Št. 12. ' V Ljubljani, sobota 22. maja 1920. f"-f^iMSSs. Leto L Jsjia ^ ’ “ A glasilo umm ho . soci j alisticne strahice. &e« e 'v-o*-* . . •V,*. J J’o *\7©i Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gradišče St. 7, levo. Telefon štev. 77. - aJ[ Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 krono. Naročnina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 K, p*._ no 24 K —— In celoletno 48 K. — Inserati po dogovoru. ............ „Nova“ vlada. Po kratkem času zopet nekaj staro-novega: „nova* vlada, ki bo koncentracijska, kakor jih je bilo že toliko, da jim števila ne vemo in kakor jih še bo, če nam da Bog dočakati še par mesecev življenja. Toda špas na stran in govorimo resno. Državljani nimajo prav nobenega interesa zasledovali in pečati se z raznimi pogajanji, ki so se morebiti vršila ali se pa sploh niso vršila med posameznimi že menda od rojstva za jugoslovanske ministre določenimi faktorji. Demokratična politika je mislim za nas in pri^ nas še sen bodočnosti. Ali najdete človeka, ki bi vam vedel povedati, v čem se .nova* vlada razlikuje od stare? Cisto odkrito in brez sramu priznamo, da mi tega ne vemo in smemo konstatirati, da tudi ministri nove vlade sami tega ne vedo. Ali ste že čitali kaj o tem, kakšen je program radikalca, kakšen je program iksove skupine, kakšen ipsilonove? Človeku se od teh raznih skupin delajo kar kolobari pred očmi. Nič bi ne rekli, samo če bi imele skupine, ki igrajo v našem verižniško dragem *parlamentu* veliko vlogo in se delajo, da rešujejo državo, kakšen program. Ampak programov ni, programe predstavljajo vodilni iksi in ipsi-loni. Zakaj se ti ljudje tako potegujejo, da sede v raznih ministerstvih, zopet ne vemo, kajti zatrdilo njihvo, da delajo za državno blaginjo, ne zadošča. Če bi namreč vsak dosedanji minister, kolikor jih je že bilo, storil le za piko za državo koristnega, bi bili morda že prva najkonsolidiranejša država na bivšem Avstro-ogrskem ozemlju. Ne vemo ne programov strank, ne programov skupin, ne programov in načrtov vodilnih mož in vendar naj kričimo vsaki novi vladi živela, če. ne si v nevarnosti, da te očrnijo, Gospoda! Takole ne pojde več dolgo! Proletarijat brez razlike je te vaše igre sit, kar morate začeti upoštevati, da se ne boste kazali ogorčene, če bo zopet kedaj dal svoji upravičeni ogorčenosti duška. Da pri takih prilikah sredstev ne izbira, je jasno, kakor jih ne izbirate vi, kot to uče dogodki na Zaloški cesti. Mlada država in slabotna, kakor smo, se mora že odreči luksusu po vsak teden novih vladah, temveč so mora gledali na to, da pridejo na čelo možje, ki bodo delali tudi nekaj za korist ljudstva, ki danes od nobene vlade še ni ničesar imelo razun visokih davkov in praznih obljub.^ Zapomnite si: Proletarijat je vaših mask sit in vam jih bo snel z obraza, pa makar če vam potegne pri tem tudi kožo. Za narodov blagor. Volitve še niso razpisane in vendar so tako klerikalci, kakor liberalci že pridno na delu za svoje stranke. Prvi napovedujejo neizprosen boj kapitalizmu, drugi niso nič manj radikalni in hočejo odpraviti — draginjo. Sploh so oboji polni ljubezni do trpečega naroda. Socijalne reforme obljubljajo in vse mogoče dobrote. Iz tega se vidi, kako nizko sodijo zavednost našega ljudstva. Morali bi vendar vedeti, da jih ljudstvo opazuje, kakor se opazuje atlete ali šeme v cirkusu, ko vladajo. Kaj so storili proti kapitalizmu? Kaj za ugodno rešitev valute? Ali niso poslednjo rešili tako, da so ostali nedotaknjeni kapitalisti in prizadeto pa edino in samo ubogo ljudstvo. Ali niso cel čas svojega vladanja podpirali in dajali potuho verižnikom, ki so blago skrivali in izvažali, tako da je moralo ljudstvo v agrarni Jugoslaviji, kjer je živeža v izobilju, trpeti veliko pomanjkanje? Ali niso v Jugoslaviji še v veljavi stari avstrijski zakoni, na podlagi katerih dobi 100o/0 poškodovanec 2400 kron letne rente, dočim imamo tam, kjer je treba streti delavske štrajke moderne jugoslovanske zakone, oziroma naredbet In to naj bi bilo delo za socijalno pravičnost, to naj bi bil bpj proti kapitalizmu in draginji! Gospodje klerikalci in liberalci, odgovorite mi na ta vprašanja 1 Ali upate trditi, da govorimo neresnico? Poznamo Vas! Tudi boj, ki ga vodite med seboj, je le navidezen. Ne gre Vam ne za vero, ne proti veri, temveč edino za Vaše interese. Ako bi Vam bilo količkaj na tem, da se trpečemu ljudstvu pomaga, bi to že davno storili in bi se pri rešitvi takih vprašanj združili. Vaša beseda, da Vam gre za blagor naroda, je čisto navadna laž in hinavščina. Ko smo že pri tem, se moramo vprašati, kaj je smatrati za interes naroda? Na to vprašanje dobimo dva odgovora: Prvi se glasi, da je v interesu naroda, obdržati v veljavi dosedanji kapitalistični družabni red. kateri stoji na stališču zasebne lastnine proizvajalnih sredstev, ki silijo pripadnike naroda k delu za privilegirane — skratka da je v interesu naroda zaščita kapitalizma potom izkoriščevalcev tujega dela. Ta odgovovor da-jajo oni, ki od tujih rok dobro živijo. Drugi odgovor pravi, da je v interesu naroda, da se odstrani to izkoriščanje. To pravijo ti, ki so izkoriščani, ogromna večina naroda. Po tem torej, kakor kdo reši zgornje vprašanje, se postavi na stran izkoriščanih, ali na stran izkoriščevalcev. Meščanske stranke vstrajajo na obstoječem družabnem redu, so tedaj proti socijalizmu in tudi proti narodu, ker delajo proti interesu ogromne večine naroda. Pod pret- vezo ščitenja vseh razredov v narodu delajo ,narodne* meščanske stranke v resnici za žepe kapitalistov. One slepijo ljudstvo, ker vedo, da edino s pomočjo zaslepljenega ljudstva lahko igrajo tako vlogo. Vprašam, kedaj bo naše ljudstvo odprlo oči? Zatirani ne spadajo nikamor drugam, kakor v socijalistično stranko. Danes ne more biti več izgovora, socijalisti so brezdomovinci, socijalisti niso narodni. Z ustanovitvijo delavske Narodno-socijalistične stranke ta izgovor odpade. Kdor pa kljub temu sledi meščanskim, t. j. klerikalnim in liberalnim strankam, ta je ali neveden, ali pa podkupljen. O tem naj razmišljajo poleg delavcev uradniki in učitelji, mali obrtniki in mali kmetje, kateri vsi so izkoriščani od kapitalizma. Mi, ki pišemo v „Novo Pravdo* Brno sami reveži, zato prihajajo naše besede od srca. Tovariši, tovarišice! Vsi na delo med zatirani in varani narod, med naše trpeče brate in sestre, da jim odpremo očil Ne dopuščajmo, da se še nadalje igrajo z interesi naroda. Kdor je prizadet, naj posluša in vstane I Te dni so igrali Cankarjev „Za narodov blagor*. Prizadetih gospodov nismo videli v gledališču. Slovenska inteligenca in socijaiizem. i* Svetovna vojna je prevrgla ne samo politične dogme, na katerih je slonela moč aristokratsko-fevdalnih držav; caristične Rusije, fevdalne Avstrije in junkerske Nemčije, ki so se zrušile, omajala je tudi socijalne predsodke, vsled katerih je bilo človeštvo od nekdaj razdvojeno v sovražne skupine, ki so v trdovratnih, večkrat celo krvavih bojih uničevale svoje najboljše moči. Grozote svetovne vojne, izražene v izgubi dvanajst milijonov mrtvih, ki so bili kot najboljši izbrani pri naborih, in v uničenju gmotnih vrednot za stotri-intrideset milijard, kakor tudi v splošnem pomanjkanju in v neznosni draginji, ki je 'sledila vojni, so pri ljudstvu omajale vero v potrebnost in koristnost obstoječega družabnega reda. Ljudstvo naveličano večnega frazerstva o napredku, liberalizmu in krščanski pravičnosti, ki so ostala vedno v kričečem razporu z vsakdanjimi izkušnjami življenja, se je začelo na novo orijentirati in sicer v smislu socijalizma, ki je bil od nekdaj evangelij vseh brezpravnih in zatiranih. Tudi v Jugoslaviji stojimo sredi socialističnega gibanja. V najširših slojih slovenskega, kakor tudi hrvat-skega in srbskega naroda, se opaža odločen okret k socijalističnim idejam. Treba je, da začnemo enkrat razmišljati tudi o stališču naše inteligence k socijalizmu. Mislimo, da je velika dolžnost slovenske inteligence, razmišljati o socijalizmu, in sicer mnogo razmišljati. Zakaj socijaiizem je danes naš narodni in obenem državni problem. In tu smo pri najbolj delikatni zadevi. Resnica je namreč, da se je naša inteligenca doslej skrbno izogibala socijalizmu, v velikih ovinkih se je ogibala tudi socijalističnega gibanja. Tako imamo danes na eni strani socijalistično orijentirane ljudske mase, ki z vso strastjo in odločnostjo zahtevajo sociial stični pravni red, goječ pri tem globoko nezaupanje do slovenske inteligence, — na drugi strani pa slovensko inteligenco, ki stoji osamljena brez pravega smisla in razumevanja za socijalistično gibanje med našim ljudstvom. Manjka ji psiholoških in moralnih predpogojev za to. To pa ni od danes, niti od včeraj. Naša inteligenca vzgojena v duhu fevdalno-aristokratske kulture, katere se je navzela na bivših univerzah, je bila od nekdaj protisoci-jalistično razpoložena. Zbirala se je v takozvanih meščanskih strankah, kjer je pomagala dušiti socijalistično mišljenje med našim proletarijatom kot nekaj povsem tujega, ga smešila in ga dolžila brezdomovinska. Kaj pa je dala naša inteligenca proletarskim masam? Še ene prijazne besede ni imela za nje. Ne tajimo, česar se ne da utajiti. Boljše je, da pripozna-mo svoje napake in da popravimo, kar se da popraviti. Ko so mase ljudstva uvidele, da ne najdejo razumevanja med inteligenco za svoja stremljenja, so se od inteligence odvrnile. Tako se je zgodilo, da so do bili pristop k masam našega ljudstva tuji agitatorji, ki so jih vodili čestokrat proti našim narodnim interesom in danes tudi proti interesom lastne države. Danes cvete pri nas dema-goštvo v škodo našega ljudstva, v škodo celega naroda. Naša inteligenca je vedno pov-darjala napram širšim slojem svoje posebne kulturne interese, ki so jo združevali v takozvanih meščanskih strankah, dočim ljudske mase za take interese niso bile nikoli dovolj dovzetne. Tako se je vsaj vedno po-vdarjalo. Res je, da naši široki sloji naroda niso kazali enakega interesa na naših kulturnih pridobitvah, kakor inteligentni sloji. Vendar bi bilo napačno misliti, da izhaja to iz razlike kakih razrednih posebnosti inteligence in proletarskih mas, ampak to izhaja edino iz tega vzroka, ker so naši ! revni sloji v trdem eksistenčnem boju i bili prisiljeni misliti le na trd vsakdanji kruh, za kulturne dobrine pa ni ostalo niti časa niti sredstev. Zato tudi ni bilo psiholoških predpogojev za zanimanje do kuh urnega stremljenja pri naših masah. Toda dočim se da to pri masah opravičiti s pomanjkanjem uvidevnosti, tega pri inteligenci ni mogoče. Prepad, ki zija med slovensko inteligenco na eni strani in med širokimi plastmi ljudstva na drugi strani, je sicer tu. Toda to nas ne upravičuje, da se masam našega ljudstva odtegujemo,. Ta prepad je zlo na narodu in ga je treba odstraniti. Treba e, da ta prepad premostimo, ne pa e povečamo s svojo pasivnostjo. Premostiti pa ga je treba predvsem zato, da povzdignemo narodno življenje v smeri splošnega kulturnega napredka. In v to je poklicana ravno inteligenca — pijonir narodne kulture. Inteligenca mora najti zaradi našega kulturnega napredka slik z maso našega ljudstva, kjer so zakopani talenti slovenskega naroda. Saj je skoro vse, kar danes velja v našem kulturnem svetu izšlo iz širokih plasti naroda. Ali niso bili vsi, ki v naši kulturi kaj veljajo, izšli iz širokih plasti naroda? Proletarci so bili, ki so stradajoč gradili našo kulturo in kot proletarci gladu umirali. Eminentno kulturno poslanje slovenske inteligence vidimo ravno v tem, da s širjenjem kulture med masami našega naroda budi njegove talente k kulturnemu vstvarjenju, narod sam pa s tem usposoblja k samostojnemu kulturnemu življenju. Ako hočemo imeti kedaj bogato kulturno žetev, moramo globoko med narodom orati z izobrazbo najširših plasti našega naroda. Vzbuditi moramo vse speče sile našega ljudstva k novemu, samostojnemu kulturnemu življenju. Ker šele takrat bomo živeli pravo narodno življenje, ako bomo sami delali in ustvarjali iz svoje duševne bitnosti in energije, ki bo za-dobivala svoje oblike v naši nacijo-nalni kulturi. Kje pa naj slovenska inteligenca uresniči svoje kulturne ideale, ako ne med narodom? Ne v gostilnah in kavarnah, ne potom sijajnih komer-zov in slavnosti, ampak potom resnega kulturnega dela med narodom. Vidimo, da ravno kulturni interesi, ki jih inteligenca v prvi vrsti zastopa, silijo v to, da se pridruži Širokim slojem naroda, širi med njimi izobrazbo in s tem začne vršiti svoje poglavitno poslanje med narodom. Na naši inteligenci je, da se kulturno »nerazmerje* med njo in nižjimi sloji odpravi. V čim večji meri bodo široke plasti naroda postajale deležne kulturne skupnosti, tembolj bodo za-dobivale razumljenja za literaturo in umetnost. Kazale bodo zanimanje za kulturne pridobitve lastnih genijev. — Skratka: šele potem bo narod postal živa kulturna enota, in s tem bo uresničen najvišji ideal, za katerim stremi slovenska kulturna inteligenca. iuiiiiiiH»Hn»nmin>|aNllliai111* Podpirajte Jugoslovansko Matico!* O govorništvu. (Iz politične šole.) 11. Ako ste si snov srečno izbrali in dobro opredelili, tedaj je treba misli spraviti v lepo obliko. Treba je govor si sestaviti in napisati s primernimi izrazi. Od izrazov zelo mnogo za visi. Ena sama prava beseda doseže pri občinstvu več ko cel snop dolgočasnih dokazov. Kadar govorite, se ogibajte vsega nenaravnega, posebno pa patetičnega grmenja, kakor ga opazujemo tako pogosto pri slabih misijonskih pridigarjih. Govorite naravno, kakor pri-stoja vaši osebnosti, sicer ste smešni. Kako je treba lepo govoriti, tega vam ne morem z besedami povedati; tega se najložje priučite, ako pridno poslušate dobro izurjene govornike. Ogibajte se skrbno pretiranih izrazov, kakor nepotrebnih prekrasnih, strašnih, nepopisnih, izbornih, dičnih ali prelepo, zelo, hudo, popranih pridevnikov in drugih takih izrazov. Navadne misli najlepše izrazito s preprostimi besedami. Le v izrednih slučajih bo vznešen izraz na mesto. V izrazih bodite jasni; glejte, da vas bode občinstvo razumelo in ne zavijajte svojih misli v meglene in nejasne besede. Jasno govoriti je težje, kakor pa megleno igranje z besedami, n katerimi hoče govornik na večkrat praznoto svojih misli prikriti. „Nič ni tako prostaškega kakor igranje z besedami,* pravi Lessing, ld je nadvse ljubil preprost in jasen izraz za vsako misel. Ton govora mora biti primeren vsebini govora. V resen govor ne spadajo šale; vesele zgodbice pa ravno tako ne v resen govor, kakor posmrtnice. Vobče preveč ne zbijajte šal v javnih govorih, kadar govorite širšemu občinstvu, ker sicer bodo vaše najresnejše misli smatrali za šale, vas same pa za neresnega človeka. Stavki naj bodo kar mogoče enostavni; ogibajte se dolgoveznih stavkov z neštetimi „ako, ko in da* stavki. To vedno ubija glavno misel stavka. Dobre primere ožlve vsebino govora in mnogokrat več povedo ko vsi dokazi, ki ste jih z naučeno logiko nanizali t svojem govora. Posebno priporočam primere k vsak- danjega življenja, ker jih vsak iz skušnje dobro pozna. Te primere pa naj bodo nazorne, konkretne kakor da bi se godile pred očmi občinstva. Za primer povem tole: „Nekoč je živel nekje mož, ki je bil velik sovražnik skupne lastnine.* To je mrtva primera; vse drugače govori primera, ako jo tako-le poveste: „V 48. letih jo živel v Parizu ključavničar Jean Paul, ki je bil velik sovražnik skupne lastnine.* 12. Govor si napišite in skrbno izdelajte. Kako, to je stvar vsakega posameznika. To se ne da predpisovati. Ta se vsede in napiše cel govor, stavek za stavkom, kakor ga pozneje govori, oni si začrta naprej glavne misli in Jih razvrsti v obliki notranje razpredelbe, pozneje še-le se vsede in izdela cel govor v podrobnosti z vsemi besednimi umetnostmi. Govor znanstvene vsebine ali predavanje, lahko berete, političnega govora pa se ne sme čitati, ker političen čitan govor zgreši svoj namen. Le programne govore in poslanice je mogoče čitati, kjer se polaga na vsako besedo, na vsako vejico in piko posebna važnost To pa so izjeme. Rokopis imate lahko v žepu, kadar govorite, ne smete ga pa čitati, pač pa je dovoljeno imeti pri rokah na listku napisano razpredelbo svojega govora, kot pripomoček, da ne zgrešite v govoru svojega pota in cilja. Posebno je to priporočati v debatah in polemikah, ker navadno ni časa pripravljati se za umetne govore. Ako se vam pripeti tekom govora kaka napaka, bodisi da ste napravili slovnično napako, ali da ste kaj nevede preskočili, tedaj vam svetujem, da se nikoli ne popravljate. To napravi vedno slab vtis na občinstvo, ki bo slovnične napake samo popravilo, če jih bo opazilo; največkrat pa jih sploh ne bo opazilo. Izpuščeni del svojega govora pa pri prihodnji priliki lahko vpletete v svoj govor, ako je to neohodno potrebno. Mnogokrat se da to napraviti z izrazi, kakor: skoraj bi bili pozabili omeniti, da itd. ali: vprašali bodete, kako je itd......... Večkrat se vam bo nudila prilika zamujeno popraviti tudi tekom razgovora po končanem govoru. Ako pa izpuščenega nikakor ni mogoče kje vplesti in nadomestiti, tedaj kar mirno pozabite na izpuščeni del in se ne vznemirjajte preveč zaradi tega. Če ste se dobro pripravili za govor, nikakor niste mogli izpustiti važnih stvari, ako pa niste v toliko pripravljeni na svoj govor, da bi obdržali jedro govora v mislih, tedaj ne nastopajte na govorniških odrih, ampak rajši poslušajte dobre govornike in premišljujte njih skrbno pripravljene govore. Se nekaj opazk o tem, kako se mora govornik obnašati, kadar govori pred občinstvom. Govornik ne sme kazati zadrege; strah pred občinstvom je sicer vsakdanji pojav pri vseh govornikih-za-četnikih, vendar se da ta strah, če že ne odpraviti, pa vsaj v veliki meri omejiti a tem, da se dobro priučimo govoru vsaj njegovemu začetku, tako da smo si svesti tudi dobrega konca svojega govora. Odsvetovati pa je vživanje alkohola na korajžo. Najboljše je za govornika, ako ostane trezen do konca svojega govora. Grda je navada, med govorom mnogo vode ali celo alkohola piti. Človek izgubi s tem ugled pred ob- činstvom. Vendar je dovoljeno in celo priporočljivo imeti pripravljen I kozarec vode, da si odpočijete in I osvežite vrlo. ako glas omaga. Drža- Stari in novi socijalizem. Netočnost zgodovinskega materijalizma. Po materialističnem naziranju določuje v »poslednji instanci* vse oblike družabnega življenja le način fak oblika produkcije ib razvoj proizvajalnih sil. Politika, država, reli* arija, veda, umetnost itd. — vse to izhaja iz gospodarskih razmer in je le gola slika, gola idealogija istih. Ako se nekoliko poglobimo v človeško zgodovino, se mora vsak sam prepričati o nepravilnosti take filozofije. Cela stvar se da rajboljše pojasniti, ako vzamemo za podlago našega razmotrivanja katerokoli zgodovinsko dobo. Vzemimo na primer arednji vek. V srednjem veku vidimo dve vrsti družabne organizacije: feudalno in oerkveno. Ena predstavlja notranjo, druga posvetno moč. Mislim, da mi ni potreba opisovati ogromnega vpliva takratne cerkvene organizacije na človeštvo, Id je podleglo v svetski sferi katolicizma. Kje Je osnova tega velikanskega vpliva 7 V bogastvu, lastnini proizvajalnih sredstev, armadi? Ne v enem, ne v drugem. Vidimo, da Je cerkev predvsem duhovna moč in da Je celemu srednjemu veku utisnila pečat duševnosti. No, in kaj pravi k temu Man? V L zvezku .Kapitala* nam odgovarja sledeče: da tudi srednji vek ne bf mogel Sveti od katolicizma. Način pa. po katerem so ljudje takrat dobivali svoje življenske potrebščine, nam ponije, zakaj da Je v srednjem veka 1 glavno vlogo katolicizem, v sm veku pa politika. Ima prav. Ljudje v srednjem veku ■V resnici niso in niso mogli živeti od katolicizma. ‘A vklub temu so bili katoliki! Pokazali so to ob vsaki priliki v javnem in zasebnem življenju. V imenu katolicizma so se bojevali, na papežev ukaz odstavljali svoje vladarje itd. In zakaj so bili katoliki? Ker so verovali na čudeže, nadnaravna bitja, življenje po smrti, na Ečllo v nebesih ali peklu in verovali, jim duhovnih lahko pripravi bla-io življenje na onem svetu. Hotel bi, da bi ml kdo razložil to neomajno vero iz načina, kako so takrat ljudje orali, mleli žito, kako se Oblačili ali kake razredne interese da so imeli. Mislim, da bi se trudil ravno tako zaman, kot oni, ki bi hotel razložiti moč rečnega toka iz širine njene strug«. Ne, vsakemu razsodnemu človeku Je jasno, da je bila ta njihova vera le refleks njihove kulturne Btop-qje, njihovega duševnega razvoja, rezultat ne delovnega načina, temveč njihovega naziranja o življenju. A ta svetovni nazor se rrvna po poznavanju življenja, narave in vsemira. Toje pravilni odgovor na vprašanje. Ljudje, ki jim je bil blisk in grom nerazrešljiva uganka, bo domnevali, da Je izraz bolje jeze; ljudje pa, ld so spoznali, da je le iskra električne napetosti v ozračju, odvajajo popolnoma mirno to .grožnjo božjo* po strelovodu v pesek. Ljudje, ki so videli v migljajočih zvezdah jasnih noči ivetlljke nebeškega oboka, so verovali, da stoluje nad njimi Bog, »ki vse hudo kaznuje", s korom angelov, ljudje pa, ki jim je astronomija pokazala, da so zvezde ogromna telesa neskončnega vsemira. da je naša zemlja tudi ena izmed teh zvezd, ti ljudje so prenehali verovati v nadnaravno kraljestvo in božjo sodbo po smrti. In kakor je bil srednjeveški nazor o svetu podlaga svetovni vladi katoliške eerkve, tako jo novodobni nazor o svetu onemogoča. Morda bo kdo rekel: Zakaj pa v grškem in rimskem staroveku ni vznikla nikaka vlada duhovniške kaste, ko je vendar tudi imel svoje na-božanstvo in vraž več kot preveč? Priznavam, da ni samo naboženstvo ustvarilo duhovniško vlado srednjega veka. Kljub temu, da so se- ljudje bali boga in satana, vendar ni bilo potrebno, da so se podvrgli goppod-stvu duhovniške kaste. Vzrok, da se je to zgodilo, leži poleg nabozenstva v tem, da je imel takratni klerus v svojih rokah monopol izobrazbe. Iz razvalin rimske države je prinesel katoliški klerus ostanke stare civilizacije h germanskim in slovanskim narodom. Kot edini razred, ki je mogel zadoščati pismenim, pravnim in vzgo-jevalnim potrebam takratne družbe, ki je komaj prestopila prag popolnega barbarstva, je obvladal klerus bogataše In reveže, mogočnike in slabot-neže, ker nikdo se ni mogel uveljaviti brez njegove pomoči. Srednjeveška svetovlada katoliške cerkve ni pravzaprav nič drugega, kot zmaga tuje kulture nad neizobraženimi narodi. Latinski jezik, določen od cerkve za občevalni jezik ki e ra, je simbol tega dejstva In znak duševnega monopola duhovništva. Stalno torej vidimo, da je to du-ševna moč. Vsa politična in gospodarska sredstva, ki je cerkev z njimi utrjevala in razširjevala svoje go-spodstvo, so bila le sredstva te duševne sile. Ne smemo pa nikdar spregledati, da je iz monopola izobrazbe trdno organizirana kasta in svetovna moč mogla nastati le na podlagi na-boženstva. A niti za posvetno organizacijo srednoveške družbe nam ne zadoščajo ekonomski razlogi. Kdor si hoče razložiti feudalni sistem srednjega veka, ne bo prišel daleč, če se bo omejil le na študij srednjeveških mlinov, gospodarstev in delavnic, Feudalizem nam postane jasnejši šele, če si predstavljamo redko raztresene srednoveške naselbine brez komunikacij in medsebojnih zvez, zemljo brez centralne organizacije, takratni nedo-statek pravnega reda in nevarnosti, ki izhajajo iz takega stanja tako za osebo kot lastnino. Ljudstvo, samo nezmožno organizirati samopomoč, vidi v gosposkem gradu svojo ediuo obrambo m rešitev pred roparji in neprijateljskimi napadi. Dobrovoljno se podajajo tndl svobodni ljudje pod okrilje graščaka, ki postaja na ta način vladar in sodnik cele okolice In včasih krut tlačitelj. Iz teh razmer je vznikel srednoveŠkl vazalni sistem, počenšl pri priprostem kmetu, končujoč s knezom in kraljem. Reformacijsko gibanje štirinajstega in petnajstega stoletja je zadalo srednjemu veku prve težke udarce. Priznavam ogromni vpliv gospodarstva v zgodovini in pomen gospodarskih sil v razvoju človeštva, kakor tudi pomen razredne razvrstitve v zgodovinskih bojih. A kakor katolicizem, tako se tudi reformacijsko gibanje ne da razjasnili v glavnem Iz gospodarskih razmer, tem manj samo iz gosp odarskih razmer. Mesta rastejo iz tal, univerze se ustanavljajo, ljudstvo dobiva prvo, bodisi jako primitivno izobrazbo — tu je vzrok reformacijskega gibanja. Gospodarsko življenje se je razvijalo preveč pologoma, kot da bi se moglo edino le temu razvoju pripisovati tako revolucionarne posledice. In kar velja za srednji vek, velja tudi stari in novi vek, z eno besedo, za vsa velika zgodovinska gibanja. LJndje ne obrazuiejo svoje zgodovine samo po tem, kako kon-sumirajo in trgujejo so 11 kmetovalci ali obrtniki, gospodje ali tlačapi; temveč njihova zgodovina je odvisna tudi ▼ veliki, lahko rečem, v prvi vrsti od njihovega naziranja o svetu in življenju. Da so prenehali verski boji, je gotovo zasluga ne toliko ekonomičnega kot pa kulturnega razvoja. Napredek v izobrazbi je odstranil pri sodiščih srednjeveško dokazovanje krivde ali nedolžnosti s pomočjo ,boijje sodbe*. M je temeljila na nesmiselnih f)oskusnjah z ognjem, vodo, dvobojem td. Le napredek v vedi je onemogočil sramotno sežiganje krivovercev in čarovnikov na grmadi in ponavljanje bedarije lisa bonskega sodišča, ki je L 1801 obsodilo dresiranega konja na smrt, češ, da je obseden od hudiča. (Dag* prih) Socijaina politika. Delavske zbornice. Dne 15. maja se Je vršilo v Zagrebu posvetovanje raznib delavskih organizacij, kjer se je obravnavalo o načrtu za ustanovitev delavskih zbornic. Zborovanja se je udeležilo tudi zastopstvo vlade. Delavstvo so zastopali soc. demokratje, komunisti in krščanski socijalci. Do pametnega zaključka zborovalci niso prišli; videti je bilo tako kot bi se zbrali za to, da se med seboj okregajo in opljujejo. Socijalisti in komunisti so zmerjali krščanske socijaloe in obratno; komunist Delič je zabavljal čez slovensko avtonomistično stališče. Kregali so se delavski zastopniki med seboj toliko časa, da so bili tako hripavi, da niso mogli več govoriti 1 Potem so se razšli Tako si zagrizeni strankarji predstavljajo razrešitev tako važnega vprašanja kot je o delavskih zbornicah I Delavstvo lahko spozna, da od takih zastopnikov nima pričakovati nič dobrega, ki se zbirajo na konventikelne zato, da nadaljujejo svoje manire iz oštarijar-skih shodov. Kapitalisti si lahko ma-nejo roke, ko vidijo bedasto nesoglasje v delavskih vrstah, celo v vprašanjih, kjer nesoglasij ne bi bilo treba In kar je najlepše: na zborovanju so priznali takozvani delavski voditelji, da so prišli zborovat nepripravljeni. Zakaj hodijo zborovat, če nič ne vedo l Pa vendar ne zato, da so še bolj osmešenl, kakor so že smešni I Stanovanjska beda. Kadar govorimo o stanovanjih, nam je v mislih tale karekteristična slika: šest oseb broječa družina ima podzemeljsko luknjo veliike hiše za svoje stanovanje. Prostornina .stanovanja* šteje komaj par m*. V sobi ni postelj, ker ni prostora. Ponoči ležejo vsepovprek po tleh. Cez dan razmečejo vse po kotih, da imajo prostor za premikanje. Golan je pa petleten otrok. Ponoči leži v kotu na kupu cunj. Po dnevi nima prostora. Posade ga na stol, kjer sedi zavit v cunje. Ko je oblast pregledovala stanovanje, le našla otroka s 40 stopinjami vrome umirajočega, — sedečega na stolu. Mati je kleče jokala poleg njega ... To Je en slučaj stanovanjske bede in gotovo ni osamljen. Brezštevila nedolžnih trpi vsled pomanjkanja primernih stanovanjskih prostorov. Ni javne oblasti, bodisi vladne ali občinske, ki bi ukrenila kaj pometnega, da se opomore stanovanjski bedi. Vlada Je ravnokar izdala naredbo, ki ukazuje raznim zavodom in milijonarjem zgradbo hiš. Naredba je tako pomanjkljiva in diletantsko sestavljena, da kvečjemu vzbuja šale, ne pa resnost Ravno pri reševanju stanovanjske bede, se vidi vsa gniloba vladajočih strank. Nihče nima smisla odpomočl socijalnim težavam revnega ljudstva. Mesto, da bi vlada prva pričela graditi stanovanja, odriva dolžnost gradnje na take, ki nikdar gradili ne bodo. Pri vladi se tudi nihče ne spomni, da bi preskrbel za zgradbe potreben materijaL Imamo vse polno državnih gozdov, kjer Je dovolj stavbnega lesa na razpolago. Pričelo bi se prav lahko graditi lesene stavbe po vzorcu holandskih stanovanjskih hiš. Pri nas ■e pač z večjim veseljem zavzemajo za razne kapitalistične družbe, da s lesom služujo milijone. Na reveža se nihče ne spomni. Kvečjemu s naredbo, ki stanovanjske bede nikdar odpravila ne bo. Politične vesti. predsedniki dr. MUmbn VeanM kaleč); minister notranjih Ljuba DavidovM (demokrat); zunanjih stvari: A*. Ante___________ (izven strank): namestnik ministra zunanje stvari in minister trgi dr. Mončilo Nlnčlč (radikalec); ster za konstituanto: Stojan (radikalec); minister za prosv Svetozar Priblčevič (demokrati; nieter za promet: dr. Anton RoroŠ«| (jugosl. klub); minister vojne in moj> narice: general Branko Jovanovič { minister za pošto in brzojav: dr. Mat« Drinkovič (nar. khib); minister is šume In rude: dr. Ivica Kovačev* (nar. klub); minister za sodjalno po* Htiko: dr. Vekoslav Kukovec (dem.)| minister vere: Voja Marinkovič (de* mokrat); minister za agrarno reformo! dr. Henrik Križman (demokrat); m|» nister pravosodja: Marko Trifkovll (dem.); minister narodnega zdravstvat Zivojin Rafajlovlč (demokrat); nančni minister: Kosta Stojanov* (demokrat); minister prebrane: Rist* Jojkič (Črnogorec ar. Smodlakovf skupine); minister za zgradbe: JocO Jovanovič (radikalec); minister z« poljedelstvo: dr. Velizar Jankovi! (radikalec). Drugi dan 17. t. m. SO člani nove vlade položili priseg# v roke prestolonaslednika regenta Aleksandra. -f Rekonstrukcija pokrajinski^ vlad. Iz Beograda poročajo, da se bO rekonstrukcija pokrajinskih vlad vršila v istem razmerju, kakor se Jo izvršila rekonstrukcija centralnevladfe -f- Narodno predstavništvo od> godeno. Narodno predstavništvo so odgodi čez Binkošti. Vnovič se seataaO 26. t. m. -f Proti6 pride v Ljubljan«, Kakor poročajo iz Beograda, je o4» Sotoval bivši min. predsednik in a*, anji minister za konstituanto Stoja« Protič v Zagreb. Nato pride v Ljub* ljano. Imel bo baje pogovore z merodajnimi politiki in drugimi osebami. Gre za izdelavo ustavnega načrta. -f Odhod naših delegatov fcl Pallance. Italijanske vesti poročaj^ da je jugoslovanska delegacija zapo* stila 14. t. m. Pallanzo, ker se radi vladne krize v Italiji pogajanja niso vršila. G. Pašič je odšel v Evian, da nadaljuje tam zdravljenje. Minister dr. Trumbič pa je z ostalim osobjesi odšel v Pariz. Pogajanja se bodo vršila pozneje. qje telesa naj bo neprisiljeno, nikakor pa ne sme biti okorno, ali celo nemirno. Grda razvada Je pri govoru mahati s rokami okrog ali nervozno noge prestavljati z mesta na mesto, ali se zaganjati čez mizo, kakor bi hoteli skočiti čez mizo na občinstvo. Nemarnega kretanja se skrbno ogibajte. Bebel pripoveduje, kako slab vtis je napravil Lassale ko je 1.1865 tekom svojega govora v Lipskem vtaknil roke v rokavnike svoje veste. Glas naj bo umerjen; nespametno Je kričati med govorom, pogrešeno pa Je tudi tiho mrmrati, kajti ako vas občinstvo ne sliši, bo začelo sprva godrnjati, potem pa začenja zapuščati mesto in kmalu bodete sam v dvorani. Dolgočasno, počasno govorjenje ne ugaja, pa ravno tako je zoperno hitro blebetanje. Miren ton pripovedovanja je naj-bolj pripraven za dober govor. Med tem pa naj govornik ne pozabi tekom govora napraviti odmora, da se sam m ž njim vred občinstvo odpočije. Govornik mora najti stik z ob-ttnstvom. To opazite kmalu na obrazu občinstva, ati je pri vas aB ne. Uspeh govora je odvisen tudi od prostora, v katerem govorite. Ako pričakujete velike udeležbe, ne smete izbrati majhne dvorane. Občinstvo se v prenopolnjenem prostoru preveč hitro utrudi; ako pričakujete majhno udeležbo, pa ne hodite govorit v veliko dvorano, zakaj neprijeten vtit; dela, če je dvorana do polovice prazna; občinstvu se zdi, da je govor slabo obiskan in da občinstvo od govornika ne pričakuje mnogo. Kadar nastopate kot govornik, tedaj ne hodite v zanikrni obleki na oder, pa tudi ne našemljeni kakor kak modni gizdalin, da bi vzbujali s svojo obleko pozornost občinstva, ki bo mislilo, da mu hočeti s svojim pisanim telovnikom ali frizuro ugajati. Vsa naša obleka in nastop naj vzbuja vtis, da Imate do občinstva spoštovanje, kakor ga zasluži. Iz tega pa ne sledi, da morate pred občinstvom klečeplaziti in se mu celo vsiljivo laskati. Teh splošnih napak govorništva se torej skrbno ogibajte, pa bodete s vajo in marlilvoBtio po navodilih, ki sem vam jih dal, lahko dosegli lepih uspehov v govorništvu. (KoneoJ Snov za politične članke. SLS je menda izposlovala pri regentu Aleksandru podpis volilnega zakona za občine v Sloveniji, s katerim se uvala splošna enaka aktivna volilna pravica za državljane SHS od 21. leta naprej in tudi za ženske. S tem smo vstopili Slovenci med najdemokratičnejše narode. Da dobe ženske volilno pravico )e popolnoma prav in nagemu narodu vsekakor v čast in ponos in res ne vem, zakaj usajanie po liberalnih ta o socijalno demokraških listih. Če smo se izrekli za demokracijo, smo se izrekli zanjo brez pridržka. In deinokacija vsekakor zahteva, da Imajo ženske iste državljanske pravice kot moški. Nekateri hočejo celo dokazati, da ženske niso politično orijentirane. Prosim vas, gospodje, ali so moški, široke mase moS-kih bolje orientirane? Kaj pa je pogoj za politično orientacijo? Po moje za široke sloje prav ničesar drugega kot izobrazba. In izobražena sta v širokih slojih pač oba spota enako, ali pa celo ženske bolj, ker vsekakor več čltalo kot moški, vsaj več leposlovja, kar Je koristnejše kot surove dnevne liste. — Tako važne stvari, kot je ženska volilna pravica, ne gre zametovati zato, ket bodo morda s tem klerikalci zaenkrat zmagali. Po tem ne gre presojati ženske volilne pravice, presojat! jo )e treba Iz principljelnega stališča In iz tega stališča moramo ukrep odobravati, ker je ta korak naprej v demokracijo. — c. Napad! v napačno stran. Vsled ženske volilne pravice napadajo zadnje dni razni liberalni listi občinski volilni red, ki ga Je pod- strinja s pojmom demokracije! Zenska volilna pravica to je demokracija. to napadate, ne napadate pa načina, s katerim se zakon postavlja, dasiravo to bije demokracijo v obraz. Čudni demokrati ste in socijal-nl demokrati niso daleč od vas. Cisto lepa družba! Ženske volijo! Klerikalci vpijejo, da so za žensko volilno pravico. So pa za to samo vsled tega, ker ima na večino ženstva v Sloveniji še odločilen upllv mežnar in spovednica. Z vero hočejo presle-pariti nešteto volilk, da jih bodo še nadalje spravile do korit, ki so se jih še izza Šuštercljanskih časov tako navadili, da korit nikakor ne morejo zapustiti. Toda vsaka lumparija najde enkrat svoje plačilo in tudi klerikalni zvonci ne bodo večno peli. Za prazen nič! Takozvani narodni predstavnild posedajo po beograjskih kavarnah in restavracijah. V parlament ne hodi nihče. Že več tednov ni bila nobena seja v narodnem predstavništvu sklepčna, ker se poslancem ne ljubi delati. Največje veselje poslancem je, kregati se po klubih, postavljati in odstavljati ministre in šikanirati uredništvo. Za ljudstvo nihče ne dela. Vsi ti neljudski zastopniki pa vlečejo lepe dijete. Tako je do danes narodno predstavništvo stalo ljudske žepe 8,182.000 dinarjev, ali 821/* milijonov kron. Res .vzorni narodni predstavniki! Soeljalnl-demokrat milijonar! Stanovanjska komisija v Ljubljani Je staknila milijonarja v osebi dr. Koruna, voditelja slovenske sooi-jalne demokracije. Prav je, da ne pozabimo, da v proletarski stranki pisni regent Napad! v to stran m “ls° “*m° '£ nepotrebni! Po delan® bo* presodil | «•«-. Zelo neoknsno je oe tek-ta človeka, tudi deLkrate. Z enim mahom so se razkrinkali ir. pokazali. da Jhn Jo demokracija saroo lepa beseda in nič drugega. Vsebine ma demokracije ne priznajo, ali vsaj ne poznajo. Mesto, da bi napadali žensko volilno pravico, naj bi napadali raje način, kako je občinski volilni red dobil svojo veljavo. Enostavno s podpisom regenta. Gospoda! Hic Rhodus, hic salta. Tu s* primite za glavo in si pulite lase. V državi demokratičnih Jugoslovanov s« tl delajo zakoni bre* ljud- skih krogih čez kapitalizem, sam pa razpolaga s prav obilnim premoženjem. Neizmerna hinavščina se v proletarcih dr. Korunove sorte, kadar govore o bedi in revščini. Zakaj kot marksisti ne razdele svojih premoženj sestradanim delavskim vrstam? Zakaj Imajo v mislih samo denar In zopet denar? Mislimo, da nas sodzug-revei Kristan tudi zastopi! JUGOSLAVIJA. 4- Nova koncentracijska vbda stva! Enostavno s regentovim pod- | aartavljana. t^ l ^ ^ bfla sestav-otoott. Ta vldllo Jo nekai »*ko4ot PO SVETU. ~i~ Vladna kriza v Italiji. Po da* misiji Nittijevega kabineta je kralj poveril sestavo nove vlade zmernem« socijali8tu Bonomiju, ki pa je sestav« odklonil. Kakor poročajo zadnje vesti, prevzame zopet Nitti sestavo novo vlade. -j- Italijanske čete zasedle Drafi, 15. t m. so zasedle italijanske četa albansko pristanišče Drač, ceš, Albanci so pobili nekaj italijanskih vojakov in albanska vlada ni dala na itaU*> janski ultimat nikakšnega odgovora. Italijanski socijalistični listi se izra* žajo v ostrih besedah proti tej novi aventuri italijanske vlade. -t- ltaljijanskemu kralju odvzelo pravica, odločevati o vojni in mira. Italijanski ministrski svet je sprejtft zakonski načrt, po katerem se pr#» nese pravo, odločevati o vojni i> miru, od kralja na parlament + Nova češka vlada. V čeho- slovaški republiki je sestavljen« nova vlada. Socijalni demokrati do« bijo 7 portfeljev, agrarci 4, narodni socijalisti 3 ln 2 Izven strank. Ministrski predsednik Je ostal Tušar. + Ogromna nemška vojna o0,000.000 podrU2nice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru. ■>«»”»- *»-■' »■»»«•««« | o n Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. IfaiinBHnPPPBBBPBBPPPPBOPnPBPnBPPBBBPDnPBnEPPPnPBaPBPPBPPPPaBPPCDPBDBaPPBBPaBPCBBBBBBBPBBBBBBPBPBBBBBBBBBBPPBBBPOBBBBBBBBBBBBPBBEBBPBBPBPPBPPBBPaPBB Rastlinstvo nabla Alp....................1 Janez Sv. Btnkee: Slovenska narodna mladina In njene naloge .... Alfonz Mencinger: Nauk o serviranja Azov in Teffi: Humoreske................. Zbirka rudarskih in fužinarakih izrazov Razkrinkani Habsburžani.................. Iz devete dežele, predpustna burka Dr. 1. Lah: Dore.................... < M. Pugelj: Mimo ciljev . . . . , Cvetko Golar: Kmečke povesti . , Anton Pesek: Slepa ljubezen . . , Marica Romanova: Šopek samotarke Kurentov album ,. = .... Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Krani, Ljubljana, Maribor, Metko-vič, Opatija, Saraiavo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji \ tu- in inozemstvu. sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. ____ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. "'•Il Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani Marilfn trs 8. Ufoifova ulica 1 — Podružnica v Murski Soboti čistih brez odbitka rentnega davka. obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljen septembra 1919 Prometa do srede aprila nad 31,000.000 kron. Neposredno pod državnim nadzorstvom To so dejstva, katerih niti dr. Senekovič ne izpodbije, pa piši še tako konfuzna pojasnila. Zato pa zahtevamo ne le v interesu mariborskih Slovencev, temveč celokupnega naroda od merodajnih oblasti, da se taki slučaji preprečijo in tako pogubonosno »delovanje* državnih funkcijonarjev enkrat za vselej onemoči. NB. Na druga nestvarna malenkostno zlobna »izvajanja" gosp. policijskega komisarja pa sledeče: če gosp. dr. Senekovič danes še ne veruje v legitimnost tukajšnjega pododbora Udruženja SHS igralcev, bo že še veroval. Kar se pa tiče svetovnega na iranja, bi bilo bolje, da |e molčal, kajti njegov lastni »sestavek* ga najbolj kompromitira. Udruženje SHS igralcev, pododbor, Maribor. Dopisi. Ptuj. V »Napreju" se je oglasil bivši feldvebel Jože Rože, sedaj »ravnatelj" bolniške blagajne v Ptuju in čveka o ubogih na duhu. Glede brihtnosti se ne bomo prepirali z gospodom feldveblom. Nam bo že oprostil! Odgovarjali mu tudi ne bomo na avstrijsko-soldaška zmerjanja, ker smo prepričani, da je pač tako, da kar se je Joža učil, to Joža zna. Opravil bo že z njim naš dopisnik. Samo na eno bi gospoda Rozeta spomnil: 1. Zakaj niste v Trstu? Ali se morda bojite, da bi Vas kdo ne poklical na odgovor za Vašo štram — avstrijsko ravnanje v vojnem času? Vsaj govori se, da Vas imajo gotovi delavci, bivši vojaki prostaki v prav »dobrem* spominu. Neki tržaški Slovenec se je celo zaobljubil, da se pripelje k Vam na božjo pot, da se »primerno" zahvali za vse »usluge", ki ste mu jih napravili. Gospod Rože, ali se Vam ne zdi smešno, da ste morali zamenjati suknjič omedalje-nega avstrijskega feldvebla s komunistom? 2. Govori se, da se je pri preiskavi na Vašem domu našlo 20 izvoznic. Zakaj ste rabili izvoznice? Pa ja ne za izvoz v Gradec —? Zato Gospod »ravnatelj" Joža Rože, le bolj mirno in za svojo pisarno se brigajte, da ne bo večnih pritožb. Ptuj. Jnž. žel. skrbi za potuječe občinstvo po mačehovsko, posebno na stranski progi Pragarsko - Kotoriba. Proga meri približno 100 km ter vozita v vsaki smeri sedaj le 2 osebna vlaka. Pa to naj bi se bilo, ako bi vsaj ta dva vlaka imela na Pragerskem zvezo. Kdor gre po opravkih, mora odpotovati že popoldne, kajti vlak, ki pride na Pragarsko že ob 6 ’/* uri zjutraj, nima proti jugu ni- kalce zveze. Še manj razumljivo je, zakaj odpelje lakozvani »Gigerl" iz Maribora že pred 19 uro in čaka potem celo uro na Pragarskem, mesto da bi vozil takoj naprej, dasiravno nima nikakšne zveze. Občinstvu bi bilo bolje ustreženo, ako bi ta „gi-gerl" odšel iz Maribora ob 21 uri in imel zvezo na Pragarskem z vlakom, ki prihaja od juga ob 22 uri. Da čaka vlak dnevno na Pragarskem po celo uro in nima nikoli zveze, ima hasek le restavrator. Čemu so pro metne ekspoziture, da ne vidijo pri tako pičlem prometu takega nedo-statka, je neverjetno! Cas je zlato, zato prosimo obratno ravnateljstvo j. ž. naj potrebno ukrene! Velikovec. Zadnji čas se je iz Nemške Avstrije vrnilo v glasovalno cono A večje število nemških Volks-wehrovcev. To so tisti suroveži, ki' so v bandah in zločinsko napadali naše mirno slovensko prebivalstvo ter iz zased streljali na naše vojaštvo. Ko je naše vojaštvo zasedlo Koroško, so Volkswehrovci potegnili v Nemško Avstrijo. Sedaj se vračajo, ker so spoznali, da je jugoslovanski kruh vendarle boljši od avstrijskega. Vendar poživljati pa moramo oblasti, da natančno preiščejo krivdo vsakega vrnivšega se »junaka" in kaznovan mora biti vsakdo, ki je zagrešil zločin. Nobene popustljivosti! Preprečiti se mora Volkswehrovcem tudi vaak poiskus, da bi uplivali na potek plebiscita. Izdaja konzorcii »Nove Pravde« Odgovorni urednik: Anton Brandner. Tiska »Učiteljska Tiskarna« — ! I I I. j ——| Kajvelia zaloga umikih ta dedkih oblek po solidnih c Schwab & Bizjak, Ljubljana, Dvorni trg štev. 3. moda - konfekcija. Manufaktura - Somišljeniki, naročajte „NO¥D PRAVDO!” Gumijevi trakovi za trte Pnevmatike za avto in kolesa Vsakovrstne izolirane žice za elektr. napeljave, M. Kuštrin Na debelo! Na debelo!