PoStnlna plačana v gotovini
CeWl Din
Leto II. (IX.)„ štev. 174
Maribor, četrtek 2. avousta 1928
»fUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov V6ak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček, zav. v Ljubljani št. 11.409 Volja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova eesta*M3
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova uKc*fit*4
Pomirjenje z grožnjami
DR. KOROŠEC JE DANES PREČI TAL V SKUPŠČINI DEKLARACIJO SVOJE VLADE, KI JO OZNAČUJE ZA VLADO ZAKONITOSTI, REDA, DELA IN POMIRLJIVOSTI, OBENEM PA IZREKA GROŽNJE PROTI RUŠILCEM SEDANJEGA SISTEMA.
BEOGRAD, 2. avgusta. Na današnji drugi seji okrnjene narodne skupščine je podala vlada svojo deklaracijo, ki jo je ministrski predsednik dr. Korošec prečital osebno. V deklaraciji ne pove vlada čisto nič novega, marveč je nanizala v njej samo stare zakone in si osvojila program prejšnjega Vukičevičevega kabineta. Pre ko zločina Puniše Račiča, ki ga označuje za dejanje poedinca, prehaja vlada mirno na dnevni red, ne da bi se vsaj v deklaraciji spustila globlje v odnošaje med Srbijanci in prečani. Epš J?a vlada v deklaraciji naglaša, da bo z vsemi sredstvi nastopila proti vsakomur, ki bi skušal kakorkoli deiati proti izpremembi sedanjega sistema in sedanjega režima v državi.
Razpravljajoč o zunanji politiki, opo zarja vlada, da so smernice te politike že znane. Vlada bo stremela za upo-stavifvijo prijateljskih odnošajev z vsemi državami in skrbela za ohranitev že obstoječih prijateljskih zvez.
V cilja razbremenitve centralnih oblasti bo izvedla dekoncentracijo na vseh poljih in skrbela za pošteno, dobro in hitro upravo.
Na znotraj bo ta vlada zakonitosti, roda, dela in pomirljivosti, na zunaj pa vlada miru in prijateljstva. Zato prosi skupščino za njeno zaupanje.
Skupščinski predsednik dr. P e -r i č je nato sporočil, da se bo vršila razorava o deklaraciji na eni prihodnjih sej.
Sodišče zahteva izročitev poslancev Puniše Račiča, Tomo Popo-
vi č a in Dragotina Jovanovi-č a radi dogodka v skupščini dne 20. junija. Zadeva je bila izročena imi-nentnemu odboru. Dr. Perič je dalje sporočil, da je zunanje ministrstvo predložilo nettunske konvencije v ratifikacijo, zakonodajni odbor pa zakonski predlog o državljanstvu.
Sledila je razprava o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Ker priglašeni govorniki Kmečko-demokratske koalicije niso bili navzoči, je bila razprava takoj zaključena in obtožba odklonjena. Proti so glasovali le trije radikali, dva listka pa sta bila prazna.
Po kratkih izjavah predstavnikov posameznih klubov, sta bila za tem sprejeta zakona o sodnikih in sodiščih.
Sledil je kratek odmor, po katerem se je vršila volitev prvega podpredsednika narodne skupščine na mesto umrlega poslanca Radoslava Agato-noviča. Izvoljen je bil demokrat Mi-hajlo K u j u n d ž i č.
Seja je bila nato zaključena in sklicana prihodnja za jutri ob 9. dopoldne s sledečim dnevnim redom: Obtožba proti dr. Korošcu, obtožba proti dr. Periču, zakon o državljanstvu ter izvolitev odbora za proučavanje net-tunskih konvencij.
Na današnji seji so bili od opozicije navzoči samo Nemci: zemljoradniki in pristaši glavnega odbora radikalne stranke se seje niso udeležili. Vladna večina sama pa sploh ne kaže nobenega zanimanja za delo skupščine.
Radičeuo stanje
ZAGREB, 2. avgusta. Vse vesti, ki so sc razširjale zadnje dni, da je namreč zdravstveno stanje Stjepana Radiča zelo kritično in da se je celo bati katastrofe, so se izkazale kot močno pretirane. Kakor pri vsakem rekonvalescentu, tako je prišlo pri Stjepanu Radiču do indispozicij, ki so seveda vplivale tudi na njegovo zdravstveno stanje. Sicer pa se stanje bolnika zopet naglo poboljšuje in je bil izdan sledeči najnovejši buletin: Temperatura 37.4, žila 116, respiracija 36, subjektivno stanje zelo dobro.
Naudušen sprejem Nabila u Rimu
RIM, 2. avgusta. General Nobile in ostali rešeni člani posadke zrakoplova »Italic« so prispeli v torek ponoči v Rim. Na kolodvoru se je že ob 10. zvečer zbrala velika množica ljudstva, ki se je postavila za gostim kordonom mornarjev in fašistovskih miličnikov. V zastopstvu vlade so bili navzoči 3 državni podtajniki, dalje predsednik parlamenta, zastopniki fašjstovske stranke, rimski guverner knez Pfteuzfani, številni poslanci in senatorji ter cefa vrsta visokih vojaških dostojanstvenikov.
Snidenje med. rešenci in njihovimi svojci je bilo pretresljivo., Nobijova sooroga te objela svojega moža in
jokala od radosti. Šele po polurnem napornem delu se je policiji posrečilo. da so omogočili rešencem odhod s kolodvora. Okrog 50.000 glav bro-ječa množica je viharno vzklikala in predrla kordon. V trenutku je bil zatrpan ves trg pred kolodvorom, Avtomobili generala Nobila in njegovih tovarišev so bili tako več kot pol ure blokirani, nato pa so mogli le korakoma nadaljevati pot proti domu. Vsem pa je bilo videti, da so bili vsled dolge vožnje in prestanega trpljenja silno izmučeni.
Za uječMnjenje Sokolstua
VARAŽDIN, 2. avgusta. Tu intenzivno delajo na to, da pride zopet do ujedi-njenja Hrvatskega in jugoslovanskega Sokola. Gibanje je napravilo med meščan stvom najboljši utis in bo najbrže našlo ugoden odziv tudi v merodajnih političnih krogih.
Železniška nesreča u Nemčiji
AUGSBURG, 2. avgusta. Nedaleč od mesta se je zgodila težka železniška nesreča. Neki tovorni avtomobil je trčii v brzovlak. Sunek je bil tako strašen, da je bilo obležalo 12 mrtvih, 53 oseb pa je bilo težko ranjenih.
Opominjajte te CMD
Predavteva senzacilonetna razkritja o dr. Korošcu
POSLANEC PREDAVEC OČITA SEDANJEMU MINISTRSKEMU PREDSEDNIKU, DA JE DELOVAL ZA RAZBITJE NAŠE DRŽAVE. — SLOVENCI NAJ
BI PRIŠLI POD ITALIJO.
ZAGREB, 2. avgusta. Danes dopoldne se Je vršila v saboru zaupna seja poslancev Kmečko-demokratske koalicije. Dostop ni bil dovoljen niti novinarjem. Kolikor pa je bilo mogoče zvedeti, je imel poslanec Predavec na tej seji senzacijo nalen govor o svoječasnih načrtih in namerah sedanjega ministrskega predsednika dr. Korošca. Razkritja so učinkovala kakor bomba in so težke obdolžitve proti sedanjemu premijeru napravile na vse poslance najgloblji vtis. Splošno vlada presenečenje, da dr. Korošec ne bo mogel preko teh obdolžitev, ki predstavljajo vsekakor najgrše veleizdajstvo in izdajstvo države, ki je bila priborjena s tako težkimi žrtvami.
Poslanec Predavec je namreč v svojem govoru omenil svoj razgovor z dr. Korošcem 1.1924 za časa, ko se je sestavljala znana Davidovlč - Radič - Koroščeva vlada, ki je morala že čez pol leta na zahtevo drugega ustanovnega faktor ja odstopiti, ker ni uživala več zaupanja krone. Po izjavi posl. Predavca
mu je tedaj dr. Korošec izjavil, da vkH, da za Slovence v Jugoslaviji ni obstanka in da bo prejalislej moralo priti do temeljite izpremembe. Slovenci, da se bodo pridružili Italiji, ker ni upati, da bi pol milijona njihovih rojakov, ki ječe sedaj pod tujim jarmom, moglo priti kedafj pod Jugoslavijo. Po svojih zvezah z Vatikanom je upal Korošec dobiti potem za Slovence v Italiji primerno kulturno avtonomijo.
Na drugi strani pa je posl. Predavee navedel še izjavo predsednika praškega velesejma dr. Žižke, da je neki politik v Jugoslaviji plačan, da razbije državo.
Posl. Predavec je zaključil svoja razkritja z besedami: In seda! se je vsa ta akcija združila. Na eni strani gre za odcepitev Slovenije, na drugi za ustvaritev Velike Srbije, Hrvati pa naj bi imeli to, kar bi ostalo. Po njegovem mnenju je bila zato tudi sestavljena sedanja vlada In ravno zato izzivajo Hrvate, da bi mogli potem zvaliti nanje vso krivdo in vso odgovornost za razpad naše države.
Zbori
(Z glasbeno - književno prilogo.)
Že četrto leto izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« revijo, ki je namenjena v prvi vrsti našim pevskim zborom. V ravnokar izišli četrti številki letošnjega letnika poroča o češkem pevskem festivalu, ki se je letos vršil v Pragi in pri kateri priliki je bila ustanovljena tudi Vseslovanska pevska zveza. Ta združitev utegne postati za vse naše pevsko-društveno življenje največjega pomena. Dr. Schwab govori nadalje <> svojih o-sebnih stikih s skladatelji Ipavci, Pregledna razprava o koncertni turneji ljubljanske Glasbene Matice na Čehoslova-ško in na Dunaj nam še-le razjasni polni pomen tega potovanja iz umetniških in nacionalnih ozirov. V ostalem najdemo življenjepisne podatke, črtice iz zgodovin naših pevskih društev, kakor tudi razna poročila. V muzikalnem delu so objavljene štiri nove skladbe, ki bpdo dobro služile našim zborom. Brez te publikacije naj bi ne bilo nobeno pevsko društvo.
Rekordni dan
je imela včeraj mariborska rešilna postaja; intervenirala je v nič manj nego 9 slučajih različne narave. Nad vse agilnemu rešilnemu oddelku je res nujno potreben drugi avtomobil, o katerem smo pred kratkim poročali, da hoče carinski fiskus udariti nanj s carino, kakor na kako luksuzno ali pridobitno vozilo. Kakor čujemo, je tozadevna vloga še v Beogradu, kjer imajo časa in smisla za popolnoma druge stvari kakor za socijalno-koristne zadeve. Sicer pa je upanje, da ministrstvo uvidi upravičenost prošnje tukajšnjega rešilnega oddelka, ki vrši člo vekoljubno misijo. Od Novega leta pa do 1- avgusta, torej v 7 mesecih, je rešilni oddelek interveniral v 1087 slučajih, torej povprečno v enem mesecu v 155 oz. dnevno v 5—6 slučajih.
»Ljudska samopomoč«,
o kateri smo svoječasno obširneje poročali, je štela v prvem poslovnem letu do
1. avgusta že 8030 članov, a povprečen mesečni prirastek je približno 1000 novih članov. Naglo naraščanje članstva pri tej eminentno važni socijalni ustanovi j® svetel vzgled, da vsaka dobro zasnovana organizacija prospeva, ako so vodilni faktorji na mestu. Kakor je razvidno iz številnih zahval, je »Ljudska samopomoč« izplačala celo vrsto posmrtnin kot prvo pomoč za svojce pokojnika; radi te kulantnosti je skoro neverjetno naraščanje članstva povsem razumljivo. —
S kolesa ]e padel
241etni čevljarski pomočnik Domanjko Štefan, stanujoč v Vojašniški ulici. Pri padcu si je močno poškodoval mezinec desne roke in na obrazu. Nezgode te kriv sam, ker je drvel po strmi Mesarski ulici tako, da je bil padec neizogiben.
Prvo grozdje
je dospelo na mariborski trg. Seveda ht laškega izvora in kot redkost razmeroma drago. Kilogram stane 32 dinarjev, vsekakor cena, ki je primerna samo za gotove petične gurmane. — Prve domače breskvice so tudi redkost in stanejo komad 2—3 dinarje. Sploh je opaziti, da so cene zgodnjega sadja precej trdovratne, a je upati, da bo ta pojav tekom tega meseca izginil in da bo dobrega sadja za solidno ceno v izobilju. Na deželi pa se že pripravljajo trgovci in prekupci za naša jabolka, ki so daleč preko mej naše države v čislih. Ponekod so »zaarall« kar cele sadonosnike. —
Ob popoldanskih brzoviakih
more vsakdo opaziti natlačene vozove predvsem čeških gostov, ki se vozijo na Jadran ali pa se vračajo že domov, Naj-večji reveži v tej vročni so češki otroci, ki povešajo glavice in si želijo vode, a je ne dobijo predvsem radi tega, ker nimajo pri roki drobiža. Morda bi Češko-jugo-slovenska liga najela kako žensko, ki bi jim nudila svežo vodo brezplačno, kar bi morda dosegla tudi na drugih kolodvorih: Pragersko, Grobelno, Celje itd. To bi bilo CJL v čast. češkim otrokom in našemu tujskem prometu pa v korist! —
DoiivUall nal® mladine ob
morju
IZLET V ZGODOVINSKI TROGIR. — POSET IN POZDRAV PILOTA-
Kaštel Lukšič, 29. julija '923.
Dasiravno deca kaj pridno piše vsak dan svojim mamicam in atekom o našem življenju, bo stariše vendar le zanimalo, ako jim obširneje pročamo, kaj njih mal-ički počenjajo in kako so se vživeli.
Cirkus Kludsky je vznemiril skoroda celo kolonijo in vsi bi najraje šli v Maribor vsaj k eni predstavi — potem pa seveda zopet k morju! Kako hlastno prebira deca poročila o cirkuških predstavah! Da bodo malčki potolaženi, smo sklenili napraviti izlet z velikim motornim čolnom v Split ali Trogir, kamor bi sami odločili. Zanimivo je bilo, da je samo eden glasoval za Split, vsi drugi pa za Trogir- Določili smo dan odhoda (petek) in vsi so nestrpno pričakovali one ure, ko se bodo prvič vozili po morski gladini. Točno ob štirih popoldne smo zasedli prostoren čoln in spredaj je ponosno plapolala naša zastava. Med vožnjo so molile radovedne glavice skozi okna, večji so pa zasedli streho. Čoln je brzei po mirni morski gladini in pogled na prekrasno kaštelansko obal je bil od hipa do hipa veličastnejši. Uzrli smo kmalu vseh sedem kaštelov — Sučurac, Gomilica, Kambelovac, Lukšič, Števci, Novi in Stafiliči — proti jugovzhodu pa ponosni Split z Marjanom. Že smo bili tik pred ciljem, ko je naenkrat odpovedal motor. Plavači so premotrili oddaljenost do obale in s ponosom izjavili, da Bi jo dosegli v slučaju potrebe. Drugi so pa plaho sedeli in čakali... Defekt je Pil kmalu popravljen in čez 10 minut smo že zapustili čoln. Trogir! Kdo naj ga opiše? Saj je vsaka hiša zgodovinskega pomena, torej celo mesto en sam — muze;! Omejili smo ogled na najvažnejše; stalnica s prekrasnim portalom, knežjo palačo in ložo, samostan najstrožjega nunskega reda, razvaline gradu, bujen park s krasnimi palmami in agavami, pridvi-žni most in drugo. Nato smo utrujeni sedli za dolgo mizo pred kavarno in potolažili lačne, a še bolj žejne želodčke. ‘Ivanček je zbral svoje pevce krog sebe in naša narodna pesem je v trenutku privabila številne poslušalce, ki so pridno aplavdirali marljivim pevcem in občudo-
vali malega pevovodjo, ki je na mah postal njih ljubljenec. Mestni župan je poslal v priznanje 25 steklenic »Chabeso«, ki so namočila suha grla; Ivanček pa je tudi vedel, kaj se spodobi v takem slučaju: izbral si je tovariša in se šel zahvalit g. županu za pozornost. Solnce je že zašlo, ko smo poskakali v čoln veselo prepevajoč, na obali so se pa zbrali Trogir-čani v častnem številu in nam mahali v slovo. Bil je že mrak, ko smo se vstavili v Divuljah, kjer smo si nameravali ogledati hidroplane. Žal, želja se nam ni izpolnila, ker smo bili prepozni. Službu. jči častnik je sam obžaloval in malčkrm! obljubil, da nas pride obiskat. Bila je ura devet, ko je čoln pristal doma. Deca je bila z izletom zelo zadovoljna in cirkus Kludsky je pozabljen. •.
Naslednjega dne nas je zares obiskal hidroplan dvakrat, dolgo časa krožil tik nad nami in pilot nam je mahal z oelo ruto v pozdrav. Sto rok mu je odzdrav-ljalo! V pretečenem tednu smo opazovali celo dopoldne vežbo kr. vojne mornarice. Pet torpiljark je švigalo sem ter tja, nekatere so spustile tudi torpedo. Dolg čas nam torej ni, nasprotno, deca bi -ada še tu ostala in težko ji je pri srcu, kadar šteje dneve na prstih. Sedaj smo si izbrali drug prostor za kopanje. Kakih 200 korakov od prejšnjega mesta je lep bo? rov gozdiček. Tu si postavi deca iz odej šotore in se igra Indijance, žandarje itd. Vmes pa kopanje, solnčenje, prepevanje, čitanje in drugo. Najlepši trenutek jim je, IflO prejmejo pošto. Kako se zablišče oči in nasmehnejo usta onemu srečniku, ki prejme vest od doma. Ostali se pa tolažijo s časopisnimi vestmi in upajo, da jim bo naslednji dan kaj prinesel.
Solnce še vedno zelo pripeka, ne čutimo pa več njegovih žarkov, ki so nam šli spočetka do »kosti«, ker smo vsi že pravi zamorčki. Dežja pa še ni bilo, le grmenje se sliši včasih iz zaledja. Končno bodi povedano starišem udeležencev kolonije, da smo vsi zdravi, kar priči izboren apetit in naj pridejo v torek dne 7. avgusta ob 22. uri na glavni kolodvor. Na veselo svidenje!
Trgoucem in obrtnikom
Za mariborsko oblast je izdana sledeča naredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic.
I.	OB delavnikih.
člen 1. V kolikor ne vsebuje ta naredba drugačnih predpisov glede poedinih strok, krajev ali prilik, velja za trgovinske in obrtne obratovalnice naslednji obratovalni čas: 1. za stroke, v katerih je po čl. 31 uredbe dopustna samo 8urna zaposlitev pomožnega osobja, od 548. do 1413. in od 14. do 17. ure; za stroke z 9urnitn delovnim časom od 148. do 5413. in od 14. do 19. ure.
čl. 2. Obrtne delavnice z nepretrganim obratovanjem smejo biti odprte od
7.	oziroma 6. do 14. ure, kakor je pač za dotično stroko predpisan 8-ali 9-urni delovni čas.
Čl. 3. Neprekidno obratovanje v času, določenem za poldnevni odmor, se dovoljuje: K za obrtne delavnice, v katerih je urejeno izmenično zaposlovanje osobja; 2. za odprte stojnice in za krošnjarje; 3. za ostale obratovalnice: a) ob dneh letnih sejmov; b) ob dneh tedenskih blagovnih sejmov, toda samo enkrat tedensko, na dan, ki ga v danem slučaju določi pristojna občina; c) na velikonočno in binkoštno soboto in na dan pred božičem; d) z dovoljenjem pristojnega prvostopnega upravnga oblastva, kadar je to potrebno; da se prepreči kvarjenje blaga vsled atmosferskih vplivov.
čl- 4. Neprekidno od 348. do 20. ure smejo ostati odprte: 1. obratovalnice, ki strežejo gostom z mrzlimi jedili in za-jedno točijo alkoholne ali brezalkoholne pijače, z omejitvijo, da v času, ko morajo biti zaprte trgovine z živijenskimi potrebščinami, ni dopustno prodajanje bla-|ga za konzum izven obratovalnice; 2. islašččarske prodajalne, če so združene s slaščičarskimi obrtnimi delavnicami, 3. samostojne točilnice brezalkoholnih nt-ijač; 4. prodajalne presnega sadja.
čl. 5. Zvečer smejo do 20. ure ostati odprte: 1 .cvetličarske obratovalnice; 2. samostojne prodajalne časopisov in revij.
čl. 6. Obratovalni čas za bančne zavode, posojilnice in zavarovalnice se določa od 8. do 13. in od 15. do 18. ure, ako je za poedine teh strok uvedeno nepretrgano poslovanje; pa od 548. do 14.
Čl. 7. Pisarne industrijskih podjetij, veletrgovine brez nadrobne prodaje, poslovalnice in skladišča agenturnih in komisijskih trgovin in blagovne razpošiljal-nice smejo otvarjati od 8. do 13. in od 15-do 18. ure.
Čl. 8. Javne kuhinje in prodajalne mleka in mlečnih izdelkov smejo biti odprte od 6. do 21. ure.
Čl- 9. Podjetja za prenašanje, natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in v rečnih pristaniščih in za prevažanje blaga smejo obratovati neprekidno v poletnem času od 6. do 20., v zimskem času od 7. do 19. ure.
čl. 10. Mesnice in prekajevalnice smejo obratovati od 6. do 11. in od 16- do 20.
čl. 11. v pekarskih delavnicah se ne sme pričeti z delom pred 3. uro; končati pa se mora ob sobotah najkasneje ob 15., ostale dni ob 20. uri. Pripravljalna dela (izdelava testa, kurjenje peči) se smejo opravljati že od 1. ure naprej, toda le z neizogibno potrebnim številom delovnih oseb, katere se menjavajo dnevno. Prodajalne pekarskih izdelkov smejo biti odprte od 6. do 20. ure.
Čl. 12. Brivskim, frizerskim in kosme-tičnim obrtnim obratovalnicam se dovoljuj v čl. 1. toč. 3 določeni obratovalni čas s pristavkom, da smejo ostati odprle v soboto in ob dnevih pred prazniki do 20. ure in ob sobotah tudi v času, določenem za poldnevni odmor.
čl. 13. Kovaške delavnice se smejo z ozirom na posebne potrebe poljedelstva odpirati od 6. do 12. in od 15. do 18. ure. Podkovanje konj in živine je dopustno ob vsakem dnevnem času med 6. in 18.
.(Nadaljevanje sledi.)
Zaplemba „Uečernifca“
.Včerajšnjo številko »Večernika« je državno pravdništvo v Mariboru zaplenilo in sicer radi uvodnika. Državno pravdništvo navaja v dostavljenih nam razlogih, da je vseboval uvodnik uvredo narodne skupščine. Za naše zunanje naročnike smo priredili zato drugo naklado.
Značilna finančna modrost
Leta 1920 je naša finančna oblast kar na debelo plenila kronske bankovce, katerih žigosanje je bilo sumljivo. Mnogo milijonov ljuskega premoženja je šlo takrat v takozvani finančni depot oz. depozit. Do tu je bila vsa stvar tudi v popolnem redu. Kajti, kakor so ob prvotnem žigosanju bankovcev uporabljali razni špekulanti najneverjetnejše štampiljke, tako so se lotili tudi ponarejevanja poznejših rnarkic za žigosanje takrat veljavnih bankovcev. Davčna oblast je tedaj kar križem plenila te bankovce, in so bili udarjeni skoro vsi sloji, najbolj pa seveda štedljivi reveži. Marsikoga pa je obenem tolažilo dejstvo, da so za zaplenjene bankovce izdajali davčni uradi pobotnice. Ministrstvo financ je tudi zagotavljalo, da bodo vsi dobili svoječasno svoj denar v zakonito veljavni valuti nazaj.
Od tedaj je preteklo že celih osem let. In sedaj dobivajo imetniki teh bankovcev uradno vabilo davčnih uradov, naj pridejo ta in ta dan v svrho končne ureditve zadeve. Vsakdo se seveda rad odzove v trdni nadi, da mu bodo vrnili vsaj tisto vsoto, ki jo je moral oddati. Prihranek, četudi neprostovoljen, pač vedno prav pride. A glej spaka! V smislu famozne uredbe ministrstva za finance se vračajo strankam — ravnoisti bankovci, čeprav so že davno iz prometa. Znano nanj je več slučajev. Neki osebi so zaplenili vso dedščino v znesku 20 tisoč jugokron s tolažbo, da bo najpozneje tekom pol leta dobil denar nazaj oz. enako vrednost istega sedaj, po osmih letih, pa leži pred njim kopica 1. 1920. oddanih bankovcev. Kaj naj stori ž njimi. V drugem slučaju je nekdo prodal 1. 1920. svojo hišo za 50.000 Kj. Vso kupnino je deponiral v davčni urad. Sedaj pa bo prejel svo je lastne bankovce nazaj ter jih lahko nalepi v svoji podstrešni sobici na stene. To je vsa vrednost tega denarja, ki je imel ob času zaplembe vrednost takozvane jugokrone, katerih 4 predstavljajo 1 dinar. Ali ni to očitna pl jačka ?
Otvoritev nove dvorane tamburaškega društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah.
Ena najlepšjh točk Slov. goric je brez-dvomno Sv. Anton v Slov. goricah. Pre-prijazen griček s cerkvico med kopo belih hišic, križišče cest Ptuj—Radgona, Maribor—Ljutomer, kraj, kjer je toliko romal in preživljal sladke urice Kraigherjev. kontrolor Škrobar. Saj piše, da ima kraj resnično lep razgled, ves je v trtnih brajdah, po gričih je gorica pri groici, kjer bataljoni ekscerci-rajo s puškami iz kolja matematično točno, kjer klopotci regetajo — alt in sopran, tenor in bas; tenko in debelo, raskavo in cvileče; prazno in zvonko, doneče in bobneče; veselo in turobno, smešno in obupno; hitro in počasi, splašeno kot srnica in svečano kot mogočen dirigent, ki udarja s kolom po drevesu, da obvlada velikanski zbor širom krog in krog. — To je pisateljev Sv. Anton. Da si pa to lepo točko Slovenskih goric lahko ogledate, nudi se Vam najlepša prilika v nedeljo dne 12. avgusta, ko otvori Prvo tamburaško društvo svojo novo lepo dvorano, svoj krasen dom, kjer se bo v bodoče krepila napredna slovenska misel. Zato pričakujemo velik obisk iz sosednih župnij, iz Sv. Lenarta, bližnjega Ptuja in želimo, da pohiti k nam tudi slovenski Maribor, da si vsi pogledate srce Slov. goric, da spoznate lepoto tud; tega kraja.
Naj se nikdo ne ustraši dolgega pota, nuditi Vam hočemo domače, priprosto, neprisiljeno, lepo podeželsko zabavo, prisrčno Vas bomo veseli, z neoooisnim veseljem sprejeli.	-v
Trgovstvo in zadružništvo.
V trgovski register so se vpisale nove tvrdke: Mate Matkovič, vinski trgovec v Celju; Pavel Skoberne^ trgovina z deželnimi pridelki, vinonr in sadjevcem na debelo v Celju; F. Hergouth, tvornica kartonaže v Mariboru in Albin Bovha, trgovina z vinom, pivom in žganjem ."a debelo v Veračah (sodni okraj Kozje). — V zadružni register se je vpisala na novo Gradbena zadruga, r. z. z o. z. v Slovenski Bistrici. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnem fizikatu e) bilo od 22. do 31. julija prijavljenih S slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer: po 2 slučaja davice, ošpic in tifusa ter po 1 slučaj škrla-tinke in šena. —
Dva otroka zgorela.
V Ritoznoju pri Slovenski Bistrici sta bila včeraj v Podležnikovi vini-čariji doma samo oba otroka — 41etni deček in^ njegova 2 letna sestrica. Proti večeru je v viničariji izbruhnil ogenj in predno so sosedji prihiteli na pomoč in predno so se stariši' vrnili z dela, je viničarija pogorela do tal in oba otroka sta našla strašno smrt v plamenih. Nesrečna otroka sta najbrž pri igranju zanetila ogenj. Strašna nesreča Podležnikovih je sosede močno pretresla, dokazati bi jim morala pa tudi to, da se otrok ne sme puščati brez varstva. —
Družinska tragedija pri Braslovčah
V pondeljek zvečer je razburil kmetsko prebivalstvo v Poljčah pri Braslovčah strašen zločin, ki se je pripetil v hiši zakoncev Felicijan. Proti večeru je prispel mesar Simon Felicijan, domov ves nasajen in se sporekel z ženo. Po kratkem besednem boju je Simon v skrajni razburjenosti pograbil za svoj mesarski nož in prizadel z njim lastni ženi Mariji osem težkih smrtnonevarnih ran. Takoj po tem krvavem poslu je mož izginil ne-znanokatri in so ga šele naslednji dan našli obešenega v hmeljarskih nasadih g. Omladiča. Težko poškodovana Marija Felicijan še živi, a je malo upanja, da bi se izognila katastrofi. V rodbini Felicijan, ki ima štjri nepreskrbljene otroke, so bili premoženjski in družinski prepiri med roditeljema na dnevnem redu.
Naši sladoledarji Turki.
Na našo notico z dne 30. julija z naslovom »Sladoledarji - Turki« smo napro-šeni za objavo sledečega pojasnila: V članku se splošno kritizira sladoledarje-Turke, kakor, da bi vsi izdelovali zdrav? ju škodljivi sladoled. Ako so se v posameznem slučaju dc&dile nepravilnosti v izdelavi sladoleda, pa še s tem ni rečeno, da vsi muslimani izdelujejo zdravju škod Ijivi sladoled, tem manj, ker vsak voziček pregleda mestni fizikat in se prepriča o kvaliteti istega. Večina nas se trudi v lastnem interesu, da izdelujemo kar najboljše blago in to že glede na veliko konkurenco v sezoni. Naše delavnice je pregledala komisija in so tudi vse urejene po tozadevnih predpisih. Ako pa se je pri katerem našlo stvari, kakor navedeno v članku, se naj ožigosa tak slučaj posamezno, ne pa da se nas vse obsoja in s tem napačno informira občinstvo. — Mehmet Islamovič, slaščičar. —
Brezobzirnost.
Vsako jutro proti 7. uri korakajo vojaške čete po Tomšičevem drevoredu ter izrinejo iz njega šetalce. To bi se še dalo prenesti, odpraviti bi se pa moralo galopiranje s konji po drevoredu, ki je samo za pešce. Danes žjutraj so zopet divjali skozi drevored štirje jezdeci, da so se šetalci komaj umikali. Upamo na odpo-moč potom teh vrstic. —
Sv. Martin na Pohoriu pri Slovenski Bistrici.
Dne 5. avgusta, v slučaju slabega vremena pa 12. avgusta, priredi prostovoljno gasilno društvo Sv. Martin na Pohorju veliko tombolo. Srečka stane 5 Din in lahko zadenete svinjo, rezan les, plohe, drve, oyce itd. — Obenem se društvo zahvaljuje vsem darovalcem, ki so prispevali z dobitki za tombolo.' —
»Zarja« v Pobrežju še enkrat opozarja svoje prijatelje na veselico dne 5. avgusta pri Balonu. Vstopnine ni. —	1476
Koliko sveta
šeni odkritega
SEDEM OSMINK ZEMELJSKE OBLE JE ŠE NEPREISKANIH. — PRIPRAVLJA SE 50 VELIKIH RAZISKOVALNIH PROJEKTOV.
V kratki dobi od 1. 1909, ko je Peary stal na Severnem tečaju, do danes, ko letijo letala preko Atlantika, se je na površju zemeljske oble več odkrilo kot v vseh milijonih let pred tem razvojem. V četrtstoletju sta bila oba tečaja po dvakrat obiskana, letala so obletela zemljo, na vrhove najvišjih gora se je dospelo, radio je premagal eter, astronomi so proučili planete itd.
Vli je še kaj ostalo? Ali je val civilizacije že zagrnil romantiko raziskovalcev?
Ob vseh uspehih znanosti so še ostala sledeča dejstva. Dandanes se pripravlja več raziskovalnih ekspedicij kot v vseh drugih epohah. Okrog 50 velikih ekspedicij je pripravljenih, ker je gotovo, da človško oko še ni videlo sedem osmink od zemeljske oble. To je najprej od morja pokriti del zemlje. Morsko dno je največje področje, katero je raziskovalcem še preostalo. Doline in votline morskega dna, brezkončne globine, v katere še ni prodrl žarek lučk skrivajo mogoče več bogastva in čudovitosti kot vse to, kar so ljudje doslej našli in spoznali na suhem.
Pustinja ob tečajih
ob obeh krajih zemlje je znanosti tudi še zapečatena knjiga. Resni raziskovalci kakor Peary, Scott, Amundsen, Byrd, Stefanson in Wilkins so raziskovali ledeni svet obeh tečajev. Znano nam je pa le malo o rudah, živalstvu in rastlinstvu tega sveta. Nam so le površno znane obsežne ledene pustinje. Na-severu je treba natančnejše spoznati še okroglo 4 milijone, na jugu pa skoraj 5 milijonov kvadratnih milj zemeljske površine.
Tudi Tibet, Abesinija in zapadna Afrika imajo še mnogo belih lis na zemljevidu. Človeštvo ne more misliti na sam led in na same neprodirne goščave, da bi tako ojmstilo svoje raziskovalne namene in načrte. Preteklost uči, da se neznan svet ne sme podcenjevati-
Prostor ljudem!
K raziskovanju sili tudi naraščanje človeških prebivalcev zemlje. Od 1. 1920 se je prebivalstvo Amerike pomnožilo za 13 milijonov. To je za 4 milijone več od celokupnega prebivalstva Kanade. Ko bo prebivalo v ameriški uniji 200 milijonov ljudi in bo tako naraščalo tudi prebivalstvo drugih dežel, bo treba poiskati nove prostore.
'lamo 6 odstotkov zemeljskega površja je pod kontrolo civilizacije. Samo 40 odstotkov ameriške unije je rodna zemlja. Čim bolj se širi civilizacija, tem večje je povpraševanje po vrelcih človeške prehrane.
Raziskovanje je dobilo novo smer. Vse se bolj presodi v pogledu rentabilnosti-
Nad zemljo
je neizmeren prostor, ki je skoraj nepoznan. Tu je raziskovanje potrebno že radi razvoja zrakoplovstya, da se dobijo sigurnejše vremenske prognoze. Najslavnejši piloti kakor Byrd, Lindbergh, Wil-kins in Cobhams so se posvetili tej ta-logi, ko so na svojih smelih letih sami v največji meri spoznali veliko potrebo.
Pod vodo.
Raziskovanje morskih globin je problem, ki zanima ljudi odkar so se po vodi vozili z najprimitivnejšimi brodovi. Vodovje je od njih zahtevalo svoj davek, od svojih skrivnosti je pa razodevalo le toliko, da zanimanje ni nikdar popustilo, temveč stalno naraščalo. Sistematično so se začeli baviti z raziskovanjem morskega dna šele v tekočem stoletju, intenzivno pa š^Je v teku zadnjih desetih let. Prej se je mislilo, da delo, ki je ogromno in težavno, nima prave koristi, ker se morsko dno ne da ne obdelovati in ne izkoriščati za industrijo in trgovino, po vojni so pa odkrili ogromne mineralne zaklade Mrtvega morja in sedaj je tudi morsko raziskovanje v polnem teku in razvoju.
Veruite, če se Vam povč,
 -----
le gre maharadža sam na sprehod
V Londonu se je pripetila silna smola gvaliorskemu knezu, bivajočemu na oddihu v britanski prestolici- Najbogatejši indijski maharadža si je zaželel sprehoda brez svojega stalnega tajnika in jo mahnil sicer inkognito sam po londonskih Ulicah. Na cestni železnici je bilo treba seveda plačati vozno karto, a maharadža se je domislil šele takrat, ko je opazil sprevodnika pred sabo, da nima denarja. Saj ima vsa plačila njegov tajnik »čez«. Maharadža se je opravičeval in razlagal, kdo da je pravzaprav, a cel tramvaj ljudi se mu je smejal iz vsega srca. Na vse zadnje mu je plačal karto neki preprost delavec. Ko pa je hotel dobrotnik izstopiti, ga je pozval maharadža, naj počaka, da gre ž njim in da ga bo bogato nagradil. Ljudje so ga zasmehovali dalje in zahtevali, naj ga prime policija, ker mož gotovo ni pri zdravi pameti. Vsi njegovi protesti niso nič pomagali: varnostni organ je odvedel indijskega kneza na policijo, kjer se je na velikansko zaprepa-ščenje vseh ugotovilo, da imajo res gva-liorskega maharadžo pred seboj. Ta gotovo ne bo hodil po Evropi nikdar več brez spremstva!
Rušilec „Kra5in“
nekdaj »Svjatogor«, ki se je tako uspešno udejstvil pri sedanji rešilni akciji ni Severnem tečaju, je bil zgrajen leta 1917 v največji angleški ladjedelnici tvrdke Armstrong, Withoworth & Comp. Ta ladja lahko naloži 3170 ton, prostornine pa ima 89.640 angleških kubičnih čevljev. Ladja je dolga 318, široka 72, globoka pa 43'angleških čevljev. Ta največji rušilec ledu je bil med rusko meščansko vojno stacioniran v Arhangelsku, kjer je padel Angležem v roke. Ko je bila sklenjena med Ru:"o in Anglijo trgovinska pogodba, se je ruskemu zastopnika Kra-sinu posrečilo, izposlovati vrnitev rušilca sicer ne naravnost Rusiji, pač pa rusko-angleški trgovski družb' Arcos. Maja 1921 je na rušilcu že plapolala trgovinska zastava sovjetske države. Leta 1927 so dali rušilcu Krasinovo ime. Tedaj, ko je bil »Krasin« v angleških rokah, je pa drugi rušilec »Maligin« — nekdajni »Solovej Budumirovič« obtičal v ledu. Na krovu je bilo mnogo žensk, otrok in bolnikov. Rusi so morali vnaprej plačati 20.000 funtov šterlingov, da je angleško brodovje iz bližine prišlo »Maliginu« na pomoč.
500 ljudi izgine
letno samo v Parizu neznanokam. To so ugotovili na policiji francoske prestolice, ko so se zanimali za to novinarji ob priliki nesreče Lowensteina. V to številko 500 spadajo samo take osebe, o katerih se tudi kasneje nikdar ne izve, na kakšen način so zgasnile iz Pariza. Policija je prepričana, da je vmes zelo veliko zločinov, da pa zgine večina oseb po raznih nedovoljenih potih v Ameriko, kjer prične »novo življenje«.
Pruenstuo Slouenije u tenisu Prireditve ISSK Maribora 11. avgusta tl*
Marljivi teniški odsek ISSK Maribora razpisuje ravnokar nacijor.alni teniški turnir za' prvenstvo Slovenije, ki se bo vršil 11. avgusta 1928. in naslednje dneve. V upravi turnirja najdemo same znane igralce lawn-tenisa: predsednik g. Radovan Šepec, podpredsednik g. F. Felber, vodja g. Franjo Babič, vrlnvni sodnik g. Josip Videmšek, tajnik g. Leon Gasparin, blagajnik g. Ivan Roglič.
Pogoji za udeležbo na turnirju so tile:
1. Pravico sodelovanja imajo samo igralci amaterji, člani klubov ljubljanske in mariborske oblasti, ki so verificirani pri J. T. S. v Zagrebu in so državljani kraljevine S. H. S- s stalnim bivališčem v Sloveniji.	«
2. Za odigranje posameznih tekem je treba najmanje 8 prijav.
3. Častne nagrade pri vseh tekmah dobijo prvi in drugi, tretji pa častne kolajne.
4. Prijave naj se pošljejo na priloženi prijavnici z istočasnim plačilom prijavnine najpozneje do 8. avgusta na naslov: Radovan Šepec, Maribor, Grajski trg 2.
. 5. Igralci, ki ne plačajo prijavnine, se ne pripuste k tekmovanju. Za zakasnele prijave, je doplačati za vsako konkurenco po Din 10.—.
6. Žrebanje igralcev se bo vršilo dne
10.	avgusta 1928. Prijave za poedina tekmovanja so ne more preklicati.
7. Igra se na prostorih ISSK »Maribor« in SD »Rapid«, ki je iz prijaznosti stavil prostore upravi turnirja na razpolago, s Slazenger Hart Court žogami od 8. ure zjutraj do nastalega mraka po pravilih JTS. Odločilne igre gospodov se igra »Best of five«. Razpredelba igranja se bo objavljala na prostoru ISSK »Maribor«.
8. Igralci, ki %ob določenem času niso na mestu, odpadejo od dotične tekme. — Morebitne želje glede igranja se bodo u-poštevale le v kolikor ne motijo gladkega poteka turnirja.
9. Uprava turnirja si pridržuje pravico poedine prijave odkloniti ne da bi navajala vzrokoo.
10- Vsi igralci, ki sodelujejo na turnirju, so obvezno dolžni se udejstvovati na željo uprave turnirja tudi kot sodniki. Razpiše se častna nagrada za sodnika.
da je vsaka gospodinja napravila najboljo izkušnjo, če je poizkušala, da
ŽENSKA HVALA
preko noči raztopi nesnago. Zjutraj Je najbolje, če se za čisto kratko kuSTanje perila vzame
Schichtovo Terpentin milo
Težak udarec je zadel v Mariboru in izven njega znanega nogometaša Pepčeka Bertonclja; vrlega člana ISSK Maribora. Predvčerajšnjim mu je po daljšem bolehanju preminul oče g. Josip Bertoncelj. Težko prizadetemu Pepčeku kakor tudi vsej rodbini izrekajo mariborski športniki iskreno sožalje!
Za plavalno tekmo.*
ki se bo vršila v nedeljo 5. tm. na Dravi od kopališč Kafer do kopališča Christjan in ki jo prireja plavalna sekcija SD Ra-pida, vlada veliko zanimanje ne le med športnki temveč tudi med ostalim občinstvom. Plavači se prav vestno pripravljajo na nedeljsko borbo. Vse kaže, da bo startalo okrog 30 plavačev. ISSK Maribor jih je prijavil 6, SK Železničaj- 8, SD Rapid 12 itd. Tekmovalna proga meri o-ikrog 1300 m.
ISSK Majribor — nogometna sekcija.
Vsi nogometaši imajo jutri v petek ob 18. lahkoatletski trening. Udeležba obvezna. — Načelnik.
Mladinske nogometne tekme za pokal SK Ilirije se pričnejo igrati ta teden. V nedeljo se odigra v Maribpru prvo kolo- Medklubski odbor bo na današnji seji določil, kateri dvojici se srečata v prvem kolu. Nedeljska zmagovalca nastopita drugo nedeljo 12. tm. v finalu, finalist pa bo igral s finalistom Ljubljane dvakrat in sicer prvič v Ljubljani v predtekmi k medmestni tekmi Marioor —Ljubljana dne 19. avgusta- V Ljubljani se je prijavilo za te mladinske pokalne tekme osem klubov. Ker igrajo topot tudi mladine vsem mariborskih klubov, bo borba za darilo SK Ilirije vrlo zanimiva.
S čolni v Beograd.
V nedeljo 5. tm. odrinejo trije podjetni športni člani ISSK Maribora gg. Petrovič, Vezjak in Ledvinka s čolnički iz Maribora po Dravi in Donavi v Beograd. Proga Maribor—Beograd (zračna črta 400 km, dejanska pot 600 km) na ta način še ni bila prevožena, pač pa sta pred leti uspešno prevozila progo Ljubljana —Beograd po Savi dva člana ASK Primorja. Podjetje imenovane trojice Mariborčanov je vse pozornosti vredno. Prijatelji in znanci se poslovijo od podjetnih veslačev v nedeljo ob pol 9. zjutraj v kopališču Kofer, kjer je start.
Rentgeniziranje tihatapceo
uvajajo v Ameriki. Ne morda iz sočutja radi njihove reume ali kakšne podobne bolezni temveč' iz čisto fiskalnih razlogov. Carinska oblastva perlustrirajo vse potnike iz tujih držav, ki so količkaj sumljivi, da prinašajo skrivoma razno blago v Združene države. Tu gre predvsem za razne dragulje, ki jih potnik radi njihovih malih dimenzij prav lahko skrije pri sebi. Zedinjene države so najele nedavno po raznih evropskih velemestih svoje špiclje, ki morajo takoj javiti preko oceana ameriškim oblastvom, ako do-znajo, da je kupil kak Amerikanec v Evropi te ali one dragocenosti. In ko prihaja Amerikanec s svojimi dragocenostmi proti domu, ga že čakajo carinski organi, ki ga vtaknejo v posebno celico in obsvetijo z rentgenoviini žarki. Tu je torej vsako tihotapstvo onemogočeno, ker pride carina tudi najbolj zvitemu tičku do živega, kajti rentgen bi pokazal dragulj, tudi če bi ga bil tihotapec v vsei svoji iznajdljivosti začasno požrl.
Marlborskl V E C E"R' N IK Infra
III | | iiiMiiimii
Rusolasci
(The Red — headed Leaguer).
Angleški napisal A. C o n a n D o y 1 e. Poslovenil K. S a v e c.
»Tako daleč sem bil reč dognal, ko sva a! šla ogledat torišče. Presenetilo Vas je, da sem butal po tlaku. Hotel sem se uve-riti, ali je bila klet pred hišo ali za njo. Pred hišo je ni bilo. Nato sem potrkal na vrata in zgodilo se je, kakor sem bil pričakoval: pomočnik je prihitel odpirat. Parkrat sva se že bila spoprijela, ali nikoli si še nisva bila pogledala v oči. V lice ga skoro niti promatral nisem, zanimala so me le njegova kolena. Nemara ste tudi sami opazili, kako so bila po-svalikana, oguljena in zamazana. To je bil jasen dokaz, da je možak po cele ure kopal. Le toliko je bilo še treba ugotoviti, čemu se prav za prav tako trud. Stopil sem okoli ogla, videl sem, da se Mestna in predmestna banka dotika zastavljalnice; v istem hipu sem se zavedel, da je zadatek rešen. Medtem ko ste se po koncertu odpeljali domov, sem se napotil v Scotland-yard in posetil prvega ravnatelja omenjene banke. Posledice mojega posredovanja ste sinoči sami dožive-
li.«
»In kako ste doznali, da so nameravali banko baš včeraj oropati?« sem vprašal.
»Nu, vidite, da so zaprli urad /veze rusolasih mož, mi je bilo v dokaz, da jim ni več do tega, ali je gospod Wi'son prisoten ali ne, z drugimi besedami povedano: da je bil rov že izkopan. A podvizati se jim je bilo treba na vsak način, sicer bi bili nakano lahko izsledili ali pa skrili zaklad drugam. Sobota je bila najpri-pravnejši dan, ker bi bili imeli dva dni za beg. Vse to me je preverilo, da so nameravali izvesti zločin pretečeno noč«
»Kako divno ste vse to ižtuhtali,« sem
vzkliknil z istinitim občudovanjem. »Tako dolga je veriga, in vendar je vsak členeh na pravem mestm.«
»Ugibanje me je rešilo dolgega časa.« je odgovoril in zehnil. »Oh! Saj me zopet muči! Vse moje življenje je ie en sam dolg trud, kako bi ušel preprosti vsakdanjosti, laki majhni zadatki me malo zabavajo.«
»In obenem koristite človeški družbi,« sem ga pohvalil.
Skomizgnil je z rameni. »Nu, končno je res nekaj koristi pri vsem tem, kar počenjam,« je menil. »,L’homme, c’est rien — 1’ oevre, c’ est tout, (človek nič ne pomeni, vse znači delo),’ kakor je pisal Gustav Flaubert nekoč Gevrge Sand.«
Konec
August Strindberg.
Veliki
Prevel M. R.
Ko se je rodil, je tehtal trinajst funtov, povzročil je torej svoji materi silne bolečine; ko je zrastel ni mogel podedovati oblek bratov, kajti bil je prevelik. Tudi je imel okorne roke, ki so polomile vse igrače, posebno tiste, ki so pripadale njegovim sestram. Doma ni bi! priljubljen, nego je tvoril nesoglasje v akordu bratov in sester. Nikoli ni mogel najti svojega pravega mesta, kajti prevelik je bil, da bi se igral z majhnimi, in premajhen, da bi lahko šel z velikimi. Če je nastal z majhnimi prepir, je vedno premočno bi), ko pa je bil tako močan; zato so ga tudi največ imenovali »veliki teleban«.
Nato je prišel v šolo. Tam je bil vedno največji v razredu. Ker pa ni bil primes in so sedeli nekateri manjši pred, mu je
Vozn! veljaven ©d 15.
Prihod in odhod osebnih vlakov v postali Maribor gl. koi.
prišlo v čuvstvo, kot da je izrodek in malopridnež.
Če so ga manjši tovariši tako napadli, da se je moral braniti, so takoj rekli:
— Kako more ta veliki teleban tepsti majhne!
Nekoč je na to odgovoril:
— Če me oni. tepejo, tedaj udarim nazaj.
Učitelj ga je nabil.
Končno je prišel na slikarsko akademijo. Ker je bil priden in vztrajen, je napredoval s hitrimi koraki; morda s prehitrimi, kajti učitelji so takoj mislili, da ima slavohlepne načrte.
— Ta hoče hoditi, še predno zna plaziti, so dejali.
Zato je moral plaziti, čeprav je že znal hoditi.
Nobenih štipendij, nobenih dobrotnikov ni bilo.
— Ta si lahko sam pomaga, so menili. Na žalost je že tako, da se ne more
nihče tako lahko sam pomagati; in če si sam na svetu, prideš le polagoma naprej. Ko si je pa Peter le hotel sam pomagati, so dejali:
— Aha, s komolci si hoče ugladiti pot. Ignorirali so ga, kot da bi ga ne bilo
na svetu.	I
Doba je bila »demokratična«, kot so pravili, spoštovala je majhno. Petru pa je bilo prirojeno nagnenje za velike slike, globoke ideje, smele barvne kombinacije, zato ni mogel slikati zelja, kozarcev za vino in plesnih oblek. V človeku je spoznal najvišji izraz življenja, v mitologiji in v zgodovini nekaj višjega kot v tajnosti spalnice in vrta. Toda mitologijo in zgodovino so proglasili za »staromodno«, ker take roči so risali že starejši. Na modernem programu sta bila boudoir in veranda, kajti takih reči niso hoteli sukati starejši. Prav nič ni pomagalo p' t-vati proti toku, vendar Peter iti mogel drugače.
Če je poslal umetniškemu društva kakšno sliko, tedaj je spačil predsednik obraz:
— Kam pa naj obesimo to gnjat?
Cc so obesili sliko v ugodni razsvetljavi, tedaj so majhni vpili, da so njihove slike oškodovane; če so jo pa postavili v kot, se je kvarila celota; in tovarišem so očitali, da nimajo okusa.
Nikdar ni prodal Peter ne ene slike; njegova dela so bila prevelika za sobo veletrgovcev, in za državo pa niso bila taka, kot bi morala biti.
— Previsoko je za nas, je dejala nu* blika, ki je vendar občudovala ono, česar ni razumela.
— Ni nam simpatičen, je dejala akade* mija, ki se ga je začela bati.
Z ostanki majhnega premoženja poj-vzatne Peter potovanje po vseh evropskih krajih, da bi študiral velike mo^.re.
Končno je naletel v Pariz na družbo potujočih tovarišev, ki so, že izmučeni dolgega čakanja, brezobzirno priznali, da so nezadovoljni z regimentom akademije. Vsekakor nima Peter istega okusa kot njegovi francozujoči tovariši; Toda doba je realistična in ker je šio za opozicijo, so bili kmalu edini-
^ Ko so ga imenovali za voditelja, je začel Peter takoj zbirati ljudi. Ko je porabil svoja zadnja sredstva, je odpotoval v London, DUsseldorf, Miinchen; povsodi, koder so bili nezadovoljni rojaki. Uspe mu, da nabere sto podpisov, da lahko pošlje vložbo na vlado, v kateri je bilo ministrstvo pozvano, da naj akademijo tako preobliči, da se zlomi saino-pašno' gospostvo profesorjev. Obenejn razstavijo nasprotniki v nekem zasebnem prostoru slike. Z majhnimi predstražniml boji vpeljejo časopisni boj, in bitka lahko začne.
Dalje prihodnjič.
Prihod vlakov v Maribor gl. k.		
Vrsta vlaka	Prihaja iz	ob uri
brd	Znjrreba	0-25
•	Wieua	115
n		2-25
potniški	Ljubljana	401
Erni	Čakovca	415
potniški		6*58
*	Poljčan	7 31
•	Dravograd*	7*38
•	Št. lija	7*42
•	Avstrijo	8*14
•	Čakovca	9*10
*	Ljubljano	9*37
■		11*52
91	Fale	11*58
t	Avstrijo	12*33
	Prevalja	12*53
brzi	Avstrijo	13*63
potniški	Ormoža	14*40
brzi	Zagreba	1451
m	Ljubljane	1502
potniški	Št. lija	1511
•	Ljubljana	1634
•	Avstrije	18*20
•	Čakovca	18*21
•	Fale	18-41
91	št. lija	20*31
•	Prevalja	21*—
•	Avstrijo	21*34
•	Čakovca	21*47
•	Ljubljano	22-
Odhod vlakov Iz Maribora s k k.
1
Vrsta vlaka
Odhaja t
oh uri
brzi
potniški
brzf
■
*
potniški
Avstrijo Ljubljano Zagreb Avstrijo Zagreb Čakovec Prevalje Avstrijo St. I« Čakovec Liubljano At, tlijo Fale Ormož Avstrijo Prevalje Ljubljano Št. Ilj Ljubljano Zsgreb Av trije Čakovec Falo Liubljano Prerabe Št. lij Pragerske Avstrijo Čakovec Ljubljano
0-45 1*45 SčO 4*45 5*20 5*35 5*40 6* <5 6*40 8*24 9-20 9-25 10*30 1040 13-10 13*20 13*25 13-30 14*26 14*35 15*37 1618 17*10 17*20 18*34
18-45
19-20 20*— 21*06 23*25
Meftegtoet, MeMUjovpeere-dovolee m mcijalne nem«,#
obfiinotv« : ve«k« baaodi 30 p. oajmanjil Hieask Din 5*—
Stlali o a lasi\
r?	o
Ženitve, dophmvoeje in egtaJ ai trgovskega a* retteameg«; zneiaja: vsaka bseegla SO p J najmenjii zoaoek Din 10-—J
Oddam
veliko prijazno sobo, sep., parketirano, z električno lučjo, z uporabo kopalnice, s popolno preskrbo ali uporabo kuhinje dvema gospodoma ali damama. Naslov v upravi lista.	1473
Triko svilo
140 cm široko za obleke in perilo A Din 95 dobite pri J. Trpinu, ‘ Glavni trg 17, Maribor.	XIII
Volneni delen dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg 17.
Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin. urar in ju-velir, Maribor, Gosposka ulica 15. X
Sobo-in črkosiikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franio Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Mlado samostojno damo
iščem kot spremljevalko za Julijske ali Kamniške alpe. Cenjene dopise pod šifro »Prijeten dopust« na upravo lista. N
Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvrihhe frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1.	.77
Gostilna »DRAVOGRAD«
Maribor, Smetanova ulica št. 54, toči naravno framsko vino od gospe Frangesch. Topla in mrzla jedila vsak čas na razpo-lago. Za obisk prosita gostilničarja J. M.
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite pri tvrdki ,
L. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9
dobite dnevno edino le v
..Prvi flalmii® kleti"
Maribor, Mesarska ulica 5
Istotam dobite tudi olivno olje, vinski kis itd.
Za obilen obisk se priporoča
1472	Povodnik
po 100 Din in dve po 50 Din
je bilo do sedaj izplačanih pri sladoledni tekmi Prve mariborske sladoledame
Ivan Hrast
ki izdeluje najboljši sladoled
Doiaisiti viies
(Wienermesse)
2. do 8. sept. 1928 (v rotundi do 9. sept.)
Posebne prireditve:
Tehnične novosti in iznajdbe. — Mednarodna pristaniška razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni
salon za kožuhovino. — Razstava živil in naslad. _
Vzorčna razstava poljedelstva in gozdarstva.
Prvi avstriiski živinski sejem
(4 do 6. septembre 1928)
Razstava plemenske živine. — Razstava' klavne živine. Razstava konj
Brez vizuma 2	1475
S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo. Ogrski prehodni vizum se dobi proti predložitvi sejmsklh izkaznic na meji.
Znatno znižane voznine na vseh jugosl., avstr, ig,ogrskih železnicah, na Donavi, Jadran, morju in zračnih progah. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po 40 Dini se dobe pri
WIENER MESSE A. G., WIEN VII..
kakor tudi — dokler traja lipski jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, Osterr. Messhaus in vseh častnih zastopništvih:
Maribor: Filijalka Ljubljanske kreditne banke.
#	Pivi jugosl. Transport d. d Schenker & Co.
Meljska ulica 16.
»	Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast.
r
fcdšua KonatucU^una* x Ljubljani: predstavnik izrtaiatelja In urednik; P ra n B r oz o v * s v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik l a u * o ueteia v Mariboru.