DNE PODPORNE JEDNOTE jj . v Tals>heeai Livaiili UI., pondeljek, 23. julija (July 23), 1923. M °° STEV.—NUMBER 171. •I *rMka rat« of »«tM* prsvtdsd Ui M«tta« UOS. Aci »f O*«. 1. ItIT. — J— 14, tatS. no KOOPERATtVflEGA TR-govanja z žitom. Gigantski kooperativni načrt »tremi ro tem. da bi potegnili kmetje 200,000.000 mernikov pienioe a trga. POSOJILO V ZNESKU PO $160, 000.000 PBVI KORAK V TEM POKRETU. : Chieago, I1L —-Ameriška kmečka federacija je objavila nama uilo, da namfrave potegniti 200,-000.000 mernikov pšenice, ki je sedaj v prebitku, a trga ter jo spraviti na kmete. Predsednik 0. E. Bradfute dejal, da bo ta projekt uključo val poaojilo v žnesku po $150, 000.000, kar bom financirano po novem kreditnem aktu, po kate rem je danih $600,000.000 kme to m cele dežele na razpolago. Ameriška kmečjca federacija namerava izvršiti avoj načrt za kooperativno postopanje v krneč kih zadevah a pomočjo avojih še-stinitirideaetih državnih uradov 2.000 okrajnih pisaren, 20.000 občinskih enot in 1,500.000 članov ,v aodelovanju z rasnimi tržnim zvezami in deželnimi bankami Denar bo posojen po 5.5 cftlsto. Po tej metodi si bo poljedelec izposodil denar potom posredo-valnega kreditnega sistema do tričetrtinske tržne vrednosti svoje pšenice. Uradno naznanilo, ki ae peča k zgoraj omenjenim načrtom, pra-,vh , V "Pšenica po manj kakor $1 mernik je narodpa tragedija v Ameriki. To pa ni tragedija samo za kmeta, ki prideluje pšenico, nego tudi xa odjemalca- za trgovca ln delavee- ki morata končno biti le odvisna od tlatega kmečkega dolarja za avojo pro-aperiteto in srečo. "Ameriška kmečka federacija meni, da je kooperativno trgovanje končna rešitev za problem narodne pšenične cene. Sedaj izdo-lujemo načrt za narodno kooperativno tržno politiko oziraje ae vselej na nAvodila odatrani naših .članov. "Po tem načrtu bodo pojjcdel-ei tega naroda dajali avoje žito ,v skupno žitnico ter ga prodajali rodno v primernem čaau, nlameeto •la bi ga spravili na že itak preza-ložen trg med prvimi štirimi meseci po žetvi. "Kooperativno trgovanje pšenice bo brezdvomno rešilo vprašanje Žitnih cen poljedelcu iu odjemalcu v koriat. AH po nekaterih krajih .ne bo odpravilo kooperativno trgovanje aedenje pše nične krize. 400,0()0 MARK ZA DOtfR. London, 21. jul. — Neasška marka je zopet ailno padle. Danes jo 400,000 mark za en ameriški dolar. Iz Berlina jevljejo, de dečki na ulicah zažigajo eigerete a bankovci po ato mark. Živila post a ;a jo vrednoetna mera. Enomesečna stanarina aa sobo stane petuajat funtov aurovega FRANCISC0 VILLA UMORJEN. Senataki republikanski Soeee je ▼ strahu pred _ političnim neurjem odstrani kmeško-delavake straake. TRETJI PREDSEDNIŠKI KAV-■ DID AT «S OBSTA ZA PRZHODKJB LITO. i Pregled dnevnih do« godkov. Farmarji ae dramijo; orgeuizi rali bodo zadružno trgovanj? i pšenico. Kepubllkanei izražajo strab, da isgube še štiri države na Sfvcro padu. Iijudatvo Alaske protestira pro ti oddaji želeanlee privatnim Inte reaom. Produkcije premoge Je začela padati v nekaterih državah. Znani mehiški repoluei^aarnl voditelj je žrtev os vete. SLOVIT ARHITEKT UMRL. Chieago, DI. — William Hola oird, starejši član arhitektne tvrd ke Holabird k Roebe in eden naj-slovitejših arhitektov na avetu, je I>o dolgi boleani umrl na avojem domu na 1500,Oak Ave., Evan ston. Mnogoterim glavnim javnim, pl Mmiskim in ioduatrijekim poslopjem v Chicagu je napravil stavbne načrte pokojni arhitekt g. Holabird. Pokojnik je bil rojen v new-vorškl državi dna 11. aeptembra, 1*54. Njegove družina je odšle v St. Paul, ko je bil pokojni Hole-hird še menjhen fantiček. Tamkaj je napravil ljudako in višjo iolo. L. 1873. je šel ne šolo Wes Point, kjer je ostsl dve leti. IVišedši v Chieago je g. Hole-bird dobil alušbo pri tvrdki W. Ti B. Jennejr, kjer Je oeUl. do-kler ni bila uatauovljeaa tvrdka Holabird 4 Roebe. El Paao, Texas. Franciaco Villa, imenovan tudi Panche, znani bivši vodja revolucionarjev v severni Mehiki, je bil 20. t. m. ubit v Parralu, majhnem rudarskem meatu v državi Chihuahui (Civa-vi). Villa je pravkar zapustil Harral, kjer je prodal letošnji pri-dtelek avoje farme in vračel ae je v avtomobilu a svojim tajnikom Miguel Trillom in tremi teleanlmi stražniki domov. Tik meata so po čili streli iz zasede in Ville ter njegovi štirje spremljevelcl so obležali na meatu mrtvi. Šestnajst krogel je zadelo Villo, štirje v gla vo. Avtomobil je bil vea preluk njen. Čim ae je razneala vest o nepa-du, jc general Msrtinez, poveljnik zvezne posedke v Čivavi, takoj poslal četo na vae atrani a poveljem^ da polove napadalce in morilce. V soboto zjutraj je dospela v Juares vest, da je vojaštvo ujelo tri ban dite, ki ao prisostvovali napadu drugi ao pobegnili v hribe. Valed konfuznoati poročil ni še zdaj jaano, kdo je izvršil neped ne Vlilo. Prva poročila ao se g' da so umor izvršili Villovl da*f-terji, njegovi bivši vojski, s kate-rimi je ravnal pretrdo. Drugi poročajo, da je napad vodil Franciaco Herrerat edini ain, ki Se Živi bogatega poaeatnika Herrere Parrala, katerega jo dal Villa obc-aiti za čaaa revolucije proti Huertt Vaa Herrerove družina je bila takrat uničene, edini Franciaco at je rešil življenje z begom ln pri segel osveto Villu. Frsncisco Ville je končal v 55 letu. Z njim je izginila enš naj bolj alikovitih oaebnoati onkra južne meje Združenih držav izza zednjih petnejstih let. Njegov življenjepis — ksterega so zdaj polni vsi časopisi — se člta kakor roman iz čaaov roparskih vitezov v srednjem veku. Rojen je bil leta 1868. v Las Nievaau. Bil js sin revnega peona (tlačana) ln nje govo pravo ime je bilo Doreteo Orango. Mlada leta je prebil kot pastir. Ko je bil 18 let stsr, je ubi vojaškega eaatnika, ki jc poaili njegovo aeatro. Tedaj je pobegnil v divje Čivavske hribe in nikdar ga niao dobili. Porfirio Dlaz, teda nji predaednik Mehike, jc razpiaal nagrado za njegovo glavo. Villa ja postal glavar banditske tolpe, ki je bila strsh in groza po vsej ae verni Mehiki., Ameriški listi so ga navadno nazivali bandita tudt po tem, ko je bil vodje revolucionar nih čet, tode deleli ao mu krivieo Villa ni bil naveden ropar. Plen je le pri bogatih veleposestnikih tskrstnih mehiških fevdih in n! si ssm obdržsl ptens, temveč gs delil z revnimi peoni. Iz njegovih bsnditskih let se je ohrsnilo mnogo snekdot, ki pričejo, ds je ime" Villa od mladega iskrico razredne zavednosti. Neštetokrat je ponoš obisk si kočo tege eli onega peona i četo avojih jehečev, napolni kočo a plenom in odjezdil. Ni čuda, de so ge peoni ljubili In apesnili o njem nebroj epov, ki ao 2ivefnl izgradi t NeasšijL Berlin, 21. jul. — Iz vaeh večjih »»st prihejejo vesti e živežnih iz gredik vsled nereštejočih een, W *lede p | len ju velute. Dela vri v "rlinakese predmestju se sopet "plenili veš živežnih prodajelnle, akar jih je peUcije napadla s go harf aa bi jami PAR SI 2 bogate mize zeLI Vosnina ostane ista kakor doalej, in 13.646 ualulbenoev na tikaš-kih oestnih jthmltmh dobi osls tri oente po viška. MEZDNI POVltEK BEOA NAZAJ DO 1. JUNIJA, 1083. Washington, D. C. — PollUš revolta, ki je aadnji taden v deljek pošteno nakleaUla a republikansko stranko ter po noma izpodrinila demokrat organiaacijo v Minnesoti, ss bo rila kakor ogenj v preriji po jedelskih državah na sspadn. ukor se ne da povedeti, kje bo ustavila. To jo povedal senator Oeorga K. Moaaea is New Hampshk*, ki je načelnik republikanakega eo-netorakega volilnega odbora. Senator Moaes se je pravkar vrnil iz Minnesote, kjer si je meaee dni prisadeval, da bi pomagal go* vernerju Preusu porasiti kmeč-ko-dalavakega kandidata Magnu* sa Johnaona. Senator Moaes je tufli izjavi, da je oblekel štiri druge erednjt • zapadne države, ki ao se jih pr , ele prav takšne muhe kakor Mh neaotc. Povedal pa nI tistih dt • žav po imenu, nego jo le rekel, d i se jih da uvrstiti med soeedpe mejne dršavs. če pogledamo zemljevid, vidimo, da ns more, biti drugs kakor Wiseonsla, I wa, Severna in Južn* Dakota. Kekor se zdi senatorju M Inozemstvo. * -— Fraj\sisco Villa, bivši vodja revolucionarjev v Mehiki, umorjen ■ Anglija jo razposlala dolgo pn čakovano noto zaveznikom. Ruaija je aporočila ententl, da podpiše dfrdanelakl pakt. , Velike atavke ln iagredi ao ls bruhnili na Poljskem. V Nemčiji ae nedaljujejo živel nI iagredi. Marka je padla na 400,000 za dolar. "Prlananje sovjetske Rusije je še daloč," je rekel tajnik Uughos ANGLIJA RAZPOSLALA NOTO. bo poaledica tega sllnege gi najbrž na prihodnjih pred niških volitvah tretja predaed ke volilna lista, kar utegne pove* Senater Moeas mani, da bodd v slučaju tekme med Hardingom in progreaivnim aspirantom Odgovor MossMJl jI ie v rokah ' zavaanlkov. London, 21. jul. — Angleška vlada je anoči poalala noto, vaebu jočo odgovor nf zadnjo reparael; sko ponudbo Nemčije, vladam Francije, Italije. Belgije ln Zdru-ženih držav. Note Je kratka, toda za prilogo ima apomenfoo ki, je zelo dolg dokument. Taebine note in apomenlce Be _jana. Listi uglbljejo marsikaj vsi pa trdijo, da je Anglija spre ■ f ....... ~4 »ed PRODUKOUA PREMOOA JI ZADRŽANA. Rs.hington, D. C. — (Fod. Press.) — Department za delo poroča, da je pričale produkcija mehkega premoga padati. To godi zlaati v državah Vlrgt-nia, Kentueky ia Tenneaoes. Za varok ae nevaje 4 pomanjkanja' železniških vosov. Bemo 30 odstotkov premogovnikov obra-tuje v Indiani. V Coloradu je | tudi prenehalo delo v mnogih premogovnikih. «, SIJA PODPIŠE D« DANELSKI PAKT. Chioago, IU. — Trlcentni mezd ni povišek na uro aa prvo leto do nu-seea junija, 1024, ln peteent •no povišanje za nasleduje leto ao prisodili 13.646 uslužbencem na čikaški poulični želesnlol »die,. . bodo sprejsll odborovo raasodbo. Cišerln je v avojem obvestilu Mezdni apor, ki se tiče usluš- braojavil aaveanikom v Loaanl. «la beneev na nsdoestnl leleznlei, sovjetska vlada ae nikakor ne pride prihodnji šstrtek na vrsto, etrtnja s dardaaelsko pogodbo, ks-Predsednik unije aadeestalh le* teva po krivici daje "nekaki ligi lesničarjev. John J. Bruoe je de-1 narodov oblaal najvišje mednarod. | M iS I jih prepevali na hariiendeh (kmetijah) o " juneku ia Člvave". Ville je prvič zeelovel Izven mehiških m«j lete 1»09^ ko je Iz-bruhnile revolucije proti krvoloku Diazu. H svoje benditako čete ee j« pridružil Mederu. voditelja revolucije in oevojil Juares eb sme riški meji. CKI fdaj je reaU njegova slava. Peeal ee drti v njego-vo ermedo, ki ja zmagovito predi rala po severni Mehiki proti jaga Rrvelneije je zmagata, Diaa Je (Dalje aa S. atrani.) ^ aa re- publikansko nomineoijo imeli progresivcl iz poljedelskih držav odločilno besedo na narodni konvenciji. "Naj bo 2e tako ali tako," je dejel, "sedaj iegloda, kakor da bo šel La FoUette na prihodnjo konvencijo s večjo močjo kakor kdajkoU poprej. Po aenatorjevem preračunu n-tegne imeti aenator La FoUette najmanj 102 kon venčna delegata na avoji atrani, kar bo morde dovolj, de bo imel odločujočo kontrolo ne konvenciji. Vprašan, če ree miall republikanska atranke v alučaju naato-pa tretje atranke potlanitl Ilar-dinga na atran ter nameato njega jiominiratl da ao to aama ugibanja, ki nimajo nobena prave podlage. Herding bo po njegovem mne. nju prsv gotovo rcnomlnlran. Ničesar pa ni omenil glede govorice) češ, da se utsgne Iiarding prostovoljno odpovedati renominaclji. Kakor ae je nedelja izrazil aenator Moaes, je akoro gotovo, da bo Henry Ford noailee volilne li-ste, če nsstopi tretja atranke v viiilni borbi. Če bi Imela kmeško-delavska atranke prva svoje kon-veneljo ter imenovele Forde ze predsedniškega kandidata, p> tem ki ga brez vsakege d roma o-dobrUi tudi demokratje. To pa bi ustvarilo zelo teževen in reeen položaj za republikance. ■ Haskell fapoatU Raaijo. Moskva. 21. jul. — WUliem N. Haskell ,direktor Ameriške po-možne npreve, ki je bres aulegs dve leti vodil pomožne akeijo v prid atradejošim kmetom ob Volgi. je včeraj zapuatil Moekvo. Od-pofcovjl je demov a evojim oeeb jem. Leen Kemenev predaednik eumkevakege eevjeta. je epremll Haskell a ne kolodvor In aa prlarš-no poslovil ed njege in drugih Američenov. nemške republike, koliko more plačati in potem naj določi vsoto odškodnine. » S Rl I ylSSSVy*S'*l Tako se godi kompani]- E 'gHttiipieV Kapitaliati delajo a njimi kaker aami hočejo. New York, N. V. — (FedereUd Preaa.) — Štirinajst tisoč nsme-ščeneev Interborough llepld Tran-sit- kompanije ušiva blagoslov kompanijako unije, oziroma "lolljrpop unija", kakor pravijo atrokovni unionbti takim "unijam". Veš tednov ao ae pogajali družbo za povišanje mezdo in končno ao dobili to, kar jim je družba ponudila v začetku — pet odatotkov poviška. Nameščepei ao proaill — ne zahtevali, temveč proeili — 25 odstotkov poviška. Kompanije je rekle t Pet odatotkov in niš veš. "Dejte nem 20," je proaila korapanijaka uiflje. "Pet," je bil odgovor. "Pe nej bo petnejat," se moledovsU leljrpopovci. ,"Pet," je ponovUe družbe. "Oh, sej deset," ja bile mile prošnja, "aaj ne bomo štraj-kali, vi veate, de ne." — "Peti" Končno ao predatamiki kom pa-nijske unije sprejsll pet odstotkov s pogojem, še Meni sprejmejo e splošnim glaaovenjem. Družbe je medtem še uredUe svoje knjlgs ne podlegl potodstotno višje mezdne Ust vir*. Olaaovanje ae je vršilo, tode niti polovlna Članov al hotela gleaovatl Iz etrehu pre —1921. To porevnevo smstrejo m zme-go župsns Deverja. ker zazeemu' je a«p»b njegovih prisede ven J u odv/niti V atavke aa mestalh le. leanlškib sistemih. £rl#znišerjl eo nesedovoljnl tem povlškom "Pričakovali »mo aajmeuj pet aMtov poviška," ao dejali MNW na ml*el nam ni prišlo, da bi morali čeketl ker eeo e#lo lete na ta nejmsnjši povišek. TrieeataJ višek ne sedestuje." Izgredi so v teku tudi v čensto« liovl, kjer etsvkajo delavei. TOtBA SA OOROMVO OD iKODVDfO. 01. Uula, Ma. - Tožbe aa 13 illjoaev dolerjev odškodnine, ker je aejvečja vsote, ki ja je še kde ssbtsvsl sa odškodnino tu« kaj, je bile vložene ne okrožnem sodUšn v Imenu J s mase O. L. Hit« berja proti M. C. Martina, o ka* terem je rečene, de je lendonekl kopito Uet. V tožbi ja povedane, de ee ja Mertln sešel s Ifuberjem v l^oade-nu lani dne 26. evgaste, mu sa« del s nožem trsjno telesno po« škodbo, mu vrgel v obras kislino Ur mu odrasel aho. Zetrjeno Je, de je Ilubsr eedej nesposoben sa polmiljonski zaslnšek na leto. Odvetnik, ki je vlošil tožbo, jo 0. K. Plper. Te prevl, de je vlc HI tožbo aa tem sodiššu, ker Ima Martla veliko vaote vredaoatala v drle vi Mieeeeri. Ta laatalna je podvržena aodnl aaaežbl. Plper pravi, de je bil neped p»>-sledtae prepira redi neke ženske. Pet le! je schfeve $10X1004100 de« odškodnine la $1,000,000 kazai. prosveta —aagSA M WM>|t« BinTRT rSTffJrtiSftc MilUtii ll tt M trt M sa tri «THE ERLI6ITII(«I>r TROSVETA" 1 g*^ » W: Um* »»?»> T**-*1— mmmt de ••• le • !"■■■ a®*"-® ranami (mm m vm — ——* m. BARONI BAKRA V RAZKOŠJU, RUDARJI V REVŠČINI. Baroni bakra v Arizoni niao la bogati ljudje, ampak 00 tudi politično močni. Kako velika j« njih politična moč, govori dejstvo, da ee jim ni treba bati kazni, ako tudi izvrfte po postavah kaznjivo dejanje. V letu 19X7 dne 12. julija so deportirali 1,160 siromašnih rudarjev iz Bisbeeja. Rudarji in tisti, ki so simpatizirali s njimi, so bili napadeni v njih domovih, iz katerih so jih privlekli na vse zgodaj zjutraj, da so jih gnali kot čredo ovac na Železniški kolodvor, kjer so jih stlačili r železniške vozove za prevažanje tovornega blaga in živine. Od tukaj so jih odpeljali v prostrano prerijo, kjer so jih postavili sredi samote z vlaka. Ako bi ne prišla na pomoč stotnija vojakov, bi morali ti siromaki pomreti gladu in žeje. človeški rop Je kaznjivo dejanje. In kaj se je zgodilo ljudem, ki so ugrabili rudarje in njih podpornike in jih odpeljali v samoto proti njih volji in jim zagrozili, da jOt pomore — linčajo — ako se vrnejo v Bisbee? Malo preiskave je bilo. In talcrat v tistih časih so jeklarski baroni teli, da je bilo jo j. Njih profit je znašal 54 odstotkov od glavnice. . Rudarjem niso mogli povišati borne mezde, ampak imeli so denar^da rudarje deportirajo in tako uničijo rudarsko organizacijo med njimi Tudi zdaj ti baron! bogato žanjejo. Funt bakra stane sedemnajst centov. Svet potrebuje na mesec dve eto petdeset tisoč funtov bakra, producirajo ga pa le sto pet in devetdeset tisoč funtov na mesec. Beveda cena pojde gori. Povišana cena pa pomeni večji profit za barone bakra. Z rudarji pa ravnajo še ravnotako kot ob čaeu depor-tacije. Spijonažni sistem je uveden. Rudar, ki ts drzne agitirati med svojimi tovariši za strokovno organizacijo, je kmalu očrnolistan. Pobere lahko svoje reči in eede na prvi vlak, ki ga popelje iz arizonskega bakrenega okrožja Zanj ni več dela v tem okrožju, ker se je drznil opomniti svoje tovariše, da se morajo organizirati, ako hočejo toliko zaslužiti, da bodo sebe in svoje družine preživeli polteno in skromno. In tako se rudarji pogrezajo v vedno večjo revščino, baroni bakra pa bogate, ob enem pa utrjujejo svojo poli« Hfoo in gospodarsko moč. v * DOBRI ZGLEDI NE VLEČEJO ZM1R0M. velikem številu kot v vojnem Času. Mogoče niao tudi veHke, kot ao bila takrat Ampak kompanija bo imela še »eno lep dobiček. Za to bodo skri>eli gosta«, ki sdaj stanujejo v kompanijsldh hišah. . Ako kompanija Mi, da je zaradi visokega davka podražila stanovanja, ne more noben človek takega izgovora sprejeti za čisto in goh>vreanico. Pet dolarjev mesečno leee na leto šestdeset dolarjev. Prav zanesljivo ne pa davek ni povišal za šestdeeet dolarjev pri vsaki "kuči", Id jo lastuje kompanija. Govorance o povišanju davka so prazen izgovor, Id ima nalogo prikriti prave namene kompanije. Kompanija ima sicer pravico, da zagovarja svoje profitarske manipulacije, kakor ve in zna, a ljudstvo Si pa ravno tako pravico, da o takih izgovorih sodi po je in dela zaklju&e na podlagi svojega razmišljanja. SLIKE IZ NASELIM. Mr. Morrison, foverner Severne Karoline, je mislil, ako bo podal dober sgled, da ga bodo drugi posnemali Od* pravil je pretepanje v državnih jetnišnicah. V nekaterih okrajih so ga posnemali in so odpravili pretepanje kaz-nencev v okrajnih ječah. V drugih okrajih so pa ostali pri pretepanju in pretepanje kaznencev najbrž ne bo odpravljeno, dokler ne bo državna legialatura sprejela postave, ki taka sirova kaznovanja prepoveduje. Ponašamo ee, da smo civilizirani. Nekateri pravijo, da smo krščanski civilizirani. AU je sploh to civilizacija, naj bo krščanska ali poganska, da človeka zvežejo, da se ne more braniti in ga na to neusmiljeno pretepejoT Ali more sploh tak človsk reči, da je civiliziran, ki pretepe drugega šibkejšega človeka? Nekateri pravijo, da je. Posebno tisti tako trdijo, ki so ravnotako sirovi, kot oni, ki pretepa šibkejše ljudi ali pa take, Id se braniti ne morejo Ampak ljudje, ki pod civilizacijo razumejo višjo formo organizacije človeške družbe, katera se jasno loči od divjaška forme, izjavljajo, di taki ljudje niso civilizirani, ampak po svojem čustvovanju žive še v najprimitivnejši formi človeške družbe, v kateri je odločevala fizična sila Kdor poboljšuje kaznence s palico ali bičem, je le aam vreden, da ga oddajo v poboljševalnico, da ga poboljšajo PROFITARJEM NIKDAR NE TALIT u Waterburyja, Conn., poročajo, da je Scevil Manu-facturing kompanija podražila stanarino za pet dolarjev mrsečno. Kompanija pravi, da je bila primorana povišati stanarino zaradi viaokega davka. Ta družba je gradila u hiše v vojnem času, ko je bila preobložena s naročili in je Stric Sam plačeval s dobrim denarjem in po dobri ceni svoja naročila, katera je osi-gurala kompaniji lep dobiček. Kompanija je delala v vojnem čaau take profite, da je lahko sgradila U hiše, poleg pa še imela lep profit Vojna je minila in kompaniji ao poleg lepega proflta le ortale hiše. Naročila mogoče sdaj ne prihajajo v tako I M: »a. — Ker U tukaj-inefe mesto ai nobenega dopisa, aem aa jas namenil nekoliko opisati razmere. Z delom ss na asoro-mo pohvaliti, ker je fte stavka, ki traja že petnajet mesecev. Nai hoj ne sme oatati brez napaka, vstrsjsli bomo do kones In zma-ga mora biti naša. Nekoliko malik operatorjev je podpisalo pogodbo, kjer je zaposlenih nekaj radarjev, ali v večini so pa le na stavki. V tem mest u sploh ni Slovencev, razun kar aas je bilo izgnanih lansko leto is naselbine Ralphton in smo os asselili ta, toda sdaj so^večinoma odili d mira m sa delgm aa nnijaka polja, nekaj pa jih je poiskalo drago delo. Nekoliko odgovora moram dati Miehaeln Pireu Is Ralphtonu, ki je govoril: o nas okoli Slovoaoov, da smo prišli Sakieki sa delom aasaj na Raphtoa ia da se nismo upali po eestl tem ve« hmo prišli skozi gosd na kompanijski urad. a da aiamo dobili dajat ker smo Sapiaani v Črnih bukvah. Zato, Mika Pire, se moramo malo bolj pogovoriti'Dobro ve*, da moja brata in jaa nismo bili sa delom, odksg je stovks In tudi ne bomo na Ralphtonu, dokler ne bo priznana nnija. Toda nakana se ni posrečila. Menda mu je bilo dolg čss, ker sta Um ssmo dva Slovenca, ki opravljata tisto sramotna delo. S tem početjem je menda mislil, da bo dobil as Ralphton nassj nekaj Slovencev. Sramota jo ss vsakogar, ki pride is unijskegs rovs nazaj stsvko-kszit, samo ss to, ker sdsj v stsv-U res dobro plačujejo za neredno delo. Mike, ali vel, kako al se izrazil, da ... gleda unijo in dre-Itvo 8. N. P. J. T Samo da je v iepu denar I Saj ae poznamo iu vemo, kdo je stsvkokas, kskor bi bU rojen sa tO. V Nemčiji je Mike delsl ravnotako, radi čessr ao mu j>o*Ula tla tam prevroča in prl-lel je v to delelo opravljat nečedno delo. AU tudi tu bo moral enkrat pobrati Hla in kopita. In kam potem f MisUm, da ie najboljše, da bi iel kam dale« v i no Afriko, tam ie potrebujejo sužnje, kot je on. Kot ss je isrssil D. B. Zimer-man na Ralphtonu, ns sms biti noben njegovih sulnjev član S. K. P. J. veš, ker eo jo pri njem preveč očrnili. Zetorej Frank Novak in Pater Vlnovič, ki tndi de-na Ralphtonu, bost s morsls prej ali slej pustiti S. N. P. J., uksj ako D. B. Zlmerman izvedel, da eta le člana, bosta morala takoj oditi ali pa boeta epet nosila jodnotina pravila na tompa-nijskl urad ln ss Isgovsrjsla, da nista niš kriva, čs tsko dels jed-nots. Srsm nsj jih bo, če nimsjo toliko ponosa v sebi, da bi svojim tiranom naravnost povedali, kar jim gre. Zatorej niao vredni, da hi bili člani napredne organizaoi-je, kot tudi pravila noče jednote ne dopuščajo. Vel, ki delate aramoto Sloven-orni v tem okraju, sts se ponašali ■grajo naprednostjo, zdaj pa sc vidi, koliko ste napredni, ds se prodati sa por judelevih grošev. Ce vaa al aram, tedaj pridite v javnoat, grsdlvs imsm do-vol| ss vss. poeebno pa sa M. in njegovo boljšo polovioo, ki je nekaka stavkokaška voditeljico. Petnajst meaeeev našega boja ne sme biU brez uspeha in kakor m razvidi, je zmaga na naši strani. kajti operstorji vidijo, da e «vnjial aajetoli ne morejo obratovati rudnikov, ker nimajo pro-fita. Emlram namreč ss plačuje-jo viooke plače deputijem In dra- C> aajotelem. kateri aieo nik-prej delali po rudnikih. Tukajšnja Randolph premo, govna dralba je dobila pred no* kaj tedni stroj ss kapaaje premo, ge, o ni pa dobila Isurjtnik ruda-rjev, da bi s njimi obratovala, geto eta bUl takoj dve ŠHvl. Dne 10 jntija m je talke peuearačil eden pri straju, das 11. julija pa je drugega do smrti pobilo pri i-sftem stroju. Na Boeirellu ja dno S. julija državni rudniški nadaor-Uik zapodil vso ljudi iz rudnika, ker ao nahaja r tako slabem stanju, da ai postil več v njem obratovati, dokler no popravijo varat-vjgpih naprav r rudniku. In v takem Klabt-m stanju so skoraj vai rudniki, kjer obratujejo s nekolike najetimi ljudau. Is tegs je razvidno, da podjetniško linijs poka la da so nekateri operatorji pripravljeni podpisati pogodbo s u« mjo vsak čaa. Zatorej radarji v Someroetut držimo da zadnjega in zmaga je gotova. —• Joo Sshnsfr - Kot delavski trpin in večni popotnik ss vsakdanjim krakom'eo podajam is krsjs v kraj, ieleč ia na-dejajoč ee boljših delavskih razmer. Prod kratkem zem zapustil prav prijstno pennsylvsnsko mestece in se ustanovil v zgoraj omenjenem kraju, ki leži 5 milj za-padno od Clevelanda, Ohio, in od tam vozi W. in L. B. Co. ieles-nica. _ Prav prijazno je tu. Vidijo ss lepi vinogradi, razkošne farmo Is vse lepo obdelano kot v obljubljeni deželi. Vasica jo fsrmsrsks, a prsv prijazna. Vsepovsod je rev-nina, kamor dogleda oko; lepe, večinoma tlakovane ceste vodico na razne strani in po njih vozijo poulične železnic«. Prav tako izgleda kot paradiž, kakor po ga označili naši predniki Samo ena tovarna jc tu, ki je last Dalmond Portland Cement drušbe In v nji js zaposlenih približno 150 ljudi, tf so večinoma italijanskega po-kolen j£ • -V. Slovencev jo štiri družine ~ in enajst samcev, ld pa se ne razu memo kaj prida. Kaj je temu vzrolft Zavist, ki je neusahljiva med nekaterimi našimi rojaki. V tej tovarni je bas tisti, ld da na-' prej postavljenim par kvotrov Iganiee ali pa rozinovega jaeka, potem pa se človek ubijaj ssde-lom. Ne dobiš gs ss nobeno eeno Tsko se je zgodilo s menoj. Pri Sel sem sem ns obisk k avojim rojakom in sorodnikom, aot zaveden delsvski trpin. Storil ssm jim prvo vprašanje o delavskih razmerah In povedali so ml, da suslužijo pri delu, kjer' polnijo vreče po $10 do $15, drugje, kjer meljejo kamenje ali v kamnolomu pa po $7 do $10. To delo je od kosa, to je od vrečo cementa ali od voss kamenja, Čimbolj delaš, več ssalužil. Te itevilke pri plači so tudi odgovarjale reanlei. kar me je privedlo sem. V Penni sem imel ekosi tri leto vedno eno delo In tudi primerno plsčo, ds sem zsslužil po $7, sli imel pre-nsporno delo in preveč višino, sato sem si Isbral tu sa nedoločen čas, kjer je bolj suho in bolj sračno delo. Pa sem slišal, kako ae je tedaj moško Izrazil neki rojak) Ta pa ne bo dobil tukaj dela, jaz aem sato. No, dragi sotrpin, ksj si v tem ns boljšem, ko si se v tem spotikslf Ns ta način spravlja v sramoto sebe In celo naselbino ter storiš krivleo slovenskemu trpinu, ki potroši čez $100 sa potovanje in iskanje dela v nadl. da si olajša svoje trpljenje in pride k svojim rojakom. Rojaki, dokler bomo Imeli take brezveatneže med nami, moramo biti prepričali, ds ne moremo do nlkake koristne ideje. Dosti la-med vaa oeabno poznam, ko eta prešli v James Citjr, Pa., ko sem bil zaposlen tam v tisti tovarni Prepričali ste se sami lahko, ka-ko sme Hi vsem na roko, ko ete prihajali v slabih čaalh. Preskrbeli smo delo in vsakemu primerno stanovanje ter nihče ni odha-jSI a kritiko, da smo ga zaničeva 11 In pritoževali proti našim pred-postavljenim goapodom. Ali tu kot ft*m sam prepričal, pa me Izkoriščajo fttal sem o takih lju dl po več slovenskik listih dopise, kako m ae treba boriti zo neodvis-nost delavstva in proti kapltalis. mu Tods sU rus delajo tskef Ce pravisso ' da je kapitalistični sistem kriv. Kako bomo pa imenovali, še je delavec nearačea radi nezavednega in brezobzirnega postopanja njegovega sodelavca. Ko človek umre, gs zapišejo v neke črne bukve in ni ga več mod naasi, pavnotoko jo izgubljen za naa tok človek ter od njega ne smemo več pričakovati kaj koristnega, temveč samo izdajstvo ia po m on kapitalistom k večjem izkoriščanju njega sotrpinov. Po-sulovsnja je vreden tok človek, ker v njem ni nikake razredne zavesti. Narava sama deluje za napredek in delavstvo napreduje iščoč si svobode; tok delavec, ki izdaja sotrpina, pa nazaduje. Ce skllje mladika, jo koče takoj po. mandrati. Ako pride neškodljiv Človek v naselbino, proč š njim, nameeto da bi ga pridržal in priporočil podjetnikom, udriha po njem, samo zato da ga spravi proč. Po taki poti torej hodimo do svobode ... Bil sem pričujoč v Clevelandu, ko ao imeU v novem poalopju S. N. D. semenj. Videl som našo rajnko, žene in dekleta,*kako neumorno ao ae trudili. Nekatere v kuhinji, druge pri prodajanju, straŠenjn itd. Celi dan so rajski delali v tovarni, potem pa še zvečer in kričali'pri razprodajanju na osmaju, kakor krassarji ponujajo to ali ono stvsr, da niso mogli niti govoriti, tako so bili sagr-ljeni. Tudi jas aem poizkusil srečo, ps me niso osebno poznali Ko sem jim povedal, odkod aem, ao ari stisksli prijateljski roke, rekoč: Dobrodošel nam is Pena ■ylvanije. Kako bi pa sprejemal tok človek, kot je v naše naselbine f Rekel bi: Proč, ti is grde Peanejrl-vanije, no maramo ss te, sami lah ko opravimo brez tebe. Rojak, potrkaj se po prsih ia pokesaj ae ter malo pomisli, na kakem stališču smo delavei, h kateremu rasrada spadal tudi ti. Saj ni več svatov ni vojne, ko os js brat bojeval proti brstu. Delavaka mati, pa naj bo zamorska, italijanska, angleška ali katera ai bodi, je morala trpeti sa svojega otreks, sato da ga jI kapitalisti braajo in si po njega izkoriščanju svoje šope. Vsi enaki smo in toku bi morali v prvi vrsti skrbeti, da se delavei vseh nerodnosti spojimo in so sbliismo. Ps če je tu zbliža vsnjs delavstva vseh narodov, kako da bi ae aibvenski trpini med seboj črtili, ki smo si še toUko bližji. Tsko mslo število Slovoaoov kot naa je tu, bi morali živeti v s porazu mljenju kakor hčere in ai* novi enih atorišev, na pa v takem razkolu kot kaki divjaki To je obžalovanja vredno. Premiolite, kako ete prišli do lepe ideje in si ustanovili ssmostojno društvo ter ga priklopili k eni najboljših organizacij, kar jih je v Ameriki, k S. N. P. J Lepo je od vas, ki ste toga deležni. Nsprednim sotrpinom kličem, ds nsdsljujete tem delom zs vsša boljšo bodočnost. Jas bom šel na roko v vseh stvareh, do|der bom med verni Tiste ps, ki hočejo biti na prestolu, da bodo vladali kot kaki kra-Iji in s božjo pomočjo, ps proč kot ksks škodljive žuželke. Tisti, ki si deležen mojih kljuksstih črk, ps se ne utlksj v trpinove roke ln ne izpuščsj njegovih žuljev, saj sam veš, kaka bolečina je to, kadar teče kri is njik.^^^^ Zsbsv tu nimsmo nikakik, pel pa po bližnjih naselbinah večkrat kaj priredimo. V bližini je meeto Canton, Ohio, ki šteje približno 90.000 prebivalcev, ln je tam tudi več slovenskih družin. Ne vem, koliko jih je po štcrilu. Pa tudi nekaj parov pristnih kraških de klet je tam j zgovorne eo in pri jasne, posebno s takimi fanti kot sem jas, ki sem ribniški ksplsn. Za to jim gre vaa čast in pohrs-Is. Canton »k i rojaki, posebno dekleta, ostanite še dalje prijazne kot dosedaj. Tam imajo društvo S. N. P. J ki lepo napreduj^. 8 pozdravom vaem naprednim rojakom. — Jaoob Skok. Mezdni delavei v fnvaraiiki h d ust ri ji imajo kot razred za r*r deset odstotkov veš denarji u potrošen je kot so ga imeli pre(t letom dni. Tako pove zvezni de partment sa delo s ozirom na povprečne mezde in zsposlenoit Porqčilo pokazuje, da so se pUč. povečale za *~pu000 na ted* kar je zaključeno po povprečnem premčiugenn plač v 78« tourn. kih podjetjih in se tiče več kot pol miljona uslužbencev. Za in djmtrijslsD prebivalstvo devet miljonov ljudi, neglode na uslui-benae pri traneportaciji, rudar-etvu ln v lesni industriji, bi to pomenilo, da je povišana njega nakupna moč za 100,000,000 na t* den. 7 Povečana nakupna moč, smatrajo, da je glavni faktor, ki po. življa sedanji industrijalni polo-Žaj. To pomeni, ds ima Ijvdstto na loto $5.000,0004)00 več za pe-trošenje, torei gre več blaga na trg in jo potrebna večja produkcija. Is tega vidimo; da večja pl*. ča je prvi pogoj, da«e industrija bolje rszvijs. Boljša plsčs utrjo-je stalnejšo zaposlenost; eent, ki ga delavec več zasluži, ga več iz-da, kar sa njega pomeni boljše življenje, več ugodnosti, ss indu strijsles pa večji ti* in večji obrat. Ta nareeOk V plačah pa ne po. meni, da eo eo sa toliko več po. množile delavske plače, temveč da jo toliko večjo število delav. eev, 1d ao sspoaleni. Od lanskega leto je za 24 odstotkov več ljud. ofva zaposlenega po tovsrnsh, po. vprečna mezda pa ja povišana za 19 in pol odstotka. Lansko leto v majr je bila povprečna plača delavca ns tsdsa $23,64, letos ps jo $28.»., 7 Naslednji sesnsm pokazuje, m koliko so ss povočsle plače to-kom enega leto. Industrije Za kratek čas. Kazimir (ko je ssgledsl sklju čeno postavo, ki je atopila i sobo): No, kaj ai prinesel, J ur ček. Jtpček: Deset dolarjev neael Bogu. Kazimiri Le daj hitra (Jurček odšteje in odide.) Jerat Jera (pride): Kaj T Kaziudr: Tu je deaet dolartkov Vsemi, pojdi i« kopi kokol m pri- Mm&t prNieira m kot rabi. (Leland Olda sa Fed. 5, avtomobilna čevljsrakstfl irioralgs^' (vosovl) molka, oblačilna bombažna mjKmm nogavičarska jeklT in želes. nsnlsrska papirna IHHpr" *" tobačnS volnena rainotvornilka železničarska $33.85 21.4Š 20.19 16.50 !?:?" 23.33 17A2 17.9R 23.19 2A64 31.24 28.19 I.S 30.54 24.5 19.91 28.fi 24J»7 21.7 J7.40 5.5 0.90 39J 4.87 iU liS iii 18.01 28.15 12J 28.29 19 J 31.87 2.0 Povprečne navedene mezde se največ narasle vsled tega, ker je zaposlenoet stalnejša, s tudi ne> koliko povišanje mezd js ssdsjik šeet meseeev do maja gomoglo k večjemu številu saslužks. Msd 15. sprilom in 15. msjen t. 1. je bilo poročano od 1.279 večjih tovarniških podjetjih ▼ deželi, da je svišsns plsčs, v s-prilu js poročslo o tem 400 podjetij, v msreu ps 300 podjetij. To pomeni, ds js v vsskem mesecu noročalo po po višku mezde najmanj dvajset odstotkov tvor-niških podjetij. Mezde so m največ zvišale po livarnah, strojnik tovarnah, želesarash in jeklar-nah, tekstilnih (bombažnih in volnenih) tovarnah, opekarnah' In pri leerii industriji. Povprečno povišsnje mesd v vseh industrijah js 10.4 odstotks, od ksteregs je med mesoeem majem poskočila povprečna mezda ss 3.8 odstot-ka. Daei jo sapoalenoet povečale in 00 tudi za nekaj odstotkov višje pleče, delsvel še ne morejo kupiti tegs, ksr producirajo. ksr j« glavni pogoj, da industrijs ne etone. Toliko pokupili kot zdsj producirajo, tudi nikdar ne bo-do, is čessr torej sklepemo, ds je za uravnavanja industrije i« »t* biliziranje razmer najbolj potrebno skrčenje delovnega česa, toda nikako zmanjšanje nakupe« moči. In še tedaj, ko bi bil »kf čen delavnik, da bi ne bile prometne produkcije, bi bil eUbjhd obrat industrije nesavararae. ker bo trajalo toliko časa, dokler bole podjetja laetovali zaseboir. ki jim je pred vsem dragim bolj pri srcu velik"profit kranjskih kloboa, potom ssa^J cerkev, položi na oltar, aato P Jera: Eakaj v cerkev t Oltar* ledenica. - f Kazimir: AU ae veš. da v nik živi od oltarja f Pred Klrkovo mil leti civilno Slovencem ki je cedri ne »evernl etrenl rek« ksander Wolcott ia (d _________rlem, 6462 So. Central miki vozel, ženin ln nevesta. Pol SLOV IZBILA CIVILNO POROČEN NA MESTU, KJER STO LETI PRVA ČIKAŠKA POROKA. JE Dr. Aleksender Wolcott, lenln poroki pred sto leti. kakor ga Je slikala mrs. John Klnile. Ohloego, HL — Ce ete bili dne 20. julija eden izmed tistih etoti-soč ljudi, ki so šli tisti dan preko mosta na Michigsn Ave., ate lahko aideli v oknu eliko, ki pred-stsvljs prvo hišo v Čikeikem mestu. Ne spominski plošči is brona poleg okna je napisana njena zgodovina. Ali ie iz drugih vzrok6v je bila biša, ki ja stala na aedanjem stav-bišcu Kirkove milarne, velikega zgodovinskega pomena. Pod njeno streho je tekla sibelka prvega belokožnega otroka, rojenega i Ckiesgu — zibelka prve belopolt ne deklice. Ta je poatala prva čl-ksika nevesta, in njena poroka se je vršila v hiši, katere sliko je bilo videti dne 20. julija zadnji t*dcn v oknu eqverno reke in na vzhodni strani Michigan ave. Ts hiša jo bila dolgo vrsto lot dom Johna Kinzieja. V prvih rslisšelke aašaara.fa adkara, ilgar easlev Je ageeaj. Valprlalel m gl. paralel edsak sa aaj pallljaja ee eealevi Joka Uader-waa4, 40T W. Meg Si«, SpHaatlald, IU. t Val dopisi le I spisi, eajseaella. m laaL aatešelee le splek jje Ne a eveel e flasUa«Jedeela, aaj sa palllja m aaalevi #*Pra.aaUM, SSST-SS i CmhoO) IM' ) (Federated »Uvka radarjev in jekUrakih dalave^v v Novi ftkotijl se nada-m*. Proč od tega kreja! •»»rim telefonktk v vzhodnih *ih<>dnik drševak je še v teku. , Spošoo stsvks mornerskih in "oiščnih deloveev, orgsnizirs PH L W. je IsbrokoUo v <«h ameriških pristaniščih. Tako ^^aja la gt. slane te organiza Stavka js politično v prid ^'■•""'•nim jetnikom v Kelifornljt n T| | William Broaa v svoji 'Zgodovbi čikaškega mesta'. "In v tistem kraju je bilo malo prebivalcev. Cel eevernl del driave ja bil pod goepodatvom volka in divjaka. Sodnik Hamlln je prijahal na konju ia divjin okraja Fultona v naselbino Fort Deatborn, pod katerim imenom je bilo tedaj znano čikaško meeto. Val, kar jih je bilo v meetu, o-zlroma bolje rečeno v naaelbini, so bili povabljeni na šenltovanje. Ali je koga ipanjkalo, ali ne. ni povedano v stsrošitnostih čika-k koga mesta. Fort Desrborn je bil Izpraznjen par tednov pred po-roko, drdgače bi ae bili vdeležill ženitovanja gotovo tudi possdkl-ni častniki in proštskl. ' Imena tistih, ki so ee vdeleiili tistega ženitovanja, ao naalednja t Mr. In mre. Jokn Klnsle, nevestini stariši; Jokn, Harrls in Robert Kinzie, nevestini brstja; Ms rla Indiana Kinzie, nevestina ser stre; James Kinzie, neveetin polbrati mr. in mrs. Jesn Bsptiste Besnbien pa sin Ifadors Besu-bien; francoski trgevee Du Pin in njegova žena; zadnja je bila vdova po Karlu Leeju, ki so ga skalpirell Indijanci v Fort Dear-bornu v mcaceu aprilu I. 1812. ( David MeKee, »vaški kovači ki je bil dospel šele pred kratkim; Josepk Portkler ki Je bil pome-gsč poprej omenjenega kovača; Vletoire Oenevieve In Jean Bep-tiste Mirandesu, KiozUjeva slu Šinčad; Antoine Oilmette in žene •i. _______ Organiziranje jakUrekih delar-cev pod vgdetvom Ameriške do-Uvake federaelje je v teku. Orga-nlzatorji eo na delu v Chicagu, develandn tn Bethlehemn, PS Čikeški diatrikt uključuje South Chieego, Esst Crieago. Oery, Ind., lUmmond. Chieego Meighte. Ke-wanee ln Joliet. Prlbižno 800,000 neorganiziranih delavcev dela v teh distrfktlk. Oeelo orgsnizator-jav je t Osem urnik in povišanje ausde. Električarji v Feirmonui in larsbnrgu, W Va , so / sasisvksIL Zahtev s jo 20 odstotkov mezdnega poviška. Poleg teh sta bila tudi indijan-ska poglavarja BiH/ Caldvrell (Sauganaah) ln Alckssndsr Ro-binaon (Che-chepinqua). Oba ata bila sina angleških oficirjev, ki eta ae ošenila a Indijankama, ln oba ata igrala važno vlogo v zgodnji čikaški zgodovini. Poroka drjf. Woleotta ln gdČne. Klnaiejcve je bila najsnamenitej-ši družabni dogodek, kaV se jih je pripetilo v naaelbini od uata-povltve Fort Dearborna 1. 1893. sem. John Kinzie, Imenovan 'oče čikaškega mest s', je prišel sem-kej 1.1804. spomladi. Njegova hči Bllen Marion je bila rojena v mesecn decembru 1805. Potemts-kem še ni bila stsre prav lSMrt, ko ee je poročila. Dr. Woleott je bU rojen v Windsoru, Conn., L 1790. Oradui* rsl je na Yale ter se potem po. svetil msdicinskim Študijam. L. 1«12. js bU pomožni zdravnik v zvezni armadi. Dr. Woleott je spremljal gene- Ml^jM CsaSfl, k. jr bil trri. torijalni governer v Mlcblganu, ln saamenitega potovalna Henry-je R. Hohoolcrsfte na njunem potovanju poleti 1. 1820. To go je privedlo v Chicago, kjer je potem ostal do svojs smrti. Klasiejeve družina je bivala v Detroitu, dokler ge ni l. 1818. ognilo v Fort Desrborn. Ko js bils Ellen Msrioo stara okoli 10 let, se jo stariši poslali v Middletosrn, Conn., v šolo. Temkej ss js sezne-nile z Woleottovo družino. 8000 delavcev v papirnicah v Molyoka, Mass., je moralo prone-ketl s delom ,ko jc aaaUvkalo 160 električerjev, katerim noče dražba povišati RMtdc. delavci v Chicagu. člani tipogrofičoc unije it. 18, bodo še te dni glaeoveii ,če zeetav-kejo. Delavci zahtevajo M za 44 ur delo v tednu podnevo io $55 za 40 or ponoči. To pe ne velja u tiakeme. katerih lastniki izdajajo Delevei v tek tiakerneb zahteva jo KO se 42 nr dele' v tednu podnevi la $15 aa penečno delo, čea ia pel aa čezorno delo lo odprsvo akordnega delo. In ko je dr. Wolcott prišel v Fort Deaiborn, ga je prva pozdravila Ellen Marion Klnsie, stara 15 let. Oplssna je kot Jako čedno dekle, in bresdvomno eta njeno lepota ln ljubkost tako vplivala na mladega sdrsvnlka, da se js ssljubil vanjo ter se aa atalno naselil v fort desrborpakl koloniji. Tieti, ki eo ee vdeležill ženite-vanje, eo rekli; da eo doživeli tedaj najlepši dogodek v svoja m življenju. Po veliki pojedini je snel nevestin oče svojs gosli s steno ter aaigral razne pleane po-h k o^niee, kakor n. pr, "Monlo Muak", "Old Zip Ooon", "Pop gocc tke Weaael", in "Ilell on the Wahask". Dr. Woleott je umrl jeseni 1, 1H90. Kmalu sa njim js pobrala amrt njegovo edino hčer. Vdova je oetala v Chleagu do prihodnje pomladi. Te^aj je odšla bivet v Oraen Bar k evojl sestri, ki je bils šena gsosrslo Hnntsrja. LeU 1 m. se Je omcžlla s Oeorgem C. listesom la Detroita ter potem n-mrlo 1. 1880. In doc 20. julija 1923 ae je. kakor kaže alika odzgoraj, alvilao na tistem sgo4ovinaksm msstu ročll Solve>4D Frank Vidint«. e bi on povabil eelo čikaško ate-sto na šeoitevaoje. kakor go je pred eto leti šenln dr. Woleott, M prav gotovo oe zadostovslo eoe same gosli, oiti ne ea sodšek tako-zvanega približnega piva. (Kliše-Je nem je dal Ust "Tribune" no rszpologo.) ___Carpenter je e BO- čeaolm odlokom (Injjmctioa) pro-povodci odbornikom ia organiaa-tnrjem krojaške unije I. h. O. W U. organizirati delevee pri Mit-chel Bros Co. v Chicegu. Unija se jc pritožila no višje sodlšše. ...... ■■ 11 a1" " FRAMCIBOO VILLA UMORJEN. (Nodoljcvanje s prvo strani.) pedal In Madero je bU predeednik. Leto 1913. je Iluerte del umoriti M a dere m se polsstil prodosdni-štve. Bile js draga revolucija, katere ste vodile Csrransa ia Obregoa teedeaji predsednik Me- hike) proti naurpatorju. Vlila se je prldrnšll. C§rranal ln zopet abral armado peenov. Imel je to-pot preko 80*000 mož ln amagoval na celi črti prptl jugu. Mesto ia mestom mu js padlo v roke. Zmagal je Garransg in Huerta js pobegnil. Vlila ee je pa eprl a Carran-so ln dvignil orožje tudi proti njemu. Celih ieet let je Jtljuboval Carrenaovl vladi, ki ga nI mogla užugatl. Bil je v Čivavl, v hribih, kjer je bandltoval v mladih letih in vaak čea jo planil na vladno podo morilci prijeti in kasoovaol. Parit. 21. Jul. — Franeoeke vlado je končno morela vpoštevaU šelesno voljo franroekik delsveev In ispuatili Is ješe Jeena Mertije. blvšeg« pomorščeke. ki je vodil revelto oe francoski bojni ledji v prletooiš^u Odese leta 1919 MsrU je bil petkrat izvoljen posleoeem v psrismcntu na komtinistlčol IMf ko je >11 r zepoTN Vlede je »eakol * r./x«ljavlla njegov •oodst nazadnje ee je pe le mo-rele oda t i in priznati njegove pe- HP' Kmetom v NamčlJI nI olobo. Freiburg, Nemčija. - (Fed, Praes, PoroŠa Lotilo P. Loehnor.) — Med kmečko ln industrijska Nemčijo je velikanika raallka. Dočim meetno prebivalstvo trpi valed vojne In njenih posledic kakor je mslokatero ljudstvo še trpelo, uživajo ljudje na delali dobre čaee, kakršnih ni bilo niti pred vejno. Pravkar aem prehodil vae on> romantično sekajo Nemčijo — Schwartsenwald (Orni gozd). Ni-aem pričakoval tege, kar aem videl. V industrijskih aredlMib Nemčije, kot j-t Berilu, Ilelle, Magdsburg, Lsipalg, Hanover, Hamburg in 1'oruhrjo ter Pore« nje, kjsr je proletsreev kakor čsbel v panjih, ne vidi človek da- * nas drugega kot bedo, trpljenje In obup; Ali tu v Ornem gosdu so ljudjs esdoroljnl In srsčnl. Zemlja rodi dobro ln kmstjs dobivajo lep denar sa prldslke. Nemški farmar nI tako aablt, da bi ne poaoal mednerodnega denarnega trga, aato računa as evoje blago v - ameriških dolarjih. Menda je nemški kmet eelo evoje kokoši iašolal v valuti, kajti eena joje se tudi ravna po dolarju I Kmetje ee dobro poučeni o etanju marke 10 ne čakajo, dokler jo preposno. E delavcem v mestih je drugašei ta ve, da je merka šepet padla, kader pride v prodajalni™ ali mcsnleo In mora plašstl višjo ee-no, Miše kmetov so o dobrem polo* lajn. Mnogi kmetje eo bili ssdol-leni ob šasu, ko js sašsla padati valuts, danes so po prosti dolga, kar sa ga le davno odplačali v papirja. Dolgovi so soešell smešno nlskc vsote, ko Je leslo vrednost denarja navzdol. Vešino kmetov lasa gozdove. I .rs Jo dan.'* nllno drag V NSSSM* jI. Bo sam hrsat prinese kmeta — mil Jon msrk. Neki sdravnlk oa dsželi ml jo -pravil, do kmetje oeradi plačuje- & njegove peateažbo v gotoviol, je g^ral nastaviti višje cene. Nato je določil ecoe v blegui tri fante maale so navaden ebiek, prašiča sa porod Itd. Ksj pa počno kmetje s markami, koterih do-bo oe kope, da bi jik lahko vosi. 11 kakor seno T Kakor kitro dobe dener, ga takoj izdajo sa ra*» ae potrebne In nepotrebne reši. Kupujejo klevirje, bufeje, preproge In line pohištvo. Kmečko stanovanja v Črnem gosdn ae da-aea opremljena tako bogate, do more kmete zsvideti msrsikek gospod v mestu Nskoterl tunetjo nakupijo pc več kosov enega In i »tegs pohištva v oodi, do jik prodajo, ke bo ime!'dofler večje vrednost. Če bi se jas kotel atoloo oaaeli-U v Nemčiji, ki poetal kmet! rieUobB mtmt Wm llli.n I pn anjisevni Mlgsgtns" jO Igo prelete-vojne. Dom SP l S. M. F. 9. Ni bilo vzroke odlašati. najina svatbe; ni on, ni jas si toga ni* Ni bilo vsroka odlašati. najina svatbe; ni on, ni jas si toga ni* VSAK TOK t K, PLUJE PO EDEN TEH VELIKIH PAHNI KO V AQUITANIA........4a,a47 to« MAURETANIA......30.70S Im berkngaria.......81,0» im Prijazne kabin« aa tretjege raa-r«-d« potnika il, 4.1 posteljami. Kraaaa o bedna, kadilna in pomivalna Soba. Pokrito promenado nad krovja, Izvrstna krito promenado nadkrovje. Nobenih skrbi. ■mm >' »v ir;^f Lav Totatoj: Rodbinska sreča. Prvi daL kriv"? od->o*egši v be- (Dalje.) •*A zakaj »e je bal ljubiti drugače!" rekla wm komaj slišno, premaguje svojo razburjenost, (jlas mi j« bil miren, ali njemu ae je gotovo zdel šaljiv. Odgovoril je i izrazom bolestnim skoraj raz-drsžljivim': "Vi ste mladi — a jas nisem. :Vam so ljube igraee — a jaz potrebujem e»-sa drugega. Igrajte ae, pa ne z mano, meni bi pri tem ne bilo dobro in tudi vi bi ee tega pozneje kesali. — Sicer pa je vse to brez smisla in vi dobro veste zakaj odhajam; torej ne govoriva več o tem, prosim vas." "Ne govoriti hoče val" odvrnila sem in fclas se mi tresel. "Re-eite mi ssmo, jo je ljubil, ali ne!" On ni odgovoril. "Ako je ni ljubil, zekej ae je igral i njo kakor z detetom f" — vprašala sem dalje. "Da, da, A. je bil govoril je urno mi p aedo. "Ali vse je bilo konšeno in razšla sta se, kakor prijatelje.". "To je strašno! Kaj, mar ni druge rešitve t" Komaj aem lz-pregovorile te besede, še sem se jih preetrašila. "Da, je," odrekel je on, razkrivajo svoj ganjeni obras In croč naravnost meni v oči. "Sta dve različne rešitvi. Tods za Boga, ne segajte mi v besedo ter me poslu-šajte mimo in razumeli me boete." Vstal je, prisiljeno se ne-smejsl ter nedaljevalt "Neki pravijo, da je A. zblaznil, ker je B. neepametno ljubil ia ji izpovedal svojo ljubezen . ,. Ona se mu je tudi le smijala, ker njej je bila to le zgolj šala, a zanj pa je bila to usoda eelega življenja." Zgrozile aem se in hotele ge sadriati, hotela mu reči, de za me naj ne govori tako leskavoj toda zadržal me je ter položil avojo roko na mojo. "Čakajte malo!" prosil je a tresočim glaeom: "drugi pe pre* vijo, da se je ušalila nad njim, de ai je revice, ne poznavajoče Živ-Ijenja In ljudi, domlšljevalo, de ga vendarle more ljubiti In je privolila poetati njegova šena. —> A on, Izgubivži razum, verjel je — verjel, de ae asu življenj« zašeaje pomlajevati, ali one bo še le pozneje spoznala, da ge je prekenile in de je prekanil t odi on njo ... Nu, ne gotorivg veš o Umi" zvršil je, oČivideo brez mošt, de bi dalje govoril ter začel hoditi gori in doli. Dejal je "ne govoriva o temi" jez sem videle, de s veem hrepenenjem svoje duše prišeku-je moje besede. Hotele sem govoriti, pe nisem mogle, nekaj me je dušilo. Ozrla aem se nanj t bil je bled in dolenja uetna ae mu je treala. Bilo mi ga je žal, pe aem le eiloma premagala, da sem otresla raz sebe moro, ki mi ni dele govoriti ter začela a tihim, koasaj ališnim gleaom: "A tretjo reŠe-njeT" rekla aem in beseda mi je zasula. On je molčaL Čez. kratko pa aem nadaljevala: "A tretje reše-nje je, da je ni lubil, marveš jo oeeerečil . . . onearečil . . .pa al še domišlja vel, de ame to stotiti, oditi in ae še ponašati a tem . . . Vam, e ne meni, bile jc vae to šele! ... Jez aem vea ljubila že od prvega dneva!" ponovile aem in pri besedi "ljubila" preobrazil ae mi je glea v divji vzklik, ds sem se ga kar preetrašila. On je še bledejši stopil meni nasproti, usta so se mu ie močnejše treala in dve aolzi ste mu ksnili po obrazu. "To ni bilo lepo!" zakrišele aem ekoraj, čuteča, da m« gorke, zadržane solze kote zadušiti. Hotele sem vstati in oditi, ali on me ni pttstil. Glava njegova ležale je na mojik kolenih, poljubljal je moje roke, kl ao ae mi treala in njegove solze kapele ao na nje. "Moj bog, ko bi bU to prej vedel", vzdihoval je. "S čim aem al to ssalužilsf" gvorile aem aame V aebi in aree mi js plsvslo i blaženosti . . . v čisti sreči, kstera je preminila še devno in ie nikdar več ni pevr ah. Čes pet minut pozneje pohitela je Sofijs gori h Kstri in krišsle po vsej hiši: "Naša Marice koče vzeti Ser-*ija Mihajliče t" t > si!r,i.k / * # ,r- vim JULUA, 1*23 a Želela. Katre je ia v Moskvo, de bi in nakupile veega, kar ki bilo po trebno in tudi njegove meti je želela, de bi ai poprej, nego ao e-ženi, kupil novo kočijo ie potreb-go pokišje; ali midva eva oetala pri tem, da ki ee vee oskrbelo pozneje, Če jc še le neizogibno potrebno in evafebe bi ee nej obhaja la štirinajst dni po mojem godu. tiho, brez pripreme, brca gostov, brez mladeniČev, brez šaaspeejea in vaega, kar po običaju pripada k evatbi. Sergij Mihajiič mi je pripovedoval, kako je MU njegove meti s tem nezedovoljne, da bi avetke vršila brez godbe, brez nakupe škrinj, brez oprave in prenovljenja cele hiše, po vaem nasprotno kakor se je vršUa njene svatba, ki je veljeU trideaet tisoč rabljev. — Pravil rni je, kako je ona rečno in tajno brskala v svojih škrinjek in ae poevetova-le z gospodinjo Maruško o nekakih preprogah zavesah, čajnikih U dragih rečeh, k najinej sreči neizogibno potrebnih. |t nešej hiši je Ketra z mojo dojko Kuzminišno delala lato teko. Pred njo ae o Um ni smelo teko lahkomiselno govoriti. Bile je pre-pričene,. da ai midva pomenko-vajoča se o evojej prikodnosti leakeve in ae norčujeva, kakor je io prirojeno ljudem v Ukinem položaju; da bode najine bodoč noat odvisna le« od pravilnega kroja perila, pogrinjai in pomiz-nic. Med "Pfrokovskim" m "Ni-koljskim" menjavala so se veeki den pomočile o tem, kej se je pripre vi jelo in keko ae naj napravi, ^li če tudi eo Ketra in njegova mati delale vse po dogovoru in v sporazumu, opeUle se je vender da vlada med njima nekakošna ne prijateljska, toda nadmerno previdne diplomacija. Njegove meti Tetijena Šimo-novne, s katero aem se sedsj znsmila bližje, bila je atrogs gospodinje; gpsps sUre šole. Lju bil jo je, ne samo vsled dolšno-ati, kakor ain, marveš ljubil kakor čuUŠ človek, smatrajoč za najboljšo, nejmodrejšo, ne, brotljlvejšo in najbolj ljubečo žensko ne svetu. Tatijana Šimo-novne bile je nama vedno dobrot-1 ji va, poaebno pe meni ter ae je veeelila, da ae nje aln oženi; ali ko aem jo obiakale kot neveaU, zdelo ae mi je, da mi hoče očiuti, da bi njen ain lahko dobil še bol> ho nevesto in da storim prav če ae tega vedno spominjam. In jaz aem jo razumeU in ae strinjaU ž njo. ♦H (Dalje pnhodnjiš.); laena M6iiikih ulic. (Jug oal o vanaki oddelek po izno-i io >8 Jo ijdo- Njeno življenje. » | r. Povest - Spisek Zofka Kvader-Bometroviš. (Delje.) "To pot še jea nekleatlm fanU in pošteno mu jih dam, de ai sspomni," js sklenila v svo-jem sreu in odšla ja ven ga iskat. ImeU je trdo ifeko, toda Rajko ee ni branil "Kaj je mame legla v poeUljol" je vprašal, ko je bila proeedura temeljito končana, "Kaj mislit««, da bo bolnaf"> e' • "Čudno bi ae bilo," je zagodrnjala Lena In odšle v kuhinjo. "čuden fant," je mialila; "vseeno Ima dobro srce; vedno bi morsl sUtl čuvej ss njim in gs suvsti ns prsvo pot ... Ae mnogo skrbi bovs imeli s njim ..." ' XIL Tisto leU, ko je končsl Rajko ljudsko šolo, gs je poelala Tilde ne počitnice k bratu, kl je bil tekret še prenmščen v Gradec. Pisala mu je prej, da aleer za allo Izhaja, vendar nikakor ne more ssma brez pomoči ladrle-Tati obeh otrok v aeetnih ikoleh. Stanujeta st-eer lehko dome ,a treba je obema kupiti meeečno karto ag tramvaj, ker Izgubita drugače preveč šaaa a'hojo v šolo ajutraj in svečer domov. Obedovati morsta seveda v mestu In tudi obiska m obutev ataneta mnogo več denarja, kakor če b! sedela doma. Nekaj ae morata učiti, da al bodeta mogla ustanoviti posneje lastno ekaieteneo. Mimica je končala meščansko šolo in pojde zdaj t obrtno šolo. Veeell jo ročno delo, vesenje in U-vanje. Če se iauči, lahko ostane morda potem pri njej doma. • Ricer ae dobro uči, ali one mlall, de je bolje, še al iabere tak poklic, ki ji bo dovolil, oatati doma, nego še postane učiteljice ali telefo-niatka, komptoristke ali kaj podobnega. Slabotne je. tudi pozneje bo potreboveU nege. Dome Ima, še drugega ne, vaaj čiet zrak le dobro mleko. A Hajko more dovršiti vaej por šol, potem ee bo Še videlo, kej z njim. Do sdej nI proalU nobenih podpor od nikogar, zdaj je priafljena na to aaradi otrak. Ne aehteva mnogo; le jI de vaek pet goldinarjev na meeeej bo dovolj I njenega moto, Robert. jI bo pošiljal deeat goldinarjev. Pteal je, da bi ji del več, e de more podpirati družieo avoje lene. ki je obuboleUt tudi alnova da ge ataneta veliko denarje le po. eeetvo ne neal več toliko kekor nekdaj. Ali njej dvajset goldinerjev ne meeee zadošča. 8 U podporo al upa sa gotove postaviti oba otroka ne Brata sta jI odpiaela po voljno in tleti, ki ji bU v Oroden profeaor. je eelo povabil Rajko k aebi na počitnice, de ga malo tppana ta melo prl-pezi nanj, da ae nekoliko pripravi aa srednjo aelo. Rajko es noetfeč ni peeebno dobro ušli In š*trti razred je moral poaovljeti. Ne aevedl pe-saaajkanja talenta, ampak seredl aemernoeti In lenobe Tilda je brea uapeha peafta nanj In priganjala k knjigam le učeaje. vae to je odkritokrČno pisala bratu v Gradec in ni zatejila, da jI dele deček velike akrbl se bo-dočnoat. Prav veaele je bDe in hvaležna, de ge je povebil brat šea počitnice k aebi Upale je, de bo nova okolice vplivala nanj. Tudi je brat po očetu reaen in an|£ajen mož, ki bo znel zbuditi v dečke potreben rešpekt Reano je govorila a ainom tiste dni, ko se je priprsvljsl ns pot k atrieu. Proaila gs je in aa-kllnjele, naj ji v Gradcu ne dele eramote. Pripovedovale mu je o svojem očetu in o bratih In lz-kušele zbuditi v njem šeljo, de jim postane podoben. j, Po obrazu ai popolnoma po naši rodbini, bodi še po duši! Tudi ss te bo dobro. Izpolnjevsnje dolžnosti je vir preve sreče. 8trssti esmo hipno pmotljo, opojjjo, ali konee tietega, ki ae jim podaja, je žalosten. Glej, nikoli ti Še nisem govo*" rila o tvojem očetu, Čeravno si me mnogokrat, prečesto spominjal nanj. On je bil naderjen Človek, ljubezniv je bil in dobregs srca. Ali ni ae znal očuvati sfraati, ni znal premagati iskušnjav In ugonobile ao ge, uničile. Ti veš, de je umrl v ječi. Spominjam te nanj še adej, ker ai podedoval mnogo njegovih laatnoatl. Njegovo pri-srčnost Imaš, ali tudi slabost In površnost njegovo. Onve j se tege, bori se I Otrok al še la vender nial več otrok. 2e aem zidaš sdsj temelje avojo bodočnosti. Pazi ne ae! Malo Ut imaš se le, sli verjemi, da al evojl materi prizadel že mnogo bridko uro in mereikeUro noš aem brea epa n ca a strokom v sreu premišljala o tvoji usodi. Vre« vil, vsak dsn mi aatrfeješ, da me ljubiš. Ljubi me reenišno! Tudi jea te ljubim, najbolj te ljubim izmed vseh svojih otrok. £e ko ai ae rodil, aem te ljubttg bolj kakor prve tri otroke. Tvoja sreča bo mfcja sreč/, če ugonobiš sebe, ugonobiš tudi mene." V*.. V'_" v; \ .t Tsko mu je govorile. In še, ko ge je sprem-ljele v mesto ne kolodvor, ge je rotile, nej vsaj [ tek par tednov pri atrieu pazi ne ae, naj ae premaguje, nej ga sluša. , "Dober je, kakor je bil tudi moj oče dober, a tudi otveg je, kekor je bil asej oče strog. l*o-štea js in resničen. Bodi veeel pri njem, razpo-sejon bedi, če ne moreš drugače. Smej ee, kriči, skači; še ee elepeš s deški, še kaj potereš, če el ra strgaš obleko, če reakijoš okno v svoji živahnosti, vee bo resuaeal in odpuetil ti bo, to verni daai je kil aem še kot otrok reeen in vedno mir-nega, doatojnega vedenje. AU le enege U proelm, nlker ae ne leži, niti ae šolo ne, ae niš ne evetu ae! TI ae leŠei kar teko ia nepremišljenosti, rastrisseeeti, lahkomleeleeeti. a pri nee dome je bile leš greh, za nekej oetudnega smo jo imeli, aa nekej nizkega. Jea pe« tvoje meti in teko to ljublas, de najdem aa tvoje UI In tvoje napake Izgovor le oprevdenje v svojem aren, četudi m v svojih eiialik. Moje šuvetvo ti odpušča tudi U-krat. ke te okaoje moje pomet ie taoja vest. Toda moj krat Je mol i» tudi v tebi želi videti ko-došege može. Sodil U bo po tem Zate ti retem. vee ti ke odpustil aame leži ne. goljufij ee, prr-•1 Nikar ml m delaj sramote, preeim tef (Delje prlkedajiš.) Pred par leti je federalna po. št na uprava izdaU debelo knjigo, vsebujo^o seznam uličnih imen v najvažnejših mestih Združenih državah, v svrho da se poštarjem oUjŠe dostavljanje onih ^isem, katerih naslov ni,.bil natančno naveden. Te knjiga ni le koristne, sej ameriška pošta slovi po avoji iznajdljivosti v dostavljanju piaem s najbolj Čudno popa-< enimi naslovi. Pregled seznama pa je tudi precej zanimiv in za-»eveu. Navaddb mislimo, da je "Main Street" (Glavna ulica) najbolj znečilno ulično ime v Združenih državah. Sej bfseda "Main Street", v4ed slovitega Sinclair Leudsovega romane istega imena, že poetele proverbielne kot sasfc<, ameriškega malomeščan-atve. Res pe je, di si "Mein Street" nejbolj . pogosto ulično imn, Največ ulic in trgov v važnejših mestih je imenovanih po prvem predsedniku Združenih dr lav, Waahingtonu. V poštnem ao znamu ae to^ulično ime ponevlje 1023-krat. 6e le za njim prihaja-ju ulične imene, kot ''Perk" (881kret), "Maple" (868), Main" (886), "Oak" (760), "Welnut" (743), in "Lincoln" (734). To je aedmorica najbolj popularnih uličnih imen v Združenih drševah. Imene, ki ae najbolj rabijo aa pokršČenje ameriških ulic, so brž-tone ona bivših predaednikov Združenih drUv, Washingtone in Lincolna amo že omenili. Ime Jef fersona, sestavitel ja Izjave Neod vianosti in tretjega predsednika Združenih držav, ae pojavlja 588-krat. Po Jeffereonu nkjbolj popularen je aedmi predsednik Jackeon; dal je avoje ime 546 u licam. Za njim prihajajo imena četrtega predsednika Madisona, (532krat) in triiadvajsetega edsednika Harrisona (465krat) o zadnje ime je sioer nosil tudi deveti predsednik Združenih dr žsv, ali ker je ta-le predsednlko-val le meaec dni, treba imenls Hsr risonovih ulic pripieati poznejšemu predaednlku. Po Harrisonu prihaja ime drugega oziroma šestega predsednika, Ademse (400-krat) in za Um imo petega pred sodnika Monroeja očeta alovite Monroeve doktrine, političnega načela, kl zabranjuje evropakim velevlaatim vmešavanje v posle ameriškega kontinenU. I I vor (maple) dajp ime 868 hraat (oak) 760, oreh (eralnut) 743, smreka (pine) 708 in koatanj (chestnut) 539 ulicam. Nadalje je 448 Cherrjr (črešnja) atreet, 203 Orenge (pomoranča) atreets in 148 Plum (sliva) atreets. Mnogo ameriških ulic nosi ime kaki inozemski deželi. Tako 60 ulie imenovanih po Holand-12 po Norveškem, 10 po 7 po Češkem, 2 po IU-iiji, in po ena po "Nemški, Avstriji in Rusiji. Dostikrat se pravi, da Združene države, ker ao razmeroma nove dežela, nimajo onih čudnih po-sebnosti, ki v sUrem svetu Uko vzpodbujajo domišlijo. Ta aiccr prozaični seznam uličnih imen glavnih ameriških mest ravno ne potrjuje tega vtiaa. Kejti v njem šlovek lahko najde najbolj čud-nik in šaljivih imen. Tako najdemo v Coneordn, N. H. ulico, ki se imenuje Hot HoKe Road (ceata vroče luknje); PhiladelphU ima Med Puddle Lene (stezo nore luže), dočim imata Baltimore in Wa-skington, D. C., ulico z imenom Alley (avinaka pot). Precej diši Pork SUak Alley (pot pečenke) v Washlngto-nu, D. C., in Saginaw v Michiga nu ima svojo Tootkpiek Avenue (zobotrebčevi cesta). Puateš za seboj U pregrešni svet, prihajamo do rajaldh poljan (Elislan Pields) v New Orleansu, in raji skih (Paradiae) ulie, ceat, stez, trgov in šeUlišČ je vsepovsod po Združenih držsvsh. Ali so pustili tudi Jugoslovsni kak znak v imenih agieriških lic T Ni tega mnogo, ali vender tuSi mi nismo brez "svojih" ulie Združenih držsvsh. V manjših Imena drugih slavnih Američs-iDVSeo aeveda tpdi jako popularne kot ulične Imena. Pb Frankli nn, tiskarju, državniku In Iznaj-dltelju, je poimenovanih 673 ameriških ulic. General Grant, alavni vojskovodja civilne vojne, ima 467 ulie ne svoje ime. Imena bitk niao nič kaj posebno poularna ulične imena. Bučna Vieta, kjer je general Taylor zmagal nad Mehikanci, je proslavljene v 51 ulicah, in Sarato-ge, okraj v državi New Tork, znana v zgodovini po dveh bitkah tekom vojne za neodvienoet, je daU ime le 35 ulieam. Imena pesnikov in pisateljev ne le Združenih držav, ampak tudi drugih dežel, so priljubljene kot ulična imene. Ime, ki se največ pojavijo, je ono velikega Škotskega romanoplsea Scotta, imamo 000 ulie njemu v čaat imenovanih. Sa njim prihaja Irving, prvi veliki ameriški plaaUlj, a 175 ulica-mL Med glasbeniki se zdi, da je Wagner nejbolj priljuben, dal je ime 31 ameriškim ulicah*. Drevje in aadje jako pogoeto naselbinah je goUvo več ulie, ki spominajo na nekaj jugoeloven skcgaj.Uko ne pr. najdemo v Laekawanni, N. T., Croatia Street ia Serbia Street. Ampak če ae o-ziremo le ne gori omenjeni pošt al aezaam uličnih imen j nejbolj vešnih mestih, najdemo, de ima BeVgrad nič manj kot deeet ulie aebi v kredit. Philadelphia, Pitta-burgh in South Bethlekem, vsi v Pennsylvaniji, imajo avoj Bel-grade Street. Zdi ae, de je Bel-grad poaebno priljubljen v Bostona, kajti tu najdemo ker dve Belgrede Avonfoe v dvek raznih meatnih okrajih in en Belgrede Road. Springfield, Maaa., ima avoj Belgrede Plače in Augusta v drševi Maine avoj Belgrede A-venue najdemo tudi v Mankato, Minn., in San Franciacu. Zagreb je počaščen z Agram Avenue v Pueblu, Colorado. Naahville, Tenn., ima Balkaa Avenue ia ulic, imenovanih po Macedoniji, je v treh meatih. Na nai Jadran apo-mlnje 10 Adrian Streeta, 2 Adri-an Avenue, en Adrlatie Street in ena Adrlatie Avenue. Kar se tiče odličnih rojakov, ki arf zaalo-veli v Ameriki, navaja aezaam štiri eeeU, imenovane po alavnem slovenskem misijonarju škofu Baragi, in sicer Barege Street v Grand Rapidsu, Mieh., in Mar-quettu, Mich., ter Baraga Avenue v Buffalu, N. Y., in Marquettu, Mieh. Po iznajdltelju ne elektro-tehničnem polja Nikoli Teala, doma lz Like, nosi ime neka ulica v Bostonu, Mass., in nekaj čaaa sem tudi neka ulica v Brookly nu. Zadnje čaae se je skoraj po Tvll rudarskih okrožjih Alekundrovo Gruševakega okraja v Dolini Doneča»po javilo močno protiversko gibanje. Iz barak, kjer atanaj« delavatvo »o vrgli vae molilnih oziroma izpraznili proatore moli)! nic a kipi in podobami ter aedai' i prebivajo po cerkvah, pri rudiščn "SveUvna komuna" u remenili cerkVeno poslopje v lnišnico. V pMlepju prejšnje, ga aemenišča, kjer ao vzgajali duhovščino, ao zdaj uradi aovjet-skih oblaati in velika cerkev y Gruševakem je spremenjena v centralno knjižnico. Samo en« cerkev je ostala pri rudiščih Ma-kerjevakajevoga, a delavci i® sklenili tudi to uporabljati v iz* obraževalne namene. V aploinem je proti verska propaganda po vsem okrožju Doneča že pokaza. U posledice. Mesto piokajanja v eeftev hodijo ljudje v šolo ia k shodom. Duhovičina se je ailao u-pirala temu poeetju delavstva, p« ao jo večinoma iz vseh rudniških okrožij izgnali. obdelovanje vrtov se je m. i ska poljedeleka komisija vlad« obrnila na veliko tvr^ko LouUa Spaeta v Berlinu, katera se pc. če z umstvenim obdelovanjem vr. tov in parkov: Umnemu vrtnar, atvu posveča aovjetaka vlada ve liko pozornost. Produkcije nafte s okrožju m t-ste Beku je dosegle v ms ju 19 miljonov pudov, dočim so jo pro-ducirali tekom noseča aprila 17 miljonev pudov. Zadnji dve leti jo bila UUka produkcija, da prekaša predvojno. V Kemšetkl so odkrili nov« oljae vrelce, kakor poroča "Eko. mičeskaja žiza". Vlada je ta. oj poalaU" ekapedicijo, ki bo proučevale otvoriUv novih oljnih vreleev. aa rf ali brea $450 kakar V let ar pUVa Sebtte ae le pa tee m 300 traktorjev je dospelo m* seca meje v pdeso, ki so bili na. kupljeni v Ameriki in na Angleš. kem. Polip Uga jc v odeškea pristanišču parnik s tristo tona-zni poljedelskega orodja, ki je namenjeno v Ukrajine. Ali veš, »kej ae tvoj deček teko rfcd potepe a dragimi dečki In ageaja resne "porednostTf Odgovor aa Io in maoge uganki obnašanju otrok najdeš v knji. gi "Zakon bioganesljs", katero dobiš pri Književni matici SHPJ. Kot izrrstoo zdravilo za prebavo in grančec — jemljite Severa'8 Balzol «aaa ko« ŽivijsaAl B^m) Priporočen za neprebavljanje, pHja k eakaheloatL Cena BO In 66 centov. VV I Sf v« MA CO. C t DAR M A Pit) S, HJWVA ZA KUHANJE PIVA DOMA imamo v zalogi slad, hmelj, «^ ia vee druge Poteeb«lne. PosJnwHeU nej«. Dobiti Je tudi sblrko sed^, steklenic ia rasaih loncev, Itd. Ml vam doeUvtme aaroiflo f pe atl. točao v vee kraje. Groeerljam, sledčKarJem in daialna leleznine damo nnm'r'' post pri večjih asMČUlh. P*" Informacije aa< FRANK OGLAR* 0401 g«Me