi oo. frančiškanov v Ljubljani velik konrert slovenske nabožne pesmi. Spored koncerta je:
1. Premrl: Predigra (orgle). — 2. Premrl: Kristus Kralj. — 3. Dr. Kimovcc: Ti Kralj si, Jezus. — 4. Itladnik: Je mrak končan. — 5. Satt-ner: Pred nbhnjilnm. — b. Foerster: Knezi rajski. — 7. Rihar: Sveti Križ. — 8. Koporc: Pro-Ing (orgle). — 9. Kastelic-llubad: Ave, presvitla Marija. — 10. Gallus: Viri saneti. — II. Dr. Dn-linar: Luč življenja. — 12. Kimovcc: Sine fine (orgle). 13. Premrl: Offertorium. — 14. Knporc: In nomine Jesu.
Na koncertu sodelnje mešani zbor glasbenega društva »Ljubljane« in prof. Rančigaj. — Zbor vodi Srečko Koporc. Programe, ki bodo dovoljevali vstop na koncert, dobite v pisarni Pax et Bonum, Frančiškanska pasaža.
Kongresna pisarna sporoča
Kongres v Radiu! Jutri zvečer ob 19.30 bo
član propagandnega odseka poročal v Radio-Ljubljanu o delu in pripravah za kongres KK. Opozarjamo lastnike radijskih aparatov, da svoje zvočnike odpro ob 19.30.
Fantovske odseke, ki so prejeli vabila, da bi poslali reditelje na kongres, prosimo, naj takoj sporoče imena vseh tistih, ki sn se javili za rediteljsko službo, da jim bomo mogli pravočasno poslati navodila.
Za kongres KK potrebujemo še nekaj gospodov bogoslovcev, ukademikov in srednješolcev za informacijsko službo. Dobrodošli ste posebno srednješolci iz Ljubljane in okolice, ki imate kolesa. Vsak nuj se prijuvi in obenem napiše, katere jezike obvlada. Prijave pošiljajte na naslov: Rojnik Ivan, akademik, Kongresna pisarna, Tyrševa 29-1,
Vsem župnim uradom in drugim, ki so že prejeli kongresne knjižice! Nekateri župni uradi nam pošiljajo kongresne knjižice nazaj, češ, da niso veljavne, ker je besedilo igre deloma izrezano. Vsem tem in onim, ki se ukvarjajo s takn mislijo, sporočamo, da so vse knjižice, ki so bile poslane, plnoveljavne! Prvotno besedilo igre je sedaj zaradi režije nekaj izpremenjeno, zato je bilo nujno potrebno, da smo ga izrezali. Zgolj zaradi izrezanega besedila ne vračajte knjižic!
Nekaterim fantovskim odsekom in dekliškim krožkom pošiljamo v teh dneh bloke za nabiranje denarnih daril. Lepo prosimo, naj
nam jih naslovljenci ne vračajo. Skušajo naj jih po svojih najboljših močeh spraviti v denar. Zavedajmo se, da je v veliki merj brezhibnost kongresa odvisna prav od tega dela.
članicam KA ljubljanske in lavantinske škofije. Kongres KK je pred vrati. Njegov popoln uspeh je srčna zadeva vsake članice KA.
V	ta namen molite in žrtvujte več kot drugi jiudje, saj ste izbrana četa Kristusovih borcev. Za utrditev njegovega kraljestva gre. Kongresa naj se po možnosti udeleži vsaka Članica KA; če katera potovalnih stroškovsama ne zmore, naj ji druge priskočijo na pomoč.
Tako se pripravlja Vič
Z Viča nam poročajo: Kdor pravi, da nt
ljudstvom ni umevanja in navdušenja za kongres, bi bil moral biti v nedeljo pri nas. Brez vsake posebne reklame se je pri nas to nedeljo razvila veličastna manifestacija za Kristusa Kralju in za kongres. Seveda je bilo ljudstvo že prej v cerkvenih govorih nekoliko pripravljeno na kongres in seznanjeno z njegovimi nameni. Ta dan pa je prekipelo navdušenje verne množice za visoke ideje kongresa.
Po skupni molitvi v noši lepi cerkvi, se je med petjem in godbo vila mogočna procesija kot ena sama ognjena črta, zlita iz tisočerih luči skozi Vič na Brdo. Poleg tisočerih bakelj, ki so razsvetljevale sprevod, so bila tudi vsa okna ob cesti, po kateri se je prcesija pomikala, razsvetljena. Iz tisočerih grl pa se je v pozno noč razlegala pobožna molitev in sveta pesem.
V	sprevodu je korakalo kakih štiri tisoč ljudi.
Ko je dospela procesija na Brdo, kjer so jo prebivalci pričakovali z bakljami v rokah, se je pričela prisrčna slovesnost s posvetitvijo Kristusu Kralju. Natp je imel domači g. župnik p. Teodor kratek nagovor. Nato je govoril g. inž. Sodja. član glavnega pripravljalnega odbora za kongres. Oba govora jc verna množica navdušeno poslušala. Po govoru smo zapeli »Mogočno se dvigni«, Lepa si, lepa« in »Povsod Boga«.
Anglija vpoklicala
12.000 vpokojenih pomorskih častnikov Ogromne pomorske vaje 150 ladij v avgustu
London, 13. julija. AA. Reuter: Predsednik vlade Chamberlain je izjavil v spodnjem domu, da bodo za dosego čim večjih koristi pri kombiniranih pomorskih in letalskih vajah v avgustu in septembru uporabljene na vajah tudi rezervne ladje. Izdan je bil sklep, s katerim bo vpoklicanih na vaje 12.000 upokojenih pomorskih častnikov in podčastnikov. Vsi, ki so vpoklicani, se morajo javiti svojim poveljstvom 31. julija letos. Kralj Jurij bo pregledal rezervne ladje 9. avgusta. Računajo, da bodo vaje trajale približno do tretjega tedna v mesecu septembru, a rezervisti se bodo vrnili domov šele konec septembra. Ministrski predsednik je pristavil, da se f>0 vaj udeležilo 150 vojnih ladij, od oklepnih križark pa do najmanjših pomožnih ladij.
I>ondon. 13. julija. A A. Reuter: Sklep ministrstva vojne mornarice, da se vpokliče na vaje 12.000 pomožnih rezervistov zaradi kombiniranih pomorskih in letalskih vaj v avgustu in septembru. predstavlja logično posledico prejšnjega sklepa, da se redni dopusti prelože za mesec dni.
Vojaške vaje, pri katerih bo sodelovalo do-tnovinsko brodovje, bodo imele za cilj, da se preizkusi zdržijivost vojaštva, predvsem pa ladij. Diplomatski Reuterjev urednik poroča, da bodo med ladjami, ki so bile potegnjene iz rezerv, tudi en dreadnouth, 1 matična ladja za letala, štiri eskadre križark, vsaka po 4 ladje, ena ladja za polaganje min, 1 rušilec z rezervnim materialom, 4 oddelki rušilcev in 4 podmornice. Ministrstvo za
vojno mornarico pripominja, da so bile podobna vaje tudi leta 1924., ko je bilo prav tako vpoklicanih gotovo število rezervistov na vaje v domo« vinsko mornarico.
Angleški preračun znaša 350 milijard
London. 13. jul. AA. Reuter: Finančni minister sir John Simon je podal v spodnjem domu poročilo o priliki tretjega branja besedila finančnega zakona. Naglasil je, da skupni izdatki v seri an.jen} proračunskem letu znašajo približno 1320 milijonov funtov šterlingov (8oO milijard din). Znesek 942 milij. funtov naj bi pokrili dohodki, ostalo vsoto pa posojilo. Zatem je predlog delavske opozicije, da se zavrne finančni zakon, propadel z 236 proti 141 glasovom. Tako bo zdaj ta zakon predložen lahko zgornjemu domu.
Besedilo zakonskega osnutka o podpori britanski mornarici je bilo nocoj objavljeno. S tem osnutkom je določena petletna subvencija v znesku 2,750.000 funtov šterlingov na leto in sicer začenši s 1. januarjem 1940, zatem podpora za graditev ladij v znesku 10 milijonov funtov šterlingov, ter kredit za gradnjo tovornih ladij v višini 2,400.000 funtov šterlingov. Predviden je tudi nakup trgovskih ladij, registriranih v zedinjeni kraljevini zaradi rezerve, ki bi bila potrebna v primeru vojaške priprav« ljenosti. (Funt šterling znaša 260 din.)
Z Bleda
Bled, 13. julija.
Danes je predsednik senata dr. Anton Korošec obiskal rojstno hišo Franceta Prešerna v Vrbi, katero je slovenska mladina odkupila v last slovenskemu narodu. Dr. Korošec se je dalj časa mudil v hiši in si jo natančno ogledal.
Danes je g. ban dr. Marko Natlačen podpisal uredbo, ki ureja viničarski red v Sloveniji.
Strokovnjak za »počasno smrt« Lovrenčič - po obsodbi - ustreljen
Pariški listi poročajo na kratko, da je bil znani jugoslovanski komunistični izvedenec za mučenje ljudi Lovrenčič, (o katerega zlodejstvih je tudi »Slovenec« priobčil dva članka. — op. ured.) od barcelonskega sodišča za zaščito države obsojen na smrt. Proces je trajal skoraj tri tedne in je nastopilo ogromno število prič, ki so bile žrtve zločinca, ki se je končno svojih grozodejstev le skesal. Pred sodnikj je bilo odkrito, da je Lovrenčič pripravljal še bolj satanske mučilnice v barcelon-•k em podzemlju. Zaključek državljanske vojne je prišel prehitro, da bi jih bil mogel »preizkusiti«. Lovrenčiča so dne 8. julija ustrelili.
Sporazum ali - prelom
To je vsebina novih navodil za Moskvo
London, 13. jul. AA. Havas: Angleški vele. poslanik v Moskvi Seeds bo dobil v najkrajšem času nova navodila. Lahko pride še v toku današnjega dneva do novega sestanka med poslanikoma Francije in Anglije ter Molotovom. Na tem sestan-kn bi se pogajanja nadaljevala na osnovi novih
navodil.
Tudi diplomatski urednik Reuterja je izvedel, da so bila »noči poslana nova navodila la angleškega poslanika r Moskvi. Poprej je dala na te pripombe tudi francoska vlada. Računajo, da bo še danes zvečer prišlo do sestanka med sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve Molotovim in veleposlanikom Velike Britanije.
London, 13. julija, b. Posebni dopisnik »T 1« mesa« v Moskvi je mnenja, da se angleško-fran-cosko-ruska pogajanja kljub vsem obstoječim te«-
kočam vedno bolj približujejo uspešnemu koncu. Do sedaj je rešenih veliko število nesoglasij, med tem ko so neka druga dobila še ostrejši značaj. Nova angleško-francoska navodila, ki so dospela v Moskvo, bodo prinesla gotovo odločbo bodisi v enem ali drugem pravcu.
Nemški industrijo! v Moskvi
London. 13. jul. b. Berlinski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da že v 14 dneh odpotuje v Moskvo večje število predstavnikov nemške težke industrije, da tam prične e trgovinskimi pogajanji. Ta pogajanja je dogovoril liemiki poslanik v Moskvi Schulenburg z ruskim trgovinskim komisarjem. Nemčija je pripravljena ponuditi Rusiji kredit <0 milijonov funtov.
Naša šolska ladja »Jadran« v Gdinjl
Gdinja, 13. julija. AA. Pat: Poveljnik jugoslovanske šolske ladje »Jadran«, kap. Dimitrije Kačič, je v spremstvu svojega adjutanta obiskal tukajšnjega poljskega pomorskega pov. kontre-admirala Unrugo, šefa civilnih oblasti Sokola in poveljnika pristanišča Kanskega. Vse omenjene osebnosti so nato vrnile obisk na šolski ladji »Jadran«. Kontreadmiral Unrug je priredil kosilo na čast jugoslovanskih častnikov in učencev. Jugoslovanski gostje so obiskali nato poijske vojne ladje, ki se nahajajo v luki. Snoči so prispeli v Gdinjo odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva v Varšavi Adamovič, vojni odposlanec polkovnik Kaludjerčič ter tiskovni ataše g. Mares, ki so pozdravili svoje rojake.
Plačevanje v »notranjih« dinarjih
Belgrad, 13. julija. AA. Na predlog odbora za izvoz je devizni odbor pri Narodni banki sprejel sklep, da se izvoz za devize svežega sadja in zelenjave, zaklane živine, gnjati, jajc, vina, mesnih konzerv, rib, sadja in zelenjave sme plačati do 33% vrednosti v »notranjih« dinarjih zakupniku iz neklirinških držav. Od tega je izvzet izvoz vseh navedenih predmetov v Francijo in Švico, kakor tudi izvoz gnjati v Anglijo. Devizno ravnateljstvo Narodne banke b« izdalo pooblaščenim zavodom podrobna navodila za "izvedbo pet transakcij. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kraljevine Jugoslavije.}
Osebne novice
Belgrad, 13. julija. AA. Na predlog finančnega ministra je napredoval za višjega carinskega kontrolorja pri glavni carinarnici v Ljubljani Ulrih Steindl v šesti skupini.
Belgrajske novice
Belgrad, 13. jul. m. Na jutrišnji francoski narodni praznik bo na tukajšnjem francoskem poslaništvu velik sprejem.
Belgrad, 18. Jul. m. V bližini vasi Sičevo pri Prištini je orožniska patrulja včeraj ubila zloglasnega hajduka Amrusa Izmajloviča. Hajduk se je uporno branil ter je streljal na orožnike. Pri tej priliki je bil lažje ranjen orožnik Slovenec K r i ž-m a n. Istočasno se je orožnikom posrečilo ujeti tudi več članov hajdukove tolpe.
Belgrad. 13. juli ja. A A. Jutri ho Iz Belgrada odpotovala v Hamburg jugoslovanska dijaška skupina narodnih noš pod vodstvom Marc Magazir.o-vič, upraviteljice šole za ritmiko in gimnastiko.
Dr. Gregorij Rozman - 10 tet škof
Danes je minilo 10 let, ko je bil dr. Gregorij Roiman posveten v Škofa ter dodeljen takratnemu knezoikofu dr. Antonu Bo-naventuri Jeglitu kot pomožni škof. Vsa obsežna ljubljanska škofija je bila tega imenovanja in te posvetitve vesela, saj je bil takratni vseutiliški profesor dr. Gregorij Rožman po vsej slovenski deželi znan kot spovednik, pridigar in duhovni voditelj naie mladine. Velike množice ljudstva so se danes pred 10 leti trle v stolnici in okrog nje, med njimi zastopniki skoraj vsake župnije ljubljanske ikofije ter zastopniki skoraj vsake naie kulturne ustanove, da se Bogu zahvalijo za takšno izbiro kakor tudi da mladega ikofa pozdravijo in se mu poklonijo. Skof dr. Gregorij Rožman je škofovsko tast smatral za veliko breme, ki mu ga je naložila božja Previdnost v težki uri, toda izrazi zaupanja od strani vernikov so mu bili v tolažbo in vzpodbudo, da se ves posveti temu vzviienemu poklicu. Od takrat je minilo že 10 let. Le kratko dobo je deloval ob vodstvu pokojnega vladike Jeglita, potem pa je vse
breme padlo na njegove rame. Deset let f
plodnega dela. V hudih razmerah testokrat je moral naš vladika prevzeti velike odgovornosti. Pod njim je mogotno vzklila Katoliška Akcija in postala gibalo naše verske prcobnove. Pod njim je vzbrstelo znova naše katoliško prosvetno delo in vzgibalo vso deželo. Pod njim je stopila na plan spet naša dijaška mladina v otištenih organizacijah, polna idealov in polne volje, da služi Bogu. Pod njim in z njegovim osebnim zagonom je v procvitajoti Rafaelovi družbi oživela zavest velike narodne skupnosti med Slovenci doma in slovenskimi izseljenci. Pod njim se je zatelo graditi novo osrednje vzgajalište duhovskega narailaja. Pod njim so v nara-itajotih mestnih krajih nastajale nove župnije in se še nove pripravljajo. Deset let plodnega dela, ki ga je Bog blagoslovil tudi z velikimi zunanjimi prireditvami, kot je bil velitastni evharistitni kongres v Ljubljani in kakor bo bližajoli se mednarodni kongres Kristusa Kralja. Na vse to delo in še na drugo, ki o njem javnost ne ve, o katerem ve samo Bog in ga mi poznamo samo po sadovih, se bomo danes spominjali ter božjo Previdnost zahvalili za to prelepo desetletnico.
Pred 150 leti ie padla Bastille
Sodobnik — očividec popisuje začetek francoske revolucije
Hazmin&nie v Parizu je bilo ogromno. Ni se hotelo poleči in je trajalo že 14 dni, od tedaj, ko je bil odstavljen minister Necker. Po Parizu so 6e med ljudstvom širile vesti, da je vlada poklicala v mesto tuje čete. Tega se je množica v predmestju St. Antoine in okoli mestne hiše najbolj bala.
Trg pred mestno hišo je bil poln ljudstva. Volilni zaupniki so hodili med svojimi volilci in pomirjevali ljudi ter zanikali pretirane vesti. Vse ni nič pomagalo, ljudje so vso noč širili neverjetne vesti o tem, kako bo vojska zasedla ulico St. Antoine. Volilni možje so izjavljali, da ni za mesto nobene nevarnosti, ker ima mesto svojo meščansko gardo. Nikdo niti ne misli na to, da bi razorožil to gardo in jo zamenjal z redno vojsko. Proti jutru so začeli med ljudstvo deliti smodnik in orožje. Strašen je bil pogled na pijane dedce, ki so hodili med sodi s smodnikom s prižganimi pipami v ustih. Vendar nesreče pri tem ni bilo. Med množico se je med tem že razširil glas, da je pravkar v ulico St. Antoine — ulico obrtnikov in trgovcev, ki vodi proti mestni hiši — vkorakalo 15.000 vojakov. Seveda to ni bilo res, pred mestno hišo pa le vsakdo zahteva svoje orožje in svoj del smodnika. Predsednik trgovskega ceha gospod de Flesselle je obljubil vsem orožje in množica začenja v zboru in zateg-nieno klicati: >Flesselle, orožje...«
Kje dobiti orožje za naskok
Na trgu de Greve je proti 8. uri razpoloženje naravnost vročično. Ljudje govore vsi križem, da ni nikjer več orožja. V orožarni ga ni več, ker bi ga naj bili čez noč znosili v Bastillo. Orožarna pri Invalidih tudi nima več ničesar, vse je izpraznjeno. Ljudje še zmeraj vpijejo: »Orožje, orožje...«
Volilni možje begajo med ljudstvom in oznanjajo, da so sklenili dvoje: poslati k poveljniku Bastille zaupnike, ki naj zahtevajo, da posadka umakne topove, ki groze s svojimi žreli tja proti mestni hiši in proti ulici St. Antoine; prav tako pa je odšlo zastopstvo k poveljniku Invalidov, da naj da množici orožje.
Knjige
Sedim pri odprtem oknu v večernem soncu in sanjarim ▼ dolino. Prav za prav bi moral čitati, uro za uro, dan za dnem čitati, kakor sem si tega tolikokrat želel. Toda prav tukaj, y tem bajnem kraju, ne maram čitati — enostavno, ker ni knjig. Tiskanega papirja — da
—	tega je veliko, na kupe. Toda to niso nobene knjige. Nič ni v njih bistvenega. Redko je katera knjiga vredna, da se čita. Vseh tisoč in tisoč, ki se tiskajo leto za letom, ima kvečjemu pomen za njihovega avtorja in za knjižničarja, ki jih mora katalogizirati.
Mnogi pravijo, da priroda nadomešča vse knjige. »Jaz berem v knjigi prirode« — se marsikdo ponaša. Da, to so rekle že naše babice in ta resnica izgleda nekako pre-modro. Prav za prav pa to niti ni resnica. Priroda ni nobena knjiga, razen če iz nje naredimo knjigo. Priroda je dejanskost, neskončno bogata in neizmerno globoka. Toda treba jo je šele odkriti, oziroma naše duše se ji morajo prej odpreti, morajo biti prej raz-orane. In to more sam6 drug človek. Priroda sama nam ne odkrije ničesar. Ljudje, ki pridejo k nam kakor usoda, ki povzročijo naš notranji preobrat, ki nas prctresejo na dnu duše in iz nje izbruhnejo iz nas z vso silo
—	ti nas odpro, da bitje razumemo. In vsi knjigopisci — če ne pišejo zgolj naučnih knjig, iolskih učbenikov ali enciklopedij, ki so zelo potrebne in koristne — vsi ustvarjajoči in umetniški pisatelji bi morali prihrumeti nad nas kakor vihar in nas razriti. Kaj bi mi koristil ves modro-zlati Engadin, če ne bi bil srečal ljudi, ki so me pripravili do solzi Do solz, ki jih ni iztisnila jeza ali usmiljenje ali obup. ampak, ki so prekipele kakor vode od znotraj iz ogromne stiske, ko sem postal nov Človek.
Taki ljudje in take knjige so zelo redke: vsakih deset let najdem eno ali dve taki, ki pa mi potem podarita vso dejanskost in mi pokažeta prirode v novi luči.
(Peter Lippert S. I.; Pisma iz Engadina.)
Odposlanec ljudstva de Courny je odšel takoj v Invalide. Prišel je tja, ko je množica pravkar odnašala zadnje puške in sablje iz popolnoma izropane orožarne. Ljudstvo je samo vdrlo v skladišča in jih izpraznilo.
Pogajanja s poveljnikom
Izpred mestne hiše so odšli med tem časom Irije zaupniki v Bastillo prosit poveljnika de Launava, naj umakne svoje topove in posadke iz okolice trdnjave, spremenjene v ječo. Pred Bastillo, kamer so kmalu prišli, je bilo vse polno oboroženih meščanov, ki so samo vreščali. Mestna hiša je poslala v Bastillo tri vojake, častnika in dva podčastnika, ki so prišli med ljudi. Meščani pred Bastillo pa so bili prepričani, da so to vohuni. Vrgli so se nanje in jih začeli pretepati. Dva sta s težavo zbežala.
Cez eno uro se je v mestno hišo vrnil odposlanec in izjavil, da ga je poveljnik Bastille de Launay sprejel zelo prijazno in izjavil, da bo takoj umaknil topove v notranjost dvorišča, posadki pa ukazal, da naj se umakne za prve okope. Odposlanec Thuriot je še izjavil, da je zlezel na stolpe Bastille in ugotovil, da so res vsi topovi zaobrnjeni z žreli proti notranjosti trdnjave, posadke pa ni nikjer. Predlagal je de Lau-na.vu, da naj se preda. Toda de Launay je izjavil, da se s svojo maloštevilno posadko — imel je samo 70 mož posadke iz Invalidov in 30 Švicarjev — ne vda in se bo branil samo tedaj, če bo napaden.
Poskus pomiritve je preprečil krik: »Pred Bastillo teče kri...«
Ta odgovor iz Bastille je bil tako ugoden, da so volilni možje v mestni hiši sklenili proglasiti odgovor de Launaya ljudstvu s posebnim proglasom in izjaviti, da je vse v redu in da naj gredo ljudje domov, ker nikdo ne misli groziti pravicam pariškega meščanstva. Toda tedaj se zasliši od Bastille strašno vpitje in vzklikanje: »Vojaki so začeli streljati na ljudstvo. Kri čete v potokih ...«
Nikdo ni mogel poslej točno ugotoviti, kako je nastalo to vpitje in kdo ga je sprožil. Med pogajanji v mestni hiši in v Bastilli je ljudstvo okoli Bastille zmerjalo vojake in jih kamenjalo. Vojaki pa so ostali mirni ter se za psovke in nadlegovanje s kamenjem niso zmenili. To je množico opogumilo in hujskači so začeli siliti v ljudi, da naj vdero v notranjost poslopja. Toda most čez obrambni okop je bil v zraku in je bil dohod nemogoč. Bivši vojak Louis Tournay pa je tedaj s sekiro skočil skozi okop do mostu, zamahnil po verigi in most se je s truščem spustil na cestno stran. Ljudstvo je zatulilo od navdušenja, vdrlo čez most v notranjost in nikdar nikdo ni mogel ugotoviti, na kateri strani je padel prvi strel.
Napad meščanske garde
Ko sem prišel pred Bastillo, so bile ulice polne dima in ranjencev. Krogle so švigale nad na-
mi in so zabijale v stene in strehe. Topovi so zamolklo doneli. Od mestne hiše se sliši zamolklo udarjanje rednih korakov: poveljnik meščanske garde Hulin, lastnik pralnice v ulici La Briche, ji poveljuje. Vsi so postrojeni v pravilno vrsto in s seboj vozijo tri topove, ki 6o jih zjutraj ugrabili v Invalidih.
Hitro so se razvili v bojno črto, toda požar slamnatih ovir jim ovira pogled in prodiranje. Neki častnik mestne garde pa se hrabro zažene v goreče ovire in jih pretrga. Skozi odprtino lahko vdro na prva dvorišča meščani z nabasa-nimi topovi. Dvorišča so že napolnjena z mrtveci in ranjenimi.
Bitka je trajala 4 ure
Po 4 urah borbe je zavihrala bela zastava na notranjem stolpu' Bastille. Dolgo se zato ni nikdo zmenil in klanje traja naprej. Glavni notranji most je še v zraku. Tedaj 6e ob odprtini mostu pojavi bel listek. Na obeh straneh neha streljanje. Mestna garda z meščani sporoča posadki. da ima še 20.000 kg smodnika, ki ga bo spustila v zrak, >da bodo posadka in meščani zleteli v zrak, če se trdnjava ne preda.«
Šele na to opozorilo se začne počasi spuščati glavni most. Najprej so spustili le majhno brv. voditelji mestne garde pa zahtevajo, da se spusti tudi veliki most.
Vse je vdrlo nato v notranje dvorišče. Švicarji še niso bili vpleteni v bitko, meščani pa jih niso spoznali, ker niso bili v svojih rdečih oblekah. V sivih oblekah so bili takšni kot jetniki. Množica jih ni prepoznala.
Bilo je že ob petih popoldne. Množica je privlekla na dvorišče postarnega moža v sivobeli
s£hi chtov Rad/ON
f^tUreji
Ptrii« nI f L f\"-'"»m fcori l 7
KADION BELINA!
obleki. Strašne smrtne grožnje so zavele od množice. Poveljnik mestne garde Hulin je priskočil, da bi rešil poveljnika Bastille de Launava. Toda množica je njega samega strašno pretepla, ko je silil med njo. De Launaya hočejo odvesti v mestno hišo, toda že mu je nekdo s strašnim zamahom sablje snel polovico las. Kri lije z glave (>o vsem telesu, vendar ga vlečejo naprej proti izhodu.
človeške glave na sulicah
Pozneje so pripovedovali, da so ga ubili na poti proti mestni hiši, drugi pa so govorili, da se je mrtev sesedel na trgu de Greve. Nekoliko pozneje sem videl njegovo glavo, pritrjeno na sulico. Njegov kuhar je pripovedoval, da je bil že mrtev, ko so mu odsekali glavo in jo pritrdili na sulico. Kuhar mi je še pokazal kratek kuhinjski nož in rekel, da je s tem nožem odrezal glavo. Ko sem ga vprašal, zakaj je to storil, je odgovoril, da se je v svojem poklicu navadil >meso rezati«.
Na trgu de Greve je kmalu ležalo 7 trupel, večinoma brez glave. Vsi so bili vodilni častniki in poveljniki v Parizu. Proti večeru so nosili na sulico nalaknjeno tudi glavo de Flesselea. predsednika trgovskega ceha, ki so ga zaklali na j mestnem stopnišču, ker ni priskrbel orožja množici. Njegovo glavo so nosili po ulici v isti vrsti z de Launa.vevo. Množica je ubila tudi podčastnika Becarda, ki je de Launayju preprečil bakljo vreči v sinodnišnico in tako Bastillo pognati v zrak.
Tako je padla Bastilla, toda ljudstva nI osvobodila strahu in obupa. Kajti množica je še dolgo iskala orožje in hodila oborožena okoli več let.«
• Tako se je pred 150 leti začela Irancoska revolucija.
Ciano 2 uri pri Francu
Samo kulturno in gospodarsko sodelovanje, a naglašena politična neodvisnost Španije
San Sebastian. 13. julija. A A. Štefani: Po veličastnem sprejemu se je italijanski zunanji minister grof Ciano odpeljal v spremstvu španskega zunanjega ministra Jordane h generalu Francu. General Franco in grol Ciano sta se razgovarjala dve uri zelo prisrčno. Nato se je grof Ciano vrnil v svoje stanovanje. Španski zunanji minister general Jordana je priredil snoči na čast grofa Ciana svečano večerjo, ki se je je poleg grofa Ciana udeležilo tudi njegovo spremstvo.
Zelo značilno je, da španski zunanji minister Jordana ni prisostvoval razgovoru med Franrom in grofom Cianom. 0 vsebini razgovora ne povedo nič ter tudi ni bilo izdano nobeno uradno poročilo.
Notranji minister S u n e r je izjavil, da bo uradno sporočilo o razgovorih
Slika kaže prizor naskoka aa Bastille pred ttopetdesetimi leti.
med generalom Franrom in grofom Cianom izdano šele v petek. Zve se, da jc bil sestanek med grofom Cianom in generalom Francom v prvi vrsti nova potrditev italijansko-španskega prijateljstva in da ni bil sprejet noben nov sklep. Ni izključeno, da bo izdana izjava, ki bo potrdila enakost ideoloških stališč, ki hi bila osnova za k u 11 ur n o in gospodarsko sodelovanje, pri čemer bi se naglasila politična neodvisnost Španije, kar je general Franco večkrat zahteval.
Grof Ciano odpotuje danes s križarko »Almi-rante Cervera« v Santander, kjer bo danes prisostvoval slavnostnemu odkritju spomenika padlim italijanskim prostovoljcem.
San Sebastian, 13. julija, c. Jutri se bo <-C! Ciano drugič sestal z generalom Francom v njegovem letnem bivališču. Poudarjajo, da je možno, da bo jutri podpisana gospodarska (ali pa celo važna politična pogodba?) med Španijo in Italijo. Vendar pa ne bo podpisana nobena pogodba vojaškega značaja.
Franco obišče Rim
San Sebastian, 13. julija, b. Po inlormacljah »United Pressa« Iz merodajnih krogov je grof Ciano predložil generalu Francu, da t septembru obišče Rim in da se pri tej priliki obširno razgovarja r. Mussolinijem. Grof Ciano je ta predlog stavil Franru za časa svojega dveur-nega razgovora, pri katerem sta razpravljala o vssh vpršanjih, ki se tičejo medsebojnih odnosov obeh driav. Smatra se, da bodo ta vprašanja tudi skoraj predmet formalnih pogajanj med delegati Italije in Španije.
Irski revolucionarji uničujejo angleška letala
London, 13. julija, b. Kakor poroča »United Press«, je bil danes zjutraj odposlan oddelek kriminalne policije na letališče Speke v Liverpoolu, ker je tam iz neznanih razlogov zgorelo vojaško letalo, drugo pa je bilo težko poškodovano. Letališče, na katerem se je pojavil ogenj, leži v bližini največje angleške tovarne za orožje. Pravijo, da so zločin povzročili irski revolucionarji.
Film o razdvojeni
materinski ljubezni
STELLA DALCAS
Barbara Stanwick
Jrhn Boles
KINO UNION, tel. 22-21
Preditavi ob 16. in 19. uri
Gmp&daKStvjo
Tuji kapital v naših elektrarnah
Po podatkih, objavljenih v »Jugoslovanskem kurirju c, je bilo na koncu leta 1937 v naši državi 790 električnih rentral z instaliranimi 616.500 KVA (19116 713 s 407.435 KVA). Kalorične centrale razpolagajo s 260.000 (182.000) KVA, vodne pa z 200.000 (161.000) KVA.
Poraba električnega toka je narasla v naši državi od 1936 na 1937 od 716 na 816 mili j. kilo-vatnih lir, proizvodnja pa od 796 na 912.6 milij. kilovatnih ur. Skupna potrošnja v letu 1937 (v oklepajih podatki za 1936) se je razdelila takole: javna razsvetljava 19.8 (24.1), zasebna razsvetljava 74.4 (69.35), za motorje 483.9 (363.1), za industrijske svrhe 248.8 (219.1) milij. kilovatnih ur.
Glavnica vseh električnih družb v državi je znašala na koncu 1937 670 milij. din, investicije pa 1.062 milij. din. Pri glavnici je bilo inozemskega kapitala 92.5%. Delež inozemskega kapitala
je bil naslednji (pri glavnici in pri' kreditih, v milij. din):
kapital kredit skupno
francoski	371.9	124.6 496.5
švicarski	70.4	196.2 266.2 ,
ameriški	98.1	3.2	101.3
švedski	12.8	69.4	82.2
nemški	0.3	5.1	5.4
madžarski	2.4	—	2.4
skupno	555.9	398.6	954.5
Od skupnega tujega kapitala in kreditov odpada na francoski 52.02, švicarski 27.92, ameriški 10.61, švedski 8.61, nemški 0.56 in madžarski kapital 0.28%.
Donosnost družb je bila vedno slaba: Čista izguba za 1933 je znašala na vloženo delniško glavnico 2.74, 1934 3, 1935 3.7 in 1936 2.49%.
Zdravniki in Osrednji urad za zavarovanje delavcev
Poročali smo že, da so se začela pogajanja med Osrednjim uradom za zavarovanje delavcev v Zagrebu ter zastopniki Zveze zdravniških zbornic in Zveze zdravnikov socijalnega zavarovanja za sklenite" nove kolektivne pogodbe.
Od 10. do 12. t. m. so zastopniki obeh strani izdelali končni načrt nove kolektivne pogodbe, ki se ima predložiti seji uprave Osr. urada za zavarovanje delavcev, ki je sklicana za 14. julij. Kolektivna pogodba stopi v veljavo, čim ga podpišeta obe pogodbeni stranki, in odobri minister socijalne politike in ljudskega zdravja. Zastopniki zdravniškega stanu so dobili že po.oblastilo za podpis kolektivne pogodbe na seji Z veze zdravniških zbornic in Zveze zdravnikov socijalnega zavarovanja, ki jc bila dne 2. julija.
Stara kolektivna pogodba preneha veljati dne 11. avgusta.
Ob tej priliki sta obe stranki razpravljali o vprašanjih, ki so v zvezi z reorganizacijo zdravniške 6lužbe delavskega zavarovanja, posebno glede pravilnika o organizaciji zdravniške službe in službenega pravilnika zdravnikov-uradnikov. Zastopniki zdravniškega stanu so se izjavili za predloge izdelanih pravilnikov, ki bodo ravnotako predloženi seji Osr. urada na sprejem.
S temi pravilniki in kolektivno pogodbo se želi doseči temeljito izboljšanje zdravniške službe v delavskem zavarovanju. To bo doseženo tako, da se bo povečalo število zdravnikov v soc. zavarovanju, posebno pa se bo povečalo število delovnih ur, tako da bodo imeli v večjih središčih zdravniki okoli 50% več časa za pregled in ždrsfV-ljente bolnikov.
S tem povečanjem časa za pregled in zdravljenje bolnikov in z drugimi Ukrepi radf Izboljšanja zdravniške službe pričaku|eta obe strani, da se bo zdravniška služba v mejah možnosti delavskega zavarovanja toliko izboljšala, da bodo lahko odpadle sedanje pritožbe proti zdravniški službi v delavskem zavarovanju.
Zahteve lekarnarjev
Pretekli mesec je bil v Belgradu kongres lekarnarjev iz vse države, katerega se je udeležilo okoli 400 lekarnarjev in pri|>adnikov farmacije, med njimi tudi znatna delecacija iz Slovenije pod j>redsedstvom g. mr. Milivoja Leustika iz Ljubljane, ki je bil izvoljen tudi za podpredsednika kongresa.
Po obsežnih strokovnih razpravah je bila sprejeta daljša resolucija, iz katere j>osnemamo:
Z amandmani v finančnemu zakonu se ruši v zadnjih letih osnovni lekarnarski zakon, ki je po dolgih študijah in debatah bil uveljavljen leta 1930, izprenienjen in dopolnjen pa leta 1931. Mnoge nove uredbe in zakoni so že derogirali posamezne važne odredbe lekarnarskega zakona, pa tudi sam pravilnik na osnovi zakona o lekarnah se zožuje delo in pravica javnih lekarn in prenaša večkrat zakonita pravica izvrševanja lekarnarskega poklica z minimalno strokovno izobrazbo. Kongres smatra tako politiko za škodljivo in opozarja vse merodajne faktorje na nevar-noeti. ki izvirajo iz tega stanja.
Krilatica o draginji zdravil ni opravičena, ker pri nas v naši državi zdravila niso dražja
kot v drugih državah. Da pa zdravila niso cenejša, ni odgovornost na lekarnarjih, ampak razna bremena, ki so občutna pri nabavi zdravil, zlasti davčna in trošarin&ka. Za preskrbo siromašnih bolnikov naj skrbe z zdravili zdravstvene občine, ki bi edine lahko omogočile preskrbovanje najpotrebnejših z zdravili. V to svrho bi lahko zelo koristno služili tudi dohodki ljudskega zdravstvenega sklada.
Kongres smatra, da je najboljša organizacija lekarnarstva mogoča le na osebnem načelu, kar ima večina kulturnih držav na svetu in se uvaja Ia sistem tudi v državah, kjer ga doslej ni bilo. V tem sistemu so ob državni kontroli zavarovane vse javne pravice in interesi javnosti.
Med drugim zahteva kongres, da se razveljavi poslednji odstavek čl. 3 zakona o zdravstvenih zadrugah. Obstoječe ročne lekarne zdravstvenih zadrug in bralovskih skladnic in ostalih socijalnih zavodov naj se prilagode predpisom« ki veljajo za javne lekarne, te lekarne pa naj vodijo kvalificirani lekarnarski strokovnjaki. V ministrstvu socijalne politike in ljudskega zdravja naj se osnuje lekarnarski oddelek z načelnikom, doktorjem ali magistrom farmacije na čelu. Ta oddedek je že obstojal.
Kongres jH>7.dravlja ustanovitev ljudskega zdravstvenega sklada, vendar smatra, da sta organizacija in način pobiranja dohodkov tega sklada komplicirani in neprimerni in da bodo dohodki bolj fiktivni kot stvarni. Dohodki tega sklada morajo služiti interesom in zavarovanju ljudskega zdravja, ne pa trgovskim ciljem z osnovanjem državne produkcije in trgovine z zdravili.
Končno prpsi kongres v resoluciji merodajne faktorje, naj vedno konzultirajo tudi korporacije in predstavnike farmacevtskega staleža ob rese» vanju vprašanj, ki spadajo v njih stroko.
Razstava malih živali v Ljubljani
Ob priliki jesenskega velesejma, ki bo v Ljubljani od 2. do 11. septembra t 1., bo v okviru kmetijske razstave tudi I. banovinska razstava tnalih živali, t. j. perutnine, domačih kuncev, ovac, koz, golobov itd. Kazstavili I »do najlepše plemenske živali priznani rejci iz vse Slovenije, organizirani v raznih rejskih društvih in rejskih središčih, pa tudi oni, ki v teh društvih niso včlanjeni. Prihodnje dni bo kr. banska uprava razposlala vabila posameznim društvom in rejskim organi-, zacijam, da prijavijo živali, ki jih nameravajo razstaviti. Neorganizirani rejci pa naj se pismeno prijavijo kmetijskemu oddelku kr. banske uprave, ki jim bo poslala potrebne prijavnice v izpolnitev. Vse živali bodo ocenjene, najlepše tudi nagrajene,
Trošarine
Pravkar ie izšla izpod peresa znanega avtorja večjega števila knjig iz finančne in davčne stroke, g. načelnika fin. oddelka banske uprave v p. Štefana Sušca, nova knjiga z naslovom »Trošarine, državne, banovinske, občinske«. Na 400 straneh eo tu nanizani vsi trošarinski zakoni, uredbe in pravilniki, ministrski normativni razpisi, razsodbe državnega sveta in upravnega sodišča kakor tudi vsa potrebna pojasnila in navodila. Posamezne zakonske določbe so pa še posebej izčrpno komentirane.
Poleg snovi o državni trošarini obsega knjiga tudi vse zakonske in administrativne pred-
pise o skupnih in posebnih banovinskih trošarinah in končno še o občinskih trošarinah. Razen posameznih podjetij, ki se bavijo s proizvajanjem trošarinskih predmetov, bodo »Trošarine« velikega pomena zlasti še za občine, ki doslej niso imele potrebnega priročnika za pravilni pc*topek glede sklepanja o občinskih trošarinah.
Kakor navaja avtor v svojem predgovoru, podaja knjiga vse zakone, pravilnika itd. z vsemi v teku let nastalimi spremembami in dopolnitvami v besedilu, veljavnem sredi meseca junija t 1. Iz pripomb pod črto pa je mogoče ugotoviti, odkod so bile spremembe in dojiolnitve prevzete in kje so bile objavljene v »Službenih novinah« oziroma v »Službenem listu«. Vse to daie knjigi pečat avtentičnosti. Zato bo knjiga »Trošarine «dober svetovalec vsem zasebnim interesentom, hkrati pa tudi zanesljiv priročnik za uradne potrebe S stvarnim kazalom, ki je dodano knjigi, je omogočena nagla orientacija v obširni snovi tudi nestrokovnjaku. Knjigo zaradi tega vsakemu interesentu toplo priporočamo.
V plctno vezana knjiga z lepim, razločnim tiskom stane 160 din, s poštnino 5 din več, naroča se pa ali pri piscu g. Sušcu Štefanu, Ljubljana, Beethovnova 15 ali pa pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Bilance
Zedinjene tvornice stekla, Zagreb. Glavnica
10.0, bilančna vsota 57.5 (55.65), brutodonos 14.7 (12.0), čisti dobiček 0.43 (0.485) mili,, din, tako da se je izguba iz prejšnjih let zmanjšala na 1.26 milij. din.
Keramična industrifa, Zagreb. Zagrebški gospodarski dnevnik Jugoslovanski L!oyd je izdal
posebno prilogo o gospodarstvu Slavonije na področju Trgovinsko-industrijske zbornice v. Osijeku. Priloga obsega 20 strani.
*
Številka čekov pri izdanih potrdilih o vnosu valute v našo državo. Nar. banka je izdala okrožnico, v kateri obvešča pooblaščene zavode v zvezi z okrožnico lt. 23 z dne 15, februarja 1939, da v potrdilih o vnosu inozemskih plačilnih sredstev, katera izdajajo carinarnice osebam pri vstopu v r.ašo državo, ni potrebno, da bi. bile označene tudi številke vsakega posameznega čeka, toda samo v kolikor gre za čeke na marke, italijanske lire in druge slabše valute. Toda pri čekih, ki se glase na svobodne valute (angleški funt, ameriški dolar, švicarski frank, francoski frank, holandski goldinar itd.) v omenjenih potrdilih morajo biti navedene tudi številke odnosnih čekov, kakor je to določeno v točki 1 že omenjene okrožnice.
Vprašanje premiranja izvoza. Iz Belgrada poročajo, da je izvozni odbor na svoji seji v sredo reševal vprašanje premiiranja gotovih predmetov, katere je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine že objavil, s pomočjo internih dinarjev. Svoje predloge je izvozni odbor predložil deviznemu odboru, ki bo o tem končnovcljavno sklepal.
Kontingent za zgodnja jabolka v Nemčijo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu obvešča vse interesirane izvoznike sadja, da so pristojne nemške oblasti odobrile za uvoz jabolk kontingent v vrednosti 500.000 mark. "Cene kakor tudi razdelitev kontingenta na nemške-uvoznike bodo sporočene'In ugotovljene naknadno..;*.
Imenovanje članov krajevnih uprav ljudskega zdravstvenega sklada kr. Jugoslavije. V Smislu predlogov uprave ljudskega zdravstvenega sklada so postavljeni za člane krajevnih nprav tega sklada za dobo dveh let naslednji gospodje (oz. njih namestniki) pri kr. banski upravi v Ljubljani: predsednik dr. Anton Kosi, načelnik VI. oddelka kr. banske uprave, za člane Vladimir Fcrlan, upravnik Splošne drž. bolnišnice v Ljubljani (namestnik dr. Alojzij Kunst, šef oddelka), dr. Ivo Tire, ravnatelj Higijenskega zavoda v Ljubljani) namestnik dr. Amalija Simec, zdr. svetnik), dr. Fran Gerlovič, upravnik Drž. bolnišnice za duš. bolezni) namestnik dr. Pavle Avramovjč, zdr. inšpektor pri banski upravi), Josip Satler, pomočnik fin. ravnatelja (namestnik dr. Orel Filip, načelnik fin. oddelka kr. banske uprave.
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in Industrijo bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek, dne 20 julija v prostorih Združenja trgovcev za me6to Ptuj, — Narodni dom.
Izvoz sadja in vina v češkomoravski protek-torat. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu sporoča vsem interesiranim izvoznikom sadja in vina v češkomoravski protektorat, da je potrebno, preden pošljejo blago, da se zavarujejo, če imajo njih uvozniki uvozno dovoljenje in da ugotove, če njih uvozniki prevzamejo nase garancijo, da bodo dovoljenja dobili ali pa prevzamejo nase rizik za eventuelne posledice v primeru, da ne dobe uvoznega dovoljenja.
Borze
Dne 13. julija.
Denar Angleški fant 268^-Nomškl teki 14.30
V zasebnem kliringu so ostali nemški čeki neizpremenjeni na 14.30. Za konec avgusta so T Zagrebu beležili 14.25 blago.
Praga je beležila v Belgradu 151 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,354.982, v efektih pa je bilo prometa v Belgradu 1,300.000 dinarjev.
LjnblJana — Uradni tečaji:
London 1 funt ....... 206.10— 200.80
Pariz 100 frankov ...... 116.38— 188.68
Newyork 100 dolarjev .... 4384.25—4444,25
Ženeva 100 frankov ..... 995.00—1005.00
Milan-Tret 100 lir ..... . 231.85- 234.95
Praga 100 kron...... 150 50— 152.00
Amsterdam 100 goldinarjev , * 2336 00—2374.00
Berlin 100 mark...... 1771.12—1788.88
Bruselj 100 belg...... 748.00— 760.00
Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt ....... 256.40— 250.60
Pariz 100 frankov ..... 144.86— 147.15
Newyork 100 frankov , , . , 5458.57—5518.57 Ženeva 100 frankov ..... 1237.17—1247.17
Amsterdam 100 goldinarjev . , 2906.31—2944.31 Bruselj 100 belg ...... 930.58— 942.58
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.20— 14.40
Zagreb — Zasebni kliring:
Solun 1 drahma...... 31 blago
Belgrad — Zasebni kliring: Praga 100 kron •■•..■ 151 denar Solun 1 drahma...... 30.65— 31 .'35
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7525, London Newvork 443.6525. Bruselj 75.40, Milan 23.34, Amsterdam 235.50, Berlin 178, Stoekholni 107.025, Oslo 104.375, Kopenhagen 92.725, Sofija 5.40, Varšava 83.50, Praga 15.125, Budimpešta 87, Atena 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, eHlsingfors 9.155, Buenoe Aires 102.75.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 466.00—468.50 v Zagrebu 465.00—469.00 v Belgradu 467.50—468.00
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101, agrarji 62—63. vojna škoda promptna 466 468.50, begi. obv. 87—88, dalm. agrarji 84—»5.50, 8% Bler. pos. 100.50—101.50, 7% Bler. pos. 94.50 do 95, 7% pos. DHB 100.50—101.50. 7% slab. pos. 99-101. — Delnice. Narodna banka 7.400—7.500, Trboveljska 172—178.
Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 99.50 do 101, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 465 do 409, begi. obv. 87—87.50 (87), dalm. agrarji 84.75—86.50 (86.50), 4% se v. agrarji 60.25-60.50, 6% šum. obv. 82.50 den., 8% Bler. pos. 100—101, 7% Bler. pos. 93.50—94.50, 7% pos. DHB 99.50 denflr, 7% štab. pos. 101 bi. — Delnice: Privatna Bgrarfffl banka 210 den.. Trboveljska 170—173, Gutmann 39 b!., Sladk. tov. Osijek 80 den.. Osije-ška livarna 150—162, Jadr. plovba 320—350.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.25—62.75, vojna škoda promptna 467.50—468 (467.50), za konec julija 467—467 50 (467.50. 467). begi. obveznice 87.25—87.75, dalm. agrarji 85—&5.50, 4% severni agrarji 60—61, 6% šumske obv. 82.50—83 (83.50), 8% Bler. pos. 100.50—101.50, 7% Bler. po«. 04—94.50, 7% pos. DHB 100.50 den. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Priv. agrarna banka 213 den.
Žitni trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno. — Tendenca stalna. — Promet srednji.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Logatec dne 10. julija t. L Voli I. vrste 5—6, II. 5. III. 4—4.50, telice I. vrste 6, II. 5 50, III. 5, krave I. vrste 5, II. 4.50, III. 3—4, teleta I. vrste 8 II. 7, prašiči špeharji 10—11, prašiči pršutarji 9 za 1 kg žive teže. — Goveje mc6o I. vrste prednji del 10, zadnji del 12, II. vrste prednji del 8—10, zadnji del 12, III. vrste prednji del 8, zadnji del 10, svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 18—20, čisti med 16, goveje surove kože 8, telečje surove kože 9, svinjske surove kože 6 za 1 kg. — Pšenica 200, ječmen 180, oves 170, koruza 140, fižol 225, krompir 100, seno 75. pšenična moka 175, ajdova 500 za kg. — Drva 65—70 za 1 m«, jajca 0.75 za 1 komad, mleko 1.50 za 1, surovo maslo 28—32 za 1 kg.
50 letnica prve slovenske regul. hranilnice na Štajerskem
Celje, 13. julija.
Dne 10. julija 1889 jo izdalo cesarsko na-mestništvo v Gradcu vkljub močnemu obotavljanju dovoljenje za ustanovitev JužnoStajerske hranilnice v Celju. Iz kronike je ugotovljeno, da so merodajni krogi mislili na to že lela 1881, da bi ustanovili v Celju novo hranilnico. Iz prvega zapisnika upravne seje. ki je bila 22. julija 1889. smo razbrali, da je dal povod za ustanovitev nove slovenske hranilnice na južnem Štajerskem jezikovni ukaz ministra dr. Pražaka glede vknjižbe v zemljiških knjigah, ki je dovoljeval poleg uradnega nemškega jezika tudi vknjižbo v slovenskem jeziku.
Ko so začeli tedanji rodoljubi izvrševati v zemljiški knjigi vknjižbe v smislu Pražakovega ukaza, so nemške hranilnice odbijale vse prošnje za posojila takim prosilcem, ki so prošnjam prilagali zemljeknjižne izvlečke s slovenskim besedilom. Začeli so hujskati tudi nemški časnikarji in tako je bil odvzet slovenskemu kmetu skoraj vsak hipotekami kredit. Nastala je potreba poidvzeti energične korake, da se pridobi slovenskemu kmetu možnost liipott kamega kredita s tem, da se osnuje na slovenskem Štajerskem slovenska regulativna hranilnica. Mnogo je bilo truda, da je prišlo do uresničenja dolgotrajnih želja, k čemer je največ prijx)mogla složnost vseh slovenskih okrajnih odborov. Med prvimi zaslužnimi možmi moramo omeniti odvetnika dr. Ra-deja, dr. Dečka, notarja Veršeca in inž. Voš-njaka Mihaela. Pri ustanovitvi prve slovenske hranilnice na Štajerskem, s sedežem v Celju, so najbolj sodelovali slovenski okrajni zaslopi v Gornjem Gradu, Ormožu. Šmarju pri Jelšah, Šoštanju, Sevnici in Vranskem. Nameslništvo v
Gradcu je zaradi pritiska deželnega odbora zahtevalo izločitev okrajnega zastopa Ormož z edinim vzrokom, češ da hranilnica v Celju ne bi mogla nikoli koristiti temu okraju, ker je preveč oddaljena, četudi se je pozneje izkazalo, da, so se v začetku nijbolj zatekali po posojila v' Južnoštajersko hranilnico zlasti ti kraji iz okr. Ljutomer in Ormož. Iz starih časopisnih dopisov se vidi, da je tedanji nemški tisk na Štajerskem, na čelu »Tagespost« v Gradcu in »Deutsche Wacht< v Celju, uporabil vsako priliko, da napade mlad slovenski denarni zavod, ki se je razvijal v močan denarni zavod in dosegel že leta 1893 prvi milijon goldinarjev vlog, kar je bil za tedanje čase in razmere zelo lep in razveseljiv napredek, saj so slovenski notarji in sodniki takoj pričeli nalagati denar mladoletnih v domačo hranilnico. Tako je storila tudi lavan-tinska duhovščina, niej na čelu konzistorij: ta je vložil ves cerkveni denar v novo, pupilarno varno domačo hranilnico. V teku svojega 40-letnega obstoja je Južnoštajerska hranilnica nudila marsikateremu slovenskemu gospodarju podporo in mu [»omagala v gospodarsko hudih Časih, ki so zadeli našo slovensko Štajersko baš ob koncu prejšnjega stoletja.
V letih 1889 do 1900 jo bilo dovoljenih posojil za glavnico 1,800.627, v letih 19tX)—l^iS 14.083.940 kron od lela 1923—1933, odnosno do 1928 pa 15,043.179 din.
Mnogo let je Južnoštajerska hranilnica imela skupno streho v Narodnem domu s Celjsko4-, posojilnico, ki je bila v začetku zadružen zavod, pozneje pa je poslala delniška družba. Lela 1911 je kupila Južnoštajerska hranilnica lastno hišo nasjiroti pošte, v katero pa je preselila svoje uradne prostore šele leta 1925. Izkazalo se je, • da je bil ta korak zelo umesten za nadaljnji razvoj zavoda.
-'.»-letnico je Jvfnoftt. hran. praznovala ob začetku svetovne vojne. Tedanji predsednik inž. Miha Vošnjak je poudarjal ob 25-letnici velik
nacionalni pomen Južnošt. hran. ter je tudi la-krat poudarjal, kake težkoče je imela hranilnica ob ustanovitvi. Skoraj istočasno kot Južnošt. hranilnici je vlada dovoli!a na Dunaju ustanovitev neke okrajne hranilnice za sudetske nemške pokrajine, kar so tedaj slovenski poslanci izrabili ter še bolj glasno zahtevali ustanovitev okrajne hranilnice za Slovence v Celju. Inž. M. Vošnjak je bil predsednik upravnega odbora Južnošt. hranilnice od njene ustanovitve do svoje preselitve v Švico leta 1916 zaradi vojnih razmer. Do leta 1929 je predsedoval upravnemu odboru dr. Juro Hrašovec, prvi celjski slovenski župan. V hra-nilničnem odboru je bila vedno častno zastopana tudi duhovščina.
Vojna vihra zavodu ni škodovala. Mnogo denarja je izgubila hranilnica med vojno zaradi podpisovanja vojnih posojil, vendar je te izgube v prvih povojnih letih brez večjih pretresljajev izenačila. V prvih povojnih letih ni dosegla Južnoštajerska hrarilnica zadovoljivega razmaha in ni bila tangirana pri izgubah Slavenske banke Bele ko je po prizadevanju tedanjih oblastnih poslancev prof. Cestnika in dr. Ogrizka mariborska oblastna samouprava prevzela jamstvo za Južnoštajersko hranilnico, kar se je doseglo zaradi soglasnega sklepa z upravo, in je 20. novembra 1928. ker je zakon tudi že določal razpust avtonomnih okrajnih zastopov, in je I lir>9 začela poslovati kot samostojna podružnica Oblastne hranilnice mariborske oblasti, je bil napredek tako očiten, da ga ni mogla zadržati niti gospodarska kriza v letu 1931—1935. Od 1 1928 d0	80 vl0«e narasle od 16,000.000
na 44,000.000 din. Po likvidaciji oblastnih samouprav je prešlo Jamstvo za hranilnice na dravsko banovino. Ob prevzemu hranilnice po oblastni samoupravi se je izplačala okrajnim za-stopom, ki so jamčili za Južnošt. hran., odškodnina v znesku 1,060000 din iz rezerv Jnžnošta-(erske hranilnice. Vlaeatelii so dnhi|i razširjeno jamstvo, ker je sedaj namesto 5 okrajnih zasto-
pov jamčila za obveznosti hranilnice mariborska oblast,^ odnosno jamči dravska banovina z vsem premoženjem in davčno močjo. Bivša Južnoštajerska hranilnica posluje sedaj v Celju pod oznako Hranilnica dravske banovine, Maribor, podružnica Celje.
Od leta 1928 predseduje upravnemu odboru hranilnice neutrudljivi predsednik g. Fr. Nalek, postni ravnatelj v p., zaveden celjski meščan, ki je bil že leta 1922 član upravnega odliora in ravnateljstva Južnošt. hran. in je tedaj najdalje časa v odboru. Potrebno je omeniti, da je bila celj'ski podružnici obljubljena in tudi dana precejšnja samostojnost, ki ie še danes zajamčena z lastnim upravnim odborom, gotovimi pravicami in zastopstvu Celjana pri odboru Centrale, katero mesto trenutno ima celjski opat g. P. Jurak.
Hranilnica dravske banovine v Mariboru, podružnica Ceije, je bila v Času največje gospodarske depresije in gotovinske krize na celjskem denarnem trgu pr\i zavod, ki je dovoljeval nova posojila. To je blagodejno vplivalo na razvoj hranilnice in njen razmah; kmalu so prihajale izdatne nove vloge in je bilo hranilnici mogoče brez kake tuje pomoči pričeli normalno poslovanje. S ponosom ..re hranilnica lahko danes ob 10-letnici podružničnega poslovanja in ob 50-letnici • ustanovitve prvega slovenskega regula-tivnega zavoda na Štajerskem, ki je sloril mnogo za slovensko narodno gospodarstvo ter šteje med svojo odlično klientelo vso sloje celjskeca okrožja.
Omenimo naj še, da je Južnoštajerska hranilnica skrbela tudi v socialnem pogledu za podvig slovenske inteligence s tem, da je ustanovila poseben skladjz katerega se je izplačala letna podpora do 8000 kron. Razen tega sklada je bilo razdeljenih rte podporah 148.298 kron.v dinarjih pa 132.16.). Ob svoji desetletnici jo dala na razpolago lepo vsoto g. banu, ki bo razdelil to podporo po svojem preudarku kot spomin na deset-jetnico cel ske hranilnice s posebnim poudarkom na oO-letnico Juznostajerske hranilnice.
Občni zbor Društva slepih v Ljubljani
Kako je preskrbljeno za odrasle slepce
Koncem junija je društvo »Dum »lepih« ▼
Ljubljani položilo šestnajstič letni obračun svojega delovanja. Občnemu zboru je predsedoval g. dr. Tomaž Klinar, stolni župnik in kanonik ter dolgoletni društveni predsednik, ki je toplo pozdravil navzočna slepa zastopnika »Društva »lepih«, nato poudarjal, da si društvo stalno pri- J zadeva uresničiti svoja stremljenja, ki jih goji | od vsega početka v prid svojim slepim oskrbovancem, a vendar velikokrat naleti na sedaj še nepremagljive ovire. Potem se je prisrčno zahvalil vsem činiteljem, ki so gmotno ali pa s svojim delom oziroma s primerno propagando (slovensko časopisje) podpirali delo za slepce, ki ga budno spremlja tudi kr. banska uprava dravske banovine.
Nato je odobril zapisnik lanskega občnega zbora, nakar je tajnica ga. Minka Skaberne, prof.
v p., podala podrobnejše poročilo o delu in razmerah v društvu. Posegala je tudi nekoliko v preteklost in poudarjala, da je društvo »Dom slepih« v Ljubljani ustanovitelj »Doma slepih« v Stari Loki na Gorenjskem, ki ga vzdržuje. Ima 280 rednih, 220 podpornih in 8 ustanovnih članov, med njimi tri korporacije.
Delovanje njegovega odbora je bilo predvsem usmerjeno na to, da je širilo zanimanje med javnostjo za šoli odrasle slepce, ki se ne počutijo dobro doma med svojci ali pa jih nimajo več ter bi pri tem izvrševanju svoje ohrti naleteli v javnosti na nepremagljive zapreke, ki hi ogrožale njih samostojnost. Zato je bila prva naloga društva zbrati sklad za zgradbo ali nakup poslopja v prvi vrsti za
»Dom odraslih delazmožnih slepcev«
V	letih, ko še ni nastopila gospodarska kriza, se je posrečilo odboru društva v javnosti vzbuditi z veliko propagando zanimanje in usmiljenje do slepcev, tako dE mu je ta rada odstopila svojo sredstva v svoji darežljivosti po volilih, darilih, na javnih zbirkah in raznih prireditvah doma in po zaslugi našega rojaka g. Josipa Remsa, tedanjega urednika delavskega lista »Glas naroda« v Newynrku, celo med ameriškimi Slovenci. Darila so se stekala, toda za zgradbo je bilo še premalo. Medtem so nastopili slabši časi, društvene hranilne vloge so zamrznile. Odbor je opustil zgradbo.
Ker so odrasli slepci vedno bolj prosili za svojo streho, je bil kupljen koncem leta 1933 z nabrano glavnico bivši Strahlov grad v Stari Loki med Selščico in cesto, ki drži v Železnike, za njihov dom.
Društvo pa si je naložilo spričo teh sprememb za nekaj časa prav težke skrbi, ker je moralo najeti zaradi zamrznjenih vlog nov kapital.
V	tej veliki zadregi mu je prišla na pomoč kr. banska uprava s precejšnjo podporo. Polagoma je društvo odprodalo v kritje dolga nekaj svojih nepremičnin in le po težkem večletnem trudu so se uravnale njegove premoženjske razmere. Velik del inventarja v »Domu slepih« je odstopila društvu po intervenciji sedanjega gosp. podžupana dr. Vladimirja Ravniharja, našega odbornika, banovinska hranilnica. Zbiral in znašal je kot čebela vse potrebno za opremo zavodu g. odbornik Fran Cvek. nadzornik drž. žel. v p. in nadzoroval adaptacije v gradu. Kmalu nato so bili sprejeti prvi slepci pod grajsko streho. Koncem septembra leta 1935 je bil namreč odprt naš »Dom slepih«.
Kulturno delo v »Domu slepih«
V	tem »Domn slepih« imajo moški slepci skupno delavnico za ščetke, ženske pa se bavijo največ z ročnimi deli, pomagajo v kuhinji, pri gospodinjstvu in na vrtu. Zaposlitev je le delna, nekaj bolnih in starejših slepcev je nezaposlenih.
V	veliko duševno razvedrilo jim je čitanje knjig v Braillevem točkopisu za slepce. Za knjižnico s knjigami v tem točkopisu skrbi društvena tajnica prof. Minka Skaberne z našim trudaljubnim žen-stvom vred. Preskrbljeno pa je še za drugo zabavo. V Domu je radio, klavir, harmonij in večje število eiter. Slepci pojejo, igrajo, čitajo in pišejo. Imajo mešani zbor tako izvežban, da je priredil že koncerte in že večkrat sodeloval pri raznih prireditvah v različnih cerkvah.
V	letošnjo kroniko »Doma slepih? pripada zelo uspela akademija, ki jo je priredil 21. maja pevski zbor slepcev iz Doma slepih pod vodstvom svojega pevovodje g. Jožeta Matka v starološkem Prosvetnem domu, da pokaže v pesmi, besedi in kretnji kos svojega notranjega sveta. Slepci so odpeli nabito polni dvorani Gvoj pester spored, ki je obsegal skladbe naših domačih komponistov Adamiča, Jenka, Sattnerja, Schvvaba, Tomca, Vodopivra in Volariča, zelo zanesljivo, izredno lepo in občuteno s spremljevanjem klavirja in
tudi brez njega. Posebno sta ugajali »lepi solistki »opranistinji Rlvira in Lojika. Citraški zbor Mirih deklet je zelo zadovoljil s svojimi narodnimi pesmimi obiskovalce. Mnogo smeha »ta izvabila poslušalcem s svojo neprisiljeno in razgibano igro dva slepa moška. Prisrčne so bile tudi recitarije. Vsakdo je zadovoljen odhajal s te prireditve, saj se je lahko prepričal, da je tudi v slepih, od usode posebno udarjenih ljudeh mnogo notranjega veselja in doživljanja. Požrtvovalni trud režiserke i. sestre Tiburrije in g. pevoTodje Jožeta Matka in njiju ljubezen do slepih siromakov sta v obili meri privedla naše slepe pevce, igralce in deklamatorje do lepega moralnega in gmotnega uspeha.
Skrb za izpopolnitev Doma
Dušne pastirstvo v zavodu vodi brezplačno starolo&ki dekan g. duhovni svetnik Matija Mrak,
ki je odbornik društva. Gospodinjstvo opravljajo redovnice Marijine čudodelne svetinje, Vincentin-ke, pod vodstvom prednice sestre Kazimire Novak,
ki se posebno odlikuje po svojih gospodarskih zmožnostih. Podrejene so ji štiri sestre. Vrhovno upraviteljstvo je poverjeno odborniku g. Franu Cveku, ki je n. pr. letos 92-krat obiskal zavod in bil poleg tega še 14-krat na Okroglem, drugi društveni nepremičnini.
Lepa okolica, ki obdaja naše slepe oskrbovance, dobra hrana, potrebno duševno izživljanje ter vsi prej našteti činitelji skrbe za to, da hi postal slepcem starološki zavod ne samo varen dom, temveč tudi ljuba in prijetna domačija ter tolažba za izgubljeno srečo.
Kdor pozna ves gorostasni trud, ki ga je imel odbor društva dozdaj, je vesel njegovega uspeha.
Odbor sam se 6eveda dobro zaveda, da še mnogočesa manjka, tako na notranji opremi, pa tudi na zidavi še enega posebnega oddelka za moške, predvsem pa novih delavnic » strokovnimi mojstri, za katere je predpogoj dovolj velik krog odjemalcev la slepčevsk* izdelke.
V tekočem letu se je odbor na prošnjo »Društva slepih« pozanimal v ljubljanskih prometnih ulicah za lokal, v katerem naj bi se prodajali slepčevski izdelki. Lokali so bili ali predragi ali pa je bilo treba misliti na drage adaptacije ob njegovi otvoritvi. Odboru se je ponudil dober rainašalee oziroma prodajalec za ščetke, zato odbor še ni najel lokala.
Lepo delovno torišče, zlasti za slepe moške, bi bila v zavodu tiskarna za tisk takih knjig, ki bi jih moral imeti vsak slepec, časopisov in revij v Baillevem točkopisu za slepce. Toda denarja še nimamo.
čaja v Ljubljani, ki ga je priredila prof. Minka Skaberne, tajnica sama pod okriljem društva Dom slepih v času od 27. aprila do 31. maja 1938 z namenom, da pouči trudaljubne slovenske žene in dekleta v pisanju in čitanju z Braillevim točko-pisom za slepce oziroma v ročnem pretisku del naših pesnikov in pisateljev ter tudi nekaj dobrih prevodov iz tujega slovstva založenih v črnem tisku. Pri tej društveni akciji sta ji priskočila oba jutranja dnevnika, za kar jima gre najlepša hvala. Razposlala je 340 tiskanih vahil na naslove gospa in gospodičen, pripadnic raznih naših organizacij in društev. Zato se je hvaležno spominjala na občnem zboru tudi vodstva posameznih ženskih organizacij za osebno propagando med članicami oziroma preskrbo naslovov ljubljanskih požrtvovalnih gospa in deklet, zahvalila se je bivšemu direktorju dri. učit. šole g. prof. Ivanu Dolenru, sedanjemu narodnemu poslancu, za prepustitev nčilniee na drž. učit. šoli za časa tečaja, dalje gospe Miri Dohovškovi, upraviteljiri kočevskega zavoda za slepce, za izposojene različne predmete, potrebne pri povečavanju knjižnice.
Propaganda med ženstvom
Velika propaganda, predvsem veselje do človekoljubnega in nacionalnega dela našega žen-stva. vse to je pripomoglo že lani do prvega uspeha, namreč do razveseljivega števila 52 udeleženk tečaja, nekaj še celo od drugod.
Razdelile so se velike množine narezanega papirja za prirejanje knjig. Društvo ga je nakupilo doslej 170 kg, ostalega pa so darovale največ vevška papirnica, tvrdke Bonač, Ničman in Učiteljska tiskarna. Nekaj papirja pa je ostalo iz prejšnjih let. Naročenih je bilo iz inozemstva 20 tablic in šil, ki se rabijo ob pretisku z Braillevim točkopisom za slepce. Lani in letos je imelo društvo za knjižnico okrog 7800 din stroškov. Temu nasproti stoji v*ota nalašč za knjižnico darovana v znesku 3310 din. 3000 din je darovala neka gospodična, ki ieli biti neimenovana. Naj bi našla obilo posnemalrev!
Izmed 52 udeleženk tečaja »o že dovršile svoje trudapolno delo in pretiskale ročno v Brail-
levem točkopisu za slepce kar po več knjig; te gospe oziroma gospodične so: Marija Detela, Ema Dorčič, Mirni Fajdiga. Palmira Fajdiga. Vera Hočevar. Minka Kalin, Iva Kobal, Cecilija Kočar, Fanika Knllwitz, Miri Lapajne, Cveta I^-gat. Mar-janra Lindtner, Klntilda Likar. Marjeta Martinčič, Jožica Novak, Iva Ognrelec. Marija Praznik, I/njz-ka Potrata, Antonija Ravniharjeva. Elza Sefman, Draga Ukmar, Alojzija Uninik, Roža Velkavrh in Vila Zupančič.
Občni zlMir jim izreka najlepšo zahvalo za njihov velik trud. Imajo naj zavest, da so obogatile knjižnim našim največjim revežem sjeprem ter jim napravile z novim čtivom marsikatero lepo uro.
Druge, ki še niso skončale svojega dela, pa prosi gospa tajnica z istega mesta, da s preti-skom kolikor mogoče pohite. saj dobro vedo, kako težko čakajo slepci nove duševne hrane, vedno novega čtiva. Pred kratkim je dospela v »Dom
»prejem, čeprav je dovolj prostora. To pa zato, ker naše kmetske občine še vedno nimajo smisla za svojega sle|>cga soobčana in odgovarjajo na |K>sredovanja glede na to z izgovorom, da se število občinskih ubožcev od dne do dne množi in da jim manjka sredstev za plačevanje oskrbnine.
Hrana v zavodu je dobra in zadostna, tako da glede tega ni pritoži) od strani oskrbovancev.
Ker je pri starološkem »Domu slepih« precej zemlje in živine ter njegovo vodstvo skrbi tudi
Letos s® je povečala leta 1918 ustanovljena knjižnica v Braillevem točkopisu za slepce za precejšnje število »lovenskih knjig kot uspeh teza obdelovanje posestva na Okroglem, ki ga je podedovalo društvo |>o preč. prelatu Tomu Zupanu, ima poleg gospodinj č. sester iz Vincenti-nunia Se dva hlapca in dve dekli. V hlevu je 6 glav goveje živine, en konj in 22 prašičev.
V letu 1938 so bile izvršene razne nujno potrebne adaptacije. Postavljena je bila velika dr-varnira, sušilnaca za meso, sezidali so se trije silosi za kisanje sveže krme iz 12 kubičnih metrov prostornine. Vsak ima prostora za 15 voz sveže krme. Napravljena je bila velika gnojna jama, kupljena črpalka za gnojnico, položenih 55 metrov kanala iz hlevov v gnojno jamo, betonira-na jama za apno. na dvorišču zhetonirani obrob-niki gred za cvetlične nasade in napravljen betonski tlak pred svinjaki. Vrt (zelenjadni) je bil razširjen s tem. da smo zvišali škarpo ob vodi.
Por Javiti morete seda) na 2 načina!
L Lahko se polagoma navadite na sonce, kar je najpametneje. V tem primeru uporabl|ajte kremo N1VEA!
2. Lahko pa ostanete tudi dolgo na soncu in hitro porjavite. Tedaj potrebujete ULIRA-OLJE NIVEA s pojačano zašito pred pekočimi svetlobnimi žarki.
slepih« prva serija že vezanih knjig, dvakrat »krbno pregledanih in popravljenih v veliko veselje naših slepih oskrbovancev.
Ob tej priliki se tudi prav prisrčno zahvaljuje gospa tajnica gospej ravnateljici Kohalovi in jtdč. Mici Lapajne. zlasti pa gdč. Mirni Fajdiga za izdatno pomoč ob korekturi pretiskanih knjig.
Veliko veselja je prinašala v letošnjem letu zlasti našim slepim dekletom v Domu gosjia Mar-janca Lindtnerjeva, pridna sodelavka v knjižnici s knjigami v slepčevskem točkopisu, ko jih je večkrat obiskovala, dajala pobude za različna koristna zanimanja in jim [»razdeljevala lepa darila, poslana od neimenovane gospodične, ki se ji občni zbor najlepše zahvaljuje. Ker se je gospa Lindtnerjeva zanimala za slepce in se udejstvo-vala njim v prid že od ustanovitve društva »Dom slepih«, jo je izvolil odbor na eni izmed svojih sej p« členu 6 društvenih pravil za odbornico.
Denarno in gospodar, stanje društva
Ko je dokončala gospa tajnica svoje izčrpno poročilo in se ji je zahvalil g. predsednik dr. Tomaž Klinar za njen velik trud, je povzel besedo društveni tajnik g. Martin Pnher. višji kontrolor drž. žel. v p., in orisal finančno stanje društva »Dom slepih«, ki je koncem poslovnega leta 1938 zadovoljivo in znaša čisti dobiček koncem leta 12.102 din. Toliko ugoden uspeh izvira iz znatnih daril v preteklem letu. Omeniti je treba dva večja zneska, eden darovan od neimenovanega dobrotnika 80.000 din in drugi tudi od dobrotnire. ki noče biti imenovana, v znesku 10.000 din. Bodi jima izrečena najtoplejša zahvala z občnega zbora!
Ako bi bila darila bolj skromna, bi bila slaba predla društvu z ozirom na podražitev življenjskih potrebščin za -oskrbovance, nakup njive v Stari Loki, porast knjižnice za slepce in razne odpise društvenih nepremičnin in različne investicije v Stari Loki in na Okroglem, obeh društvenih nepremičninah. Kar se tiče društvenih nezazidanih parcel na Zaloški cesti v Ljubljani, je imelo društvo tudi znatne stroške. Treba je bilo napraviti robnike ob obeh straneh zaradi izravnavanje ceste, kar je veljalo 26.000 din.
K sklepu svojega poročila se je g. blagajnik zahvalil tudi g. predsedniku dr. Tomažu Klinarju in gospem odbornicam Viti Zupančič, Marjanci Lindtnerjevi in Josipini Cvelbarjevi za izdatno pomoč oh nabiranju darov.
Dodatno k poročilu društvene tajnice in društvenega blagajnika je izvajal g. inšpektor Fran Cvek. upravitelj starološkega »Doma slepih«_ o gospodarstvu in stanju • slepcev v Domu sledeče: »V zavodu je bilo od 1. jan. 1938 31 oskrbovancev, med letom jih je bilo sprejetih 7, koncem leta jih je odšlo 5, ostalo jih je potem 33, tako da je sedaj v zavodu 10 moških in 23 žensk v starosti od 23 do 86 let. Predpisana oskrbnina znaša 300 din mesečno. To je za popolno oskrbo s hrano, perilom in z obleko. Ta znesek seveda nikakor ne zadostuje za vse izdatke posameznega oskrbovanca. Poleg tega je v zavodu več oskrbovancev, za katere prejema prav majhne mesečne prispevke. Primanjkljaj, ki je vsak mesec precejšen, plača društvo samo, le en neznaten njegov del krije z banovinsko podporo ki je je bilo deležno tudi v zadnjem preračunskem letu. V letu 1938 je bilo sprejetih nanovo 7 slepcev, upraviteljstvo zavoda pa ima še veliko prošenj za
Spominsko ploščo v čast indijanskemu misijonarju
Slovencu Lavtižarju
so odkrili in blagoslovili, kakor »mo že poročali, na župni cerkvi v Kranjski gori ter na njegovi rojstni hiši v Sprednjem vrhu dne 9. t. m. — Spodnja slika nam kaže slovesnost ob nnsijonar-jevi rojstni hiši. kjer govori škof g. dr. Rožnian. Slika ob strani pa nam kaže še živeče nečake rajnega misijonarja. (Slike je posnel fotograf Benet iz Maribora.)
Popravili smo vrtno zidovje. Velik kos sadnega vrta smo obdali z betonskimi stebri in žično mrežo, kamor se bodo spuščali prašiči in govedo. Takih izvanrednih izdatkov v gospodarstvu kot so bili v letu 1938 upamo, da ne bomo več imeli.« Dopisov je g. upravitelj odposlal 220, prejel pa jih je 50. Po teh podrobnih podatkih in na temelju pregleda blagajniških knjig s priloženimi računi je izrekel g. Karel (iruber, višji računski svetnik v p., v imenu ostalih revizorjev g. Alojzija Knrmurja, ravnatelja delavskega konsuma. in gospe Marije Sadarjeve, šolske upraviteljice v p., odboru društva »Dnin slepih« razrešnico in svoje največje priznanje,
Darežljivost za slepce naj ne ugasne
Ker volitve odbori niso bile na dnevnem redu, je prešel g. predsednik dr. Tomaž Klinar k slučajnostim.
Ob zadnji točki sporeda je opozoril slepi g. Atnnn Pleško na nov patent tablic za pisanje točkovne pisave za slepe.
Izvedena je bila tudi želja po skupnih prireditvah vseh treh korjiorarij, ki se bavijo v dravski banovini z oskrbo slepcev (društvo »Dom slepih« in »Društvo slepih«, obe v Ljubljani, ter »Fond za slepo deco« banovinskega zavoda za slepo deco v Kočevju) v prihodnjem koledarskem letu, da bi se povečale vsestranske podpore za slepce, za katere imajo njih domovinske občine prav malo razumevanja ter zelo neredno plačujejo že itak premajhne zneske za 6lepe ooskr-t>ovanCe.
Ker nima starološki »Dom slepih« nikake podpore od države, od banovine pa prejema le polovične diference med določeno oskrbovalnino za posamezne revne slejice in tistim zneskom, ki ga morajo zanje plačevati občine ali pa njih svojci, je navezan zlasti za vz Irževan je svojega poslopja v Stari Loki in ostalih društvenih nepremičnin na obresti glavnice, transakcije svojih nepremičnin in članarino, za uresničevanje svojih nadaljnjih nalog, zlasti vzdrževanje, zavoda s čim Več oskrl>ovanci, pa je odvisno popolnoma od usmiljene javnosti, ki ga je podpirala doslej s svojimi darili in volili.
Zato naj darežljivost javnosti ne usahne, naj se poveča se v izdatnejši meri. Skrajen čas je tudi, da se zganejo oblasti in |>oskrbe za pomoč, ki gre takemu zavodu.
Če bo imel »Dom slepih« več oskrbovancev, n. pr. toliko, kolikor jih prosi za sprejem, ter mu bo mogoče z izdatno pomočjo javnosti in obla-stev dvigniti se na tisto kvalitativno stopnjo, ki mu je potrebna, nihče ne bo mogel več reči, da v Sloveniji ni »Doma slepih'.
Za vzdrževanje »Doma slepih« pa bodo potrebna še velika sredstva. Upamo da slovenski narod in pa tudi javne oblasti, zlasti država oziroma dravska banovina ne bosla pustila, da bi ta ustanova ostajala vadno na isti stopnji ali pa bi celo propadla. Nedvomno bodo znali naši ljudje ceniti to svojo veliko ustanovo in ji bodo pomagali, da se ho dalje razširjala do večje popolnosti v čast slovenskega naroda.
Nove orgle v Skaručni pri Vodicah
Nedeljo, 2. jul. je blagoslovil kamniški dekan, preč. ({.Matej R i h a r ob 10. dop. nove orgle v romarski cerkvi sv. Lucije na Skaručni ob asistenci č. g. vodiškega župnika in drugih duhovnikov. Preč. g. dr. Fr. Kimovec, stolni ljubljanski dekan, pevovodja na stolnem ljublj kovu in skladatelj je nato v cerkvenem govoru lepo razložil zgodovino cerkvcne glasbe, poudaril dojžnost, da naj tudi vsa glasbila hvalijo najvišjega Gospoda Boga, pohvalil Skaručence, da so si mesto slabih starih orgel omislili nove, vzpodbujal naj nabero šc tretjino vsote stroškov za orgle (okoli 6000 din). Nato je na koru na novih orglah spremljal cerkveno petje med sv. mašo, ki jo je daroval č. g. Rihar. Po sv, maši je pa dalj časa poskušal nove orgle, tako da so peli vsi 12 registri in vse piščali, včasih nežno, milo, božajoče, pa zopet mogočno, slavnostno Navzoči smo strmč občudovali in poslušali tega mojstra, ki je orgle pohvalil, da «o dobre. Tudi prof Tome v St. Vidu jih je pohvalil. V cerkvi je bil navzoč tudi orgelski mojster Franc Jenko iz Št. Vida, ki je orgle napravil za 20.000 din. Delo hvali mojstra.
Orgle so v kratkem času spravili skupaj. Or-ganist in pevci so šli pobirat po skaručenski s»-seski, nabirali darove za orgle. Domač č. g. Dež-man je tudi osebno ali pismeno nabiral, tako je bilo kmalu 14.000 din skupaj. Nabcrimo še ostalo tretjino; vsak, ki bo orgle poslušal, bo rad kaj prispeval. tudi romarji h cerkvi sv. Lucije. Hvala vsem, ki so kaj darovali in ki še bodo
Obenem naznanjamo, da bo prihodnji romarski shod pri Sv. Luciji na Skaručni mesto 30. jul., ko ie v Ljubljani kongres Kristusa Kralja, nedeljo pozneje 6 avg. Ro«narji prijazno vabljenil
! Ne pozabi, da bo kongres Kristusa j Kralja ie konec julija. — Le žrtve I bodo kongresu pomogle do uspeha!
te novice
Koledar
Petek, 14. julija: Bonaventura, škof, cerkveni u?enik.
Sobota, 15. julija: Henrik I., kralj; Vladimir, kralj.
Pogreb Jožeta Breznikar|a
Braslovče, 12. julija.
Orla vas v Savinjski doliui je te dni tonila v globoki žalosti. Na njegovem rojstnem domu je med samim cvetjem počivalo truplo mladega pravnika Joieta Breznikaj-ja, ki je nenadno umrl v najlepši dobi življenja. Pogreb je bil veličasten ob ogromni udeležbi domačinov in številnih prijateljev in sošolcev, ki so ga prišli spremit na božjo njivo v Braslovče. — Kraljevsko bansko upravo, ki mu je poklonila krasen venec, je zastopal podnačelnik Franc Hart-man iz Celja, okrajno načelstvo v Laškem g. komisar .lože Šinkovec, uradništvo II. in VII. oddelka banske uprave gg. Velkavrh Ivan in Zaje Ivan iz Ljubljane, JRZ v Laškem gg. Deželak Ivan, Hrastelj in Kodrič. Prišli so tudi številni drugi odličniki.
Ob pol desetih se je od pokojnega Jožeta na domu poslovil s krasnimi besedami g. kaplan Jurij (iuzej iz Žalca. Iz Orle vasi se je vil med hmeljskimi nasadi veličasten mrtvaški sprevod proti Braslovčani; na čelu je korakala četa domačih lantov v krojih. V Braslovčah se je pridružilo sprevodu veliko občinstva in trinajst gg. duhovnikov in bogoslovcev, katerim na čelu je bil domači župnik g. dekan Janez Atclšek.
V	dekanijski cerkvi v Braslovčah je bila ob pol enajstih slovesna žalna maša za rajnega. Daroval jo je njegov sošolec g. Jote 1'remrov is Ljubljane, ki je opravil tudi pogrebne obrede ter imel ob odprtem grobu ganljiv nagovor.
V	imenu banske uprave se je poslovil g. podnačelnik Franc llartman, v imenu uredništva II. in VII. oddelka banske uprave pa je govoril sošolec rajnkega Velkavrh Ivan.
Preden je zemlja zakrila novo gomilo, je spregovoril domači župnik g. dekan Atelšek Janez, ki se je v imenu staršev vsem udeležencem zahvalil s toplimi besedami za udeležbo, poudarjajoč, da se je rajni Jože le za kratek čas poslovil od nas, kakor nas uči sveta vera. Prisrčne besede g. dekana so bile iskrena tolažba Jožetovim staršem. sestram, bratom, sorodnikom in prijateljem.
Potem so se vsi razšli v tihi boli. Dragi Jože, počivaj v Bogu in naj Ti sveti večna luč!
H u m e k M., Dober sadjevec. Druga predelana izdaja. Obsega 75 strani, cena 16 din. Izšla je druga predelana in izpopolnjena izdaja, tiskana na finem papirju in lepo opremljena. Pisatelj je izpustil nekatere teoretične stvari, izpopolnil pa je njeno praktično stran s posebnim ozirom na naše domače razmere in potrebe. Uporabil je najnovejša dognanja in izkustva na tem važnem kmetijskem področju, ki se čezdalje liolj uveljavlja. S pridom jo bo uporabljal kmet-sadjar in vsak, ki se bavi z izdelovanjem sadjevca. V njej bo našel vsa potrebna navodila, da si pripravi res dobro in stanovitno pijačo.
Ob tej priliki opozarjamo na važno knjigo Istega pisatelja Sadje v gospodinjstvu. Cena 24 dinarjev, vezano 32 din. Gospodinje bodo našle v njej izčrpno navodilo o domači uporabi sadja, konzerviranju zelenjadi itd.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Tridesetletnico mature so v ponedeljek praznovali maturanti II. državne gimnazije v Ljubljani (Poljane) iz leta 1909. Od 36 maturantov jih je živih še 29, ki so se razen petih zadržanih vsi sestali v Ljubljani, da skupno obhajajo obletnico svojega razstanka po končani gimnaziji. V stari šišenski cerkvi so Imeli najprej mašo za umrle profesorje in sošolce, nato pa so bili na kosilu v znani Stepičevi restavraciji. Prišla sta med nje tudi dva nekdanja njihova učitelja, inšpektor VVester in prof. Tršan. Med resnimi in šaljivimi nagovori in pomenki. ki so bili razumljivo pretežno posvečeni skupnim lepim šolskim letom, so ostali v prijetni tovariški družbi ves popoldan, z večernimi vlaki pa so se zopet razšli s trdno obljubo, da se čez pet let zopet snidejo. Proti Mariboru se je odpeljalo tudi 9 duhovnikov, nekdanjih sošolcev, ki so se tudi vsi udeležili jubilejnega sestanka, eden od njih iz Julijske Krajine. Praznovali so naslednji dan v Mariboru skupno z drugimi sošolci iz bogoslovja obletnico mašniškega posvečenja, potem pa naredili avtobusni izlet po severnih obmejnih krajih.
—	Pri zaprtja, motnjah, v prebavi vzemite zjutra, še na prazen želodec en kozarec naravne >Franz-Josetc grenčice.
—	Izvolitev v hrv. franjevski provinci)! »v. Cirila in Metoda. Pod pokroviteljstvom P. dr Kazi-
ira Iviča, generalnega vizitatorja je dne 12. jul. v frančiškanskem kolegiju v Varaždinu ponovno izvoljen za provincijala p. Mihael Troha, za kustosa p. dr. Teofil Harapin, za definitor|< p. Klement Veren. p. Modest Martinčič, p. Norbert Žalig in p. Fortunat Majatorovič.
_Vidov dan v AleksandrijI. Vidov dan je naša
tamkajšnja kolonija letos prvikrat obhajala, in sicer v Jugoslovanskem domu. Predsednik doma g. Štefan Katarinček je imel lep nagovor o važnosti tega dne. Slavnosti so se med drugim udeležili tudi naš poslanik g. Branko Adzemovič s poslaniikira tajnikom g dr. P. Zanelom ter uradnikom g. Bar-bičem. G. poslanik je pri t<H priliki razdelil podeljena odlikovanja raznim članom naše aleksan-drijske kolonije ter spregovoril o potrebi organizacije vseh Jugoslovanov v Egiptu. Jugos ovanski pevski zbor je zapel narodno himno ter nekai drugih pesmi, nakar so bila razdeljena odlikovania našim športnikom, ki so zmagali v tekmah raznih panog. Slovesnost je bila nad vse prisrčna m domača.	_,——
steklenice In aparati
za vkuhavanje sadja. - Zaloga • JUlIJ Klein, Ljubljana. Wolfova «
REX
— Kača med pokošeno travo. Iz Moravč poročajo: Kunaver Ivan iz Belnska je v torek na--kosti trave, po katero je prišel z vozom. Nakladati mu je pomagala 12 letna sestrica, ki je slišala neko sumljivo sikanje ter se je zaradi tega že plašila. Ko sta doma spravljala krmo z voza. sta našla med travo debelo rjavo kačo. ki sta jo brž potolkla z vilami, vesela da ni bilo hujše nesreče. Letos je po naših krajih polno strupene golazni in je treba mnogo previdnosti pri spravljanju sena.
po cbt&avi
*	Promet po zagrebških ulicah sedaj na novo preurejajo. Določili so glavne in stranske ulice. Glavne so tiste, po katerih vozi tramvaj, vse druge pa so stranske. Za 120.000 din bodo dobili nove prometne znake, ki bodo te ulice že na zunaj označevali. Vsa vozila, ki bodo vozila iz glavne ulice v stranske, bodo imela prednost, ne glede na to, v kateri smeri bodo vozila.
*	Nag siromak na sagrebški policiji. Siromašni bosanski delavec Fuat Afgan iz Prijedora je prišel v Zagreb za delom. Te dni je odšel na Savo se kopat. Ko se je kopal, mu je nekdo ukradel njegovo obleko. Drugi kopalci so tatu kmalu imeli ter so ga hoteli linčati. Tat se piše Bilič. Afgan je Biliča prosil, naj mu pokaže, kam je skril njegovo obleko. Ta pa mu ni mogel pomagati, ker je iz tistega grma ukradeno obleko že drug tat odnesel. Policija je Biliča aretirala, vzela pa je seboj tudi nagega Afgana, ki je imel na sebi le kopalne hlačke. Na policiji so Alganu dali staro srajco ter stare hlače ter ga poslali domov brez vsega drugega.
*	Jetike je v Zagrebu manj kakor v nekaterih drugih krajih. Tako je ugotovil zdravnik prof. dr. Vladimir čepulič v zadnji številki »Lječ-ničkega Vijesnika«.
*	Okraden sodnik. Neznani tatovi so te dni vdrli v stanovanje šibeniškega sodnika Ante Va-stuka ter mu odnesli 3000 din.
*	Karlovec je pri zadnji povodnji pretrpel veliko škodo. Samo tamkajšnjim tovarnam je voda napravila več ko 5 milijonov škode.
*	Silna nevihta okoli Sremske Mitrovice je divjala v ponedeljek proti večeru. Vihar je bil tolik, da je opeko metal s streh. Ruval in lomil je drevje in ograde ter zlasti po sadovnjakih naredil veliko škodo. Vmes je strašno lilo ter treskalo. Naliv je zlasti na njivah s pšenico hudo gospodaril.
*	Iz kaznilnice v Sremski Mitroviei so te dni
pogojno izpustili 65 obsojenih navadnih zločincev.
*	Strašna smrt na kolu. 19 let stari kmečki
sin Jovan Bilič iz Meline pri Banjaluki je splezal na visoko hruško, da bi jih nekaj nabral. Stopil pa je na trhlo vejo, ki se je pod njim prelomila. Fant je padel 10 metrov globoko ter priletel z vso silo na plot pod hruško ter se nabodel na kol. Ker nikogar ni bilo blizu, je nesrečnik obvisel na kolu ter tam umrl. šele 12. t. m. zjutraj so ga našli mrtvega nesrečni starši.
—	Telovadni nastop na Primsknveni. Fantovski odsek in dekliški krožek priredita na Primskovem v nedeljo 16. julija javni telovadni nastop. Vabimo vsa okoliška društva. Po nastopu prosta zabava. Pri celotni prireditvi igra vojaška godba iz Škofje Loke.
—	Avto ga je povozil, ko je ležal na cesti. Na banovinski cesti med Zg. Kašljem in Dev. Mar. v Polju se je v sredo zvečer okrog 10 zgodila nesreča, ki je zahtevala življenje 40 letnega eleklroinonterja Alojzija Rusa iz Dev. Marije v Polju. Tedaj je vozil poltovorni avto tovarne metel iz Zgor. Kašlja proti D. M. v Polju. Ko je vozil čez ovinek, je šofer zapazil, da leži na cesti nekaj temnega. Skušal je avto ustaviti, pa jo bilo prepozno. Ko je avlo obstal, je šofer ugotovil, da je povozil moškega, ki je ležal na cosli. Na pomoč poklicani zdravnik dr. Jeuko je ugotovil smrt, ker je avlo povoženega zadel v glavo in mu prebil lobanjo. Orožniki zadevo preiskujejo.
Ljubljana, 14. julija
Radio Ljubljana
Petek, 14. julija: 12 Naše pe«>mi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Najiovedi — 18.20 Opoldanski
koncert Kad. ork — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Zanimivosti o izseljencih (g. Jožo Preinrov) — 19.40 Nac. ura: Julij v naših gorah (Janez Gregorin) Lj. — 20 Paganini: Sonata XI. (plošče); Sonata XII. (gosli igra Tossy Spiwakov-gky) — 20.10 Ženska ura: Kaj bi morala vedeti vsaka žena o zavarovanju, II del (ga. Vida Per» šuhova) — 20.30 Večer jugoslovanske glasbe. Sodelujejo g. Marijan Rus, član dunajske drž opere, g. prof. Marijan Lipovšek (spremljava) in Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške ploščo.
Drugi programi
Petek, 14. julija: Belgrad: 20 Zagreb — 20 30 Drama — Zagreb: 20 Bizetova opera »Carmen«
—	Praga: 20 Filh. konc. — Bratislava: 19.40 Mednarodna gl. — 22.15 Komorni konc. — Sofija: 19.85 Puccinijeva opera »La Boheme« — Varšava: 21 Prenost iz Francije — Budimpešta: 20.10 Igra
—	22 Operni ork. — 23 Plesna gl. — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21 Igra — Rim-Bari; 21 Koralni konc — 21.30 Simt. konc. — Florenca: 21 Operetna gl — Dunaj: 18.45 Prenost iz Gradca — 20.15 Operetni konc. — Mouakovo: 19 Slavnostni konc. Beromilnster: 20 Ork. konc. — 20 30 Ob 150 letnici francoske revolucije — 21.20 Klavir — Stras-sbourg: 20.30 Koncertni prenos iz Metza.
Prireditve in zabave
Salezijanska prosveta na Kodeljevem priredi v nedeljo 16. t. m. izlet v Šmarje na Dolenjskem. Odhod zjutraj ob 7 izpred Mladinskega doma. Vabimo člane in prijatelje društva, da se udeležijo izleta v obilnem številu.
Izlet UJNŽB v Županovo jamo, V nedeljo, dne 16. t. m. priredi Oblastni odbor UJN2B Ljubljana za člane organizacije in njihove družinske člane celodnevni izlet v Grosuplje z ogledom Županove jame. Odhod ob 8.0^ iz ljubljanskega glavnega kolodvora. Zbirališče na podaljšku perona. Prijave do sobote 15. L m, do 12. ure. Prireditveni odsek.
Sestanki
Družba sv. Vlncencija Pavelskega v Ljubljani.
Ljubljanske in okoliške Vincencijeve konference bodo imele p-ihodnjo nedeljo, t. j. 16. t. m. ob prazniku sv. Vincencija Pavelskega (19. julija) vsakoletno zborovanje v Marijanišču. Ob 7 bo sveta maša z govorom, ob pol 9 zborovanje. Vsi člani se nujno naprošajo, da se zborovanja polnoštevilno udeleže.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Dve smrtni avtomobilski nesreči pred sodnikom
— Novi predstojniki kapucinskih samostanov.
Včeraj smo poročali o provincijalnem kapitelnu jugoslovanske kapucinske provincije, na katerem je bil izvoljen za novega provincijalnega predstojnika g. j). Linus 1'rah in 4 provincijalni defi-nitorji. Včeraj dopoldne je definitorij s provin-cijalom izvolil nove predstojnike vseh samostanov v provinciji. Za gvardijana v Celju je bil izvoljen detinitor p. Kamil Požar, dosedaj predstojnik kapucinskega samostana v Krškem. Za vikarja v Celju je bil izvoljen provincijalni ekonom in katehet na meščanski šoli v Celju p. An ton Vovk. za predstojnika v Krškem p. Avrelij s-?rik. za gvardijana v Ptuju dosedanji vikar celjskega samostana p. Ladislav Hazemali, v Škofji Loki p. Oto Kocjan kot gvardijan, kot vikar dosedanji gvardijan v Varaždinu p. Joakim Ferk, za predstojnika v Studencih pri Mariboru dosedanji predstojnik v Ptuju p. Hdvard Vogrin. V hrvaških kapucinskih samostanih so novi predstojniki: V Osijeku gvardijan p. Gregor Pašalič, vikar p. Anzelm Canjuga, v Splitu gvardijan de-finitor p. Pavel Ivakič. vikar p. Alojzij Novak, dosedaj magister bogoslovcev v Škofji Loki, Dubrovniku gvardijan p. Vendelin Stipčevič, vikar detinitor p. Matija Koren, v Karlobagu gvardijan p. Mihael Hlača, vikar p. Vinko Desič. Za vikarja v Varaždinu je bil izvoljen p. Maks Ma sič. P. Maks Masič je bil dalj časa katehet na meščanski šoli v Celju. Sedai je katehet v Varaždinu, obenem pa tudi dijaški prefekt v kapucinskih konviktu. Za provincijalnega tajnika je bil izvoljen p. Leopold Grbavac. Za prefekta notranjega dijaškega konvikta v Celju je bil izvoljen g. dr. p. Arhangel Drolc, za perfekta zunanjega konvikta Sv. Cirila in Metoda pa p. Frančišek Drolc. Dosedanji celjski gvardiian p. Mavricij Teraš si je izbral novo mesto v Krškem. Z njim izgubi celjski kapucinski samostan dobrega predstojnika, ki je mnogo storil za napredek provincije, zlasti za mladino. V Celju je uredil zunanji konvikt sv. Cirila in Metoda, napeljal centralno kurjavo v cerkev, prečistil samostan in dr. — Nadalje sta prestavljena fr. Konrad Leskovec iz Celja v Maribor, fr. Ciprijan Boltežar pa iz Maribora v Celje.
Po kopanju izvrstno teknejo okusne
Slamlčeve paštete
— Tujskoprometna zveza priredi v nedeljo, dne 10 t. m. izlet k molodirkam na Jezersko. Sporedi se dobe in prijave »prejemata obe bilietarnl Putnika v Ljub^ani: Tyrševa cesta 11 m Masary-kova cesta 14.
Kaj za god je treba, očku dati? Čik-bonkone kupi sinko, hčerka, mati.
— Z voza je padel posestnikov sin Štefan Tihelj iz Podplesa. Pomagal je te dni svoji sestri v Logu sušiti seno. Ko je hotel z naloženega voza zmetati mrvo na kozolec, mu je spodletelo ter je padel 2 m glol>oko in udaril z glavo ob tla. Hotel je nadaljevati z delom, ker ni čutil posebnih bolečin. Kmalu pa mu je postalo slabo in drugi dan so ga že morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da si je pretresel možgane in je njegovo življenje v resni nevarnosti.
— Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
Ljubljana, 13. julija.
Kazenski sodnik — poedinec na okrožnem sodišču dr. Leon Ponipe, je včeraj sodil o dveh avtomobilskih nesrečah, ki sta zahtevali človeški žrtvi. Remiza na Celovški cesti je kraj, kjer je bilo že mnogo prometnih nezgod neposredno ali posredno njene bližine. Letos 16. januarja okoli 13 je šofer tovornega avtomobila Rudol.' Linke vozil iz Ljubljane po Celovški cesti proti Št. Vidu. Obtožnica obdolžuje seda; šoferja, da je 011 zaradi prehitre in neprevidne vožnje zakrivil nesrečo tako. da je avto podrl Marjana Silo pod kolesa. Zadnje desno kolo ga je skoraj zmečkalo. Sila je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam. Sila Marjan in Notar Ivan sta na ročnem vozičku peljala po desni 6trani ceste 6 111 dolgi železni palici. Avto, ki je hotel oba prehiteti, pa je zadel ob eno palico, ki je nato vrgla spredaj pri ojesu stoječega Silo
na tla, da je prišel pod tovorni avto Obtoženec Linke je zanikal krivdo. Navajal je", da oba dečka nista vozila pravilno po desni 6trani ceste in da so bile palice poševno obrnjene. Bili sta že 2 razpravi. Na današnji je 6tražnik Erjavec potrdil, da sta se palici na vozičku eemintja premikali. Sodnik ie razpravo preložil, da zasliši še druge priče.
V Češnjici pri Železnikih je bila sredi vasi 6. maja letos okoli 2 popoldne smrtna nesreča Šofer Mihael Vrhunc. nameščen pri trgovki Frančiški Košmeljevi v Železnikih, je vozil s tovornim avtom skozi Češnjico proti Škofji Loki. Na vasi jo do smrti povozil 5 letno Reziko Erženovo. Na današnji razpravi je šofer zanikal krivdo in odgovornost za nesrečo, ker je otrok skočil tik pred avtom čez cesto. Priče tega niso mogle potrdili Bil je obsojen zaradi prestopka zoper varnost javnega prometa na 2 meseca zapora, pogojno za 3 leta, ker doslej še ni bil kaznovan.
Velike gasilske vaje v Šmarju pod Ljubljano
V nedeljo dne 9. Julija je bila delna župna vaja 17 gasilnih društev. Vaje so se udeležila društva Orle, Laverca, Škofelca, Šmarje, Lipoglav, Grosuplje, Ponova vas. Št. Jurije, Škocjan, Spodnja Slivnica, Račna, Malo Mlačevo, Veliko Mla-čevo, Velika Loka, Luče, Žalna in Gatina.
Vaje, ki jih je vodil župni podstarešina gosp. Gliha France iz Šmarja, in so bile odlično pripravljene, so potekale prav vzorno. Izvajal se je zračni napad z zažigalnimi in plinskimi bombami. Vse čete so bile razdeljene v štiri skupine. Prva skupina je stopila v akcijo na Razdrtem, druga
Nov šahovski klub v Ljubljani
Ljubljana, 13. julija.
Slovenci ljubimo kraljevsko igro in imamo med seboj številne nadarjene talente, ki so že in še bodo ponesli slovensko ime v tujino. Posebno v Ljubljani je zanimanje za šahovsko igro precejšnje, kar dokazuje še posebej lepo število šahovskih klubov v Ljubljani. Pa tudi dežela se vedno bolj zanima za črnobelo igro. zato ni čudno, če se je v Ljubljani ustanovil v sredo zvečer nov šahovski klub, ki si je izbral ime: Osrednji šahovski klub. Ustanovni občni zbor je bil na verandi »Pri Jercic v Prešernovi ulici. Občni zbor je vodil v imenu pripravljalnega odbora njegov predsednik g. Ivo Bolha, ki je najprej orisal razvoj dogodkov, ki so privedli do ustanovitve novega šahovskega kluba. Misel po tej ustanovitvi je prišla iz vrst bivših članov Ljubljanskega šahovskega kluba, kluba, ki je sicer znan kot najmočnejši pri nas, vendar pa v organizatoričnem pogledu boleha. Tem hibam se ni dalo mogoče izogniti na pametnejši način, kot da se ustanovi nov klub. ki hi s strogimi pravili preprečil tudi te nepotrebne nevšečnosti. Iz iztopivših članov IAK se je sestal pripravljalni odbor za ustanovitev novega kluba. Temu gibanju sta se pridružila še šK Amater in šempeterski šahovski klub. V svoiem poročilu je predsednik pripravljalnega odbora tudi poudaril, kakšno nalogo si je zastavil novoustanovljeni Centralni šahovski klub, namreč združiti vse prave po uspehih stremeče šahiste iz Ljubljane v močan in dobro organiziran šahovski klub in jim dati priliko, da v okviru klubskega življenja ob dostojnem medsebojnem sožitju izpolnjujejo svoje znanie v šahovski Igri. V ta namen bo ek i*al pri-
tegniti vsa sredstva, s katerimi tako društvo tnore razpolagati, da omenjeno nalogo tudi lahko izvrši. Sodelovanje tega novoustanovljenega z drugimi šahovskimi klubi, predvsem ljubljanskimi, pa bo ostalo kar najživahnejše in prijateljsko.
Z občnega zbora je bila tudi poslana pozdravna brzojavka predsedniku Jugoslovanske šahovske zveze in prosvetnemu ministru Stevanu čiriču. Občni zbor je nato sprejel pravila, ki so dokaj stroga in ne dopuščajo nobene nediscipliniranosti članov. Pri volitvah so bili izvoljeni našim šahi-stom dobro poznani požrtvovalni in preizkušeni delavci. Za predsednika je bil izvoljen prof. Slavko Osterc, za prvega podpredsednika Ferdinand Bizjak, za drugega podpredsednika in hkrati predsednika tehničnega odseka Ljudmil Furlani, za tajnika dr. Čeplak Slavko, za blagajnika Samobor Stane, za gospodarja in knjižničarja Gabrijel Pin-tarič, za člana tehničnega izvršilnega odbora Lado Hren in Milan Uršič in za odbornika prof Josip Čop in Valentin Kovač. V razsodišče so bili izvoljeni Bolha Ivan, Jože Šorli in Ludovik KlakoČer. Za namestnika pa Danilo Požar in Rudolf Mtlller. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Josip Korban in Anton Kozina.
Novoustanovljeni Osrednji šahovski klub v Ljubljani je takoj pristopil v Jugoslovansko šahovsko zvezo. V novi klub se je doslej že vpisalo 81 Članov, med njimi so mnogi taki. ki so se že dobro obnesli na raznih turnirjih. Člana Jože šorli in Jože ŠiJka bosta šla na amaterski turnir za mojstrski naslov. Klubovim članom iskreno želimo lepega napredka in uspešnega udejstvovanja na šahovskem polju.
v zah. delu Šmarja, tretja v sev. delu in četrta na kolodvoru. Vojašlii bombnik, ki bi moral prileteti točno ob treh na pozorišče vaj, je izostal. Začetek vaj je bil zato naznanjen s streli iz tnožnarjev in zvonenjem »plat zvonat. Napadeni so bili Številni kmečki domovi, cerkev, občinski dom in šola. Občinski dom je bil ves v umetnem ognju, zato so imeli reševalci kaj težko nalogo, reševati ljudi iz prvega nadstropja. V impregnirani obleki in z maskam! na obrazu so rešili več ljudi zelo naglo v pripravljena zaklonišča. Ker je padlo več bomb s strupenimi plini, je bilo vse reševalno moštvo opremljeno z maskami.
Prvič so nastopile tudi 6ainarijanke pod vodstvom zdravnika dr. Podkoritnika iz Grosupelj, ki se je z vso ljubeznijo posvetil vzgoji samarijank in imel res odlične uspehe, kar so pokazale te vaje. Vas je bila napadena s tremi vrstami plinov. Nevarna mesta so bila takoj zavarovana in zaznamovana po predpisih, omamljeni ljudje pa odrie-šeni v zaklonišče, kjer so bili izročeni v oskrbo požrtvovalnim samarijankam. Vse je bilo izvršeno vestno s potrebno hladnokrvnostjo in mirom. Napadena poslopja so bila obrizgana z močnimi curki vode. ki so jih bruhale številne motorne brizgalne.
Take vaje so prav povsod danes potrebne. Pri vaji mora sodelovati vse prebivalstvo; je to nekaka skupna vaja vaščanov, gasilcev in samari-janov. Take vaje je treba izvajati v raznih krajih vsako leto po večkrat, da se vzgoji ljudi za primer resničnih napadov na naše vasi, kar pa nas Bog varuj. Te vaje so pokazale, da ljudstvo sicer pojmuje pomen in smoter prireditve, vendar bo treba v bodoče bolj paziti, da ljudje popolnoma izginejo izpred hiš v svoja zaklonišča. Mimohod vseh čet je pokazal vso potrebno disciplino in ponos naših varuhov domov. Po izvršenih vajah se je razvila na vrtu tovariša Smoleta prav prijetna veselica. Šegavi in dovtipni Dolenjci so »marsikatero rekli*. Vse je poteklo v najlepšem redu. Tudi blagajnik šinarske čete bo zadovoljen.
»
Ali ste že darovali ia kongres Kristusa Kralja?!
Kamnik
V naše poročilo o novi maši p. Pavlina Hev-bala se je vrinila neljuba pomota: sprejem bo ob pol 8 in ne ob pol 6, kakor smo v soboto noročali.
LJUBII4N4
Ljubljanski cestni promet za zeleno mizo
Ljubljana, 13. julija.
V četrtek popoldne «e je zopet nadaljeval sestanek na gradbenem uradu meatnega poglavarstva, kjer obravnavajo vsa vprašanja ljubljanskega cestnega prometa Zbrali so se zopet zastopniki vseh prizadetih stanov in ustanov in se lotili najprej vprašanja, kaj naj ukrenejo a tramvajskim postajališčem na Marijinem trgu. Tramvaj se v splošnem ustavlja vedno tako, da obstane pred križiščem a prometno ulico. Na Marijinem trgu pa se ustavlja ie na mostu. To postajališče pa je neprimerno zaradi tega, ker se že v načelu vozila na mostovih ne smejo ustavljati. Nadalje je nerodno tudi to, da je srednji frančiškanski most določen samo za vozila, ker se pa potniki na postajališču vedno zbirajo in Čakajo na tramvaj, je tudi ta most deležen precejšnjega osebnega prometa. Kljub daljši razpravi se zastopniki o tem niso mogli zediniti, ker bi pomenila premaknitev postajališča proti Prešernovi ali Stritarjevi ulic-i veliko neugodnost za številne gospodinje, ki se vsak dan vozijo na trg. Prav tako pa bi ee razdalja med postajališči pred magistratom ali pa pred pošto preveč zmanjšala.
Posebno dolge debate je bil deležen prometni otok na Marijinem trgu Mnogi so predlagali, naj se otok zmanjša, ker preveč zavira, zlasti motorni promet. Drugi so zopet temu ugovarjali, češ da je bil ta otok zato zgrajen tako velik, da bi usmerjal promet v velikem krogu, v katerega bi prihajala vozila s stranskih ulic v tangencialni smeri, s čemur bi se preprečila direktna križanja, ki so še najbolj nevarna za karambole. Stvarno pa opažamo na tem otoku ta nedostatek, da vozijo po-
časnejša vozila vedno po notranji strani in da jih zaradi tega hitrejša vozila ne morejo prehitevati. Zato je padel predlog, naj bi razdelili krožno vozišče v dve polovici. Samo zunanja naj bi bila dovoljena za vožnjo, notranja za za prehitevanje. Odstranitev kamnov in postavitev robnikov ni bila sprejeta, ker bi v tem primeru rešilni in gasilski avtomobili prav tako pa škropilni vozovi ne mogli več voziti čez otok.
Zastopniki so s« zedinili, da je treba prepovedati parkiranje avtomobilov in avtoizvoščkov na Aleksandrovi cesti. Pač pa tega ne bo mogoče storiti prej, dokler ne bo urejena Gajeva ulica. Prav tako bi bilo treba odpraviti parkiranje avtomobilov na Miklošičevi cesti pred hotelom Union. Ugodnejši bi bil prostor v razširjenem delu Frančiškanske ulice.
Razprava glede uvedbe enosmerne vožnje na Sv. Petra cesti v »meri proti Zaloški cesti je bila živahna. Upirali ao ee uvedbi enosmerne vožnje zastopniki hišnih j>oseBtnikov in trgovcev, Češ da bo trpel trgovski promet v trgovinah na Sempeter-skl cesti. Kljub dokazovanju, da že sedaj ni dovoljeno postajanje z vozili v ozki Sempeterski cesti in da torej trgovci v Sempeterski cesti od tistih, ki se vozijo po njej, ne morejo imeti mnogo zaslužka, zastopniki trgovcev niso odnehali. Tako je to vprašanje ostalo neodločeno.
Glede označitve prednostnih cest v Ljubljani Je nastopila največja ovira v stroških, ki bi jih dosledna označitev križišč s prednostnimi cestami zahtevala. S tem je 1)11 v glavnem za ta dan določeni program končan in se bo sestanek nadaljeval čez en teden.
1 Ljubljanski pevri bomo imeli vajo za kongres nocoj — v petek, 14. t. m. v Irančiškanski dvorani (vhod iz Frančiškanske ulice) kakor navadno ob 8 zvečer. — Pri zadnji vaji (v sredo), ko so prišli še požrtvovalni pevci iz Šiške, iiatn je bil Rokodelski dom pretesn. Ves mogočni zbor je zvenel čisto, jasno, v mogočnih koncih kar veličastno. — Pevci! Opozorile drug drugega na to vajo — in pridite prav vsi. Kristus, naš Kralj je naših, čeprav ne majhnih žrtev gotovo vreden. Gre tudi za čast našega slovenskega petja, ki si je pri zadnjem kongresu pridobilo tak sloves. Na veselo svidenje torej! Pevovodja.
1 Tretja nova maša v Ljubljani. V nedeljo, dne 9. julija so bile v Ljubljani kar 3 nove maše: pri jezuitih, v Mostah in pri frančiškanih. Pri frančiškanih so ob 9. zjutraj peljali pred oltar p. Mo-hor-ja Horvata, mladega novomašnika iz reda svetega Frančiška. Na koru j« prepeval Sattnerjev zbor Schubertovo latinsko mašo s polnim orkestrom. Gospod novomašnik je rojak iz Slovenske Krajine. Ker je njegov oče že pred leti ucirl in je njegova mati na bolniški postelji, je bilo pripravljeno novomašno slavje kar v Ljubljani. Goepodu novomašniku v60 srečo na pot življenja!
KINO KODELJEVO Tel. 41-64
danes in jutri ob pol 9
»KRIK DŽUNGLE«
»VESELA ZAPELJIVKA«
I Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih v Ljubljani spoiipča vsem povabljenim gostom in prijateljem, ki se nameravajo v nedeljo 16. t. m. udeležiti slovesnosti blagoslovitve kongregacij-skega doma na Visokem v Poljanski dolini, da je zadostno poskrbljeno za avtobuse, ki bodo vozili do vlaka, ki pride v Škofjo Loko ob 7.92. V domu bo tudi dovolj toplih jedil in hladne pijače na razpolago. Ponovno vabimo vse prijatelje k številni udeležbi.
1 Nujna zdravniška pomoč zavarovancem OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse svoje zavarovance na področju ljubljanskega ambulatorija, da se smejo v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih posluževati vsakokratnega mestnega zdravnika, ki ima nedeljsko službo, ako jc pristojni zdravnik OUZD nedosegljiv. Zavarovanci naj ugotove naslov pristojnega zdravnika OUZD v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti št. 20. Naslov mestnega nedeljskega zdravnika je objavljen v V6aki sobotni številki ljubljanskih dnevnikov.
I Prvo grozdje v Ljubljani. Na trgu ee je pokazalo prvo grozdje — muškat. Je prav paprici-rano drago. Kg stane 44 din. V Splitu je na trgu grozdje pa 16 din kg. Vinogradniki zatrjujejo, da bo letos grozdje kvalitetno izborno, toda pridelek bo najbrž manjši ko lani. Vinogradi drugače dobro kažejo.
I Konec napetih rnkohorb. Že ves teden hitijo Ljubljančani v kino Union k naj>etim roko-borbam, pri katerih je dovolj priložnosti za navijanje in za protestiranje. Zadnji večer bo v petek. Ta dan se bo odločilo, kdo je najmočnejši med dosedanjimi zmagovalci. To zanima posebno vse tiste, ki so doslej redno hodili k rokobor-bam in ki so si med rokoborci izbrali nekatere, ki jih prav cenijo ter jim privoščijo zmago. Napete borbe zadnjih dni so tudi povzročile, da je unionska dvorana skoraj redno nabito polna. Večino ima seveda mladež, ki med rokoborbatni strokovno poučje in svetuje svojim ljubljencem.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
R«g. po min. soc. pol. !n n. rdr. S-br. 15 485 25 V. 35.
i Stanovanjske odpovedi. Okrajno sodišče je letos v 6 mesecih prejelo od raznih hišnih gospodarjev 807 odpovedi za izpraznitev raznih stanovanj, lani jih je bilo 743. Odpovedi večjidel zadenejo malo najemnike, delavske družine in nižje državno odnosno privatno namoščenstvo Gospodarji odpovedujejo v 95% primerih stanovanja zaradi nerednega plačevanja najemnine in zaradi hišnih prepirov. Prav poseben pa je bil primer, da je gospodar odpovedal družini stanovanje, ker ie otrok hodil na vrt, da bi se tam v hladu igral. Neki stranki je bilo dalje odpovedano, ker se je deček učil igrali na harmoniko zvečer in popoldne, ko je gospodar dremal. To je pomenilo kršitev hišnega reda.
1 Podiranje FrShlirhove hiše na TvrševI resti. Zavarovalna banka »Slaviia« je začela pretekli teden podirati zadnje ostanke stare Frohlichove hi£e ob Tyrševi cesti. Podiranje hitro napreduj«.
Hiša je jako stara. Na pročelju nosi letnico 170«. Lepo izdelan portalni okrasek s to letnico namerava lastnica baje izročiti mestnemu muzeju, por-tal je drugače slabo ohranjen. Družina Fri>hlich je bila lastnica hiše od 1841. do leta 1917.
1 Batino ljudsko glasovanje. Z včerajšnjim dnem je bilo uvedeno ljudsko glasovanje o tem, kako naj tvrdka napravi pri izložbenih oknih nadstreške. Na stavbnem prostoru stoji deček, ki deli mimoidočim glasovnice. Te vsebujejo samo 2 vprašanji: ali visoki ali nizki nadstrešek. Vsak glasovalec si mora ogledati oba, pro\ izoriono na-ravljena nadstreška in nato izpolniti glasovnico.
da bodo poeneje razdeljene nagrade za
Letošnji ljubljanski novomašniki romajo v Rim. Na ljubljanski postaji jih je posnel naš fotografski porocevalee pred odhodom. V ospredju sredi vse skupine stoje »d leve na desno: univ. prof. dr. (Mar zraven njega (i aktovko) dekanuniv. prof. dr. Snoj, poleg njega seiiieniški spi-ritual dr. Kraljic, zastopnik škofa kanonik dr. Zupan ter prof. dr. Lencek.
pravtjena Obvestilo,
najboljšo rešitev in nasvete, je že danes mnogo občinstva privabilo, da je na mestu glasovalo in metalo glasovnico v posebno skrinjico. Že včeraj je bilo razdeljenih do 1000 glasovnic. Glasovnice se bodo delile do soliote. Za to ljudsko in originalno glasovanje je večje zanimanje ko pa za glasovanje pri kakih volitvah.
1 Gostilna Martine, Zg. Šiška. O priliki svoje turneje po Jugoslaviji, nastopi v nedeljo tudi pri nas priznani >Okei jazzd Za pestrost zabave bo skrbela tudi originalna kmečka ohcctna godba! Vstopnine nil
Gotovlje
Dne 9. julija je obhajal 5. g. P. Metod (Jožef) Kranjc iz reda križarjev novo, sv. mašo. Že sprejem na kolodvoru v Žalcu je bil prisrčen. Veličasten pa je bil pred cerkvijo, kjer gr je čakala vsa župnija v prazničnem razpoloženju na Čelu z domačim župnikom iz obč. predstojnikom, gasilci itd. V vznesenih besedah je razlagal krasno pri pridigi vprašanje: >Kaj je duhovnik za narod?« preč. g. prior I. Učak. Pod stoletnimi lipami je slavljenec opravil prvo svojo daritev ob ogromni udeležbi vernega ljudstva. Bog daj, da bi blagodejno deloval v čast božjo in blagor slovenskega naroda.
MARIBOR
Novi pravilniki in naša podporna društva
Maribor je sedež številnih podpornih organizacij, ki imajo izrazito človekoljuben namen. Te organizacije zbirajo mesečne članske prispevke v riiihČrfkwitnem iznosn^v prhneru smrti člana pa izplačajo njegovim svojcem lepo posmrtnino.
I Vse te podporne organizacije sta zelo prizadela dva nova pravilnika, ki sta ju izdala ministrstvo za trgovino in industrijo ter finančno ministrstvo. 0 obeh pravilnikih se je svoječasno, ko sta bila izdana, že veliko pisalo, posledice so bile mnoge intervencije in pritožbe. Potem pa je vse nekam zastalo, predvsem zaradi tega, ker je vsaka podporna organizacija vršila borbo proti pravilniku na lastno roko, in sedaj se v javnosti o tem že skoraj več ne govori, članstvo podpornih organizacij pa bo gotovo zanimalo, kakšen je sedaj položaj njihovih društev z ozirom na oba navedena pravilnika. Priliko za to je podal občni zbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, ki je po številu članstva in po svojem premoženju najmočnejša podporna organizacija v naši državi sploh. O občnem zboru tega društva, ki šteje 10.936 članov ter ima 11 milijonov in 6.907 din lastnega premoženja, smo že na kratko poročali. Najzanimivejše je bilo na zboru vsekakor poročilo o borbi proti navedenima pravilnikoma, ki bo zanimalo tudi članstvo drugih podpornih organizacij.
Pravilnik ministrstva za trgovino in industrijo o poslovanju podpornih društev zahteva, da si morajo ta podporna društva ustanoviti matematične rezerve ter da sme znašati najvišja podpora 5000 din. Pravilnik je bil gotovo dobro
mišljen z ozirom na razmere pri sličnih podpornih organizacijah v južnih predelih naše države predvsem v Belgradu, kjer so se dogajale in se še dogajajo neprestano afere. Naše podporne organizacije, ki poslujejo na pošteni podlagi, pa je težko zadel ter bi jih povsem onemogočil. Zato so se z vso vnemo vrgle v borbo proti temu pravilniku, da preprečijo njegovo uveljavljenje. Potom številnih intervencij se je doseglo, da je bilo uveljavljenje tega pravilnika odloženo za 6 mesecev. Rok bo potekel 6. septembra. V vseh intervencijah in pritožbah so naše podporne organizacije povedale, da se ne branijo nobene kontrole, da pa si hočejo zavarovati pravice, ki jih ima od društev zagotovljene članstvo. V Ljubljani je osnovan akcijski odbor, ki vodi sedaj celotno akcijo proti uveljavljenju pravilnika. — Prav tako pa je zadel naše podporne organizacijo pravilnik ministrstva finanr. Ta pravilnik zahteva, da morajo humanitarna društva nalagati svoj> rezervne fonde v državne papirje in v državne denarne zavode. Tudi ta pravilnik je za podporne organizacije življenjske važnosti ter bodo morale napeti vse sile, da ublažijo njegove določbe, ker bi sicer trpele veliko škodo. Nalaganje denarnih rezerv v državne zavode ne bi bilo le udarec za naše domače denarne ustanove, temveč bi bilo s tem prizadeto tudi članstvo teh društev. Vsa naša humanitarna društva nalagajo denar pri takih domačih zavodih, ki dajejo potem prav društvenim članom posojila v primeru potrebe, tako da društvene rezerve indirektno služijo spet v dobro članstvu.
m Tovarne svile ne poznafo krize. Tovarne za
tvilene izdelke v Mariboru so v primeri s tovarnami bombažnega blaga v srečnem položaju, da uvažajo svoje surovine iz klirinških držav Italije in Nemčije ter nimajo težav z devizami. Zaradi tega imajo dovolj surovin ter lepo proaperirajo. Sedaj bo povečala svoje obrate Mariborska tovarna svile d. d., ki ima svojo tovarno v Radvanju. Zgradila bo nov objekt za čiščenje in pripravljanje blaga.
m »Uvideven« vlomilec. V stanovanje želez, oficijala Alojzija Zekarja v Komenskega ulici je bil izvršen vlom v času, ko se je lastnik z družino mudil izven Maribora. Vlomilec je našel v jedilni omari listnico z 1400 din vsebine. Bil pa je toliko »uvideven«, da je pobasal samo 1200 din, listnico in 200 din pa jc pustil lastniku. Stanovanje je odprl s ponarejenim ključem.
m Iz Hrvatskega prihajajo v Maribor Ulovi koles. Tatvine kole« $e v Mariboru zadnje čase spet množijo. Vsak dan je na policiji nekaj takšnih prijav, oblasti pa so proti drznim tatovom tako-rekoč brez moči. Včeraj zjutraj pa sc je posrečilo slučajno prijeti prijatelja tujih kole«, ki bo najbrže pokazal pravo smer, v katero »o izginila zadnje čase številna v Mariboru ukradena kolesa. Železničar Ivan Vornik iz Laznice pri Limbušu se je pripeljal v Maribor s kolesom, ker je imel nekaj opravka na pošti. Kolo je shranil v vežo poštnega poslopja. Ko je svoje posle opravil, je šel po kolo, presenečen pa je videl, da sc prav tedaj spravlja na njegovo kolo pred pošto tuj moški. Komaj je tat kolo pognal, že ga je zgrabil za vrat Vornik « trdo roko. Nastalo jc razburljivo ruvanje, ker se je skušal tat z vsemi silami osvoboditi. Tedaj p« je prinesla pot mimo policijskega stražnika, ki je hitro uvidel položaj ter tata aretiral. Na policiji se je ugotovilo, da je to že neštetokrat predkaznovan tat Ivan Orban iz Belovara na Hrvaškem. Orban jc priznal, da je prišel z v«č tovariši iz bclovarske okolice v Maribor, da bi ukradli tukaj kolesa ter se potem z njimi peljali domov, kjer «o jih nameravali prodati. Zelo verjetno j«, da je ta družba prihajala že dalje časa v Maribor ter kradla tukaj kolesa in jih prodajala po Hrvaikcm.
m Z up« t nevaren padec z dre*»M Obiranje črešenj je zahtevalo leto« v mariborski okolici ve-
liko žrtev. V Skokah se je ponesrečila 9 letna Danica Pesek, ki si je pri padcu s češnje zlomila levo nogo ter je zadobila na glavi nevarne poškodbe. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m Vse imetnike orožnih listov poziva pred«toj-ništvo mestne policije, da plačajo predpisano ba-nflvinsko takso za orožni list za leto 1939. Za vsako orožje znaša taksa 25 din, ki s« plača z bano-vinckim kolkom.
m Nakup sena in slame. Garnizijska uprava v Mariboru ie začela z nakupovanjem sena in slame. Kupuje samo od kmetovalcev in sicer ob sredah in petkih. Seno plačuje po 65, slamo pa po 32 par za kilogram.
m V nedeljo — delavsko zborovanje. Ker 6c v nedeljo, 9. julija, delavsko zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke ni moglo zaradi tehničnih ovir vršiti, se vrši nepreklicno to nedeljo, 16. julija ob 9 dopoldne z istim dnevnim redom.
m Izlet na Gorco pri St. Petru pri Mariboru priredi v nedeljo popoldne Marijina družba za matere mestne in 6tolne župnije. Ob 15 bo na Gorci v cerkvi cerkvena slovesnost. V primeru slabega vremena se izlet preloži na 6. avgusta.
m Vlom v cerkev v Zg. Polskavi. V noči na četrtek je bil izvršen v župnijsko cerkev na Zgornji Polskavi drzen vlom. Vlomilec jc s silo odprl vrata na cerkveni kor, od koder sc je podal v zvonik ter odrezal vrv od zvona. To vrv je potem privezal na koru ter se po njej spustil v cerkveno ladjo. Tu je odprl tabernakelj ter vzel iz njega ciborij in monštranco, iz puščice pri stranskem oltarju pa je vzel 20 din S tem plenom se je spet po vrvi spravit na kor ter od tam prišel na prosto. Zunaj cerkve je raztresel vse hostije iz ciborija. s plenom pa neznanokam odšel. Vlom »o opazili včeraj zjutraj. Celo laro je prevzelo veliko razburjenje zaradi nečuvenega bogoskrunskega dejanja. Vrednost ukradenega ciborija in monitrance ni velika, ker sc ceni oboje na 2000 din. V to cerkev je bilo prejšnja leta že večkrat vlomljeno, pa je zelo verjetno, da vrši vse te vlome ena in ista o«eba.
m 8 mesecev za ukradeno kolo. Mariborski sodniki so začeli strogo soditi tatove koles, kar je tudi potrebno, da se vendar enkrat že tovrstne
tatvine, ki postajajo vedo boij pogosinc, zalrvju.
Celje
c Kongregacija celjskih gospa priredi v dneh od 12. do n. avgusta romarski avtobusni izlet v Benetke, Romarji se bodo odpeljali iz Celja v soboto, 12. avgusta, in obiskali 1 ostojno in Gorico, kjer bodo prenočili. Obiskali bodo tudi Sv. Goro in Trst. Voznina za osebo 210 din. Prijave sprejemajo šolske sestre v Celju.
c SK Jugoslavija išče predsednika? Agilni športni klub Jugoslavija, ki obsfoja v Celju že več let in je bil svoječasno zelo upoštevan, saj je zdruzeval zavedne slovenske športnike v najtežjem času, jc /e del j časa brez predsed-nika. Klub jc dosegel, odkar obstoja, lepe uspehe na športnem polju in ima v svojih vrstah odlične športnike. Sedaj sc jc /našel klub zaradi nerazumevanja v težkem položaju, da jc nevarnost, da sc i>o ra/šcl. članstvo je zaradi tega zelo ogorčeno. Priobčujcuio brez komen-tarjač
c Gradnja vodovoda v Klancu pri Dobrni. Občina Dobrna bo zgradila v vasi Klanec, kjer ie vsako leto pomanjkanje vode, nov vodovod. »"do bodo zajeli pri Sv. Joštu. Od zajetja do rezervoarja, ki bo tik pod vasjo, bo izpeljan cevovod, dolg 552 m, od rezervoarja naprej pa bodo izpeljane v dolžini 51(1 m cevi. Danes ob pol tO dopoldne bo komisijski ogled pri zajetju vode.
c Redna seja celjskega mestnega sveta bo drevi ob 6 v posvetovalnici mestnega poglavarstva.
c Pri ja vni borzi dela v Celju dobijo delo: 43 delavcev za regulacijo Savinje, h hlapcev, 2 mizarja, tapetar, krojač, čevljar, 7 kuharic, 5 služkinj, 2 gospodinji, 2 postrcžnici in varuhinja.
c Ze tretje kolo jc bilo ukradeno ta teden izpred neke gostilne na Teharjih. Prcdsinoč-njim je tat odpeljal kolo s zidarskim orodjem in nahrbtnikom zidarju Mirniku Karlu. Ta se je vračal iz žt. Jurja domov in sc oglasil v gostilni. Ko je po nekaj minutah stopil iz gostilne, kolesa ni bilo več.
c Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju, zaradi popravila uradnih prostorov v ponedeljek 17. julija ne bo poslovala.
c Bogat plen ccljske policije. Celjska policija jc aretirala 25 letnega brc/poselncgu delavca \ iktorju Avžnerja iz /vodnega pri Teharjih. Pri zasliševanju je Avžner priznal več vlomov v Zvodncm in drugih krajih teharske občine. Pri njem so našli nabit samokres. Verjetno je, da je Avžner član večje vlomilske tolpe, ki je vlamljala in kradla v Celju in okolici.
c Tečaj za odpravo jecljanja in drugih govornih motenj bo v Celju na okoliški šoli z vpisovanjem v nedeljo. 16. juliju, ob II dopoldne. Interesente opozarjamo, da so mesta v tečaju omejena in se zato na zamudnike ne bo mogoče o/.irati.
c V celjski bolnišnici je umrla 61 letna po-sestnica Skoberne Jo/.cfa iz Laz pri Drami ja h. Naj počiva v miru!
c Huda avtomobilska nesreča sc jc pripetila v Gabercih pri Rogaški Slatini. Ko se je peljal 29 letni posestnik Drofenik Alojz po cesti, ga jc na križišču v Ter/.i.ščih podrl nek tovorni avtomobil. Drofenik je dobil hude poškodbe po glavi, zlomil pa mu jc tudi obe nogi.
Ali nt hud? — Tole vprašanje se zrcali z obraza male anttleike princcse Narjete-Roie, ki J« s svojo sestro, prestolonaslodnico Elizabeto, obiskala kmetijsko razstavo v indorskem parku v liondonu
32 letni dclavcc Franc Pravdič iz Andrejcev «• fc zagovarjal včeraj pred tričlanskim senatom, ker je 27. maja t 1. pri Sv. Antonu izpred Rojsovc gostilne ukradel Ani Stelcer njeno novo žensko kolo, vredno 1500 din Pravdič jc tatvino priznal, pa fe dobil 8 mescev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic.
KULTURNI OBZORNIK
Razpis banovinskih literarnih nagrad
Razpis banovinskih literarnih nagrad. Da
poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kraljevska banska uprava u najboljia slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000.— dinarjev. Nagrade se bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh še niso bila objavljena, ali pa bodo izšla v tisku v dobi od t. aprila 1939. do 31. marca 1940. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna dela, ki bodo objavljena prvič, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Upoitevala pa se bodo zlasti taka večja pripovedna in dramatika dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine in narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina, število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih rokopisov razsodtfče, ki je sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in od članov, imenovanih od kraljevske banske uprave. V pn-meru, da ne bo predloženih duvolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade ne podelc ali le v omejenem znesku in se ostali znesek prikrani za Tazdelitev po prihodnjih razpisih. Avtorji, ki se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, na| predlože svoja natisnjena dela v 5, nenatisniena pa vsaj v 3 natipkanih izvodih najkasneje da 31. marca 1940. leta prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. ,
Že tretji? so danes razpisane banovinske literarne nagrade, ki imajo namen poživiti slovensko knjižno umetnost. Kakor je gospod ban dr. Marko Natlačen znan kot mecen likovne umetnosti, tako je tudi on eden med prvimi spoznal in priznal pomen književnosti ter določil, da se vsako leto nagrade najboljša dela naših pisateljev, predvsem pa tista, ki obravnavajo slovensko zgodovino ter tako krepe slovenstvo. Ob tej priliki ne bo odveč, da označimo v glavnih potezah tiste nove slovenske knjige, ki so bile letos odlikevane z banovin-sko nagrado ter tako pred drugimi odlikovane ter priznane za pozitiven prinos k slovenskemu knjižnemu bogastvu.
Pavel Sedmak: Kaplan Martin federmar. (Prva nagrada: 7000 din.) — Pavel Sedmak je novo ime v slovenski književnosti, pa kakor je videti, je s svojih »Kaplanom Martinom Cedermaeem« osvojil ne samo slovensko občinstvo, temveč tudi razsodišče, da mu je priznalo prvo ceno. Prav gotovo nobeno drugih del lanskega leta ni bolj pogodilo glavnega namena razpisa, ki pravi, da se bodo nagrajala predvsem dela, »ki so važna za vzgojo narodne zavesti«. Pavle Sedmak je segel po snov svojega romana v našo Rezijo, v Beneško Slovenijo, od koder nimamo še nobenih drugih literarnih del, kakor nekaj pripovedk Zamejskega, ter odkril v kaplanu Cedermacu junaka slovenske zavesti, narodnega apostola ter mučenika svoje ljubezni do jezika. Do tega slovenskega jezika, ki je preganjan iz cerkve in domačega kroga, pa ga kaplan tako ljubi, da ne more prenesti najnovejše naredbe oblasti, da ne sme pridigati v domačem jeziku. Obupuje skoraj nad cerkvijo in dvomi nad vero, toda kljub bolesti ostane veren sin kattftšfci« rerkve in -potežkih skušnjah in preganjanjih se odpove fari ter odhaja iz umirajoče Beneške Slovenije. Povest nudi veliko literarnih lepot — četudi je premalo postavljena v prostor — na vsak način pa bo ganila slehernega Slovenca, ki ima srce in ki se zaveda, kakšnemu raznarodovanju smo izpostavljeni na svoji najbolj zahodni sh-ani. Knjiga resnično zasluži najvišjo pohvalo in je vredna največjega branja.
Igo Gruden: Dvanajsta ura. (II. nagrada: 3500 din.) — Pred kratkim smo ocenjevali obširneje to pesniško zbirko Iga Grudna in jo spoznali za tehten prinos k naši izsušeni poeziji. Ni to prva zbirka znanega pesnika, temveč — če se ne motimo — četrta, toda v tej je našel svoj izraz, ki ga prej še ni imel, ter je predvsem s svojimi prigodnicami ujel problematiko našega časa ter postal pesniški glasnik današnjega mrzlega časa pred dvanajsto uro Evrope, ki ne pozna več človeškosti in ljubezni. Ce je njegova erotika, ki jo vsebuje prvi del, malo preveč polna besed in nejasna, so njegove preproste prigodnice drugega dela zapisane za večno in so najadekvatnejše ogledalo naših dni.
Janez Jalen: Oetknva Cilka. (III. nagrada: 3000 din.) — Janez Jalen je dozorel v dobrega domačinskega pisatelja. Iz dramatske tvorbe je prešel v prozo že s povestjo >Ovčar Marko«, ki je že tedaj prevzela občinstvo s poetičnim opisom gorate pokrajine pod Stolom. S to povestjo, ki je
izšla pri Mohorjevi družbi, pa se je preselil v bohinjski kot ter postavil spomenik svojemu prijatelju pesniku Sadarju, koprivniškemu župniku. Ce Sedmakov »Cedermac« trpi na tem, ker ni dovolj postavljen v svojski beneški prostor, ima Jalnova povest v tem gotovo prednost, zaostaja pa za notranjo problematiko, polnokrvnostjo oseb ter dramatično napetostjo, ki je bolj mehanična in skonstruirana kakor pa rastoča iz dna človeških strasti. Toda moč njegovega pripovedovanja in opis kmečkega življenja je tako močno podan, da spada povest brez dvorna med najboljše slovenske ljudske povesti ter so plod pravega do-mačinstva, ki ga tako potrebujemo. Kdor ljubi gorenjski svet in gorenjske ljudi, bo vzel knjigo in bo doživel ob njej svojevrstno kmečko zgodbo, napisano v klenem jeziku in podano v pesniški prispodobi z naravo samo.
Vida Taufer: Veje v vetru. (IV. nagrada: 2000 din.) — Morda je razsodišče prisodilo prvo ceno v pesništvu tega leta Igu Grudnu zaradi njegove moške poezije, aktualnosti ter problematike današnjega časa, toda nam se zdi, da je v drobni pesniški zbirki Vide Tauferjeve več čiste poezije, tiste rahle, nežne, drhteče duše, ki trepeta ob vsakem dotiku z naravo, še bolj pa s smrtjo, ki je razlita čez njene strune. Dekliška ljubezen, prevarana v svojem pričakovanju, iskanje sorodnega sozvoka s travo in potokom, z mesečino in molitvijo, z ranjenostjo ob smrti — to je lepota te pesniške zbirke, najboljše zbirke, ki jo je kdaj napisala slovenska žena. »Veje v vetru« predstavljajo med temi nagradami odlikovanje kulturnega dela slovenske žene, ki se vedno bolj uveljavlja ter stopa — kot že davno pri drugih narodih, kjer so v književnosti celo v prvih vrstah, na pr. pri Poljakih in Bolgarih! — na vedno vidnejše položaje.
Vladimir Bartol: Alamnt. (V. nagrada: 2000 dinarjev.) — Bartolov roman »Alamut« je svojevrsten ter odmaknjen povsem slovenskemu svetu pa tudi slovenskemu človeku ter njegovemu gledanju na stvari. Je pa tudi ta roman tipično Bar-tolovo delo: filozofski traktat na ozadju eksotičnega fizičnega in duhovnega sveta, v tem primeru mohamedanskega ter psihoanalitični razbor hipnotičnih ljudi, ki jih omamlja ideja in hašiš. Tako ta roman govori o borbi izmailstva proti sultanatu. Gre pa zato, da se ustvari politični namen s popolno vdanostjo oprod, za kar jih Saba omami z videnjem onostranstva, ki se kaže v uživanju seksualnega značaja. Povest je tako skup filozofskih trenj pa tudi — erotičnih osladnosti, ki že prekašajo meje umetnostnega pripovedovanja in se bližajo kinematografski dražljivosti. Sicer se italijanski kritik Umberto Urbani zelo navdušuje zanj, priporoča ga za filmanje, toda kljub temu se vprašuje: »ali bo sin Sejdune dobil vero v večne vrednote, kar se ne da storiti z omamili ne z vizijami umetno prirejenih rajskih vrtov?« Nam se pa roman zdi bolj analitično-filozofski spis, ki ga Bartol zaman skuša oživeti v ljudeh.
Ive Sorli: Večne vesi. (VI. nagrada: 2000 din.) Ivo šorlija ljudska povest »Večne vezi< je izšla pri Vodnikovi družbi in je resnično lepa ljudska povest ter spada med najboljša Šorlijeva dela. Snov je zajeta za časa našega prevrata in postavljena v Trst tik pred vojno ter v prve posledice novih razmer, ko mož beži v Maribor, kjer najde novo domovino, žena pa ostane v svojem rojstnem kraju, od katerega se ne more ločiti. Toda zakon je raztrgan in razbit: so pa nekje v samem dnu ostale žive še tiste žive vezi, ki družijo dva zakonca med sabo, tudi če sta se odtujila, ter te pripeljejo zopet oba v družno življenje, že zaradi hčere. Upanje pa je tudi, da se bosta tudi duši še našli. Lepa etična misel je v osnovi te Šorlijeve ljudske povesti, ki je tudi sicer pisana živahno ter — četudi je bolj v umetnostnem oziru — je vendarle pozitiven prinos lanskega leta.
To so knjige, ki so bile pred lednom odlikovane z banovinskimi nagradami, kakor smo že poročali. Morda bi * želeli, da bi odlikovanje zaslužile še na pr. Pravljice Sonje Severjeve ali Plestenjakovi Potrebuježi, ki imajo brez dvoma dobre vrednote, toda — nagrade so omejene in tudi vidiki so različni. Vsekakor pa moramo podčrtati kulturni pomen teh banovinskih nagrad, ki pričajo, da sedanji ban ne gleda samo na gospodarsko rast Slovenije, temveč tudi na rast naše samorodne kulture, ki se odraža morda v najvidnejši meri v ustvarjanju naših pesnikov in pisateljev, v naši književnosti.	td
Problemi slovenske zgodovine
Dr. Jos. MaL
V kulturnem obzorniku je »Slovenec« v svoji 155. številki poročal med drugim tudi o vprašanju slovenske svobode ali suženjstva v najstarejših zgodovinskih časih, ki se ga je v zvezi z mojo zadnjo knjigo lotil v poslednjem »Času« g. Bogo Grafenauer. G. kulturni referent trdi pravilno, da se sestavek dotika osnovnih zgodovinskih vprašanj, ki na njih stoji vsa naša zgodovina.
Prav zato se mi je zdelo potrebno, da naši javnosti pojasnim sporni problem, ker mi žal — brez moje krivde — tega ni bilo mogoče storiti v zadnji »Časovi« številki. Omejil pa se bom pri tem samo na stvari, ki so temeljne važnosti. Kajti nemogoče se je v kratkih stavkih, ki so mi na tem mestu na razpolago, ozirati na vsako trditev, ki je bila vržena mimogrede, ker bi potem odgovor narastel zopet na Gr.-jev obseg. Pa to niti potrebno ni, ker sem na vse pomisleke in ugovore odgovoril že v svoji knjigi Probleme aus der Friih-geschichte der Slowenen. Gr. itak ponavlja v glavnem to, kar smo že tolikokrat slišali, ne da bi skušal in mogel z resnimi dokazi omajati mojo zgradbo slovenske zgodovine, ki se ne opira na kake meglene kombinacije.
K osnovnim točkam, ki so važne za slovensko zgodovino, spada vprašanje vdornih vrat is Pano-nije v Italijo. B. Grafenauer je v hudi zmoti, če išče »Kraljevo goro« Pavla Diakona v Vipavski dolini. Vsakemu, ki hoče biti zgodovinar, bi moralo biti že znano, da do tam ni nikoli segala Panonija, marveč da so njene meje nad Naupor-tom-Vrhniko Rimljani že zgodaj prenesli na Trojansko sedlo. Pač pa je mogel Pavel Diakon reči o Učki gori usque huc Pannoniam pertingat, ker leži tako rekoč ob tromejniku Dalmacije, Panonije in Italije (h kateri se je štela Istra). Ce sem Hauptmannu dokazal, da Krališkega vrha ni ne na zemljevidu, niti ga ne pozna ljudstvo, ga tolaži Or., da se bo že Se našel vir za Miillneriev falzi-fikat. H.-u sem dalje dokazal, da Alboin po jasnem
pričevanju vira s svoje gore ni gledal na Furla-nijo. kakor si je H. prikrojil besedilo, da bi mogel postaviti Kraljevo goro v Vipavsko dolino. Pavel Diakon govori le o Italiji, ki je nanjo Alboin v Kastavščini že stopil. Gr. v popolni odvisnosti trdo-glavo in brez razlogov vztraja pri H.-ovi očitni potvorbi vira. — Ta vir govori na istem mestu o mejah Italije, ki jo na severu obdajajo alpski vrhovi, le na vzhod je (preko Istre) tako rekoč na stežaj odprta. Meja proti Panoniji pri Vrhniki odnosno pozneje na Trojanah (Vipava nikoli ni bila na meji Panonije) pa pri milem Bogu vendar ni vzhodna meja — to more biti le kastavsko-istrska pokrajina.
Prav tako ponavlja Gr. slepo za H.-om, da je pri poročilu o Pipinovem pohodu zoper Obre treba črtati dostavek et inde in Pannoniam (introivit). Seve je bilo treba vir zopet tako prikrojiti in skrajšati, da ne nasprotuje postavljenim hipotezam. Ker pa še kljub temu ne gre brez škripanja, se Illyricum istoveti s Panonijo. Ubogi llirikil Enkrat ga H. obuje v noriške škornje (pri koroških kosezih), sedaj mu nadene zopet panonske coklje, le v svoji obmorski domovini (z Liburnijo vred) ga ne puste pri mirut
Ne le langobardskemu historiografu, tudi papežu Gregorju I. tvori Istra široko odprto pot za Italijo, naravnost aditus imenuje Istro. Ako je >aditus< bila I. 600 (kjer mi Gr. izjemoma pritrjuje), je bilo isto tudi 1. 591, pa tudi 1. 610, 702 in 799 ni moglo biti drugače. Isto govori tudi kolonizacijska zgodovina, saj Gr. slednjič le prizna. da bi to bil zamudni ovinek, če bi Slovenci od severa morali naseliti Istro. Da ogrska nižina pri pritisku na jug gravitira na Kvarner, to dokazujejo vsa stoletja zgodovine do današnjih dni, edino H. in za njim Gr. menita, da je to bilo Ljubljansko barje.
(Konec jutri.)
Na milijone kobilic je zavzele avtomobilsko eesto na severa države Nevade (USA) in jo pokrilo ■ rdečkastorjavo plastjo. Ameriško kmetijsko ministrstvo je odredilo, da so is tankov polili kobilica
s strupeno tekočino, in sicer 250 km na daleč.
Nenavadni jubileji
Neki kmet iz Bavarskega je pred nekaj meseci obhajal 50 letnico njuhanja tobaka. V tem svojem polstoletju je spravil približno šest stotov
tobaka za njuhanje v svoi nos.
*
V neki vzhodnoturški vasi sta kmet Izmael in njegova žena Aina obhajala stoletnico svoje poroke, česar nemara še ni obhajala nobena zakonska dvojica na svetu.
Londonski odvetnik Adian Short je na dan 25 letnice svojega odvetniškega poklica dognal, da je v teh letih obravnaval 85.000 zakonskih ločitev.
Pisatelj,
ki dobi 4 švicarske franke za besedo
Pisatelj Emil Ludwig (pri nas ga poznamo po njegovem »Napoleonu«) je nedavno dobil honorar po 4 švicarske franke (40 din) od besede. Tiče se zbirke člankov s 40.000 besedami o »Kralju in bratih«, ki govorijo o kralju Juriju VI. in vojvodi VVindsorskem. Serijo teh člankov je kupil list »Liberty« za 160.000 švicarskih frankov, kar je pač prekrasen honorar. Preden je Ludwig začel pisati to zbirko, je skušal dobiti snov od lorda Baldwina in canterburyskega nadškofa, kar sta pa oba zavrnila. Nasprotno pa je imel več uspeha pri krogih, ki 6o vojvodi VVindsorskemu blizu.
ŠPORT
Velike moto-dirke na Jezerskem
bodo v nedeljo, dne 16. julija ob 10 dopoldne. - Dirkačev je doslej prijavljenih okrog 40.
Po športnem svetu
Olimpijski jole tudi v Helsinkih
Prireditveni odbor za XII. olimpijske igre v Helsinkih je sklenil, da bodo leta 1940 tekme tudi v malih jadrnicah v tako imenovanih olimpijskih jolah za poedince. Uporabljali bodo isto tipo kakor na XI. olimpijskih igrah leta 1936 v Kilu. V Jugoslaviji je že več takih jadrnic in bi kazalo prirediti tekom leta 1939 in 1940 več tekem, pri katerih naj bi se izbrali najboljši jugoslovanski jadralci.
Lepi uspehi grških atletov v Londonu
Na mednarodnih lahkoatletskih tekmah v Londonu je zasedel znani grški metalec Syllas prvo mesto v metu diska z znamko 49,20 m. Njegov rojak Palayotis pa je bil v troskoku drugi s skokom 14,68 m. Znani tekač čez zapreke Mantikas se pa ni plasiral za linale.
Velik ugled jugoslov. nogometa v inozemstvu
Inozemski listi se bavijo z nedeljsko zmago jugoslovanskih nogometašev in »Telegraf« piše med drugim, da more jugoslovanska nogometna zveza s ponosom gledati na svoje uspehe ravno ob dvajsetletnici svojega obstoja. Mednarodni ugled jugoslovanskih nogometašev je mnogo pridobil zlasti zaradi uspeha nad Angleži, katere so premagali in zaradi nepričakovano dobre tekme BSK za srednjeevropski pokal. To leto je za jugoslovanski nogomet zelo uspešno in dokaz vedno večje moči jugoslovanskega nogometa.
Razgovor belgrajskih in zagrebških nogometašev v Slavonskem Brodu
Pred dvema dnevoma je imela JNZ svojo plenarno sejo v zvezinih prostorih. Ta seja je bila izredno važna, ker so se na njej napravili zelo važni sklepi zaradi našega nogometnega športa. Med drugim je bilo na dnevnem redu vprašanje nadaljnjega zadržanja Jugoslovanske nogometne zveze proti klubom, ki so pristopili k hrvatski Slogi, potem vprašanje državne lige, vpeljava druge lige in druge zanimivosti. O vseh teh vprašanjih so napravili potrebne sklepe, vendar jih bodo objavili in izvršili šele čez tri dni iz razloga, ker so se med tem pojavili momenti, ki bi lahko vplivali na eventuelno spremembo teh sklepov.
Nov sestanek med zagrebško in belgrajsko nogometno skupino se bo vršil na predlog predsednika Ljubljanske nogometne zveze g. dr. J. Kostla, ki je pooblaščen, da zastopa zagrebško skupino po vsej priliki v Slavonskem Brodu, kjer naj bi se obe skupini sporazumeli, kar bi bilo za naš nogometni šport zelo koristno.
Odlični uspehi danskih in holandskih plavicic
Danske in holandske plavačice so se zopet pomerile med seboj v Odense. Pri tem srečanju je preplavala holandska plavalka Jopie Waalberg 200 metrsko progo prsno v odličnem času 2:57,71, s čimer se je približala za eno in eno desetinko sekunde svojemu lastnemu svetovnemu rekordu Veliko smolo je imela Ragnhild Hveger, ki je pri 100 m kravlu obtičala na startu, ki Je pa vseeno napela vse sile in ji je uspelo, da je v času 1:06,4 prišla kot prva na cilj pred Birto Ove-Petrsen. Splošno mnenje je bilo, da bi Ragnhild postavila nov svetovni rekord, če ne bi izgubila toliko prj starta V hrbtnem plavanju na 100 m je bila prva Birte Ove-Petrsen, ki j«
preplavala omenjeno progo v času 1:15,1. Za 400 m kravi je rabila Ragnhild Hveger 5:15 in je bila prva.
16.28 m je zalučal kroglo Kreeck
Estonski evropski prvak Kreeck je postavil z znamko 16,28 m v metu krogle nov državni rekord. Svojo stalno formo je dokazal Kreeck s stalnimi meti, ki se glasijo: 16,20; 16,05: 15,95; 15,70 in 16,28 m.
Norvežan Reidar Soerlie je vrgel disk 49.79 m daleč. Njegov mladi rojak Eiling Kaas je zmagal na istem mitingu pri skoku s palico s skokom 4,02 m.
John Mikaelson (Švedska) je zmagal pri 20 km hoji v Skillinge v času 1:36:40 proti Bjurstroemu (Švedska), ki je porabil za isto progo 1:37:06. Norvežan Edgar Bruun je prehodil to progo v času 1:37:26 in Egil Romberg-Anderssen pa v času 1:37:44.
Evropski nogometni prvaki
V	naslednjem prinašamo nogometne prvake posameznih držav v Evropi, in sicer:
Belgija: AC Beerschot, Danska: Boldklubben, 93, Nemčija: Schalke, 04, Anglija: Everton, Francija: FC Sete, Grčija: Enossis, Holandska: Ajax-Amsterdam, Italija: FK Bologna, Jugoslavija: Belgrajski SK, Luksemburg: Stade - Duedenlingen, Poljska: Krakovija, Portugalska: Coimbra, Pro-tektorat: Slavija - Praga, Romunija: Venus-Bukarešta, Škotska: Glasgow Rangers, Švedska: Etfs-borg, Švica: Grasshoppers-Curih, .Španija: FC Se-villa, Madžarska: Ujpest-Budimpešta. Prvikrat sta si osvojila prvenstvo kluba Stade-Duedenlingen in Elfsborg.
Vesti športnih zvez, Iclubov fn druJtev
Molo-Mermes sklicuje za drevi ob 20.30 izredni sestanek vozačev k ^šestici«. Razgovori glede motodirk na Jezerskem in ocenjevalne vožnje v Celju.
ZFO in ZDK
Vsem odsekom ljubljanske podzveze!
Za udeležbo na taboru bratske novomeške podzveze še nekaj navodil. Udeleženci iz Ljubljane ter vsi okoliški odseki višje Lljubljane od-ideino z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 zjutraj.
Vse odseke, ki bodo vstopali na progi proti Novemu mestu, opozarjamo, naj nujno obveste svoje postaje o številu udeležencev, da bo železniška uprava postavila dosti vozov v promet.
Poskrbite, da bo udeležba častna! Poslužite se voznih ugodnosti — četrtinska vožnja za člane ZFO!
Ne pustite doma odsekovnih praporov ter telovadnih oblek. Mladci naj ne pozabijo zastavic!
Vsi telovadci naj po možnosti odidejo že v soboto, da se bodo lahko udeležili glavne skušnje. Zadostuje, da odidete iz Ljubljane z vlakom ki pelje iz Ljubljane ob 13.35, ker se bo glavna skušnja pričela šele po prihodu tega vlaka v Novo mesto.
V	vseh primerih se ravnajte po navodilih r časopisju. — Odbor ljubljanske podzveze.
Zveza dekliških krožkov poziva vse Članice in mladenke, da se udeleže v krojih mladinskega tabora v Novem mestu dne 16. julija.
FO Ljubljana-mesto. Pozivam vse člane na sestanek danes ob 8 zvečer v Gospodarski zvezi. <-a vse tiaue je sestanek strogo obvezen. Bog
Mladinski tabor 15. in 16. juiiia v Novem mestu
1939
nnraiuiiinmuiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimmiiiniiimii
SPORED SLAVNOSTNE AKADEMIJE t soboto, 15. j lilija ob pol devetih »veter
v Prosvetnem domu. Državna himna (orkester Prosvet. društva). Poljubna prosta vaja (br. F. Natlačen, Jesenice). Igra z žogami (mladenke, Novo mesto). Rajanje (članice, Črnomelj). Ritmična gimnastika (članice, Ljubljana). Bradlja (vzorna vrsta ZFO). Govor (predsednik novomeške podzveze ZFO prol. H. Bajuk).
Odmor. Drog (vzorna vrsta ZFO). Vaje z robčki (gojenke, Novo mesto). Cardaš (član beigrajskega narodnega gledališča g. št. Suhi kot gost). Konj (vzorna ,vrsta ZFO). Ziljanski ples (članice. Novo mesto). Poljubna prosta vaja (br. K. Janež, Dol pri
Ljubljani). Skupinske vaje (mladci, Novo mesto).
Fantovska himna (orkester Prosvet. društva). Vstopnina: 15, 12, 10, 8, 4 in 2 din. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Picek, Prosv. dom.
SPORED TELOVADNEGA NASTOPA <r nedeljo, 16. julija ob treh popoldne na stadionu.
Rajalni pohod in proste vaje (člani). Proste vaje (mladenke).
Bradlja in drog (vzorna vrsta ZFO in novomeška vrsta). Proste vaje (naraščaj). Govor predsednika ZFO dr. St. 2itka. Rajalni pohod in proste vaje (članice). Proste vaje (gojenke).
Konj in krogi (vzorna vrsta ZFO in novomeška vrsta). Proste vaje (mladci).
Vstop s tabornim znakom. Taborni znaki po 8, 4 in 2 din se bodo dobili v informacijskih pisarnah in pri blagajnah ob vhodih na stadion.
Objava prehranjevalnega odseka.
Udeleženci, ki so naročili in vnaprej plačali hrano, naj se zglasijo v informacijski pisarni v Ljudski posojilnici, kjer dobe nakaznice.
Reditelji!
Zbor skupin Novo mesto, Šmihel In Bršljin in vodnikov okoliških skupin v soboto ob treh popoldne na novomeškem kolodvoru.
Zbor vseh rediteljev v nedeljo ob šestih zjutraj na novomeškem kolodvoru.
Reditelji, bodite točno ob napovedanem času na svojih mestih I
Za kongres Kristusa Kralja so darovali:
Po din 1801), uprava dvora irrofa Pejačeviča, Na-»ica; din 1440, zbirka i/. Gorice; din 1000, Maček Jakob, Dol Logatec, dr. Svertjuga Stanko in Eleonora. Zagreb, Glanzmann in Gassner, T rtič. Kongregaeija za g.»pe pri sv. Jožefu, tu, MuSič Barbara, ijubljana Leoni-&£■(', občina Trii«, Vodnik Ivanka, Ljubljana, I. N., Ljubljana; din 71)0, 2uimi tirnd Vel. Lašče; din WW>, Župui urad Loški potok; din mki. Zupnl urad Trbovlje; din 500, Zup. pri p. odtlrr Železniki, lit. red sv. Frančiška, lu, Zabret .loško, Britof, Kranj, tovarna Urala Piatnik Radeče, Miaijonska hiša v Ljubljani, Zdru žene papirnice Vevče Goričaue in Medvode, H. P. 1'ri-HtavH. Polhov gradeč, K. Cerin Inful. prost, Novo mesto, Potnik Viktor, notar, l,ož, Zupnl urad Novo nit-«to, Naša sloga . Ijubljana- din 4!W, občina Dolenji 1/ogatec- din 473.35, Zupni urad Novo mesto (darovanje); din ats.ai, občinr Gorje; din 272.73, Škof Antou. St LoiiIh rs A: din 230. Snlez. dlj. dom «Martlnl5če«, Mur. Sobota, Urbane Frane, kaplan Cerknica; din 23«, Marijine »e*tre Vinceutinum, Ljubljana; din 200, občina St. Rupcrt v Slov. goricah. Cuderman Jozer, kaplan. Ljubljana Hranilnica in posojilnica Metlika, Jaki« in to. družba t. n. z... Ljublja'- občina Kamniška Bistrica. N. N. Polhov Brad«-. Kregnr, Ljubljana, Zrinjskega S. Kongre«aciJa giw|>odičen pri oo. frančiškanih, tu. dr. Fabijan Janez. univ. prof.. Ljubljana, Dular Josip. Ljubljana. Tyrlieva V. Neimenovani, Laško, Hranilnica in posojilniea v Cerknici; din 171). uraništvo tovarne Štora* — St. Vid nad Ljubljano, din l.VI Zupni urad llajdina, Cesen.i Karel Kranj, občina Lnkoviea; din 14«, KongrcgacijR dijakov in dijakinj, tu. Vič: din 1*1. Zuvrni urad Stopcrc-- din 19), Cerne Terezija. Dobrunje. mr. John Chaoata. USA; din 110, MaleSič Matija. srna. nač., Logatec; (lin 100, Župnija Polhovgradec, Por Jože, Rečica .«, NVindšumer Angola, Stahovica, Neimenovana, občina Jezersko, .Ion. Pintar. kfttehel, Ljubljana, Klammer Martin, Dol. vas — Cerknica, baronica Irene Anfettraun, Kamnik. TTiif-baner Anton. Celje, občina ViSn jai-ora, Grobin Marija, Celje Neimenovana, Ljubljana I.eonlšče. Neimenovani, Nnimenovnni iz St. Vida. Ccč Vilko, faklrr. LJubljana, Husjak Franc, Gor. Radgona, doc. dr. Jos. Cholewa, TJubliana, Remfte Forlunad. Mozirje, občina Sv. Krištof. okraj luski. dr. It. J. Kune, notar. Slov. grad«-, dr. St. ArnoS. Hrastnik, občina Vel. Pircšica. Pavel Fr. Knaflič, Smartuo pri Litiji,, občina Mirna peč, Je-
700 letnica minoritskega samostana v Ptuiu
5. 6. in 7. avgusta
Le še nekaj tednov nas loči od slavnostnih dni v Ptuju. Cas hiti! Zato prosimo vsa prosvetna društva in župnijske urade v vašem lastnem interesu, da točno in takoj odgovarjate na vse pozive in navodila, ki smo vam jih poslali.
Ponow>o prosimo gg. katehete in učitelje, da
Se sedaj ukrenete'vse potrebno,'da boste zagotovo prišli z vašo deco ni mladinski dan. Marijin vrtec, Križarji. Klarice, Pomladek JS itd naj pridejo po možnosti v krojih. Tudi narodue noše (iz Haloz, Slov. Goric itd.) bi dobro došle. Med škofovo sv. mašo bodo vsi otroci peli šolske mašne pesmi. Zato pojte že sedaj z otroci tele pesmi: »Jezus male k sebi kliče ...«, »Lepa si lepa ...«, »Ponižno tukaj nokleknimo«, »O Marija moje želje r, »Je angel Gospodov« in »Najsvetejši Tebe...«
Nadalje vas prosimo, da nam sporočile, ako bi morda nastopili z otroci s kakšnim prizorčkoni ali pesmijo pri otroškem nastopu ob 14 t. j. po blagoslovu. Naj vsaka šola pokaže nekaj lepega in posebnega! Ptujska mladina se neutrudljivo vadi za razne zanimive točke sporeda. Otroška godba na fanfare, ki bo na proslavi prvič nastopila, kakor tudi mali harmonikarji in razna otroška društva se pridno urijo, da bi čim prijetneje presenetili svoje starše in ostale udeležence. Sporočite nam zato tudi vi čimprej 6voje nasvete in fedloge, za katere mislite, da bi mogli koristiti i m boljši izvedbi naše zamisli o mladinski prireditvi. Smatrajte prireditev otroškega praznika za svojo zadevo, saj otroške prireditve v tako Velikem obsegu še ni bilo v bližini Ptuja. Pripravljalni odbor bo v vsakem pogledu preskrbel za brezhiben potek te prireditve. Za red pri vaši skupini boste vi poskrbeli ali pa boste določili koga iz vašega kraja, ki otroke
pozna za voditelja in reditelja. Podrobnejša navodila dobite ob pravem času. Vesela točka za otroke bo tudi sreeolov z različnimi koristnimi dobitki. Tudi bomo poskrbeli otrokom malinovec itd. K tej prireditvi ne bo nobene vstopnine! Zato ne boste imeli s to prireditvijo nikakšnih po-sebnnih izdatkov. Zato prosimo ponovno gg. katehete in cenj. učiteljstvo, da nam čim prej sporočite, če boste z otroci nastopili, da lažje sestavimo točen spored nastopov. Za vašo pomoč in naklonjenost vam bomo hvaležni mi in mladina.
Na okrožnice in prijavne pole, ki smo jih poslali na župnijske urade in prosvetna društva, so se že številni odzvali. Zato naprošamo še ostale, naj v svoji župniji čimprej zberejo podatke o udeležbi na proslavi in izjiolnjene prijavne pole vrnejo pripravljalnemu odboru. Prosimo, da to nemudoma store vsi, da bo mogoče pripraviti dovolj prenočišč in zaprosili za ojačenje vlakov.
Naročite taborno knjižice in znake! Knjižica z znakom bo dala udeležencem pravico do polovične voznine in bo veljala za vstopnino k slavnostni igri »Kuga«, pevakemu nastopu in velikemu ognjemetu z doplačilom saino din 2. Za ostale bo veljala običajna vstopnina od din 4 do 10.
Izredno posrečene plakate, ki jih te dni dobite, nalepite na vidna mesta!
Naročite »Spominsko knjigo«, ki izide v najkrajšem času. Vsebina te knjige je zelo pestra in svojevrstna z ozirom na razne zgodovinske momente staroelavne ustanove. — Kupujte igro g. D. Petanfiča »Kuga« (po Meškovi »Črni smrti«), ki je naša narodna ljudska množična igra v naj-odličnejšem pomenu. Stane din 10. Nabavite si tudi spominske razglednice! — Vse prošnje in naročila pošljite na naslov: Minoritski samostan v Ptuju.
y teh dneh je v znanem regatnem revirju ob Temzi pri Henleju v Angliji spet živahno vrvenje.
2e KM) let so tu tekme veslanja.
mec Anton, župnik v p., Repnjo, Alfred Anton. Ljubljana dr. M ar al Dioniz, Kamnik, Hranilnica in pjko-Jiluiea v Sevnici, primarij dr. B. DragaS, Ijubljana, dr. Koren Janko, Ljubljana, občina Catei, okraj brežiški, Hazčag Vika, Ljutomer. Lukič Fnm. Ljubljana. Kobi Srečko, Podpeč-Pre»erje, Fischer Vladimir. Ljub ljttna, Neimenovana. Jakopič Ivan in Ana. Neimenovana, dr. Kartin llerberl, dinarje pri Jelšah, uradin-Stvo okra i nega načelstvr v Slov. Konjicah. Koletič Jožef, prof., Ljublj an-, občina Kropa, Nemeuovani, Traun Ivan, Ptujska gora. Kovač Franc, sodnik. LJubljana, Petrič Ivanka. Ljubljana, Neimenovan!; din 110. Dežinari Ivan, Ljubljana; <lin 99. Društvo hv. Štefana SI. 224, Cleveland. Ohio; din 90. Hranilnica in |k>»o-jilnicu Unec; din 7f>. Marijin vrtec Priliova: din 70. Zupni urad kv. JoSta na Kozjaku; din 50. Oblak Alfonz, Novo mesto. Govčar Ivan. Mislinja, občina Križe, okraj kraljhki. občina Račna. Antonija Perko. Postojna, inž. Pečenko Vlado. Ljubljana. Žužek Lojze, prof., Maribor, ol>čina St. lovrenc na Pohorju, Tavčar rra-njo, Vuznicn, dr. I.ogai Kranc, LJubljana, ohčlna Go-miijsko okraj celjski, občina Cankova, HorSInik Fra-nja. Zli pni urad Javorje driI Litijo, dai revnega dija-k-a ir. Urwalda, Inž. Repe Tone, Bled - Zclečc. T.eSnik Urška. Begunje pri I<*cBh. Podružnica Slomškove družbe v Črnomlju, Šolske sestre Golnik: din Xi. Duh. urad Olševek; din 95. Župnija Naklo (Pavlin Tone). Ko>|ji Amalija; din 2i, Majcen Martin, Zg. Breg. p. Ptuj, dr. Vrečar Ivo okraj, nač., Radovljica, občina I .oče, okraj koniiški: din 20. H. Schiinburg Wildw-bnrg, Rakek. Scrban Demeter. T.Jubllana P'relog Franc, pos.. Zagojiči t, .občina Vozenic*. dr. Zajec Tino, zdravnik. Mengeš. Petrovič Marij', Postojna. >. Kajfež, hotelir in rest., Ljubljana Neimenovana. Neimenovana. Neimenovana. Neimenovana. Kosta Amalija. Leskovec Janez. Golnik. 1^-iler Hubert, kurat. Golnik, občina Šmartno pri Litiji: din lil, Neimnovnni. Tv. Pintar. Ljubljana. Glažar Matija. Postojna. Hvala T/udv.. Postojna. Zivoli L. Postojna. Habiian Frančiška. Postojna. Križe Nadina. Poštnina. Orcrin Zofka, Po»toinn. Neimenovani. Gornik Zdenka sned. Sevar, Raikek, PmlhevSek Ana. Fojkar, Šmarje; din 5. Dri-svenšek Amalija: din 4, Apolonila Biz.ia. Postojna; din 2, Vička Jerica. Postojna 1. Sak, Postojna.
Pn rfin W no ;n knnirrs Kri*hi*a Krnlja r cnrl-niem /■nun (Inli: Zamodfi M.. aiKitekar. Bled. inž. Du-JjTi Adolf, Ljubljana. Centralna vinarna. Ljubljana, (mreniska opekarna Dvorska vas pri Lescah J. I.av-rtč. St. Vid pri Stični. .Zora. dr. - o. 7„. Črnomelj.
-T tč, SI, »m vu	-	.
.7, Blasnika nasl.. Ljubljana. SeAir-, d. d. Skofja I«-kn Pintbaeh Josip. RateCe Planlc •• Klemenčič .Tanez. »upnik: g. Rus l/>.izka. ličitetjV-B. Novo mmto Predi/i-nipa i Ikaoniea, d. d.. Maribor, Rus Ivan, T<>ski potok. Mlekarska nab. in nrod. zadruga. Naklo, Ivan Adamič vrvarna. Liobllana. Majcen Ciril, reslavrnter, T.tubi iana. Hotel Starki. Bled. A. M. Miku*. T,.inbl<«na. dr. F. Klmovec, I.iubliana. Turk Josip Novo m<wt«. Jagodic Franica. učiteljica. Trbovlje. Barle Janko, kanonik, Zagreb M. Legat. Ljubliana. Kapucinski samostan. Celje, dr. Orel Filip. Ljubljana. I. C Mayer. htubliana, dr. Koče Jure. lainik TOT Ljubljana dr. Simonči6 Pavel, st. vikar. I.iiibljann Kovnčič Peter, kalehe-t, Celje. Frane Cnk. Celle. Nagode Josip. St. Jo«t. p. Vrhnika, inž. Scrnec DuSan. Ljubliana. Fra-nilmica dravske banovine, eodr.. CeiJ". Zupnl uratl Dovje Moi*|rana. MaierSič Janez, Tržič. Ga. Marlin-čič, Liubljana. Rigler VeVoslav. narodni noj anec, T.tubliana. NeimenovanR, Jagmlic
Znnniia Slpra Loka TT. zbirka. Zdravilišče Slatina Radenci, Hranit, in rosoj. I.oSki potok.
Naslov čekovnega računa le: Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja. Ljubljana — Številka čekovnega računa je: 11.711.
150 mrtvih v Penerandi
Iz Madrida poročajo 12. julija: Število žrtev silovite eksplozije v Penerandi de Bracamomle cenijo na 150 mrtvih in 1500 ranjenih. Gasilci in vojaštvo so neumorno pri reševalnih delih.
V prid žrtvam uvedena zbirka prostovoljnih darov po vsej Španiji se je začela s prvim darilom Caudilla, ki je dal 200.000 pezet. Oskrbo ljudi brez strehe je prevzela socialna pomoč falange.
Slutnja konja
V Reinstedtu pri Magdeburgu je bil odšel kmet s konjem v kovačnico po nove podkve. Tam je bilo pet ljudi; ta je hotel imeti to, oni kaj drugega in vsi so začeli klepetati. Kovač »e je pripravil, da bi konja podkoval, ko je ta nenadoma začel striči z ušesi in trdo nategavati noge. Kmet ga je hotel pomiriti, a nameato da bi bil konj pomirjen, se je konj vzpel, vajeti so se pretrgale in je zdirjal na cesto. Za hip so kar okameneli kovač in drugi, nato so stekli za ubežnikom. Hud lov je precej časa trajal, preden so konja prijeli in ga odvedli v kovačnico. A čim so prišli dc» koračnice, je ni bilo več; pač pa kup ruševin. Ko-vačnica se je bila sesula, medtem ko so možje tekli za konjem. Ali je konj zares čutil in slutil nesrečo, ki je ljudje ni60 poznali?
šampanjec raste na drevju
V severni pokrajini Zulu v Južni Afriki je voda jako dragocena in izredna tekočina. A zato pa raste tukaj šampanjec dobesedno na drevesih. Palma masala, ki v teh suhih pokrajinah na debelo uspeva, je drevo, ki daje pijačo »busulu«. Odrezati jc treba le kratko vejo te palme, odluščiti lubje, navrtati luknjo in tekočina začne teči v bučo. Sok masala, kakor ga nazivajo Culukafri, ima prav tak okus kot naš šampanjec, je najprej brez alkohola. A ž« čez 48 ur sc tekočina, če jo pustimo stati, spremeni v »busulu«. ki je jako opojna tekočina, da je tmc človek le po malem piti, če noče že čez nekaj minut pijan telebniti na tla. Petdeset palm daje vsak dan da 100 litrov soka masala. Ni čuda, da si v teh pokrajinah še malo ne. belijo {lave, kako hi 6e preskrbeli z vodol
- "< 8 letni zločinec iz navade
Osemletni John Clifford ie bil na željo svoje matere j>ravkar oddan v sodna-medicinski zavod v Londonu, da bi ga ondi duševno preiskali. John je peti otrok družine Clifford. ki ima vse druge otroke normalne in pridne. Toda John je prava pravcata šiba božja. Nikamor ga ne morejo poslati kaj kupiti, ker denar takoj poneveri, v stanovanju pokrade vse, kar dobi, in iztakne vsaka skrivališče, kjer ima mati denar spravljen. Ko mu jc bilo 5 let, je nekoč pripeljal materi dve ženski kolesi domov, rekoč, da mu ju je neka gospa podarila. Seveda ju je bil ukradel na cesti. V šolo nače hoditi, na cestah berači in krade, in nobena vzgoja nič nc zaleže. Mu je pač v krvi, kdo ve iz katerega kolena rodbine!
Kako se v Newyorku branijo nesreč
Njujorške policijske oblasti so dale na križiščih velikih cest obesiti takele table: »To ie cesta, pa ne dirkališče!« »Bolje, da si ob šestih doma, kakor oh pol šestih v bolnišnici!« — »Avto nima pameti — iinej ti svojo!.: — »Otroke je treba videti in ne povoziti!« — S temi kričečimi naslovi upa policija zmanjšati prometne nesreče, ki jih je vsako leto več. V drugih mestih so se take table baje jako dobro obnesle.
SLEPEC 2
Detektivska povest
»Zato, ker je gosjx)d Paget vedel za moie navade. Samo tedaj, ko sem prvikrat prišel v njegov klub, mi je vsilil pijačo.«
»In ni tega potem nikoli več storil?«
»Nikoli. Bil je človek, ki se je' vedno zelo dobro spominjal takih malenkosti.«
»Stražnik pravi, da ste dospeli semkaj okoli ene?«
»Tri minute pozneje po moji žepni uri «
»ln vam je bilo toliko do tega, da bi videli gospoda 1'ageta, da ste vstopili celo ob tej uri? Kaj vas je pripravilo do tega, da (rte tako odločno sklenili videti ga?«
»Premišljeval sem sam pri sebi. ko sem pri-šel sem, ali bi vstopil ali ne, in nazadnje sem šel okoli hiše, da bi bil videl, ali ie luč v kakšni sobi. Zelo rad bi bil gospodu 1'agetu dokazal, da nisem prišel zaman, ne da bi si bil prizadeval videti jga.c
Gospod Freely je prišel k meni.
»Dvignite levo roko,« je dejal in se igral s prsti v žepu.
Ko sem napol nejevoljno dvignil roko, jo je jel zbliza ogledovati skozi leče, ki jih je bil potegnil iz žepa. To me je IkkIIo in neumno se mi ]e zdelo ogledovati mi roke po vsem dolgem Času, ki je minil.
»Hvala. Zdaj pa nam povejte, kaj je najprej zbudilo vašo pozrnost, ko ste stopili v sobo.'
»Odtrgana zavesa in prevrnjeni stoli. Potem pa sem zagledal neko nogo, ki je štrlela izza mize.«
»To vas je prestrašilo, pa ste pograbili za milo, kaj ne?«
»Osupnilo me je, ne pa prestrašilo: nogo sem bil videl, še preden sem prišel do mize «
»Motite se, gospod Chance. Saj niste videli
noge, dokler niste stali pri mizi. Čeprav je bila soba razsvetljena, je truplo ležalo v senci na oddaljenem koncu mize.«
»Pa se vendar nc spominjam, da bi se bil prijel za mizo.«
Gospod Freely se je zasmejal.
»Nikar tako željno ne tajite tega. To je dejstvo, ki naj pomaga razčistiti, da niste bili v nikakršni zvezi z zločinom. Glejte.«
Odvedel me je k bolj oddaljenemu koncu ogromne mize ter mi. odstranivši neki papir, odkril štiri pege od krede na zunanjem robu svetlo uglajenega lesa.
»To so štirje j>retje vaše levice. Palec pa je spodaj. Izborni odtisi so, pa samo zato, ker ste trdo prijeli in se vam je roka na mah oznojila. Človek, ki je napravil te odtise, je zagledal nepričakovano prikazen, pa ga je dejansko oblil mrzel znoj. Primerjajte vretence sredinca in črte, ki delajo polkrožnico, kakor da bi se hotele izogniti dvojni prečnici za prvim sklepom — to so vaši odtisi.«
Freely je imel nedvomno prav, kakor sem moral priznali, ko sem napravil primerjavo; toda nieem se mogel spomniti, da bi bil kdaj koli prijel za tieto mizo.
»Imeli eino vzrok da smo vam to pokazali, gospod Chance. Zaradi svojega poklica s pridobljenim darom opazovanja ste bolj zanesljiv izvor dokaza, kakor jih imamo navadno vendar pa — kakor vidite — ne nezmotljiv. Pazite dobro, kaj boste odgovorili na moje naslednje vprašanje.«
Počakal je, da sem mu dobrohotno prikimal.
»Kletar James Brovm pravi, da je bil ključ od vrat vedno v ključavnici v sobi. So bila tista vrata zaklenjena ali ne, ko ste odšli iz sobe klicat na pomoč?«
Poniževalno je bilo zame, da ae nisem tega spominjal, a vendarle se nisem, in po kratkem pomisleku sem to izjavil.
»Škoda«, je opomnil Freely. »ampak povsem naravno v trenutku, ko je bila vaša glava zavzeta
z edino mislijo, kako bi dobili pomoč. Zdaj pa pride nekaj lažjega.«. Stopil je k mizi, dvignil kvišku tisto palico, katero je bil kakor sem videl, nadzornik iz Falinga našel pod špansko steno, ter jo pomolil proti meni. »Je to slučajno vaša pa-liea?«
»Ne, nikoli nimam palice.«
»Poglejte jo. Ste jo bili že kdaj prej videli, recimo, pri gospodu Pagetu?«
Bila je dolga, močna vsakdanja hrastova palica z navadnim, precej robatim držajem.
»Nikoli. Predolga bi bila za gospoda Pageta,« sem opomnil, »in niti o<l daleč zadosti lična.«
»Imenitno! to potrjuje izpoved kletarja, ki se je rogal ob misli, da bi bil njegov gospod".r utegnil imeti tako stvar pri sebi. Skoraj gotovo jo je pustil tukaj zločinec.«
Zadovoljstvo gospoda Freelyja je bilo očitno in Snargrove je pritrjujoč prikimal. Ko je položil palico nazaj, smo zaslišali trkanje na^ vrata in v sobo je stopil neki uradnik, pazno držeč na dlani polo belega papirja. Freelv mu je pokazal, naj položi papir na mizo. Po petih madežih, ki sem jih opazil na zgornji površini papirja, sem uganil, da so bili to odtisi pokojnikovih prstov.
»Najbolje bo urediti to takoj zdaj, kaj ne, Snargrove?«
V odgovor na tovariševo vprašanje je nadzornik vstal in se približal m-::. McNab pa je ostal, kjer je bil, s komolci na kolenih, z obrazom med rokami in z nagubanim čelom, po vsem videzu izgubljen v mislih. Več kakor zanimajoč se za postopanje sem zavzel prostor ob mizi obema strokovnjakoma iz Sotland >'arda nasproti. Če si časnikar. dobiš navadno trdo kožo glede morebitnega ukora. Toda onadva se, kakor le kazalo, nista sploh niti zmenila zalo, ker sem ju opazoval.
Šele zdaj sem opazil na mizi celo vrsto predmetov, ki jih. kakor mi je povedala moia skušnja pri sodnih obravnavah, policija imenuje »cor-pora delieti«. Čudna zbirka stvari, ki jih je bilo
treba spraviti v medsebojno zvezo! Na oddaljenem koncu vrste je bil površnik s krznenim ovratnikom in zapestnicami; takoj poleg tega je bil par toaletnih čevljev, za katerim je ležal kup razbitega stekla, nava<ina ovojnica, vrč, naj>olnjen do Jelovice z neko whiskyju podobno pijačo, poten) klinasti drobec bržkone žepnega ogledala in nazadnje na koncu vrate tista močna hrastova palica, ki smo jo bili že omenili.
Veščaka iz Varda sta se najprej lotila majhnega kupa stekla. Freely je e pinceto pobiral koščke ter jih polagal posamič na to ali drugo mesto, in ko je končal, sem sprevidel, da so ti zdaj drobci tvorili ostanke dveh kozarcev. Snargrove, ki ga je ojtazoval, je vzel iz žepa majhno škatlo. A Freely je po kratkem premišljevanju stresel en ali dva koščka kozarčevih ostankov k drugemu kupu. Nato je nadzornik vse skujiaj postil z nekim sivim prahom, ki ga je imel v tisti škatlici. Freely je malo počakal, potem pa je začel nalahno brisati posuto površino z nekim čopičem. Uspeh me je iznenadil Bilo ie prav ,ako, kakor da bi bil čakal, kako se bo razvijala fotografska plošča, kajti kakor pričarani so prihajali na steklo odtisi prstov.
»Ga že imam!' ;a »imomljal Snargrove. »Ga že imam: tale Kozarec je imel.«
Freely je vstal, pogledal na papir s pokojnikovimi odtisi v Črnem in pritrjevalno prikimal. Sam sem mogel videti, da so bili prstje na steklu različni celo po velikosti. Drugi kozarec, ki ga je bil po vsem videzu imel Ponsoby 1'aget, sta jHisti-la nedotaknjen.
A razočaran sem bil. ko sta sc vrnila k svojima sedežema, kajti obhajala me je radovednost glede drugih predmetov, zlasti glede tega, kaj je v ovojnici.
»Zdaj nam je malone mogoče rekonstruirati zločin,« je dejal Snargrove in udobno sedel. »Pokličite kletarja Jamesa Browna Moram mu staviti še nekoliko dodatnih vprašanj.«
jSIužbodobe
Prodajalce
srečk razredne loterije iščemo pod ugodnimi pogoji. Pismene ponudbe na »Publlcitas«, Zagreb, III-ca 9, pod št »337«. (b)
Pošteno dekle
kmečko, za delo na polju ln v hlevu, ISčem. Prosta hrana ln stanovanje, plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Matevž Hafner, mesar, 6ko(ja Loka.
(b)
Vrtnarja
kt bt tudi krmil 2 kravi tn opravljal hišna d«lii se takoj sprejme na Dolenjskem. Ponudbe upra vi »Slovenca« pod »Pošten« št. 11237.	(b)
Sobarico
kt je vešča tudi nekoliko šivanja, išče za takoj manjša družina. Ponudbe po možnosti s sliko tn navedbo plače, poslati takoj na: Ljekarna De-renčin, Koprivnica, savska banovina.	(b)
Potnice!
Pozor!
Pozor!
Zaloga se bliža koncu
zato pohitite z nakupom knjig pod polovično ceno:
Germano: Življenje sv. Gabriela . ■	> Sv. čistost . . . . , Samec: Za naše male
Vole: Rok8 božja . .......
Turšič: Izgubljeni raj . . . , , ,	,
Sardenko: Dekliške pesmi . . ■ ,	,
Scharsch: Spoved malib grehov , ,	,
Potočnik: Dobri pastir, 1. del . . t	,
Potočnik: Dobri pastir. II. del . (	,
Potočni*' Dobri pastir. III. del , .	,
Teraš: Za visokim ciljem . . . •	,
Teraš: Pri studencih zdravja ln moči	.
Teraš: Po stezah resničue popolnosti	.
din	10,-
din	6.-
din	8,-
dio	10.-
din	10,-
din	18.-
din	25,-
dln	38.-
din	40,-
din	40,-
din	24.-
din	24,-
din	24,-
sedaj skupno samo
din 15.—
sedaj skupno samo
din 50.—
sedaj skupno samo
dm 30.—
vracljl Mestni trg 11 v Ljubljani.	(b)
Mizarskega pomočnika
takoj sprejmem. - Sedel, Mala čolnarska S. (b)
Razno
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh prt prvi uporabi. Spuščajl, mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 3 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah In drogerijah originalni karton 32 din.
n
272932
Vaša srečna številka?
V tem slučaju da! Gre namreč za nove Kodakove filme, s katerimi boste dosegli zanesljive in dobre rezultate.
27°Panatomk-X (F-X)
Pankromatski film, posebno drobnega zrna, za vsakega amaterja in vsako svetlost.
29" Plus - X (P - X)
Pankromatski drobnozrnati film, ki se izdeluje posebej za kamere majhnega formata (Retinette, Retina itd)
32" Super - XX (S - XX)
Najobčutljivejši pankromatski film drobnega zrna, za najkrajša osvetlenja, za športne posnetke in posnetke pri najslabši razsvetljavi.
Kljub povišani občutljivosti in drobnejšega zrna nepovišane cene.
KODAK d.s o.j. Zagreb
ujmimi
i muh mammmm i
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Jožo Kramarii	Izdajatelj: Inž. Jože Sodja	urednik: Viktor Cenčic
Stara — dobro vpeljana
Kamnoseška delavnica
v Skoplju se proda, ali te sprejme
družabnik-strokovnjak
»SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št, 5
Kupimo valjar
Potreben kapital 200.000 dinarjev
Reflektanti naj se zglasijo v upravi »Slovenca« pod »Dobra prilika 1940«
Američan RiRgs je postal v tenisu t Wiml>ledonu svetovni prvak. Na sliki ga je videti pri drznem skoku rez mrežo, da svojemu nasprotniku seže v roko.
Kupimo rabljen valjar za ceste s pogonom na nafto, ki se nahaja še v dobrem stanju. Ponudbe s sliko in tehničnim opisom valjarja ter navedbo fabrikata in starosti, poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod št. 16025.
fifroiki kolitek.
Pravljica iz gozda
iz Pariza
(40) Ko se je Mezinčkova oblekra posušila, sta se z Zlatokljunčkom odpravila dalje. Zlatokljunček je med potjo prepeval pesmico, Mezinček pa ga je spremljal žvižga je.
Angleški vojni minister je bival nedavno v Parizu v mornariškem ministrstvu. Od leve: franc. zrakoplovni minister I .a Chamhre; vojni min. Anglije llore Belisha; Iranc. mornariški minister Campinchi: vrhovni poveljnik Iranc. vojske general Gainelin; kolonijalni min. G. Mamici; Iranc. notranji min. Sarraut in angleški poslanik v Parizu sir Phipps.
TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
FRANCOSKA
SPECIJALISTKA
Vam daje dragocene nasvete-
Za barve pudra — ravno tako kakor za klobuke in obleke — je merodajen Pariz. Zato ie tudi prekrasne nove nian-se pudra Tokalon ustvarila neka znamenita francoska kosmetična specijallstka.
*	Ptche — ljubka, topla nlan6a »breskovega cvetu« — najnovejši val mode za plavolaske.
*	Ocre II — zanosna, »polnejša« ljubkost za vse črnolaske. enako za podnevi, kakor za večer.
Te najnovejše modne nlanse Je naše pariška kozmetična specialistka neposredno poslala v Jugoslavijo ln tu se lahko dobe samo v seriji edinstvenih nians pudra Tokalon. Poleg njih |e še devet očarujočih barv, ena bolj živa in sijajnejša od druge, ker je puder sam pomešan « »kremsko peno«. Ta pena daje celo uvelsmu. motnemu tenu novo In prirodno barvo. Zahtevajte od svojega parfumerista. da Vam pokaže vse priljubljene nianse pudra Tokalon.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Vole: Otrok, I. del din 25.-. Vole: Otrok. II. del.......din 24,—
Prekrasni govori dr Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din — — — sedaj pa samo
Zdravite kožne bolezni
li^aie, hraste, mozolje na Ucu in telesu, izpuščaje (firegerje), vzemite Se danes Dermoval lonček 20 din.
Želodčne bolezni, vetrovnost, pomankanje teka, slabo prebavo, zdravite z Markovimi kapljicami katere so že čez 100 let preizkušeno zdravilo, stekl. 22 din. Znojne noge se more zdraviti z Siquid-om. stekl. 10 din.
LEKARNA ROJC, Zagreb, Kamenita 11.
Dekleta — tudi z dežele, dobe dober zaslužek. — Znanje nt potrebno. Zgla-sltl se: Aleševčeva št.. 2«, Kmetlč.	(b)
Natakarica
zmožna In pridna, dobi takoj stalno službo. — Predstaviti se v resta-
ODDAJO:
Manjšo sobo s kuhinjo
opremljeno, oddam. Po-izve se na Sv. Petra cesti št. 17.	(č)
SBSM
Strojepisni pouk
(za Capa počitnic). - Večerni tečaji. Vpisovanje dnevno. - Chrlstofov zavod, Domobranska 15.
Trgovino
moškega in ženskega perila, v centru Zagreba, vpeljano in urejeno, prodam zaradi družinskih razmer, samo za gotovino. Vprašati na naslov: Stjepan Poljak. Kraptna.
kongres Kristusa Kralja
Premij
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postraiba brezhibna
Pred nakupom pohištva
si oglejte tudi veliko zalogo vsakovrstnega pohištva pri Egidij ln Karol Erjavec, Brod, poleg tacenskega mostu, St. Vid n. Ljubljano. Cene nizke, izdelki zajamčeni. (g
din 200.—
Za potovanje
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 13
Telefon 22-07.
icdaj skupno samo
din 20.—
(41) Na livadi je zvončnico zbudilo son-fece; »Zdrami se zvonček in poslušaj, kaj sem danes že na vse zgodaj videl.
opiikcv
LJUBLJANA fl
PASAŽA I
NEBOTIČNIKA
UUBI1ANA
Ljubljanski cestni promet za zeleno mizo
Ljubljana, 13. julija.
V četrtek popoldne se je zopet nadaljeval sestanek na gradbenem uradu mestnega poglavarstva, kjer obravnavajo vsa vprašanja ljubljanskega cestnega prometa Zbrali so se zopet zastopniki vseh prizadetih stanov in ustanov in se lotili najprej vprašanja, kaj naj ukrenejo s tramvajskim postajališčem na Marijinem trgu. Tramvaj se v splošnem ustavlja vedno tako, da obstane pred križiščem e prometno ulico. Na Marijinem trgu pa se ustavlja že na mostu. To postajališče pa je neprimerno zaradi tega, ker se že v načelu vozila na mostovih ne smejo ustavljati. Nadalje je nerodno tudi to, da je srednji frančiškanski most določen samo za vozila, ker se pa potniki na postajališču vedno zbirajo in čakajo na tramvaj, je tudi ta most deležen precejšnjega osebnega prometa. Kljub daljši razpravi se zastopniki o tem niso mogli zediniti, ker bi pomenila premaknitev postajališča proti Prešernovi ali Stritarjevi ulici veliko neugodnost za številne gospodinje, ki se vsak dan vozijo na trg. Prav tako pa bi se razdalja med postajališči pred magistratom ali pa pred pošto preveč zmanjšala.
Posebno dolge debate je bil deležen prometni otok na Marijinem trgu Mnogi so predlagali, naj se olok zmanjša, ker preveč zavira, zlasti motorni promet. Drugi so zopet temu ugovarjali, češ da je iiil ta otok zato zgrajen tako velik, da bi usmerjal promet v velikem krogu, v katerega bi prihajala vozila s stranskih ulic v tangencialni smeri, s čemur bi se preprečila direktna križanja, ki 60 še najbolj nevarna za karamhole. Stvarno pa opažamo na tem otoku ta nedostatek, da vozijo po-
I Ljubljanski pevci bomo imeli vajo za kongres nocoj — v petek, 14. t. m. v frančiškanski dvorani (vhod iz Frančiškanske ulice) kakor navadno ob 8 zvečer. — Pri zadnji vaji (v sredo), ko so prišli še požrtvovalni pevci iz Šiške, nam je bil Rokodelski dom pretesn. Ves mogočni zbor je zvenel čisto, jasno, v mogočnih koncih kar veličastno. — Pevci! Opozorile drug drugega na to vajo — in pridite prav vsi. Kristus, naš Kralj je naših, čeprav ne majhnih žrtev gotovo vreden. Gre tudi za čast našega slovenskega petja, ki si je pri zadnjem kongresu pridobilo tak sloves. Na veselo svidenje torej! Pevovodja.
1 Tretja nova maša v Ljubljani. V nedeljo, dne 9 julija so bile v Ljubljani kar 3 nove maše: pri jezuitih, v Mostah in pri frančiškanih. Pri frančiškanih so ob 9. zjutraj peljali pred oltar p. Mo-hor-ja Horvata, mladega novomašnika iz reda svetega Frančiška. Na koru je prepeval Sattnerjev zbor Schubertovo latinsko mašo s polnim orkestrom. Gospod novomašnik je rojak iz Slovenske Krajine. Ker je njegov oče že pred leti umrl in je njegova mati na bolniški postelji, je bilo pripravljeno novomašno slavje kar v Ljubljani. Gospodu novomašniku vso srečo na pot življenja!
KINO KODELJEVO Tel. 41-64
danes in jutri ob pol 9
»KRIK DŽUNGLE«
»VESELA ZAPELJIVKA«
1 Dijaška kongregacija pri oo. jezuitih v
Ljubljani sposoča vsem povabljenim gostom in prijateljem, ki se nameravajo v nedeljo 16. t. m. udeležiti slovesnosti blagoslovitve kongregacij-skega doma na Visokem v Poljanski dolini, da je zadostno poskrbljeno za avtobuse, ki bodo vozili do vlaka, ki pride v Škofjo Loko oh 7.92. V domu bo tudi dovoli toplih jedil in hladne pijače na razpolago. Ponovno vabimo vse prijatelje k številni udeležbi.
1 Nujna zdravniška pomoč zavarovancem OUZD Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse svoje zavarovance na področju ljubljanskega ambulatorija, da se smejo v nujnih primerih ob nedeljah in praznikih posluževati vsakokratnega mestnega zdravnika, ki ima nedeljsko službo, ako je pristojni zdravnik OUZD nedosegljiv, Zavarovanci naj ugotove naslov pristojnega zdravnika OUZD v uradovem poslopju na Miklošičevi cesti št 20. Naslov mestnega nedeljskega zdravnika je objavljen v vsaki sobotni številki ljubljanskih dnevnikov.
1 Prvo grozdje v Ljubljani. Na trgu se je pokazalo prvo grozdje — muškat. Je prav paprici-rano drago. Kg stane 44 din. V Splitu je na trgu grozdje pa 16 din kg. Vinogradniki zatrjujejo, da 1k> letos grozdje kvalitetno izborno, toda pridelek bo najbrž manjši ko laui. Vinogradi drugače dobro kažejo.
1 Konec napetih rokoborb. Že ves teden hitijo Ljubljančani v kino Union k napetim roko-horbam, pri katerih je dovolj priložnosti za navijanje in za protestiranje. Zadnji večer bo v petek. Ta dan se bo odločilo, kdo je najmočnejši med dosedanjimi zmagovalci. To zanima posebno vse tiste, ki so doslej redno hodili k rokolior-bam in ki so si med rokoborci izbrali nekatere, ki jih prav cenijo ter jim privoščijo zmago. Napete borbe zadnjih dni so tudi povzročile, da je unionska dvorana skoraj redno nabito polna. Večino ima seveda niladež, ki med rokoborbami strokovno poučje in svetuje svojim ljubljencem.
— Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polaj-šanje. Zahtevajte povsod »Franz-Josefovo« vodo.
Reg. po min. soc. pol. fn o. zdr. S-br. 15 485 25 V 35.
1 Stanovanjske odpovedi. Okrajno sodišče je letos v 6 mesecih prejelo od raznih hišnih gospodarjev 807 odpovedi za izpraznitev raznih stanovanj, lani jih je bilo 743. Odpovedi večjidel zadenejo male najemnike, delavske družine in nižje državno odnosno privatno nameščenstvo Gospodarji odpovedujejo v 95% primerih stanovanja zaradi nerednega plačevanja najemnine in zaradi hišnih prepirov. Prav poseben pa ie bil primer, da je gospodar odpovedal družini stanovanje, ker ie otrok hodil na vrt, da bi se tam v hladu igral. Neki stranki je bilo dalje odpovedano, ker se je deček učil igrati na harmoniko zvečer in popoldne, ko je gospodar dremal. To je pomenilo kršitev hišnega reda.
I Podiranje Friihlichove hiše na T.vršeTi cesti. Zavarovalna banka »Slavija« je začela pretekli teden podirati zadnje ostanke stare Frohlirhove hiše ob Tyrševi costi. Podiranje hitro napreduje.
časnejša vozila vedno po notranji strani in da jih zaradi tega hitrejša vozila ne morejo prehitevati. Zato je padel predlog, naj bi razdelili krožno vozišče v dve polovici. Samo zunanja naj bi bila dovoljena za vožnjo, notranja za za prehitevanje. Odstranitev kamnov in postavitev robnikov n.i bila sprejeta, ker bi v tem primeru rešilni in gasilski avtomobili prav tako pa škropilni vozovi ne mogli več voziti čez otok.
Zastopniki so se zedinili, da je treba prepovedati parkiranje avtomobilov in avtoizvoščkov na Aleksandrovi cesti. Pač pa tega ne bo mogoče storiti prej, dokler ne bo urejena Gajeva ulica. Prav tako bi bilo treba odpraviti parkiranje avtomobilov na Miklošičevi cesti pred hotelom Union. Ugodnejši bi bil prostor v razširjenem delu Frančiškanske ulice.
Razprava glede uvedbe enosmerne vožnje na Sv. Petra cesti v smeri proti Zaloški cesti je bila živahna. Upirali eo se uvedbi enosmerne vožnje zastopniki hišnih posestnikov in trgovcev, čež da bo trpel trgovski promet v trgovinah na Sempcter-ski cesti. Kljub dokazovanju, da že sedaj ni dovoljeno postajanje z vozili v ozki ftempeterski cesti in da torej trgovci v Šempeterski cesti od tistih, ki se vozijo po njej, ne morejo imeti mnogo zaslužka, zastopniki trgovcev niso odnehali. Tako je to vprašanje ostalo neodločeno.
Glede označitve prednostnih cest v Ljubljani je nastopila največja ovira v stroških, ki bi jih dosledna označitev križišč s prednostnimi cestami zahtevala. S tem je bil v glavnem za ta dan določeni program končan in se bo sestanek nadaljeval čez en teden.
Hiša je Jako slara. Na pročelju nosi letnico 1796. Lepo izdelan portalni okrasek s to letnico namerava lastnica baje izročiti mestnemu muzeju, por-tal je drugače slabo ohranjen. Družina FrOhlich je bila lastnica hiše od l&ll. do leta 1917.
1 Batino ljudsko glasovanje. Z včerajšnjim dnem je bilo uvedeno ljudsko glasovanje o tem, kako naj tvrdka napravi pri izložbenih oknih nadstreške. Na stavbnem prostoru stoji deček, ki deli mimoidočim glasovnice. Te vsebujejo samo 2 vprašanji: ali visoki ali nizki nadstrešek. Vsak glasovalec si mora ogledati oba, provizorično napravljena nadstreška in nato izpolniti glasovnico. Obvestilo, da bodo pozneje razdeljene nagrade za
Letošnji ljubljanski novomašnikl romajo v Rim. Na ljubljanski postaji jih je posnel naš fotografski poročevalec pred odhodom. V ospredju sredi vse skupine stoje od leve na desno: univ. prof. dr. Odar. zraven njega (i aktovko) dekanuniv. prof. dr. Snoj, poleg njega scineniski spi-rltual dr. Kraljič, zastopnik škofa kanonik dr. /upan ter prof. dr. Lrnček.
najboljšo rešitev in nasvete, je že danes mnogo občinstva privabilo, da je na mestu glasovalo in metalo glasovnice v posebno skrinjico. Že včeraj je bilo razdeljenih do 1000 glasovnic. Glasovnice se bodo delile do sobote. Za to ljudsko in originalno glasovanje je večje zanimanje ko pa za glasovanje pri kakih volitvah.
1 Gostilna Martine, Zg. Šiška. 0 priliki svoje turneje po Jugoslaviji, nastopi v' nedeljo tudi pri nas priznani »Okei jazzi! Za pestrost zabave bo skrbela tudi originalna kmečka ohcetna godba! Vstopnine nil
Gotovlje
Dne 9. julija je obhajal č. g. P. Metod (Jožef) Kranjc iz reda križarjev novo, sv. mašo. Že sprejem na kolodvoru v Žalcu je bil prisrčen. Veličasten pa je bil pred cerkvijo, kjer gr je čakala vsa župnija v prazničnem razpoloženju na čelu z domačim župnikom iz ol>č. predstojnikom, gasilci itd. V vznesenih besedah je razlagal krasno pri pridigi vprašanje: »Kaj je duhovnik za narod?« preč. g. prior 1 Učak. Pod stoletnimi lipami je slavljenec opravil prvo svojo daritev ob ogromni udeležbi vernega ljudstva. I^og daj, da bi blagodejno deloval v čast božjo in blagor slovenskega naroda.
Ki	E			MARIBOR
Novi pravilniki in naša podporna društva
Maribor je sedež številnih podpornih organizacij, ki imajo izrazito človekoljuben namen. Te organizacije zbirajo mesečne članske prispevke v malenkostnem iznosu, v primeru smrti člana pa tfplačfljo njegovim svojcem fepO ' posmrtnino. Vse te podporne organizacije sta zelo prizadela dva nova pravilnika, ki sta ju izdala ministrstvo za trgovino in industrijo ter finančno ministrstvo. O obeh pravilnikih se je svoječasno, ko sta bila izdana, že veliko pisalo, posledice so bile mnoge intervencije in pritožbe. Potein pa je vse nekam zastalo, predvsem zaradi tega, ker je vsaka podporna organizacija vršila borbo proti pravilniku na lastno roko, in sedaj se v javnosti o tem že skoraj več ne govori. Članstvo podpornih organizacij pa bo gotovo zanimalo, kakšen je sedaj položaj njihovih društev z ozirom na oba navedena pravilnika. Priliko za to je podal občni zbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, ki je po številu članstva in po svojem premoženju najmočnejša podporna organizacija v naši državi sploh. 0 občnem zboru tega društva, ki šteje 10.936 članov ter ima 11 milijonov in 6.907 din lastnega premoženja, smo že na kratko poročali. Najzanimivejše je bilo na zboru vsekakor poročilo o borbi proti navedenima pravilnikoma, ki bo zanimalo tudi članstvo drugih podpornih organizacij.
Pravilnik ministrstva za trgovino in industrijo o poslovanju podpornih društev zahteva, da si morajo ta podporna društva ustanoviti matematične rezerve ter da sme znašati najvišja podpora 5000 din. Pravilnik je bil gotovo dobro
m Tovarne svile ne poznajo krize. Tovarne za svilene izdelke v Mariboru so v primeri e tovarnami bombažnega blaga v srečnem položaju, da uvažajo svoje surovine iz klirinških držav Italije in Nemčije ter nimajo težav z devizami. Zaradi tega imajo dovolj surovin ter lepo prosperirajo. Sedaj bo povečala svoje obrate Mariborska tovarna svile d. d., ki ima svojo tovarno v Radvanju. Zgradila bo nov objekt za čiščenje in pripravljanje blaga.
m Iz Hrvatskega prihajajo v Maribor tatovi koles. Tatvine koles se v Mariboru zadnje čase spet množijo. Vsak dan je na policiji nekaj takšnih prijav, oblasti pa so prati drznim tatovom tako-rekoč brez moči. Včeraj zjutraj pa 6c je posrečilo slučajno prijeti prijatelja tujih koles, ki bo najbrže pokazal pravo smer, v katero so izginila zadnje čase številna v Mariboru ukradena kolesa Železničar Ivan Vornik iz Laznice pri Limbušu se je pripeljal v Maribor % kolesom, ker je imel nekaj opravka na pošti Kolo je shranil v vežo poštnega poslopja. Ko ie svoje posle opravil, je še! po kolo, presenečen pa ie videl, da se prav tedaj spravlja na megovo kolo pred pošto tuj moški. Komaj je tat kolo pognal, že ga je zgrabil za vrat Vornik s trdo roko. Nastalo je razburljivo ruvanje, ker se je skušal tat z vsemi silami osvoboditi. Tedaj pa je prinesla pot mimo policijskega stražnika, ki ie hitro uvidel položaj ter tata aretiral. Na policiji se ie ugotovilo, da je to že neštetokrat predkaznovan tat Ivan Orban iz Belovara na Hrvaškem. Orban je priznal, da je prišel z več tovariši iz belovarske okolice » Maribor, da bi ukradli tukaj kolesa ter se potem z njimi peljali domov, kjer so jih nameravali prodati. Zelo verjetno je, da je ta družba prihajala že dalje časa v Maribor ter kradla tukaj kolesa in iih prodajala po Hrvaškem.
m Vse imetnike orožnih listov poziva predstoj-ništvo mestne policije, da plačajo predpisano ba-novinsko takso za orožni list za leto 1939. Za vsako orožje znaša takta 25 din, ki se plača z bano-vinskim kolkom.
m Nakup sena in slame. Garnizijska uprava v Mariboru ie začela z nakupovanjem sena in slame. Kupuje samo od kmetovalcev in sicer ob sredah in petkih. Seno plačuje po 65, slamo pa po 32 par za kilogram.
mišljen z ozirom na razmere pri sličnih podpornih organizacijah v južnih predelih naše države, predvsem v Belgradu, kjer so se dogajale in se še dogajajo neprestano afere. Naše podporne organizacije, ki poslujejo na pošteni podlagi, pa je težko zadel ter bi jih povsem onemogočil. Zato so se z vso vnemo vrgle v borbo proti temu pravilniku, da preprečijo njegovo uveljavljenje. Potom številnih intervencij se je doseglo, da je bilo uveljavljenje tega pravilnika odloženo za 6 mesecev. Rok bo potekel 6. septembra. V vseh intervencijah in pritožbah so naše podporne organizacije povedale, da se ne branijo nobene kontrole, da pa si hočejo zavarovati pravice, ki jih ima od društev zagotovljene članstvo. V Ljubljani je osnovan akcijski odbor, ki vodi sedaj celotno akcijo proti uveljavljenju pravilnika. — Prav tako pa je zadel naše podporne organizacije pravilnik ministrstva financ. Ta pravilnik zahteva, da morajo humanitarna društva nalagati svoje rezervne fonde v državne papirje in v državne denarne zavode. Tudi ta pravilnik je za podporne organizacije življenjske važnosti ter bodo morale napeti vse sile, da ublažijo njegove določbe, ker bi sicer trpele veliko škodo. Nalaganje denarnih rezerv v državne zavode ne bi bilo le udarec za naše domače denarne ustanove, temveč bi bilo s tem prizadeto tudi članstvo teh društev. Vsa naša humanitarna društva nalagajo denar pri takih domačih zavodih, ki dajejo potem prav društvenim članom posojila v primeru potrebe, tako da društvene rezerve indirektno služijo spet v dobro članstvu.
m Vlom v cerkev v Zg. Polskavi. V noči na četrtek je bil izvršen v župnijsko cerkev na Zgornji Pokkavi drzen vlom. Vlomilec je s silo odprl vrata na cerkveni kor, od koder se je podal v zvonik ter odrezal vrv od zvona. To vrv je potem privezal na koru ter se po njej spustil v cerkveno iadjo. Tu je odprl tabernakelj ter vzel iz njega ciborij in monštranco, iz puščice pri stranskem oltarju pa je vzel 20 din. S tem plenom se je spet po vrvi spravil na kor ter od tam prišel na prosto. Zunaj cerkve je raztrcsel vse hostije iz ciborija, s plenom pa neznanokam odšel. Vlom so opazili včeraj zjutraj. Celo faro je prevzelo veliko razburjenje zaradi nečuvenega bogoskrunskega dejanja. Vrednost ukradenega ciborija in monštrance ni velika, ker sc ceni oboje na 2000 din. V to cerkev je bilo prejšnja leta že večkrat vlomljeno, pa je zelo verjetno, da vrši V6e te vlome ena in ista oseba.
m 8 mesecev za ukradeno kolo. Mariborski sodniki so začeli strogo soditi tatove koles, kar je tudi potrebno, da se vendar enkrat že tovrstne tatvine, ki postajajo vedo bolj pogostne, zatrejo. 32 letni delavec Franc Pravdič iz Andrejcev se je zagovarjal včeraj pred tričlanskim senatom, ker je 27. maja t 1. pri Sv. Antonu izpred Rojsove gostilne ukradel Ani Stelcer njeno novo žensko kolo, vredno 1500 din Pravdič je tatvino priznal, pa je dobil 8 mescev strogega zapora ter 2 leti izgube častnih pravic.
m Zopet nevaren padec z drevesa. Obiranje črešenj je zahtevalo leto« v mariborski okolici veliko žrtev. V Skokah ee je ponesrečila 9 letna Danica Pesek, ki si je pri padcu s češnje zlomila levo nogo ter je zadobila na glavi nevarne poškodbe. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
m V nedeljo — delavsko zborovanje. Ker se v nedeljo, 9 julija, delavsko zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke ni moglo zaradi tehničnih ovir vršiti, se vrši nepreklicno to nedeljo, 16. julija ob 9 dopoldne z istim dnevnim redom.
m Izlet na Gorco pri St. Petru pri Mariboru priredi v nedeljo popoldne Marijina družba za matere mestne in stolne župnije. Ob 15 bo na Gorci v cerkvi ccrkvena slovesnost. V primeru slabega vremen* *p izlet preloži na 6. avgusta.
Orjaški protiletalski top na Angleškem
London, 13. julija. Angleška vojna industrija je začela izdelovati nov protiletalski top, ki ima nenavadno velika razmerja. Top kljub vsej svoji ogromnosti lahko vsako minuto odda p« 50 strelov ter še cilj, ki je 11.000 m visoko, dovolj natančno zadene. Pri dosedanjih poskusih so dognali da je krogla iz tega topa že pri osmem strelu zadela in sestrelila tarče, ki so bile 10.000 m visoko v zraku.
Vohune v Franciji pridno zapirajo
Pariz, 13. jul. m. Vsi večerniki francoskega časopisja objavljajo senzacionalno vest o aretaciji dveh uglednih francoskih časnikarjev zaradi špijonaže v korist ene od sosednih držav. Imen časopisi ne objavljajo. Po zadnjem govoru predsednika francoske vlade Daladiera, v katerem je poudaril, da gotova inozemska propaganda skuša vnašati zmedo v francoske vrste, so vsi pričakovali protiukrepov tako od civilnih, vojaških in policijskih oblasti. V zvezi s to akcijo so oblasti zaprle dva ugledna francoska časnikarja, ki sta bila pripeljana v vojaške zapore.
Kden omenjenih časnikarjev je uslužben pri redakciji jutranjega francoskega časopisja, drugi pa je šef informacijske službe v enem od francoskih večernikov. Oba sta bila v službi neke tuje države.
Trenja okrog Gdanska
Varšava, 13 jul. b. Gauleiter Gdanska. For-ster, je nepričakovano odpotoval z letalom v Nemčijo. Po obisku svojega rojstnega mesta Furtha pri Ntirnbergu bo odpotoval v Berchlesgaden k Hitlerju, da z njim razpravlja o bodočih korakih, ki jih je treba ukreniti zaradi Gdanska. Po mnenju gdanskih inozemskih krogov l>o Forster prosil Hitlerja za dovoljenje, da senat izžene iz Gdanska vse inozeince in da odredi militarizacijo gdanskega področja. Ta naredha senata bi predstavljala prvi predppgoi za proglasitev priključitve Gdanskega k Nemčiji.
Iz Slovaške
Bratislava. 13. julija. AA. DNB. Apostolski nuncij msgr. Ritter je odpotoval v Rim. Izve se, da ima msgr. Ritter nalogo, da pripravi vse potrebno za sklenitev konkordata med Slovaško in Vatikanom.
Roosevelt se bori za svoj nevtralni zakon
Washington, 13. julija. AA. Havas: Iz Roose-veltovega zadržanja se vidi. da je njegov namen preprečiti, da bi se opozicija kongresa proti reviziji zakona o nevtralnosti tolmačila kot izraz večine ameriškega javnega mnenja, to jo, da je ameriško javno mnenje proti vsakemu vmešavanju v vojno. Zaradi tega Roosevelt ne želi, da bi šel kongres na oddih, temveč zahteva, da sklepa o zakonu o nevtralnosti. Ni še določen način, da bi kongres lahko v teku tega zasedanja ponovno razpravljal o omenjenem zakonu. Smatrajo pa, da bo postopek sledeči: Sklican bo odbor za zunanje zadeve senata, ki bo ponovno glasoval. Senatu bo neposredno predložen nov zakonski načrt. Predložen bo zakonski načrt o sankcijah proti državam, »i bi prekršile Briand-Kelloggov pakt. S tem bi bila prizadela v prvi vrsti Japonska.
Mnogi opazovalci smatrajo, da se vladi izvedba omenjenega načrta ne bo posrečila, ker je spor med Rooseveltom in kongresom nastal bolj iz osebnih kakor stvarnih razlogov. Ugotavlja se, da dobiva vprašanje nevtralnosti že popolnoma notranjepolitičen značaj.
»Newyork 1'ost« piše ob tej priliki: Smatramo da bi bil zločin proti državi, ako bi šel kongres na dopust, ne da bi sprejel zakona o nevtralnosti. Vprašanje je zelo resno, ker se skupina 12 senatorjev, ki je v odboru glasovala proti vladi, ne bo dala lahko ugnati.
Drobne novice
Haag. 13. julija. AA. DNB: Uradno se sporoča, da je mandalor krone, bivši predsednik vlade dr. Colijn, danes vrnil mandat. Kraljica Viljemina pa je mandat za sestavo nove vlade ponovno poverila Colijnu. Kriza bolandske vlade traja že od 30. junija.
Ilerlin 13. julija. Nemški državne kancler in vodja Hitler je danes v Berchtesgadenu sprejel voditelja nemških nerodnih socialistov v Gdansku Forsterja. Pogovarjala sta se skoraj ves dan. Uradno poročilo pravi, da je kancler Hitler Forsterju naročil, naj sporoči njegove pozdrave prebivalstvu mesta Gdansk.
London. 13. jul. Angleški parlament je danes dobil predložen novi finančni zakon, ki je iz njega razvidno, da je Anglija za letos določila celih 760 milijonov funtov šlerlingov za olK>rožexanje.
Atene, 13. julija. A A. Štefani: Uradni list objavlja ukaz, da je grški narod kot doto kne-ginji Ireni, sedanji vojvodinji Spoletski. poklonil 10.000 funtov šterlingov (2 in pol milijona din).
Pulj. 13. julija. AA. Štefani: Bivša romunska kraljica Helena je v spremstvu prestolonaslednika Mihaela prispela snoči na Brionske otoke, kjer ostane dalic časa.
KULTURNI OBZORNIK
Razpis banovinskih literarnih nagrad
Razpis banovinskih literarnih nagrad. Da
poživi slovensko leposlovno produkcijo, razpisuje tudi letos kraljevska banska uprava za najboljša slovenska izvirna dela literarne nagrade v skupnem znesku 20.000.— dinarjev. Nagrade «e bodo dajale za leposlovna dela v vezani ali nevezani besedi, ki sploh ie niso bila objavljena, ali pa bodo izšla v tisku v dobi od 1. aprila 1939. do 31. marca 1940. Od natisnjenih del se bodo upoštevala le izvirna dela, ki bodo objavljena prvič, torej ne prevodi, ne ponatisi in ne predelane izdaje že izdanih del. Upoštevala pa se bodo zlasti taka vecia pripovedna in dramatska dela, ki obravnavajo katerokoli pomembno dobo slovenske zgodovine m narodnega življenja ter so važna za vzgojo narodne zavesti. Seveda bo odločevala tudi pri teh delih umetniška višina Število in višino nagrad določi po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih rokopisov razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov organizacij književnikov in od članov, imenovanih od kraljevske banske uprave V pn-meru, da ne bo predloženih dovolj takih del ki bi nagraditev zaslužila, se nagrade ne podele ali le v omejenem znesku in se ostali znesek pr.krani za razdelitev po prihodnjih razpisih. Avtorji, k. se mislijo udeležiti tega književnega tekmovanja, na, predlože svoja natisnjena dela v 5, nenat.snjena ™ vsaj v 3 natipkanih izvodih najkasneje do 31. marca 1940. leta prosvetnemu oddeLku kraljevske banske uprave v Ljubljani ,
2o tretji? so danes razpisane banovlnske literarne nagrade, ki imajo namen poživiti slovensko knjižno umetnost. Kakor je gospod ban dr. Marko Natlačen znan kot mecen likovne umetnosti, tako je tudi on eden med prvimi spoznal in priznal pomen književnosti ter določil, da se vsako leto nagrade najlioljša dela naših pisateljev, predvsem pa tista, ki obravnavajo slovensko zgodovino ter tako krepe slovenstvo. Ob tej priliki ne bo odveč, da označimo v glavnih potezah tiste nove slovenske kniige ki so bile letos odlikovane z banovin-sko nagrado ter tako pred drugimi odlikovane ter priznane za pozitiven prinos k slovenskemu knjižnemu bogastvu.	_
Pavel Sedmak: Kaplan Martin Čedermar. (1 r-va nagrada: 7000 din.) - Pavel Sedmak je novo ime v slovenski književnosti, pa kakor je videti, je s svojih »Kaplanom Martinom Cedcrmacem« osvojil ne samo slovensko občinstvo, temveč udi razsodišče, da mu je priznalo prvo ceno. Prav gotovo nobeno drugih del lanskega leta ni bolj pogodilo glavnega namena razpisa, ki pravi, da se bodo nagraiala predvsem dela, »ki so važna za vzgojo narodne zavesti«. Pavle Sedmak je segel po snov svojega romana v našo Rezijo, v Beneško Slovenijo, od koder nimamo še nobenih drugih literarnih del, kakor nekaj pripovedk Zamejskega, ter odkril v kaplanu Čedermacu junaka slovenske zavesti, narodnega apostola ter mučenika svoje ljubezni do jezika. Do tega slovenskega jezika, ki je preganjan iz cerkve in domačega kroga, pa ga kaplan tako ljubi, da ne more prenesti najnovejše naredbe oblasti, da ne sme pridigati v domačem jeziku. Obupuje skoraj nad cerkvijo in dvomi nad vero, toda kljub bolesti ostane veren sin katoliško cerkve in.po težkih s^jaj) in preganjanjih se odpove fari ter odhaja iz umirajoče Beneške Slovenije. Povest nudi veliko literarnih lepot — četudi je premalo postavljena v prostor — na vsak način pa bo ganila slehernega Slovenca, ki ima srce in ki se zaveda, kakšnemu raznarodovanju smo izpostavljeni na svoji najbolj zahodni strani. Knjiga resnično zasluži najvišjo pohvalo in je vredna največjega branja.
Igo Gruden: Dvanajsta ura. (II. nagrada: 3500 din.) — Pred kratkim smo ocenjevali obširneje to pesniško zbirko Iga Grudna in jo spoznali za tehten prinos k naši izsušeni poeziji. Ni to prva zbirka znanega pesnika, temveč — če se ne motimo — četrta, toda v tej je našel svoj izraz, ki ga prej še ni imel, ter je predvsem s svojimi prigodnicami ujel problematiko našega časa ter postal pesniški glasnik današnjega mrzlega časa pred dvanajsto uro Evrope, ki ne pozna več človeškosti in ljubezni. Če je njegova erotika, ki jo vsebuje prvi del, malo preveč polna besed in nejasna, so njegove preproste prigodnice drugega dela zapisane za večno in so najadekvatnejše ogledalo naših dni.
Janez Jalen: Cvetkova Cilka. (III. nagrada: 3000 din.) — .lanez .lalen je dozorel v dobrega domačinskega pisatelja. Iz dramatske tvorbe je prešel v prozo že s povestjo >Ovčar Markoc, ki je že tedaj prevzela občinstvo s poetičnim opisom gorate pokrajine pod Stolom. S to povestjo, ki je
izšla pri Mohorjevi družbi, pa se je preselil v bohinjski kot ter postavil spomenik svojemu prijatelju pesniku Sadarju, koprivniškemu župniku. Če Sedmakov »Čedermacc trpi na tem, ker ni dovolj postavljen v svojski beneški prostor, ima .lalnova povest v tem gotovo prednost, zaostaja pa za notranjo problematiko, polnokrvnostjo oseb ter dramatično napetostjo, ki je bolj mehanična in skonstruirana kakor pa rastoča iz dna človeških strasti. Toda moč njegovega pripbvedovanja in opis kmečkega življenja je »ako močno podan, da spada povest brez dvoma med najboljše slovenske ljudske povesti ter so plod pravega do-mačinstva, ki ga tako potrebujemo. Kdor ljubi gorenjski svet in gorenjske ljudi, bo vzel knjigo in 1)0 doživel ob njej svojevrstno kmečko zgodbo, napisano v klenem jeziku in podano v pesniški prispodobi z naravo samo.
Vida Taufer: Veje v vetru. (IV. nagrada: 2000 din.) — Morda je razsodišče prisodilo prvo ceno v pesništvu tega leta Igu Grudnu zaradi njegove moške poezije, aktualnosti ter problematike današnjega Časa, toda nam se zdi, da je v drobni pesniški zbirki Vide Tauferjeve več čiste poezije, tiste rahle, nežne, drhteče duše, ki trepeta ob vsakem dotiku z naravo, še bolj pa s smrtjo, ki je razlita čez njene strune. Dekliška ljubezen, prevarana v svojem pričakovanju, iskanje sorodnega sozvoka s travo in potokom, z mesečino in molitvijo, z ranjenostjo ob smrti — to je lepota te pesniške zbirke, najboljše zbirke, ki jo je kdaj napisala slovenska žena. »Veje v vetru« predstavljajo med temi nagradami odlikovanje kulturnega dela slovenske žene, ki se vedno bolj uveljavlja ter stopa — kot že davno pri drugih narodih, kjer so v književnosti celo v prvih vrstah, na pr. pri Poljakih in Bolgarih! — na vedno vidnejše položaje.
Vladimir Bartol: Alamut. (V. nagrada: 2000 dinarjev.) — Bartolov roman »Alamut« je svojevrsten ter odmaknjen povsem slovenskemu svetu pa tudi slovenskemu človeku ter njegovemu gledanju na stvari. Je pa tudi ta roman tipično Bar-tolovo delo: filozofski traktat na ozadju eksotičnega fizičnega in duhovnega sveta, v tem primeru mohainedanskega ter psihoanalitični razbor hipnotičnih ljudi, ki jih omamlja ideja in hašiš. Tako ta roman govori o borbi izmailstva proti sultanatu. Gre pa zato, da se ustvari politični namen s popolno vdanostjo oprod, za kar ji h _ Saba omami z videnjem onostranstva, ki se kaže v uživanju seksualnega značaja. Povest je tako skup filozofskih trenj pa tudi — erotičnih osladnosti, ki že prekašajo meje umetnostnega pripovedovanja in se bližajo kinematografski dražljivosti. Sicer se italijanski kritik Umberto Urbani zelo navdušuje zanj, priporoča ga za filmanje, toda kljub temu se vprašuje: »ali bo sin Sejdune dobil vero v večne vrednote, kar se ne da storiti z omamili ne z vizijami umetno prirejenih rajskih vrtov?t Nam se pa roman zdi bolj analitično-filozofski spis, ki ga Bartol zainan skuša oživeti v ljudeh.
Ivo Sorli: Večne vezi. (VI. nagrada: 2000 din.) Ivo Šorlija ljudska povest »Večne vezi« je izšla pri Vodnikovi družbi in je resnično lepa ljudska povest ter spada med najboljša Šorlijeva dela. Snov je zajeta za časa našega prevrata in postavljena v Trst tik pred vojno ter v prve posledice novih razmer, ko mož beži v Maribor, kjer najde novo domovino, žena pa ostane v svojem rojstnem kraju, od katerega se ne more ločiti. Toda zakon je raztrgan in razbit: so pa nekje v samem dnu ostale žive še tiste žive vezi, ki družijo dva zakonca med sabo, tudi če sta se odtujila, ter te pripeljejo zopet oba v družno življenje, že zaradi hčere. Upanje pa je tudi, da se bosta tudi duši še našli. Lepa etična misel je v osnovi te šorlijeve ljudske povesti, ki je tudi sicer pisana živahno ter — četudi je bolj v umetnostnem oziru — je vendarle pozitiven prinos lanskega leta.	^
To so knjige, ki so bile pred fednom odlikovane z banovinskimi nagradami, kakor smo že poročali. Morda bi želeli, da bi odlikovanje zaslužile še na pr. Pravljice Sonje Severjeve ali Plestenjakovi Polrebuježi, ki imajo brez dvoma dobre vrednote, toda — nagrade so omejene in tudi vidiki so različni. Vsekakor pa moramo podčrtati kulturni pomen teh banovinskih nagrad, ki pričajo, da sedanji ban ne gleda samo na gospodarsko rast Slovenije, temveč tudi na rast naše samorodne kulture, ki se odraža morda v najvidnejši meri v ustvarjanju naših pesnikov in pisateljev, v naši književnosti.	td
Na milijone kobilic je zarielo avtomobilsko cesto na severu države Nevade (USA) in jo pokrilo l rdečkastorjavo plastjo. Ameriško kmetijsko ministrstvo je odredilo, da so iz taukov polili kobilice
s strupeno tekočino, in sicer 250 km na daleč.
Nenavadni Jubileji
Neki kmet iz Bavarskega je pred nekaj meseci obhajal 50 letnico njuhanja tobaka. V tem svojem polstoletju je spravil približno šest stotov tobaka za njuhanje v svoj nos.
V neki vzhodnoturški vasi sta kmet Izmael in njegova žena Aina obhajala stoletnico svoje poroke, česar nemara še ni obhajala nobena zakonska dvojica na svetu.
Londonski odvetnik Adian Short je na dan
25 letnice svojega odvetniškega poklica dognal da je v teh letih obravnaval 85.000 zakonskih ločitev.

Pisatelj,
ki dobi 4 švicarske franke za besedo
Pisatelj Emil Ludwig (pri nas ga poznamo po njegovem »Napoleonu«) je nedavno dobil honorar po 4 švicarske franke (40 din) od besede. Tiče se zbirke člankov s 40.000 besedami o »Kralju in bratih«, ki govorijo o kralju Juriju VI. in vojvodi Windsorskem. Serijo teh člankov je kupil list »Liberty« za 160.000 švicarskih Irankov, kar je pač prekrasen honorar. Preden je Ludvvig začel pisati to zbirko, je skušal dobiti snov od lorda Baldwina in canterburyskega nadškofa, kar sta pa oba zavrnila. Nasprotno pa je imel več uspeha pri krogih, ki 6o vojvodi VVindsorskemu blizu.
ŠPORT
Velike moto-dirke na Jezerskem
bodo v nedeljo, dne 16. julija ob 10 dopoldne. - Dirkačev je doslej prijavljenih okrog 40.
Problemi slovenske zgodovine
Dr. Jos. Mal.
V kulturnem obzorniku je »Slovenec« v svoji 155. številki poročal med drugim tudi o vprašanju slovenske svobodo ali suženjstva v najstarejših zgodovinskih časih, ki se ga je v zvezi z mojo zadnjo knjigo lotil v poslednjem jčasu« g. Bogo Grafenauer. G. kulturni referent trdi pravilno, da se sestavek dotika osnovnih zgodovinskih vprašanj. ki na njih stoji vsa naša zgodovina.
Prav zato se mi je zdelo potrebno, da naši javnosti pojasnim sporni problem, ker mi žal — brez moje krivde — tega ni bilo mogoče storiti v zadnji »Časovi« številki. Omejil pa se bom pri tem samo na stvari, ki so temeljne važnosti. Kajti nemogoče se je v kratkih stavkih, ki so mi na tem mestu na razpolago, ozirati na vsako trditev, ki je bila vržena mimogrede, ker bi potem odgovor narastel zopet na Gr.-jev obseg. Pa to niti potrebno ni, ker sem na vse pomisleke in ugovore odgovoril že v svoji knjigi Probleme aus der Friih-gesehirhte der Slowenen. Gr. itak ponavlja v glavnem to, kar smo že tolikokrat slišali, ne da bi skušal in mogel z resnimi dokazi omajati mojo zgradbo slovenske zgodovine, ki se ne opira na kake meglene kombinacije.
K osnovnim točkam, ki so važne za slovensko zgodovino, spada vprašanje vdornih vrat iz Pano-nije v Italijo. B. Grafenauer je v hudi zmoti, če išče »Kraljevo goro« Pavla Diakona v Vipavski dolini. Vsakemu, ki hoče biti zgodovinar, bi moralo biti že znano, da do tam ni nikoli segala Panonija, marveč da so njene meje nad Naujior-tom-Vrhniko Rimljani že zgodaj prenesli na Trojansko sedlo. Pač pa je mogel Pavel Diakon reči o Učki gori usqtie huc Pannoniam pertingat. ker leži tako rekoč ob tromejniku Dalmacije, 1'anonije in Italije (h kateri se je štela Istra). Če sem llauptmannu dokazal, da Krališkega vrha ni ne na zemljevidu, niti ga ne pozna ljudstvo, ga tolaži Gr., da se bo že še našel vir za Mttllnerjev falzi-likat. H.-u sem dalje dokazal, da Alboin po jasnem
pričevanju vira s svoje gore ni gledal na Furla-nijo, kakor si je H. prikrojil besedilo, da bi mogel postaviti Kraljevo goro v Vipavsko dolino. Pavel Diakon govori le o Italiji, ki je nanjo Alboin v Kastavščini že stopil. Gr. v popolni odvisnosti trdo-glavo in brez razlogov vztraja pri H.-ovi očitni potvorbi vira. — Ta vir govori na istem mestu o mejah Italije, ki jo na severu obdajajo alpski vrhovi, le na vzhod je (preko Istre) tako rekoč na stežaj odprta. Meja proti Panoniji pri Vrhniki odnosno pozneje na Trojanah (Vipava nikoli ni bila na meji Panonijo) pa pri milem Bogu vendar ni vzhodna meja — to more biti le kastavsko-istrska pokrajina.
Prav tako ponavlja Gr. slepo za H.-om, da je pri poročilu o Pipinovem pohodu zoper Obre treba črtati dostavek et inde in Pannoniam (introivit). Seve je bilo treba vir zopet tako prikrojiti in skrajšati, da ne nasprotuje postavljenim hipotezam. Ker pa še kljub temu ne gre brez škripanja, se lll.vricum istoveti s Panonijo. Ubogi I liriki 1 Enkrai ga H. obilje v noriške škornje (pri koroških kosezih), sedaj mu nadene zopet panonske coklje, le v svoji obmorski domovini (z Liburnijo vred) ga ne puste pri miru I
Ne le langobardskemu historiografu, tudi papežu Gregorju I. tvori Istra široko odprto pot za Italijo, naravnost aditus imenuje Istro. Ako je »aditus« bila 1. 600 (kjer mi Gr. izjemoma pritrjuje), je bilo isto tudi 1. 591, pa tudi 1. 610, 792 in 799 ni moglo biti drugače. Isto govori tudi kolonizacijska zgodovina, saj Gr. slednjič le prizna, da bi to hil zamudni ovinek, če bi Slovenci od severa morali naseliti Istro. Da ogrska nižina pri pritisku na jug gravitira na Kvarner, to dokazujejo vsa stoletja zgodovine do današnjih dni edino H. in za njim Gr. menita, da je to bilo Ljubljansko barje.
(Konec jutri.)
Po športnem svetu
Olimpijski jole tudi v Helsinkih
Prireditveni odbor za XII. olimpijske igre v Helsinkih je sklenil, da bodo leta 1940 tekme tudi v malih jadrnicah v tako imenovanih olimpijskih olah za poedince. Uporabljali bodo isto tipo kakor na XI. olimpijskih igrah leta 1936 v Kilu. V Jugoslaviji je že več takih jadrnic in bi kazalo prirediti tekom leta 1939 in 1940 več tekem, pri katerih naj bi se izbrali najboljši jugoslovanski jadralci.
Lepi uspehi grških atletov v Londonu
Na mednarodnih lahkoatletskih tekmah v Londonu je zasedel znani grški metalec Syllas prvo mesto v metu diska z znamko 49,20 m. Njegov rsjak Palayotis pa je bil v troskoku drugi s skokom 14,68 m. Znani tekač čez zapreke Mantikas se pa ni plasiral za finale.
Velik ugled jugoslov. nogometa v inozemstvu
Inozemski listi se bavijo z nedeljsko zmago jugoslovanskih nogometašev in »Telegraf« piše med drugim, da more jugoslovanska nogometna zveza s ponosom gledati na svoje uspehe ravno ob dvajsetletnici svojega obstoja. Mednarodni ugled jugoslovanskih nogometašev je mnogo pridobil zlasti zaradi uspeha nad Angleži, katere so premagali in zaradi nepričakovano dobre tekme BSK za srednjeevropski pokal. To leto je za jugoslovanski nogomet zelo uspešno in dokaz vedno večje moči jugoslovanskega nogometa.
Razgovor belgrajskih in zagrebških nogometašev v Slavonskem Brodu
Pred dvema dnevoma je imela JNZ svojo plenarno sejo v zvezinih prostorih. Ta seja je bila izredno važna, ker so se na njej napravili zelo. važni sklepi zaradi našega nogometnega športa. Med drugim je bilo na dnevnem redu vprašanje nadaljnjega zadržanja Jugoslovanske nogometne zveze proti klubom, ki so pristopili k hrvatski Slogi, potem vprašanje državne lige, vpeljava druge lige in druge zanimivosti. O vseh teh vprašanjih so napravili potrebne sklepe, vendar jih bodo objavili in izvršili šele čez tri dni iz razloga, ker so se med tem pojavili momenti, ki bi lahko vplivali na eventuelno spremembo teh sklepov.
Nov sestanek med zagrebško in belgrajsko nogometno skupino se bo vršil na predlog predsednika Ljubljanske nogometne zveze g. dr. J. Kiistla, ki je pooblaščen, da zastopa zagrebško skupino po vsej priliki v Slavonskem Brodu, kjer naj bi se obe skupini sporazumeli, kar bi bilo za naš nogometni šport zelo koristno.
Odlični uspehi danskih in holandskih plavičic
Danske in holandske plavačice so se zopet pomerile med seboj v Odense. Pri tem srečanju je preplavala holandska plavalka Jopie Waalberg 200 metrsko progo prsno v odličnem času 2:57,7!, s čimer se je približala za eno in eno desetinko sekunde svojemu lastnemu svetovnemu rekordu. Veliko smolo je imela Ragnhild Hveger, ki je pri 100 m kravlu obtičala na startu, ki Je pa vseeno napela vse sile in ji je uspelo, da je času 1:06.4 prišla kot prva na cilj pred Birto Ove-Petrsen. Splošno mnenje je bilo, da bi Ragn hild postavila nov svetovni rekord, če ne bi Izgubila toliko časa pri startu. V brhtnem plavanju na 100 m je bila prva Birta Ove-Petrsen, ki j?
preplavala omenjeno progo v času 1:15,1. Za 400 m kravi je rabila Ragnhild Hveger 5:15 in je bila prva.
16.28 m je zalučal' kroglo Kreeck
Estonski evropski prvak Kreeck je postavil z znamko 16,28 m v metu krogle nov državni rakord. Svojo stalno formo je dokazal Kreeck s stalnimi meti, ki se glasijo: 16,20; 16,05; 15,95; 15,70 in 16,28 m.
Norvežan Reidar Soerlie je vrgel disk 49.79 m daleč. Njegov mladi rojak Eiling Kaas je zmagal na istem mitingu pri skoku s palico s skokom 4,02 m.
John Mikaelson (Švedska) je zmagal pri 20 km hoji v Skillinge v času 1:36:40 proti Bjurstroemu (Švedska), ki je porabil za isto progo 1:37:06. Norvežan Edgar Bruun je prehodil to progo v času 1:37:26 in Egil Romberg-Anderssen pa v času 1:37:44.
Evropski nogometni prvaki
V naslednjem prinašamo nogometne prvake posameznih držav v Evropi, in sicer:
Belgija: AC Beerschot, Danska: Boldklubben, 93, Nemčija: Schalke, 04, Anglija: Everton, Francija: FC Sete, Grčija: Enossis, Holandska: Ajax-Atnsterdam, Italija: FK Bologna, Jugoslavija: Bel-grajski SK, Luksemburg: Stade - Duedenlingen, Poljska: Krakovija, Portugalska: Coimbra, Protektorat: Slavija - Praga, Romunija: Venus-Bukarešta, Škotska: Glasgow Rangers. Švedska: Ells-borg, Švica: Grasshoppers-Curih, Španija: FC Se-villa, Madžarska: Ujpest-Budimpešta. Prvikrat sta si osvojila prvenstvo kluba Stade-Duedenlingen in Ellsborg.
Vesti športnih zvez, klubov In društev
Moto-Hrrmes sklicuje za drevi ob 20.30 Izredni sestanek vozačev k »Šestici«. Razgovori glede motodirk na Jezerskem in ocenjevalne vožnje v Celju.
ZFO in ZDK
Vsem odsekom ljubljanske podzveze!
Za udeležbo na taboru bratske novomeške podzveze še nekaj navodil. Udeleženci iz Ljubljane ter vsi okoliški odseki višje Lljubljane od-idenio z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.15 zjutraj.
Vse odseke, ki bodo vstopali na progi proti Novemu mestu, opozarjamo, naj nujno obveste svoje postaje o številu udeležencev, da bo železniška uprava postavila dosti vozov v promet.
Poskrbite, da bo udeležba častna 1 Poslužite se voznih ugodnosti — četrtinska vožnja za člane ZFO!
Ne pustite doma odsekovnih praporov ter telovadnih oblek. Mladci naj ne pozabijo zastavici
Vsi telovadci naj po možnosti odidejo že v soboto, da se bodo lahko udeležili glavne skušnje. Zadostuje, da odidete iz Ljubljane z vlakom, ki pelje iz Ljubljane ob 13.35, ker se bo glavna skušnja pričela šele po prihodu tega vlaka v Novo mesto.
V vseh primerih se ravnajte po navodilih v časopisju. — Odbor ljubljanske podzveze.
7.v«:n deklilkih krnikov poziva vse članice in mladenke, da se udeleže v krojih mladinskega tabora v Novem mestu dne 16. julija.
FO Ljubljitna-mptto. Pozivam vse Člane na sestanek danes ob 8 zvečer v Gospodarski zvezi. Za vse člane ie sestanek strogo obvezen. Bos živjl