Vsem ženskam iskrena voščila ob JCPrimorski * ^^ dnevnik iWtÄ marcu št. 55 (21.292) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 8. MARCA 2015 tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski snort 3 Lf primorskijport postani naš sledilec POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 ,, I tj-, JU,UUI Kdo ima primat v sodobni družbi? Sanela Čoralič Na razstavi o ženskah pred in med veliko vojno, ki je v teh dneh na ogled v palači Gopčevic, sem se ob gledanju plakata, na katerem je v besedi in sliki zbranih deset zapovedi, ki naj bi jih spoštovale ženske, nasmejala kot že dolge ne. Ena od zapovedi pravi, da je mož glava družine in kot takemu je žena podrejena. Duhovita je zapoved, da ženska moža ne sme prositi za novo obleko, saj si lahko popravi staro. Absurdna je zapoved, da morajo ženske postati bolniške sestre, če mož pregloboko pogleda v kozarec. Vse to so na srečo zastarele zapovedi iz 19. stoletja, danes bi to k večjemu lahko bile zapovedi iz kakšnega nazadnjaškega berila ekstremista. V zadnjih 150 letih, odkar so prvič začeli govoriti o enakopravnosti spolov, pa do današnjega dne se je ogromno spremenilo - seveda na bolje. Osmi marec, mednarodni dan žena, je kar prava priložnost, da se vsaj za trenutek pomudimo pri razmišljanju o ženski enakopravnosti. Čeprav se delež na odlo-čevalskih položajih počasi veča, še zdaleč ni optimalen. Med ženskami je več brezposelnih, ženske opravijo več gospodinjskega dela in večinoma prevzamejo skrb za otroke, kljub povprečno višji izobrazbi pa zasedajo slabše plačana delovna mesta. Da je bilo tako tudi na začetku 20. stoletja, je dokumentirano na dotični razstavi, kjer je citirano, da so bile ženske slabše plačane, ker so pač fizično šibkejše. No, ta argument danes nikakor ne drži. Še posebej, če pomislimo, da so ženske marsikje ujete v ideologijo supermam - delo opravljajo tako doma kot v službi. Fizično šibkejša oseba tega bržkone ne bi zmogla, kajne? O razkoraku med ženskami in moškimi bi lahko pisali v nedogled. Tudi o očitkih, da je na vseh nivojih poklicnega življenja treba postaviti strokovnost pred spol. Strokovnjakinj je namreč dovolj. Lahko pa se vprašamo, če je boj za demokratično družbo prepočasen ali bi morale včasih tudi »na silo« uveljavljati sodobnejšo politiko? Ampak če pomislimo, da so se prve diskusije o tem, ali naj ženske dobijo volilno pravico, začele leta 1848, do njene pridobitve pa je prišlo po drugi svetovni vojni, nas lahko tolaži ugotovitev, da naš boj za bolj enakopravno polovico traja »samo« pol stoletja (če za začetek vzamemo revolucionarno leto 1968). Današnji dan izkoristimo torej, da se izprašamo, kako bomo nadaljevale naš boj. Ob tem naj nas vodi tudi naslov knjige, s katerim je novinarka Daria Bignardi pozdravila naše bralke: »Ženske, ki berejo, so nevarne.« rim - Predsednik republike ob Mednarodnem dnevu žena Mattarella: »Brez žensk bi bila Italija revnejša štandrež Dvojezičnost ■ • I v »v v sodi na krozišče in avtocesto • v in manj pravična« RIM - Predsednik italijanske republike Sergio Mattarella je med včerajšnjim srečanjem na Kvirinalu o odnosu žensk do zemlje poudaril, da so dobršen del bremena sedanje gospodarske krize nosile ženske. Morale so skrbeti za otroke, negovati ostarele v družini, posvetiti se ljudem s posebnimi potrebami. Brez žensk bi bila Italija bolj revna in bolj nepravična, je izjavil predsednik. Medtem pa je italijansko notranje ministrstvo izdalo poročilo s podatki zbranimi v zadnjem poldrugem letu, to je po vstopu v veljavo zakona o pregonu kaznivih dejanj nad ženskami, iz katerega izhaja, da se je v zadnjem obdobju povečalo število nasilnih dejanj v družinskem krogu, katerih žrtve so bile ženske in deklice. Povečalo se je tudi število kaznivih dejanj izkoriščanja prostitucije in mladinske pornografije. Na 9. strani KOVA CE Á ® [ ; » Thesit I ' h Lr&INE 10» Î.U.DMJÇI »ss trst - Od včeraj do torka, 10. marca, na Pomorski postaji Mednarodni salon oljčnega olja Olio Capitale TRST - Pomorska postaja je včeraj zaživela v barvah oljčnega olja. Letošnji deveti salon ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale bo potekal do torka, 10. marca, na njem pa se predstavlja malo več kot 250 razstavljavcev iz številnih italijanskih dežel, Španije, Grčije in s Hrvaške. Na uradni otvoritvi so povedali, da imajo italijanski oljkarji za sabo katastrofalno letino, kakršne ne pomnijo. Kljub slabi letini, je utrip na Pomorski postaji pozitiven in spodbuden, saj je že prvi dan sejem obiskalo veliko ljudi. Na 4. strani ŠTANDREŽ - Smerokazi na avtocesti A34 na območju sovo-denjske občine in na štandreškem krožišču morajo biti dvojezični, vendar podjetje Autovie venete še vedno zavlačuje z njihovo namestitvijo. V prejšnjih dneh je Livio Semolič, koordinator pravne posvetovalne delavnice, organa SKGZ za udejanjanje zaščitnega zakona, posegel na prometnem ministrstvu, da bi pridobil uradno mnenje glede nameščanja dvojezičnih smerokazov na avtocestah. Nova aplikacija našega dnevnika Na 2. strani Cuperlo in Cosolini o političnem dogajanju Na 3. strani Spletni goljufi nastavljajo pasti Na 14. strani Števerjanci pripravljajo novo premiero Na 16. strani gledališče Iz Pariza priznanje za SSG TRST - Izvršni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Worldwide in Japonskega centra ITI sta razglasila dobitnika 21. nagrade Uchimura, ki jo podeljujejo najboljši uprizoritvi japonskega dramskega dela. Nagrado je žirija letos soglasno podelila Slovenskemu stalnemu gledališču za predstavo Moderne no drame Yukia Mishime v režiji Mateje Koležnik. Predstava je v tržaškem teatru nastala leta 2014 in bila že nagrajena na Borštnikovem srečanju. Na 2. strani âant'Ànna ímpríifl TrmpOTtt runf&ri Ti Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. „ 9971234567007 2 Nedelja, 8. marca 2015 ALPE-JADRAN, DEŽELA / primorski dnevnik - Vodja fotostavnice Marko Hussu o novi ponudbi časopisa Prenovljena aplikacija PD na iPadu za naše naročnike TRST - Vam aplikacija našega dnevnika za tablični računalnik iPad ne deluje več? Od danes lahko z Applove spletne trgovine snamete novo, prenovljeno aplikacijo, ki bo naročnikom še naprej omogočala listanje elektronske verzije Primorskega dnevnika, obenem pa ponujala še dodatne interaktivne vsebine, od vi-doposnetkov do fotogalerji.. »Največja novost je sicer ta, da bodo naročniki lahko listali tiskano izdajo Primorskega dnevnika na iPadu tik po zaprtju redakcije, torej že od polnoči dalje,« razlaga Marko Hussu, vodja fotostavnice Primorskega dnevnika, ki je sledil projektu nove aplikacije. Snetje aplikacije na iPad vselej ostaja brezplačno, branje digitalne verzije časopisa pa bo odslej možno samo za naročnike, ki so sklenili naročnino na spletno izdajo dnevnika in za naročnike na tiskano izdajo, ki so aktivirali brezplačno naročnino na splet. »Ugotovili smo, da bere naš dnevnik preko aplikacije na iPadu res veliko uporabnikov - od leta 2011, odkar aplikacijo nudimo v Applovi spletni trgovini, so spletno izdajo sneli kar 88.000 krat. Da ne bo pomote: snetje aplikacije iz spletne trgovine bo še vedno zastonj, branje časopisa pa ne.« Prenova aplikacije pa je bila nujna tudi zaradi ažurirnja operacijskega sistema (IOS8): stara aplikacija namreč deluje samo na najstarejših tabli-čnih računalnikih s starimi operacijskimi sistemi (do IOS7). Branje vsebin s staro verzijo aplikacije bo v kratkem onemogočeno, zaradi tega bo nujno sneti novo aplikacijo za branje digitalne verzije časopisa na vseh novejših različicah operacijskega sistema (od IOS6 naprej). Zakaj pa smo se na Primorskem dnevniku odločili za prenovo šele sedaj, torej šele nekaj mesecev po prenovi operacijskega sistema? »Žepoleti so nam sporočili, da stara aplikacija v novem operacijskem sistemu ne bo delovala. Zato smo se s podjetjem Sinedita, ki je za nas dolgo let izdelovala programsko opremo, že dogovorili za prenovo in tudi podpisali pogodbo. Aplikacije za iPade in druge tabli-čne računalnike so bile skorajda nared, a je podjetje še pred koncem leta šlo v stečaj. Skratka, znašli smo se brez glavnega sogovornika,« razlaga Hussu, zakaj se je pri Vodja fotostavnice Primorskega dnevnika Marko Hussu fotodamj@n prenovi aplikacije zataknilo. »Ko smo končno dobili novega sogovornika, smo se odločili, da bomo šli postopoma. Izbrali smo, da prenovimo najprej aplikacijo za iPad, saj ravno na applovih tablicah bere naš časopis največ uporabnikov. Lahko pa že napovem, da smo izbrali tako aplikacijo, da se lahko razvije še na drugih platformah (Android in Windows), primerna pa bo tudi za telefone, ne samo za tablične računalnike.« Kako pa bodo torej naši bralci prišli do strani našega dnevnika in zaželenih novic? Kdor je naročnik tiskane izdaje, mora najprej na spletni strani www.pri-morski.eu aktivirati brezplačno spletno naročnino (kdor ga še nima, mora ustvariti svoj uporabniški račun). Po prejetju potrdila po elektronski pošti, se lahko prijavi v aplikacijo. V prijavno okno mora vpisati uporabniško ime, ki ga uporablja tudi na spletni strani, za geslo pa vsak vpiše svojo naročniško kodo. Kdor je že poravnal spletno naročnino, se na aplikacijo prijavi prav tako z uporabniškim imenom, ki ga uporablja na spletni strani, in naročniško kodo. Na spletni strani www. primorski.eu pa je možno tudi skleniti spletna naročniška razmerja in jih nato izkoristiti za branje dnevnika na iPadu. Če se kode ne spomnite, lahko pokličete na 0039 040 7786331 ali pišite na ipad@pri-morski.eu. Po prijavi zagledamo na osnovni strani razporejene publikacije po dnevih. Za branje je treba izbrani izvod najprej prenesti, kar pomeni, da brez internetne povezave ne bo šlo. Kasneje, ko je ta izvod prenesen, pa ga lahko beremo tudi tam, kjer tovrstne povezave nimamo, na primer na letalu. » Če bomo katero od izdaj še posodobili, torej ji dodali nove digitalne vsebine, pa se bo pri izdaji prikazal gumb "posodobi",« še dodaja Hussu. S klikom bomo na iPad prenesli najnovešjo verzijo izdaje in jo lahko spet prebrali. Komur listanje ni po godu, lahko v zgornjem levem robu izbere še dva načina branja časopisa, in sicer po sklopih ali pa po posamičnih straneh. Nova aplikacija Primorskega dnevnika se je obenem povsem prila- godila tudi novemu operacijskemu sistemu IOS8, kar pomeni, da podpira več jezikov in seveda tudi slovenščino. Da bo aplikacija »govorila« slovensko, pa je nujno, da v splošnih nastavitvah vašega tabličnega računalnika izberete kot glavni jezik slovenščino. Aplikacija, ki jo lahko že danes prenesete na iPad, pa ni končni produkt prenove. Hussu zagotavlja, da bo aplikacija v naslednjih mesecih še bolj ažurna: »Meddrugim bomo dodali še povezavo na spletno stran, obenem pa bo do vseh informacij, ki so objavljene na spletni strani, mogoč dostop tudi neposredno iz same aplikacije na osnovi protokola RSS. Seveda bomo izboljšali še druge detajle, vključno vidljivost povečanih člankov.« Hussu še napoveduje, da bodo v nekaj mesecih pripravljena tudi nova aplikacija za telefone iPhone in seveda za ostale operacijske sisteme (Android in Windows) za tablice in pametne telefone. Na vseh bo možno tudi listanje in branje časopisa, kar bo prava novost. Violeta Bulc: Okrepitev severnojadranskih pristanišč v interesu EU PORTOROŽ - Pomorske prometne poti se pomikajo v osrednjo Evropo, pri tem pa Slovenija skupaj z vsemi severnojadranskimi pristanišči igra čedalje pomembnejšo vlogo, je včeraj na slovesnosti ob dnevu pomorstva poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Kot je dodala, je interes EU, da okrepi delovanje teh pristanišč. Bulčeva je opozorila, da je dostop do morja za vsako državo izjemnega pomena, pri tem pa izrazila upanje, da »bomo znali gojiti to bogastvo in ga znali učinkovito vključiti v vse naše, ne samo gospodarske, ampak tudi družbeno razvojne usmeritve«. To je po besedah komisarke še zlasti pomembno zato, ker se prometne poti zelo spreminjajo. Če je tako do nedavnega bil glavni poudarek v pomorskih poteh na severu, pa danes opažamo, da se te poti premikajo v osrednjo Evropo: »Seveda pri tem Slovenija igra čedalje pomembnejšo vlogo, pa ne sama, ampak z vsemi se-vernojadranskimi pristanišči«. Bulčeva je poudarila, da je interes EU, da okrepi delovanje teh pristanišč in s tem ponudi učinkovito in uspešno pot do industrializacije srednje Evrope. Zato tudi ni naključje, da je EU potrdila enega izmed pomembnih koridorjev, v katerega je vključena tudi Slovenija, kot del celotne evropske strategije 9 koridorjev, ki bodo ustvarili temelje in pogoje za vzpostavitev nekega enotnega evropskega transportnega prostora. Komisarka se je dotaknila tudi čedalje večjega pomanjkanja zanimanja za pomorske poklice. Pri tem verjame, da bo Slovenija znala na tem področju izkoristiti tržno nišo in še bolj uveljaviti svoj sistem šolanja. Kot je napovedala, bodo tudi na ravni EU pripravili celovit program, ki bo spodbudil razvoj pomorščakov. Pomen kakovostnega izobraževanja pomorščakov je bil tudi v ospredju govora ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča, ki je vzel v bran lani sprejeto uredbo o pooblastilih pomorščakov. Sicer je Gašperšič ugotavljal, da se slovensko pomorsko gospodarstvo uspešno uveljavlja na svetovnem trgu, pri čemer pa bo, kot je spomnil, ob razvoju pristaniške infrastrukture nujna tudi sočasna izgradnja drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. kultura - Tržaškemu teatru priznanje za predstavo Moderne no drame v režiji Mateje Koležnik Mednarodna nagrada Uchimura za SSG Moderne no drame Yukia Mishime so najboljša uprizoritev dela nekega japonskega avtorja v letu 2014- Žirija izpostavila igralske kreacije Mednarodno nagrado Uchimura za najboljšo uprizoritev dramskega dela japonskega avtorja je prejela predstava Moderne no drame Yukia Mishime v režiji Mateje Koležnik in produkciji Slovenskega stalnega gledališča Trst. Nagrado Uchimura, 21. po vrsti, sta razglasila izvršni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta ITI Worldwide (International Theatre Institute, World Organization for the Performing Arts) in Japonskega centra ITI. Nagrada, ki se ob podpori družine Uchimura podeluje že od leta 1992, je posvečena spominu na nekdanjega predsednika Japonskega nacionalnega centra ITI Naoyo Uchimuro, dramatika, ki je svoje življenje posvetil spodbujanju razumevanja in znanja o gledališču po vsem svetu. Namen te prestižne nagrade je podpiranje in vzpodbujanje umetniških pobud skupin in posameznih umetnikov izven meja Japonske, ki skozi svoje projekte vzpostavljajo povezave z japonskim gledališčem. Prizor iz nagrajene predstave Med dosedanjimi prejemniki ITI-je-ve nagrade so umetniki z vsega sveta, ki so s svojimi odrskimi postavitvami znali na tenkočuten in vznemirljiv način povezati japonsko kulturo in gledališče z gledališko umetnostjo svojega naroda, kar je tudi eden od osnovnih principov delova- fotodamj@n nja te največje in najstarejše svetovne nevladne organizacije s področja uprizorit-vene umetnosti. Žirija, ki so jo sestavljali predstavniki nacionalnih centrov v njenem izvršnem odboru, je ob svoji odločitvi, da nagrado vnovič izroči v roke slovenske- ga gledališča (leta 2009 je nagrado prejela predstava SNG Drama Veter v vejah borov v režiji Jerneja Lorencija) med drugim zapisala: »Čestitamo ansamblu Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in celotni umetniški ekipi, dobitnici nagrade Uchimura 2014! Žirija je ugotovila, da je uprizoritev petih Modernih no dram Yukia Mishime ustrezala visokim standardom, zahtevam in načelom nagrade Uchimu-ra. Uprizoritev zaživi z enkratno gledališko govorico in definira zelo jasno podobo prostora in časa. Lahko prepoznamo zelo bistro priredbo japonskega gledališča in tesno povezavo s kulturo in gledališko estetiko tega naroda. Podobe spominjajo na japonsko tradicijo, a tudi na današnji čas, tako na Japonskem kot v vzhodni Evropi. Delo na konceptu prostora je zanimivo in spodbudno, na poseben način pa poudarjamo igralske kreacije pod zelo jasnim režijskim vodstvom.« Pismo s sporočilom o nagradi, ki je prispelo iz Pariza, so podpisali generalni direktor ITI Worldwide Tobias Biancone, predsednik Mohamed Alafkham in članica Tatjana Ažman. Slovenski center ITI, ki bo v kratkem deloval kot samostojno društvo, se nagrade, ki jo je prejelo SSG Trst še posebej veseli, saj je na nek način tudi potrditev prizadevanj za promocijo slovenskega gledališča. Center je tržaškemu gledališču namenil še sledeče besede: »Želimo si, da bi priznanje našemu čezmejnemu gledališču pomagalo pri nadaljnjih umetniških uspehih. Celotni ekipi ustvarjalcev prenašamo iskrene čestitke vseh članov izvršnega odbora ITI Worldwide ter Japonskega centra ITI in družine Uchimura.« Uspešna predstava, ki je že blestela na Borštnikovem srečanju z nagradama za najboljšo režijo in dramaturgijo ter posebno nagrado žirije, bo zdaj nagrajena še s pomembnim, svetovnim priznanjem. Podelitev bo na sporedu pred začetkom prihodnje abonmajske sezone, ob prisotnosti članov organizacije ITI in institucionalnih predstavnikov sodelujočih držav. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Začetek del avgusta, stala bodo skoraj 11 milijonov evrov Predor pod Montebellom bodo korenito prenovili Skoraj 11 milijonov evrov. Toliko bo stala prenova predora pod Montebellom, ki ga bo opravila tržaška občina. Dela naj bi se začela konec avgusta, trajala pa naj bi eno leto. Po vstopu v veljavo norm, ki zadevajo gradnje na potresnem območju, je dala tržaška občinska uprava opraviti ekspertizo, da bi ugotovila, ali predor pod Montebellom odgovarja protipotresnim predpisom. Izvedenci so opravili meritve, po katerih se je izkazalo, da je struktura, kar se protipotresnih norm tiče, povsem varna. Strokovnjaki pa so ocenili, da gre predor obnoviti in mu tako »zagotoviti polno funkcionalnost,« kot so zapisali v ekspertizi. Predor je bil namreč zgrajen med drugo svetovno vojno (1943/45) in je očitno - kljub številnim popravilom in posodobitvam - potreben prenove. Tržaška občinska uprava je vključila poseg med nujna dela, ki bi jih morali opraviti mimo omejitev pakta stabilnosti, in dobila dovoljenje za njegovo izvedbo. Predor pod Montebelom meri 725 metrov. Cestišče je široko 8,50 metra, ob straneh sta slaba dva metra široka pločnika. Obok meri 23 metrov. Poseg predvideva korenito prenovo notranjosti. Omet, ki ga je zob časa že načel, bodo odstranili in stene predora obložili z novim materialom. Namestili bodo odtočne kanale, speljali pod predorom kanalizacijo, namestili cevi za vodo in elektriko in tudi kable Predor pod Montebellom je res potreben korenite prenove fotodamj@n za mobilno telefonijo. Pločnika bodo zavarovali s plastično pregrado, da bo prehod pešcev varnejši. V predoru bodo v razdalji 150 metrov na obeh straneh namestili protipožarne naprave; morebitni požari bodo avtomatično zaznani, v predoru pa bo deloval tudi vi-deonadzor, ki bo neposredno povezan z operativno centralo mestnih redarjev. Celotni poseg bo stal 10 milijonov 900 tisoč evrov. Ministrstvo za okolje je za delo nakazalo 4 milijone 942 tisoč evrov, dežela Furlanija-Julijska krajina milijon 900 tisoč evrov, 3 milijone 900 tisoč evrov bodo krili s posojilom, najetim z deželnim prispevkom, tržaška občina pa bo iz lastnega proračuna prispevala nekaj več kot 157 tisoč evrov. Po rokovniku, ki ga je izdelala tržaška občina, bo delo trajalo 360 dni. Predor naj bi začeli prenavljati konec avgusta, pomeni, da bi ga mo- rali - obnovljenega - predati namenu konec poletja 2016- Seveda, če se bo vse izteklo po začrtanem programu. Poseg sta na včerajšnji tiskovni konferenci na tržaški občini predstavila župan Roberto Cosolini in občinski odbornik za javna dela Andrea Da-pretto. Poudarila sta, da je občinski upravi v tem primeru uspelo »obiti« omejitve pakta stabilnosti, ker je pač delo za skupnost prepotrebno. / TRST Nedelja, 8. marca 2015 APrimorski ~ dnevnik 3 Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika na Sicilijo Prijavljene za potovanje na Sicilijo v organizaciji agencije Adriatic prosimo, da do 20. marca poravnajo drugi obrok. Plačilo je možno z bančnim nakazilom ali s čekom oziroma z bankomatom v agenciji Adriatic srl v ulici Cicerone 8, II. nadstropje. Morebitne dodatne informacije direktno na agenciji, tel. 040 3720062. Dan odprtih vrat Hospica Adria Onlus V torek, 10. marca, bo za Hospice Adria »Dan odprtih vrat«. Vabljeni so vsi tisti, ki želijo spoznati naše delo in naše storitve. Obisk bo možen od 17. do 19. ure na sedežu v ulici Mazzini 46 v Trstu. Združenje prostovoljcev Hospice Adria - onlus je sicer ne-profitna humanitarna organizacija, ki je bila ustanovljena 20. decembra 2001, dne 3. julija 2002 pa je bilo vpisano v Deželni register FJK. Prostovoljci tega združenja želijo pomagati težkim bolnikom in njihovim svojcem. Načelo združenja je popolno spoštovanje človekovega dostojanstva, želja in pravic, ne glede na vero, narodnost, politično prepričanje in družbeni sloj. Prostovoljci seveda ne nadomeščajo profesionalnih nalog medicinskih sester ali negovalk. Želijo predvsem prisluhniti bolniku in pripomoči k izboljšanju kakovosti njegovega življenja. Hospice Adria skrbi tudi za usposabljanje in izobraževanje prostovoljcev, zato prireja predavanja, na katera vabi razne strokovnjake. zahodni kras - V Križu Nevarna cesta Vprašanje rajonske svetnice Villi za povečanje varnosti Promet na pokrajinski cesti, ki pelje skozi Križ, je bil spet v ospredju seje zahodnokraškega rajonskega sveta. Rajonska svetnica Demokratske stranke Maria Grazia Villi je vložila vprašanje, v katerem je spomnila, da se je sosvet v preteklosti že večkrat soočil s problemom gostega in predvsem hitrega in nevarnega prometa na glavni cesti, ki pelje skozi vas, a doslej brez konkretnega učinka. Domači rajonski svetniki in tudi vaščani so pred leti ostro protestirali zaradi pomanjkanja primerne signalizacije. Opozorili so občinske oblasti na številne prometne nesreče, ki so se pripetile na na tej zelo prometni cesti, nekatere tudi s smrtnimi žrtvami. Protesti so zalegli, v kolikor je bil na cesti nameščen semafor, ki je opozarjal voznike na previsoko hitrost vožnje in na bližnji prehod za pešce. Deloval pa je le nekaj mesecev, nato je odpovedal. Položaj se je poslabšal potem, ko so na ozemlju, ki pripada devinsko-nabrežinski občini, zgradili številne nove hiše, s čemer se je promet še povečal. V poletnih mesecih pa je znatno večji na območju športnega igrišča. Villi je v vprašanju pozvala občinske oblasti, naj posežejo pri tržaški pokrajini, ki je lastnica ceste. Najbolj nevaren je odsek ceste od spomenika padlim v NOB do nekdanjega rekreacijskega središča, sedanjega sedeža civilne zaščite. Na njem sta dva nevarna prehoda za pešce (pri spomeniku in pred domom za ostarele), ki bi ju bilo treba primerno označiti s svetlobnimi signali, da bi bila dobro opazna tudi v nočnih urah, je zapisala svetnica Vil-li v svojem vprašanju. Kontovelski breg: srečanje za vodo Rajonski svet za Zahodni Kras in Kmečka zveza sklicujeta sestanek z lastniki parcel, ki so zainteresirani za priključitev vode v kontovel-skem bregu na Mukulanu, kjer potekajo že nekaj tednov dela za dobavo vode. Srečanje bo v torek, 10. marca 2015, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Proseku št. 159. Prisoten bo predstavnik podjetja AcegasApsAmpa inž. Fabio Fonta-not, ki bo posredoval vse potrebne informacije za priključke. politika - Srečanje s poslancem Cuperlom in županom Cosolinijem V 70. letih prejšnjega stoletja najbolj reformistično obdobje Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila najbolj reformistično obdobje, ki ga pomnimo v Italiji. To so bila t.i. svinčena leta, ki so dosegla višek Z ugrabitvijo vodje Krščanske demokracije Alda Mora, a tudi leta nastanka delavskega statuta, zakonov 194 in 180 ter državnega zdravstvenega sistema. To obdobje je zaznamovalo tudi konec velikih strank, kot sta bili KD in KPI, ki sta znali v Trstu tudi sodelovati. Če razumemo tisto obdobje, bomo bolje razumeli, kaj se zgodilo kasneje in kje smo danes. Tistih strank ni več, pač pa prirejajo primarne volitve na ulicah, ki niso najboljša rešitev. Zaradi tega bi bila dobrodošla neka srednja pot, ker je razkorak med vlado in državljani na ta način prevelik. To je povedal poslanec Demokratske stranke Gianni Cuperlo včeraj dopoldne v kavarni San Marco, kjer je s tržaškim županom Robertom Coso-linijem sodeloval na javnem srečanju o političnem položaju v državi in o perspektivah za razvoj Trsta. Izhodiščna točka srečanja je bila knjiga Ezia Marto-neja in Giorgia Pisona »Quei 1254 gior-ni rossi - Quando a Trieste governo la sinistra«, ki jo je ob udeležbi avtorjev predstavil novinar Pierluigi Sabatti. Na srečanju so se govorniki spomnili, kako so doživljali tisto obdobje, še pred tem pa je Sabatti prebral pismo Javno srečanje je bilo v kavarni San Marco fotodamjgin predsednice Dežele FJK Debore Ser-racchiani. Ta je ugotavljala, da nas lahko »tržaška« 70. leta marsikaj naučijo, saj so jih zaznamovale mnoge inovati-vne zamisli, od reforme psihiatra Franca Basaglie do uporabe slovenščine v pokrajinskem svetu. Župan Cosolini je dejal, da je bil v 70. letih vpisan v KPI in razkril, da je bil dve leti »tajno« vpisan tudi v radikalno stranko, saj je soglašal z njenimi bitkami. Cosolini je vsekakor poudaril, da je potrebno gledati naprej in ne živeti s preteklostjo, ker s tem ostanemo pasivni. Cuperlo je še prej v pogovoru z novinarji poudaril, da mora biti DS tu- di inovativna levičarska stranka s pomembnimi načrti za gospodarstvo in socialo. Lider Matteo Renzi je sposoben voditi tako stranko, ki pa mora ostati v okviru evropskih socialistov, je dejal Cu-perlo, ker »ne bo DS drugače več moj dom«. Dobro je, če sodeluje Gibanje 5 zvezd pri izbirah vlade, je nadaljeval Cu-perlo in dodal, da je bilo delo deželne predsednice Serracchiani doslej pozitivno, saj je postala dežela FJK iz geo-po-litičnega vidika spet strateško pomembna. Kar pa zadeva reformo sistema dežel in ustanovitev t.i vele-dežel, bo potrebna resna in stroga analiza. A.G. 4 Nedelja, 8. marca 2015 TRST / pomorska postaja - Do torka bo možen obisk sejma ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale Oljčno olje iz različnih dežel privabilo številne obiskovalce Včeraj se je na Pomorski postaji in v sosednjem skladišču 42 začela 9. izdaja salona ekstradeviškega oljčnega olja Olio Capitale, pri katerem sodeluje več kot 250 razstavljavcev iz različnih italijanskih dežel, mednarodni pridih pa salonu dajejo tudi oljkarji iz Grčije, Španije in s Hrvaške. Sejem, ki bo potekal do torka, 10. marca, prek svojega specializiranega podjetja Aries prireja tržaška Trgovinska zbornica. Po »annus horribilis«, poraznem letu 2014, ko je splet okoliščin močno prizadel letino oljk, se je organizatorju sejma oddahnilo, ko se je vabilu odzvalo nekaj več kot 250 razstavljavcev, kar je sicer skoraj 20 odstotkov manj kot lani. Letošnji salon slovensko stalno gledališče RDEČI IN SUPER-NEDELJSKI PROGRAM LittleBigMac Marko Vezovlšek kabaret zlatih let režiser Jaša Jamnik DANES, 8.marec, ob 17.00 Velika dvorana www.teaterssg com Urniki in postaje brezplačnega avtobusnega prevoza: PRVI AVTOBUS (Seslja n) 15.30 - Sesljan, parkirišče 15.40 - Nabrežina, trg 15.45 - Križ, avtobusna postaja 16.00 - Zgonik, pred županstvom 16.15 - Prosek, Kržada DRUGI AVTOBUS (Opčine) 16.00 - Opčine, postaja na Bazoviški ulici 21 16.10 - Trebče, trg pri spomeniku 16.15 - Padrlče, postaja pred športnim centrom Gaja 16.20 - Bazovica, pred cerkvijo TRETJI AVTOBUS (Milje) 16.00 - Milje, avtobusna postaja 16.05 - Žavlje, avtobusna postaja 16.10 - Domjo, nasproti Kulturnega centra 16.15 - Dolina, pred županstvom 16.20 - Boljunec, pred gledališčem Prešeren 16.25 - Boršt, avtobusna postaja 16.30 - Ricmanje (Barde), avtobusna postaja so včeraj dopoldne uradno odprli predstavniki oblasti, ki so na kratko povedali, kaj pomeni ta prireditev za tržaški turizem. Enrico Lupi, predsednik Re.C.O.Med., je predstavil situacijo v oljkarstvu v celotnem Sredozemlju. Slišati je bilo, da je bilo lansko leto eno najslabših za italijansko ek-stradeviško oljčno olje. Količinsko so v Italiji pridelali 37 odstotkov manj olja v primerjavi z letom 2013, v nekaterih regijah celo 45 odstotkov manj. Tako slabe sezone v Italiji ne pomnijo, je bilo slišati na otvoritvi letošnjega salona, ki pa je za laično publiko kljub črni letini zanimiv in privlačen. Na stojnicah oljkarji in oljarji predstavljajo različne sorte olj, steklenice različnih formatov pa je mogoče tudi kupiti. Cene olj se razlikujejo od regije do regije, za pollitrsko steklenico dobrega oljčnega olja pa je v povprečju treba odšteti od 10 do 12 evrov. Našo regijo zastopajo oljarji iz Furlanije, tržaško pokrajino pa zastopata podjetje Parovel in konzorcij Ter-geste DOP. Slednji se na sejmu predstavlja s prav posebno ponudbo; profesionalni in laični kupci lahko kupijo degustacijski paket, v katerem so olja sedmih oljarjev, ki prodajajo olje z oznako zaščitenega porekla. V lično škatlo so spravili Kocjančiče-vo, Mahničevo, Parovelovo, Scherianijevo, Starčevo in Zaharjevo olje, na stojnici pa je bilo včeraj razstavljeno tudi olje Borisa Pangerca. Kot je povedal predsednik konzorcija Tergeste DOP Paolo Starec, se bo- Na sejmu je mogoče okušati še druge dobrote fotodamj@n do v naslednjih dneh na sejmu v okviru konzorcija predstavili še drugi njegovi člani. Razstavljavci, ki prihajajo z juga Italije, so s seboj prinesli še druge dobrote, ki se posredno ujemajo z oljčnim oljem. Na prodaj so razne paradižnikove omake iz južnoitalijanskih paradižnikov, mostarde iz peperončina, olive različnih vrst in kakovosti, pa tudi marmelade, pomaranče in domače pašte. Skratka, ponudba na sejmu je raznolika in bogata, upre pa se ji lahko le malokateri obiskovalec. Organizatorji so pripravili tudi serijo spremljevalnih degu-stacijskih dogodkov in predavanj, za interesente pa naj morda povemo še to, da bo danes in jutri sejem odprt od 10. do 19. ure, v torek pa od 10. do 14. ure. V torek ob 12. uri bodo podelili odličja vzorcem, ki so jih letos poslali na ocenjevanje. (sč) CAPITALE 9. SEJEM TIPIČNIH IN KAKOVOSTNIH EKSTRADEVIŠKIH OLJ 7.-10. MARCA 2015 Trst - Pomorska postaja www.oliocapitale.it NEDELJA 8. MARCA 2015 PROGRAM POSVETI KUHARSKA SOLA VODENE POKUSNJE STOTINE BLAGOVNIH ZNAMK KUHARSKI TEČAJI » 11.30 OIL ROOM, Dvorana Illiria Izobraževalni forum za olje EVO in odličnost v kuhinji v priredbi Commanderie des Cordons Bleus de France, Italijanska delegacija Furlanije Julijske krajine 10.30 Odprtje foruma, G. Sedmak 10.35 Pozdravi predstavnikov oblasti 10.40 G. Sedmak, Zgodovina olivnega olja 11.00 F. Suban, 150 let olivnega olja v kulinariki v Trstu 11.20 R. Situlin, Zabeliti pomeni ohraniti zdravje 11.40 F. Romanutti, Nišni izdelki v naši deželi, ponovna odkritja in novosti 12.00 T. Sarcina, Zaključki 12.15 G. Sedmak, Zahvale, konec Foruma Kuharska šola v priredbi Emilia CUKA in v sodelovanju z nacionalno zvezo kuharjev Federazione Nazionale Cuochi » 12.00 Njoki iz polente z oljem EVO, rezijskim česnom in prekajeno rikoto. Za revno kuhinjo v kuhinji recikliramo. Iz Karnije kuharica Marinella Ferigo » 13.00 Tipičnajed kuhinje iz Bitonta. KuharAndrea Basilico » 14.00 Tipičnejedi kuhinje iz Matere: pečeni kruhki z oljem iz novembrskih oljk. Kuhar Mirco Santospirito. Predstavlja olje Stefania D'Alessandro, Regione Basilicata. » 15.00 Domišljijo ena Lady Chef Caffe Vatta. Kuhar Cinzia Meriggioli » 16.00 Malica za otroke na sejmu Olio Capitale Paola Sbisa, nutricionistka, kuhar Manuel Marussich 17.00 Sladoled, čokolada in sladice z olivnim oljem Marco Gelato, Antonella Varotto in Alessandro Giudici ...Program se nadaljvje v ponedeljek in torek / TRST Nedelja, 8. marca 2015 5 rajonski sveti - Potujoča razstava Po poteh enakopravnosti Če je ženskih poimenovanj za manj kot pet odstotkov Podžupanja obljubila skorajšnje poimenovanje po zaslužni Slovenki Včeraj danes Ce je res, da krajevna imena pripovedujejo zgodovino nekega kraja, potem bi človek sodil, da so tržaško zgodovino pisali izključno moški. Kajti razmerje med ulicami in trgi, ki so poimenovani po moških, in tistimi, ki nosijo ime kake ženske, je povsem neuravnovešeno; ženskega spola je manj kot pet odstotkov vseh tržaških poimenovanj! Da bi javnost opozorila na to neenakopravnost, a ji istočasno predstavila tiste ženske, ki so se znašle na mestnem zemljevidu, je občinska komisija za enake možnosti priredila razstavo Po poteh enakopravnosti (Sulle vie della parita), ki je tačas na ogled v Vili Prinz na Greti, na sedežu 3. rajonskega sveta (med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro). Razstavni panoji bodo v prihodnjih mesecih obiskali vse sedeže rajonskih svetov. Kot poudarja Michela Novel, ki je razstavo postavila, je spodbuda zanjo prišla iz društva Toponomastica femminile, ki je začela zbirati fotografije o »ženskih« ulicah in trgih. Zbrano gradivo so s svojimi posnetki dopolnile članice društva Fo-tografaredonna, kustosinja pa je vsako opremila z nekaj informacijami o posameznih ženskah. Kot pravi, bi jih radi v prihodnje nadgradili z dodatnimi podatki. Nastala je tako zanimiva pot po Trstu, med katero bodo vsi, ki si bodo vzeli čas za ogled razstave, izvedeli marsikatero zanimivost. Na primer to, da je Ulica della Geppa toponim, ki naj bi izhajal iz neke Josephe ali Jepe, ki je živela ob izviru pitne vode. Da je Ulica Ponte della fabbra najbrž dobila ime po ženi nekega kovača, ki je po njegovi smrti prevzela delavnico. Ali pa, da je bila Sara Davis dobrotnica angleškega rodu (priimek bi torej morali izgovarjati Devis ...), ki je med drugim zaslužna za izgradnjo pokrite tržnice. In ker naj bi krajevno imenoslovje pripovedovalo zgodovino mesta, bi se morala v njem zrcaliti ne samo imena številnih žensk, ki so zaznamovale življenje v njem in širšo družbo, temveč tudi njegova večkulturna duša, sta na odprtju razstave poudarila podžupanja Fabiana Martini in odbornik Andrea Dapretto. Pod-županja, ki je zadolžena tudi za enake možnosti in toponomastiko, je napovedala, da bo Cosolinijeva uprava nadaljevala z ženskimi poimenovanji (v zadnjih letih je po zaslužnih občankah poimenovala sedem vrtov in zelenic, saj ne poimenovanih ulic ni na razpolago). Zagotovila je tudi, da bo enega prihodnjih poimenovanj deležna Slovenka. Katero bo doletela ta čast, naj bi bilo znano v prihodnjih mesecih. Medtem pa v sklopu komisije za enake možnosti pripravljajo tudi razstavo o ženski toponomastiki v nekaterih slovenskih mestih (na primer Kopru in Ljubljani), za katero bo poskrbela Elena Cerkvenič. (pd) Razstava, ki dokumentira ulice, trge in vrtove, ki so poimenovani po ženskah, je do torka na ogled v Vili Prinz na Greti fotodamj@n Danes, NEDELJA, 8. marca 2015 DAN ŽENA Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 18.01 - Dolžina dneva 11.30 - Luna vzide ob 20.51 in zatone ob 8.03. Jutri, PONEDELJEK, 9. marca 2015 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15 stopinj C, zračni tlak 1018 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 30/80 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. OKLICI: Iztok Furlanic in Irene Bale-strucci, Marco Angileri in Nicoletta Fabian, Maxime Sobze Kemkeng in Rosine Prudence Taguela Ngako, Tom-maso Campisi in Francesca Padovani, Renato Antonio Pesola in Dolores Machnich, Fulvio Buttignon in Priscil-la Prodan, Carmine Castellone in Pasqua Rosaria Di Micco, Gianfranco Bonzanini in Isabella Herrmann, Desiderio Rosso in Francesca Colussi, Paolo Fagnoni in Veronica Di Nardo, Nicola Patruno in Porzia Mignozzi, Simone Barich Sagrati in Tiziana Pividori, Rudy Rocchi in Jennifer Galante, Stefano De Mola in Chiara Paris, Mario Alberi in Maria Margherita, Giancar-lo Marini in Silvia Rigoni, Massimilia-no Vianello in Elisabetta Degrassi, Paolo Baldassarre Ricci in Roberta Riosa, Matteo Bevilacqua in Teresa Selenati. [12 Lekarne Danes, 8. marca 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 - 040 631785. Od jutri, 9. do nedelje, 15. marca 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. občina - Javna dela Rojan: do aprila težave za promet in parkiranje V Rojanu bodo do konca marca težave za promet in za parkiranje. Tržaška občinska uprava je namreč včeraj obvestila, da bodo morali zaradi nujnih del družbe Acegas-Aps-Amga jutri začasno zapreti nekatere ulice za promet, do začetka aprila pa bo veljala prepoved parkiranja v bližini nekaterih križišč na območju ulic Giacinti, Ginestre in Stock, ki je med najbolj nevralgičnimi točkami rojanskega prometa. Po Ul. Montorsino in Stock pripeljejo namreč avtobusi podjetja Trieste Tra-sporti št. 5 in št. 8 v smeri proti mestu. Družba Acegas bo morala namreč prevažati nekatere električne transformatorje. Za to pa se bo posluževala žerjava in tovornjakov, ki bodo seveda potrebovali prosto pot. Zaradi tega bodo jutri začasno (predvidoma 10 minut, a ni znano ob kateri uri) zaprli za promet Ul. Stock in Ul. delle Ginestre, kjer bo promet za žerjav potekal v obratni smeri do Ul. Giacinti, od tod pa do Ul. Martinaga in Ul. Gelsomini. Poleg tega bo od jutri do 30. marca veljala prepoved parkiranja v bližini križišč (dvajset do trideset metrov) z ulicami Tor San Piero, dei Gelsomini, Martinaga, Giacinti in Montorsino. Zaradi omenjenih del bodo tudi zožili vozni pas na nekaterih ulicah. slovensko dobrodelno društvo - V petek Flajbanove in Srebotnjakove podpore zaslužnim študentom Predstavniki SDD in prejemniki nagrad so se na koncu skupaj nastavili fotografu fotodamj@n Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva so sinoči podelili tradicionalne podpore iz Sklada Mihaela Flajbana in Irene Sre-botnjak študentom, ki so z odličnim uspehom končali višjo srednjo šolo in uspešno nadaljujejo študij tudi na univerzi, poleg tega pa so dejavni v društvih, ustanovah in organizacijah slovenske narodne skupnosti. Na včerajšnji slovesnosti, na kateri je uvodoma spregovoril predsednik SDD Ivo Jevnikar, medtem ko je utemeljitve prebrala Vera Vesel, študentom oz. njihovim svojcem pa nagrade izročila Tatjana Gerdol, so podelili vsega skupaj osem tisoč evrov podpor desetim zaslužnim študentkam in študentom, ena študentka pa je prejela posebno priznanje v obliki zlatnika. Glavni Flajbanovi podpori v višini 1500 evrov sta prejela Peter Grudina iz Ločnika, ki obiskuje prvi letnik arhitekture na Univerzi v Ljubljani, in ponovno Asja Gregori iz Brišč, ki obiskuje tretji letnik tujih jezikov na Univerzi v Vidmu, medtem ko je Srebotnja-kovo podporo v višini prav tako 1500 evrov ponovno prejela Sanja Mikac iz Trsta, ki obiskuje prvi letnik magistrskega študija druge stopnje za industrijsko in unikatno oblikovanje v Ljubljani. Podpore v višini 500 evrov pa so prejeli Janika Škerl iz Nabrežine, Peter Vogric iz Gorice, Elisa Peric iz Štivana, Neža Kravos iz Ricmanj, Matija Ferle-tic iz Doberdoba, Ester Gaggi Slokar iz Trsta in Iva Pertot iz Nabre-žine, medtem ko je zlatnik prejela Jasna Leban iz Gorice. 6 Nedelja, 8. marca 2015 TRST / O Občina Dolina vabi na slovesnost ob poimenovanju sedeža občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg po MAURIZIU SIGONIJU, odličnem prostovoljnem gasilcu in članu občinske skupine Civilne zaščite v soboto, 14. marca 2015 ob 10.30 na sedežu občinske Civilne zaščite in Združenja prostovoljnih gasilcev Breg Na tržaški univerzi je na podiplomski stopnji z odliko in pohvalo diplomirala iz italijanistike Marušha Gustin Naši odbornici iskreno čestitamo ter želimo še nadaljnih uspehov KD Kraški dom Na tržaški univerzi je v petek, 6. marca zaključila magisterij iz italijanistike z odliko in pohvalo Maruška Gustin Iskreno ji čestitamo in želimo še nadaljnih življenjskih in osebnih uspehov mama, tata, nonoti in vsi, ki jo imajo radi Tina Kralj je z odliko zaključila magisterij na Filozofski fakulteti v Trstu. Čestitamo vsi, ki jo imamo radi ¿i Čestitke DARINKA! Srečnih let še mnogo te v življenju čaka, tvoja pot bo varna, nebo brez oblaka. Rojstnih dni veliko še boš praznovala, ker ves čas vesela, zdrava boš ostala. DU-FADAMA. Jutri bo naša mala MODRA ugasnila 3 svečke. Da bi bila še naprej tako vesela, živahna in da bi rada prepevala ji želimo nona, nono ter bratranec Kolja. Jutri bo STOJAN UDOVIČ slavil 90-letnico rojstva. SKD Barkovlje mu čestita iz vsega srca in mu želi doživeto praznovanje v krogu vseh, ki ga imajo radi. uk Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nessuno si salva da solo«. ARISTON - 11.00 »Il segreto del suo vol-to«; 15.00 »Timbuktu«; 16.45, 19.00, 21.15 »Maraviglioso Boccaccio«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00 »Scarpette rosse«; 18.30, 21.15 »Dancing with Maria«; 11.00, 20.00 »L'orologio di Monaco«. FELLINI - 15.30 »Shaun - Vita da peco-ra«; 17.00 »Noi e la Giulia«; 19.00, 21.15 »La teoria del tutto«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Search«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 19.00, 21.45 »Vizio di forma«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30 »Annie«; 14.20 »Asterix: Domovanje bogov«; 15.10 »Avtošola«; 14.30, 16.20, 17.10, 18.10 »Bacek Jon film«; 17.45, 20.10 »Chappie«; 19.00 »Duff - Dežurni bajs«; 15.30 »Ex Machina«; 21.00 »Kingsman: M Izleti Urtáli-r* ll*\n-nikik rluhpciJi-Mfi-v i'n ■ i ,¡ r d r 11'-. 11 TV?...... Crrntttr wjbili jufri v Peicrlinow dvoran^ OonizeUfjevj i na srednje $ trjaífcp b«#diKi umetnico Eleno Blaní^tP Prtdttsvíla joba prdí. Marija Cenda Začetek qb 30.30 Tajna služba«; 16.15,20.50 »Mortdecai«; 18.30,21.10 »Ostrostrelec«; 18.25,20.00 »Petdeset odtenkov sive«; 16.00 »Romeo in Julija«; 14.45,16.40 »Sedmi palček«; 13.40 »Sedmi palček 3D«; 18.40, 20.45 »Žarišče«. KOSOVELOV DOM SEŽANA -17.00 »Kaj pa Mojca?«; 20.00 »Boyhood«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 11.00, 15.10,16.40,18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 11.00, 16.30, 18.20,20.15,22.15 »Focus«; 20.00,22.10 »Cinquanta sfumature di grigio«; Dvorana 3:18.20, 20.15, 22.10 »Whiplash«; 11.00,15.00 »Mune - II guardiano della luna«; 11.00 »Shaun - Vita da pecora«; Dvorana 4: 16.30, 18.45, 21.15, 22.00 »Kingsman - Secret Service«; 11.00, 15.00, 16.40 »Notte al museo 3 - II segreto del faraone«. SUPER- 16.00,19.50 »Mortdecai«; 17.45, 21.40 »American Sniper«. THE SPACE CINEMA - 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 20.00, 21.40, 22.15 »Focus«; 10.50, 13.05, 15.20, 17.35, 19.50, 22.05 »Nessuno si salva da solo«; 11.00, 13.15, 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Superfast & Super-furious«; 11.10, 13.30, 15.10, 15.40, 17.45, 19.40 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 11.00, 13.40, 16.50, 19.25, 22.00 »Kingsman - Secret Service«; 16.20, 19.00, 21.40 »Cinquanta sfumature di grigio«; 19.30, 21.50 »Automata«; 11.00, 13.05, 17.15 »Notte al museo 3 - Il segreto del faraone«; 11.10, 13.00, 15.00 »Shaun - Vita da pecora«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 20.40 »Focus«; 16.00 »Romeo e Giu-lietta«; Dvorana 2: 15.00, 16.40, 18.15, 20.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 21.40 »Kingsman - Secret Service«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno si salva da solo«; Dvorana 4: 15.40, 17.00, 20.10 »Dancing with Maria«; 18.15, 21.30 »Superfast & Super-furious«; Dvorana 5: 15.00, 17.15, 19.50, 22.10 »Maraviglioso Boccaccio«. 9 Šolske vesti 15. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod bo potekala 19., 20. in 23. marca na sedežu šole, Ul. Caravaggio 4. Vabljeni vsi dijaki osnovnih in nižjih srednjih šol, ki igrajo glasbeni instrument. Rok za vpis je 11. marec, udeležba je brezplačna. Razpis in obrazec na www.sibartol.gov.it ali po e-pošti glasbena.revija@libero.it DSMO Kiljan Ferluga z Občinama Milje in Števerjan društvom Juliet in Vinoteko Števerjanski griči prireja ŠTEVERJANSKI LIKOF VMILJAH ob ogledu razstave Vladimirja Klanjščka TEŽNJE z Markom Kravosom Sobota, 14. marca, ob 17.30 muzej Cara, Milje Sodeluje harmonikarski duo Bachi -Tul Likof 2015 - degustacija briških vin z vinarji Vinoteke Števerjanski griči SKD SLAVEC Ricmanje - Log RICMANJSKI TEDEN 2015 12.3. - 19.3.2015 se bodo do parkirišča nad Solkanom, od koder se bodo podali na krožno turo z vzponom na Vodice in na Sveto goro. Izlet ni težaven, predvidene so 4 ure hoje. Nujna je planinska oprema. Informacije na tel. št. 040-413025. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štar-tali bomo iz Opčin. Prijave na tel. št. 3405814566 do vključno ponedeljka, 9. marca. SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). Vpisovanje na sedežu SKD Primorec v ponedeljek, 9. marca, od 17.00 do 18.00. Prisrčno vabljeni! PUST BOLJUN EC - SKD F. Prešeren: v nedeljo, 15. marca, izlet v okolico Chioggie k najditeljem Lovreta. Odhod ob 8.15 pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu, prihod v večernih urah. Vabilo vsem pu-starjem, članom in prijateljem. Vpis v društvenem baru na G'rici v Boljuncu do petka, 13. marca. KRU.T obvešča, da sta se sprostili dve mesti za enodnevni izlet v Vicenzo, ki bo v soboto, 14. marca. Program zaobjema voden ogled razstave »Tutankamon, Caravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in voden ogled Olimpijskega gledališča. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Informacije in prijave do 14. marca na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja bo izlet v nedeljo, 29. marca. VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it. KRU.T obvešča, da so na razpolago še štiri dodatna mesta za velikonočno potovanje v Beograd, Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.. Društvo Marij Kogoj vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture in prazniku žena. D uo Marko Čepak - kitara in Maurizio Marchesich -harmonika/bandoneon predstavljata Sprehod od brazilske do argentinske glasbe Slavnostna govornica prof. Vilma Purič Izbor poezij bodo podali učenci 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda Danes, 8. marca 2015 ob 17. uri v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu Ul. Brandesia 27/1 S Poslovni oglasi iFTJNURAVNOViŠANJIPRO-STORA - Kako vplivamo na prostor, da se v njem dobro počutimo? Delavnico vodi Barbara Žet-ko. Informacije na 347-2787410 ali www.eft-trieste.it. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. Tel. 0038631808539 POSLOVNO PODJETJE V SEŽANI išče knjigovodjo z znanjem slovenskega jezika za administra-torsko-knjigovodska dela. Zahteva se vsaj pet let delovne izkušnje v administraciji italijanskega podjetja. Nudi se 6 mesečna delovna pogodba s polnim delovnim urnikom. Pišite na naslov: delosezana@gmail.com SPDT organizira danes, 8. marca, avtomobilski izlet v Posočje; na razpolago bo društveni kombi. Pohodniki se bodo zbrali ob 8.30 na trgu v Sesljanu, peljali H Mali oglasi M Osmice SKD Tabor in VZPI - ANPI Prosvetni dom - Opčine vabita ob dnevu žena danes, 8. marca ob 18.00 uri na predstavo SAVINA zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču Tekst in režija GIORGIO AMODEO Igra TATIANA MALALAN Glasbena spremljava NEVA KRANJEC ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 15.03. Tel. 040-391790 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SIDONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tel. 040-208987 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Vabljeni. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. OSMICO sta odprla Andrej in Iva Anto-nič, Cerovlje 34. Vabljeni! Tel. št.: 040299800, 342-0996537. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. 2070123 (v večernih urah). PRODAJAM 4 nove zimske gume znamke hankook winter velikost 175/70 R14, zaradi napačnega nakupa. Tel. št. 040208002. PRODAM 1000 kv.m. zazidljivega zemljišča v Barkovljah. Tel. 333-4807372. PRODAM enkratne ročno vezene na-ramne in naglavne rute za Kraško oh-cet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570. PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387. PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357. V CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 327-4429357. V MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in shrambe. Tel. št.: 348-3667766. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206. Loterij a 7. marca 2015 Bari 72 82 86 35 4 Cagliari 13 42 76 49 77 Firence 77 14 64 30 86 Genova 7 1 48 29 44 Milan 55 26 10 7 33 Neapelj 78 85 74 27 50 Palermo 70 43 65 16 55 Rim 43 45 17 23 86 Turin 30 71 2 12 23 Benetke 81 54 61 67 66 Nazionale 4 18 33 90 71 St. 29 LJUBITELJEM psov podarim male psičke mešane pasme (mama je kavkaška ovčarka). Tel. št.: 338-8961853 ali 040- JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sama-torci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. 26 36 56 68 73 81 jolly 62 Nagradni sklad 8.352.437,53 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 9 dobitnikov s 5 točkami 27.999,78 € 754 dobitnikov s 4 točkami 339,20 € 25.807 dobitnikov s 3 točkami 19,67 € Superstar 5 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 4 dobitniki s 4 točkami 33.920,00 € 168 dobitnikov s 3 točkami 1.967,00 € 2.024 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.297 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.554 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Nedelja, 8. marca 2015 7 Sklad Mitja Čuk vabi na predavanje PREHRANA IN G IS AN JE NALOŽBA VPftlHODhOST Predavanja tx vodil Tibor Pri* ni i 6 MBbni i™*W. svetovalec za prehrana ter izvraben prad-avataif Izvede^ bomo vei>Ho o zdravem nafiinu iivDerga 1er gibanju * pilet. 1J rHirtfl 2D1& ii i) W l" i? «AiiJ PreniKi ul*j» 131 Ü3 Obvestila DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena danes, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče vabi danes, 8. marca, ob dnevu žena, na 3. Parmafešt s pričetkom ob 17.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Skupaj bomo praznovali ob spremljavi glasbe in petja, z bogatim srečelovom in prigrizkom. SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič-Stojan prirejata ob mednarodnem dnevu žena večerjo z družabnostjo in srečelovom danes, 8. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu. Informacije in prijave na tel. 040-2209058 in 348-9234060 (Igor). SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca vabi vaščanke danes, 8. marca, ob 11.30 v društveni bar n' G'rici na kavo in na otvoritev razstave »Naše žene in dekleta nekoč«. V BARKOVLJAH bomo počastili msgr. Matijo Škabarja danes, 8. marca, po maši od 11. ure. Kratka slovesnost bo v vrtiču, ki nosi njegovo ime in se nahaja pri barko-vljanskem pristanišču. Priložnostno misel bo prebrala Majla Košuta. KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseživljenj-skih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S.Francesco 20. Prijave in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce/azilante ob ponedeljkih in sredah, od 17. do 19. ure v Občinski knjižnici v Saležu (do vključno 9. marca). SKP vabi člane in simpatizerje na organizacijske konference: v ponedeljek, 9. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju; v sredo, 11. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Škednju; v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Pon-čani in ob 20.30 na sedežu SKP v Nabre-žini. JUS PROSEK in Administracija za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek vabita vse zainteresirane vaščane na srečanje o ledinskih imenih v proseškem vaškem jedru in njegovi okolici, ki bo v torek, 10. marca, ob 19.30 v Kulturnem domu na Proseku. KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za odgovorne bo v torek, 10. in četrtek, 12. marca, za sodelavce in osebe, ki pomagajo v podjetju pa bo tečaj v torek, 17. marca. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22. marca, udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah. Začetek ob 11. uri. Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške startnine. Prijave najkasneje do torka, 10. marca, na segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS in Kmečka zveza sklicujeta sestanek z lastniki parcel, ki so zainteresirani za priključitev vode na Mukulanu v torek, 10. marca, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta na Proseku št. 159. Prisoten bo inž. Fabio Fontanot družbe AcegasApsAmpa. SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 10. marca, ob 18. uri ter v torek, 17. marca, ob 19.15 v Kulturnem domu v Na-brežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel.: 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. marca, na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus, Ul. Mazzini 46, tel. 3403864889, toplo vabi na dan odprtih vrat, ki bo na sedežu društva v torek, 10. marca, od 15. do 19. ure. JUS PRAPROT TRNOVCA vabi člane na udeležitev občnega zbora volilnega značaja v drugem sklicanju v sredo, 11. marca, ob 20. uri v gostilno v Trnovci. KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072 ali krut.ts@tiscali.it PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na postno srečanje z dr. Primožem Krečičem, stolnim župnikom v Kopru, z naslovom »Pogled, ki ozdravlja«, v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Šentjakobskem domu (Ul. Concordia 8) v Trstu. SPDT sklicuje 61. redni občni zbor v prvem sklicanju v četrtek, 12. marca, ob 11. uri na sedežu, Ul. S. Frančiška 20; v drugem pa v petek, 13. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Frančiška 20. Na občnem zboru bo možnost plačila članarine za l. 2015. Vabljeni. ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE, Skupina Fortunato Pavisi v Trstu, Ul. Mazzini 30, organizira na sedežu v petek, 13. marca, ob 20. uri konferenco na temo »Odnosi med človeškimi čutili in organi«. Predavala bo zdravnica in umetnostna terapevtka Pa-trizia Anderle. Vljudno vabljeni. POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKD Fran Venturini (Center Anton Uk-mar-Miro) pri Domju. SKD VIGRED in KD Rdeča zvezda vabita v nedeljo, 15. marca, ob 17.30 v ŠKC v Zgo-niku, na 23. dobrodelno revijo Vsi smo prijatelji. Prispevki bodo namenjeni združenju Agmen, ki pomaga otrokom z rakastimi obolenji. DUHOVNA PRIPRAVA na Veliko noč, pod vodstvom dr. Jožeta Bajzeka, bo v sredo, 18. marca, v zavodu šolskih sester, Ul. del- le Docce 34; ob 16. uri sv. maša, nato poglobitev in premišljevanje. Vincencijeva Konferenca vabi vse, ki čutijo potrebo po spodbudi za globlje doživljanje svoje vere in notranji obnovi. Prireditve DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi danes, 8. marca, ob 17. uri na proslavo ob dnevu slovenske kulture in prazniku žena v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Duo Marko Čepak in Mauri-zio Marchesich predstavljata »Sprehod od brazilske do argentinske glasbe«. Slavnostna govornica prof. Vilma Purič; izbor poezij bodo podali učenci 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda. SKD TABOR IN VZPI-ANPI Opčine vabita danes, 8. marca, ob 18. uri ob dnevu žena na predstavo (v italijanščini) »Savina -Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«. DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 9. marca, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje s tržaško besedno umetnico Eleno Blancato. Prof. Marija Cenda bo predstavila njene dosedanje štiri leposlovne knjige, ki so pisane v italijanščini, a vsebujejo veliko slovenskega ljudskega blaga, izrazja in zgodovine. Pogovor bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno zabavno večer ob mednarodnem dnevu žena. Program: recital mladih članic društva, glasbeni trio Pomladni dan, Vogrinke z Vogrskega in pevka Laura Budal ob spremljavi Zorana Lupinca. PRAVLJICE IZ KOVČKA - Oddelek za mlade bralce NŠK vabi na pravljične urice, ki bodo v sredo, 11. in v četrtek, 12. marca, v Narodnem domu, Ul. Fil-zi 14. Oba dneva bosta potekali dve srečanji: ob 16.30 za predšolske otroke, ob 17.30 za osnovnošolce. V četrtek bo glasbena medigra zaupana dijakom NSŠ Sv. Cirila in Metoda. SKUPINA 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja, v okviru praznovanj za Dan žena, v četrtek, 12. marca, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje prof. Loredane Kralj. V sliki in besedi nam bo predstavila svoj »Camino portuges, 650 km - Sama na poti od Lizbone do San-tiaga de Compostela«. SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke Grom v prostore Bambičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob POGREBNO PODJETJE t ^ . _ ñ n trenutku žalosti.. \ f> w / v vljudnost ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289. SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Prehrana in gibanje naložba v prihodnost« v petek, 13. marca, ob 19. uri na sedežu Sklada, Proseška ul. 131. Predavanje bo vodil Tibor Pranjič - osebni trener, svetovalec za prehrano ter izvrsten predavatelj. Izvedeli bomo veliko o zdravem načinu življenja ter gibanju. ZIMSKA PRAVLJICA - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca: ob ponedeljkih in torkih, od 9. do 13. ure; od srede do petka, od 14. do 18. ure. KD KRAŠKI DOM vabi v soboto, 14. marca, ob 19. uri v kulturni dom na Colu na ogled veseloigre »Svakinja da te kap«, v izvedbi dramske skupine Kraški dom in Razvojnega združenja Repentabor. Scenarij in režija Anja Škabar. V slovo veliki ženi Bernartki Gulič sestrični Ana in Jelka ter Walter in Donatella ZAHVALA Mario Briščik Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počasili spomin našega dragega. Družina Briščiki, 8. marca 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina ZAHVALA Drago Košuta Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega. Družina Križ, 8. marca 2015 ZAHVALA Lida Debeljak vd. Turk Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili ob strani in na katerikoli način počastili njen spomin. Katja in Aleš z družinama ZAHVALA Nadja Birsa Dolhar Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli način počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo duhovniku Giorgiu Gianniniju, prijatelju Stojanu Spetiču, prijateljici Mirjan Mikolj, pevcem in Primorskemu dnevniku. Družina Dolhar ZAHVALA Sonja Vrabec vd. Gruden Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala Skupini Prostovoljcev Devin-Nabrežina -Križ ONLUS in dr. Recchii. Družina Šempolaj, 8. marca 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Pogreb Alda Crovatina bo v soboto, 14. marca. Pokojnik bo ležal v kapeli v ul. Costalunga od 9.30 dalje, sledi pokop ob 12.20 na miljskem pokopališču. ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in počastili spomin našega dragega Alojza Kapuna iskrena hvala. Svojci Prosek, 8. marca 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 8.3.1965 8.3.2015 Minilo je 50 let odkar je tragično preminil na Sardinji naš nepozabni mož, oče in nono, ter voditelj komunistične partije Italije Davide Pescatori Dragi Davide, boril si se za enakopravnost, bratstvo in za svobodo vseh narodov. Umrl si za tvoj ideal, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Tvoja žena Marica in sin Roberto z družino Trst, 8. marca 2015 9.3.2013 9.3.2015 Stanko Racman Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji 9.3.2012 9.3.2015 V Tatiana Cernivec Vedno v naših srcih in spominu. Mož Igor, sinova Samuel in Bernard Zgonik, 8. marca 2015 Pogrebno podjetje Zimolo 8 Nedelja, 8. marca 2015 TRST / opčine - Pred 71 leti so jo na glavni ulici obesili nacisti Spomin na Rozalijo živi Tako kot vsako leto so se na Op-činah dan pred osmim marcem spomnili mučeniške smrti domačinke Roza-lije Kos Kocjan-Guličeve, ki je za Opči-ne postala simbolična figura osvobodilnega gibanja. Guličevo so 7. marca 1944 Nemci obesili na drevo ob glavni cesti, danes Narodni ulici, da bi ustrahovali domačine in jih odvrnili od sodelovanja z narodnoosvobodilnim gibanjem, ki je bilo tedaj v polnem razmahu. Včeraj se je pri obeležju, ki je pritrjeno na pročelje hiše s številko 28, zbrala množica domačinov, da bi se spomnila nesrečne domačinke Rozali-je. Bili so Openci obeh narodnosti, taborniki RMV v krojih, mladi učenci osnovne šole Franceta Bevka s svojimi učiteljicami in predstavniki VZPI-ANPI s predsednico Stanko Hrovatin na čelu in sežanskim predsednikom Zveze združenj borcev Pahorjem. Občinski stražarji so za nekaj minut prekinili promet po Narodni ulici, da bi omogočili potek slovesnosti. Zbrane je nagovoril pokrajinski sekretar VZPI-ANPI Dušan Kalc. Čeprav je od gnusnega nacifašističnega zločina minilo 71 let, domačini niso pozabili na Rozalijo in se vsakega 7. marca zberejo pred njenim obeležjem, je povedal Kalc. Spomin na take ljudi, ki so za svobodo žrtvovali življenje, je treba na vsak način ohraniti, tako kot tudi njihove svetle ideale, po zaslugi katerih, smo danes tu, je še dejal Kalc. Opozoril je na dejstvo, da je nevarnost razraščanja neofašizma in neonacizma v državah Evrope še vedno prisotna. Neofašizem dviga glavo v razmerah zaostrenih kriznih razmer, v katerih maloštevilni postajajo vse bogatejši, drugi pa vse revnejši. Kalc je pozval k budnosti, da se ideali NOB in socialne pravičnosti ohranijo in prenašajo na mlade generacije. Ob zaključku občutene slovesnosti so z recitacijami in pesmijo nastopili otroci 4. in 5. razreda bližnje osnovne šole Franceta Bevka. Posnetek z včerajšnje svečanosti na Opčinah fotodamj@n mavhinje 2015 - 11. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah Začetek zbiranja prijav Od 11. do 30. marca se lahko prijavijo slovenske dramske skupine iz zamejstva in drugih koncev sveta Posnetek z ene preteklih prireditev kroma Amaterske dramske skupine naj bodo pripravljene na štartni liniji, saj se zanje odpirajo vrata za nastop na odru bienal-nega, 11. Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah. Pri ŠKD Cerovlje-Mavhinje so že zdavnaj zavihali rokave za čim boljšo izvedbo priljubljenega in organizacijsko zelo zahtevnega dogodka, ki se bo odvijal od 22. junija do 5. julija letos (začetek je odvisen od števila prijavljenih skupin). Na festivalu lahko nastopajo dramske skupine, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji in drugih slovenskih skupnosti po svetu. Prijavljene igre lahko tekmujejo v sledečih kategorijah: otroška (igralci do vključno letnika 2001), mladinska (igralci do vključno letnika 1993) in odrasla. Tudi letos bodo skupine lahko predstavile svoje uprizoritve na odru na trgu in pod šotorom. Nagrade v imenu društva bo kot običajno podelila strokovna komisija. Zbiranje prijavnic se bo začelo v sredo, 11. marca, končalo pa se bo 30. marca. Organizatorji bodo poskrbeli, da bodo vsa društva, ki so že sodelovala, prejela prijavnico po elektronski pošti, ostali zainteresirani pa lahko pišejo na naslov ce-rovljemavhinje@libero.it. Prijavnice bodo sprejemali tudi direktno na sedežu društva in sicer vsak ponedeljek po 21. uri. Podrobnosti in posebnosti letošnje izvedbe bodo objavljene prihodnjo nedeljo na straneh Primorskega dnevnika (organizatorji načrtujejo zanimivo presenečenje predvsem na zaključnem večeru). ROP Elena Blancato v DSI Jutri bo v Peterlinovi dvorani v Trstu srečanje s tržaško besedno ustvarjalko Eleno Blancato. V zadnjih letih je izdala štiri leposlovne knjige, ki so pisane v italijanščini, vendar odražajo njeno navdušenje za slovensko krajevno stvarnost, ljudsko blago, slovenska imena in izraze, a tudi prizadetost zaradi naše zgodovine. Pred kratkim je izšel zadnji del njene trilogije o Krasu, ki obsega knjige Martin lo škrat - Sto-ria del Carso e dintorni (Škrat Martin - Zgodovina Krasa in bližnjih krajev, 2012), Le voci del Carso (Kraški glasovi, 2014) in I sogni del Carso (Kraške sanje, 2015). Večer prirejata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Povezoval ga bo Ivo Jevnikar, Blancatovo in njena dela pa bo predstavila prof. Marija Cenda. Sladki sejem na Trgu sv. Antona Na Trgu sv. Antona se danes zaključuje sladki sejem Festa del dolce tipico. Dan bo v celoti posvečen ženskam. Organizatorji in razstavljavci bodo obiskovalkam delili mimoze in pregrešno dobre slaščice. Zadnji sejemski dan bo ponudil tudi zanimive delavnice, ki jih bo od 12. ure naprej vodil čokoladni mojster Fausto Ercolani. Ta bo na stojnici Il Perugino pripravljal mini degustacijska predavanja za otroke. Mobilni urad lokalne policije Lokalna policija obvešča, da bo kot vselej tudi v prihodnjih dneh na ozemlju s svoj mobilnim »uradom«, ki je prava informativna točka za občane in turiste. Jutri bo na Opčinah blizu šole od 7.30 do 8.10 in pri občinski izpostavi od 8.30 do 10. ure, v Rojanu od 10.30 do 12.30, pri Rocol-Melari od 13.30 do 15. ure, na Trgu Volontari Giuliani od 15.30 do 16.30 in na Trgu Bonifacio na začetku Drevoreda XX. septembra od 17. ure do 18.30. Nesreča motorista Včeraj okrog 16.30 je prišlo do prometne nesreče na Trgu Duca degli Abruzzi, v katero je bilo udeleženo motorno kolo. 59. letni voznik motorja R. P. je vozil v smeri proti železniški postaji, ko ga je zaneslo, da je padel na bok. Na kraj nesreče so se pripeljali reševalci z reševalnim vozilom, ki je voznika motorja z rumeno urgentno kodo odpeljalo v katinarsko bolnišnico, kjer so ugotovili poškodbo glave. SKD Vigred vabi jutri v Štalco ob 8. marcu SKD Vigred vabi ob 8.marcu, mednarodnem dnevu žena, v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30, v Štalco, v Šempolaju, na kulturno zabavni večer. Mlade članice društva: Gaja, Helena, Michelle, Shari, Sofia inVeronika bodo v pozdrav predstavile nekaj poezij o ženskem svetu. Prvič se bo v Štalci predstavil Trio pomladni dan, člani tria so Helena Lu-pinc (klavir), Tina Jarc (violoncello) in Vania Zuliani (violina). Prvič bo na tem delu Krasu gostovala skupina Vogrinke z Vogrskega. Poleg veselja do petja in druženja, je njihova največja želja ohranjanje slovenskega ljudskega petja in ljudskih običajev. Njihov projekt se imenuje »Ljudska« . Pod strokovnim vodstvom Barbare Šinigoj bodo ob vsaki pesmi predstavile tudi hudomušni škeč. Ob zaključku večera bo ob spremljavi glasbenika Zorana Lupinca nastopila še domačinka pevka Laura Budal. Seveda je jutrišnji kultur-no-zabavni večer posvečen ženskam a primeren je za vse in so nanj vabljeni tudi moški. V torek predstavitev krajevnih imen na Proseku V sklopu svojega delovanja in ovrednotenja domačega jusarskega premoženja ter ljudskega izročila, je proseški jusarski odbor opravil raziskavo z evidentiranjem ledinskih imen, ki označujejo kraje, ulice, trge in dvorišča v proseškem vaškem jedru ter krajevna imena na proseški gmajni, kot so doline, steze, vzpetine, ograde in pašniki. Ustvarila se je delovna skupina, ki jo sestavljajo odborniki jusarskega odbora ter odbora za ločeno upravljanje jusarskega premoženja Prosek, kateremu so pristopili domačinka, prof. Lidija Rupel, dr. Milan Pahor ter dr. Robert Petaros. Slednji je v 70. letih že pripomogel k izdaji zanimive publikacije z ledinskimi imeni Tržaško ozemlje. Prav na podlagi te publikacije se je začelo zapisovanje proseških krajevnih imen na večji topografski karti, ki zaobjema vaško jedro in okolico vasi Prosek. Dodanih je bilo precej imen, ki jih zaradi merila ni bilo mogoče vnesti v karto, ki je vključena v prej omenjeno publikacijo. Organizator vse interesente na predstavitev, ki bo v prostorih Kulturnega doma na Proseku v torek 10. marca ob 19.30. razpis - Nižja srednja šola z glasbeno smerjo sv. Cirila in Metoda 15. Glasbena revija Državna nižja srednja šola z glasbeno smerjo sv. Cirila in Metoda razpisuje 15. Glasbeno revijo Sv. Ciril in Metod. Pobuda poteka v okviru dejavnosti glasbenega laboratorija v šolskem letu 2014/2015. Na Reviji lahko sodelujejo učenci vseh razredov osnovnih, nižjih srednjih šol in nižjih srednjih šol z glasbeno smerjo s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in pokrajini. Udeleženci naj predstavijo glasbeni program po pravilih razpisa in naj se prijavijo v skladu z danimi navodili. Sodelovanje je brezplačno, vsi nastopajoči bodo prejeli diplomo o udeležbi. Izvajalci bodo lahko nastopali kot solisti (izvajalci sami poskrbijo za morebitno spremljavo na klavirju ali na drugem instrumentu) ali v komornih skupinah (od 2 do 15 članov). V komornih skupinah lahko sodelujejo tudi dijaki višjih srednjih šol - le če ne presegajo več kot polovico članov sestave; revije se lahko udeležijo tudi komorne skupine izven tržaške pokrajine in iz Slovenije. Izvajalci lahko nastopajo v različnih zasedbah. Solisti ali komorne skupine morajo predstaviti spored, ki naj ne presega 2 minuti (učenci 1., 2. in 3. razreda osnovne šole), 4 minute (učenci 4. in 5. razreda osnovne šole), 5 minut (učenci 1. in 2. razreda nižjih srednjih šol) ali 6 minut (učenci 3. ra- zreda nižjih srednjih šol). Program solistov naj vsebuje dve skladbi ali etudi različnih skladateljev ali po značaju različnih. Izbor in število skladb komornih skupin je prost. Posebno zaželjene so skladbe sodobnih, tržaških in slovenskih skladateljev katerega koli obdobja in lastne skladbe. Vpisni obrazci so na razpolago v tajništvu šole, na spletni strani www.sibartol.gov.it ali jih lahko dobite, če pišete na e-naslov glas-bena.revija@libero.it in morajo biti oddani do srede, 11. marca. Revija bo potekala na srednji šoli sv. Cirila in Metoda v četrtek, 19.3., v petek, 20.3. in v ponedeljek, 23.3.15 od 16. do 18.30. Komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov bo poslušala revijo in izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo predstavile na zaključnem nastopu v sredo, 1. aprila 2015 ob 16. uri. Na zaključnem nastopu bo komisija izbrala posameznike in skupine, ki se bodo lahko udeležili Natečaja v izvajanju klasične glasbe na I.S.I.S. Carducci- Dante. Komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, za najboljšo izvedbo skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in za najboljšo izvedbo lastne skladbe. Komisija bo nagradila izvirne sestave, najmlajše izvajalce, obetavne talente in najboljše predstavnike nižjih srednjih šol z glasbeno smerjo. Predvidena je tudi nagrada občinstva. / ITALIJA, SVET Nedelja, 8. marca 2015 9 italija - Ob 8. marcu sprejem na Kvirinalu Mattarella: Ženske nosijo dobršen del bremena krize RIM - Na predvečer 8. marca, mednarodnega dneva žensk, je predsednik italijanske republike Sergio Mattarella odprl Kvirinal zasedanju o ženskah in njihovem odnosu do zemlje. V uvodnem posegu je poudaril, da so morale ob sedanji krizi večji del bremena nositi prav ženske. Morale so skrbeti za otroke, negovati ostarele v družini, posvetiti se ljudem s posebnimi potrebami. Brez žensk bi bila Italija bolj revna in bolj nepravična, je podčrtal. Ženske predstavljajo obraz solidarnosti in družbene kohezije. Tega bi se morali vedno spominjati, je opozoril Mattarella. Ko je bil govor o ženskah in zemlji, je bilo poudarjeno, da se preko ženskih rok pretaka več kot polovica hrane na svetu. V državah v razvoju dosega ta delež tudi 80 odstotkov. Ob lepih predsednikovih besedah pa je bilo včeraj slišati tudi manj lepe ugotovitve o položaju žensk v Italiji. Po podatkih, ki jih je izdalo italijansko notranje ministrstvo se je v zadnjem obdobju povečalo število nasilnih dejanj v družinskem krogu, katerih žrtve so bile ženske in deklice. Povečalo se je tudi število kaznivih dejanj izkoriščanja prostitucije in mladinske pornografije. Pred slabim poldrugim letom je stopil v veljavo zakon o ukrepih proti nasilje nad ženskami. V njegovem okviru so zabeležili skokovit povišek preventivnih ukrepov proti nasilnim moškim. Tako se je število opominov nasilnim moškim početverilo (od 111 leta 2013 na 408 leta 2014), podobno pa se je povečalo število moških, ki so jih zaradi nasilnih dejanj oddaljili iz družinskega okolja (od 73 na 275). Na podlagi teh preventivnih represivnih ukrepov se je znižalo število groženj, ki so jih prijavile ženske v enem letu (več kot 3 tisoč prijav manj), preganjanja (tisoč prijav manj), prijav zaradi udarcev (skoraj štiri tisoč manj) in spolnega nasilja (tristo primerov manj). Znižalo pa se je tudi število osebnih poškodb nad ženskami (tisoč petsto manj, a kljub vsemu je bilo v lanskem letu osebno poškodovanih kar 25.033 žensk!). Predsednik republike Sergio Mattarella med včerajšnjim srečanjem o ženskah na Kvirinalu Salvini (Severna liga) v blindirani Genovi GENOVA - Prihod tajnika Severne lige Mattea Salvinija v Genovo je spravil na noge sile javnega reda. Popolnoma so obkolili gledališče, v katerem je Salvini predstavil javnosti ligaškega kandidata za predsednika dežele Ligurije Edoarda Ri-xija in tudi zaprli bližnje ulice, da se pripadniki socialnih centrov ne bi približali zborovanju ligaškega liderja. Protestniki so manifestirali po mestnih ulicah, zalučali nekaj rdečih dimnih petard in poškodovali tablo v spomin predstavniku misovske stranke, ki je bil ubit v sedemdesetih letih preteklega stoletja, hujših izgredov pa ni bilo. Salvini je ocenil, da ima »bitka za guvernerja Ligurije vsedržavni pomen,« ker lahko zmaga desne sredine razrahlja Renzijevo oblast. Vse kaže, da bo ligaškega kandidata podprla tudi vrsta predstavnikov Forze Italia. V tej zvezi je Salvini izjavil, da je Severna liga »odprta vsem, ki so siti te levičarske vlade.« Medtem pa ni še znano, kaj b odločil župan Verone Flavio Tosi, ki mu je Salvini dal ultimat, naj izbere med Severno ligo ali njegovo fundacijo, ki naj bi bila navzkriž s Salvini-jevim programom. združene države - Prav ob 50-obletnici pohoda za pravice črncev v Selmi Policist ustrelil črnca Mladenič je bil neoborožen - Ni znano, koliko strelov je bilo ustreljenih - Obama: »Selma ni preteklost, je sedanjost« MADISON - Črnopolti mladenič je bil nova žrtev ameriške policije. Zgodilo se je v zvezni državi Wisconsin, kjer je belopolti policist posegel, da bi pomiril spor med skupino ljudi. Med posegom je odrinil 19-letnega neoboroženega mladeniča in ustrelil vanj. Anthony Robinson, tako se je imenoval, je bil težko ranjen. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je malo potem podlegel poškodbam. Vodja krajevne policije Mike Koval je izjavil, da je policist posegel po telefonskem klicu. Obvstopu v stanovanje naj bi ga eden od mla-deničev napadel, zato naj bi posegel po orožju. Ni pa znano, koliko strelov je izstrelil. Smrt mladega črnopoltega mladeniča je izzvala takojšen protest krajevne črnske skupnosti. Na desetine protestnikov se je zgrnilo na ulice in začelo vzklikati proti policiji. Župan mesta Madison je izjavil, da je šlo za »nepopisno tragedijo« in je obljubil poglobljeno preiskavo o dogodku. Smrt mladega Robinsona je ovila v črnino manifestacije ob 50-letnici tragičnega pohoda v Selmi, ki ga je vodil Marti Luther King in na katerem so Afro-američani zahtevali volilno pravico. O dogodku je spregovoril tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je opozoril, da »pohod v Selmi ne zadeva preteklost, temveč predstavlja sedanjost.« Za Baracka Obamo je Selma sedanjost ansa Prijeli dva osumljenca za umor Borisa Nemcova MOSKVA - V Rusiji so prijeli dva osumljenca za umor ruskega opozicijskega politika Borisa Nemcova, je včeraj v Moskvi sporočil vodja ruske varnostne agencije FSB Aleksander Bortnikov, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Gre za Anzorja Gubaševa in Zaurja Dadajeva, ki naj bi prihajala iz severnega Kavkaza, je še povedal Bortnikov in dodal, da so o aretaciji osumljencev obvestili tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina. Preiskava pa se nadaljuje, je dodal. Po poročanju ruskih medijev sta osumljenca zdaj v strogo varovanem zaporu Lefortovo v Moskvi, že v ponedeljek pa naj bi se pojavila pred sodiščem, ki bo odločilo o njuni nadaljnji usodi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Bortnikov je bil z informacijami skop, je pa neimenovani vir za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal, da so preiskovalci relativno hitro našli avtomobil, s katerim sta napadalca pobegnila s kraja napada. Sledi, ki so jih našli v avtomobilu, pa so jih pripeljale do obeh osumljencev. Prav tako naj bi varnostne kamere pokazale »dovolj jasne« posnetke osumljencev, je še dodal, kot povzema britanski BBC. Preplah zaradi bombnega alarma v Beli hiši WASHINGTON - Tajna služba, ki skrbi za varnost ameriškega predsednika Baracka Obame, je včeraj sprožila preplah zaradi možne bombe v Beli hiši. Do tega je prišlo tik pred načrtovanim odhodom Obame na slovesnost ob 50. obletnici zatrtja pohoda za volilne pravice temnopoltih v kraju Selma v Alabami. Obama je odhod zaradi tega odložil za slabo uro. Kot poročajo ameriški mediji, je alarm sprožil službeni pes, ki odkriva eksplozive. Pes je postal vznemirjen ob nekem avtomobilu nedaleč stran od Bele hiše, zaradi česar jo je tajna služba preventivno zaprla. Poleg tega je za dodatno negotovost poskrbel manjši požar, ki je izbruhnil v neki delavnici nedaleč stran od Bele hiše. Požar se je začel z manjšo eksplozijo, a kot poročajo ameriški mediji, naj dogodka ne bi bila povezana. latvija - Zunanji ministri EU v Rigi o položaju v soseščini Pod drobnogledom Libija, Sirija in Irak ter znova položaj v Ukrajini Visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini za ohranitev sankcij proti Rusiji RIGA - Zunanji ministri Evropske unije so včeraj v Rigi nadaljevali neformalno zasedanje. Kot so sporočili s slovenskega zunanjega ministrstva, so se posvetili dogodkom v evropski soseščini, predvsem položaju v Libiji, Siriji in Iraku, pa znova tudi položaju v Ukrajini, kar je bila prevladujoča tema že petkovih pogovorov. Poudarili so ključen pomen EU pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v soseščini ter sodelovanje z regionalnimi akterji. Glede evropske sosedske politike so izpostavili predvsem priprave na vrh Vzhodnega partnerstva, ki bo potekal maja v Rigi. Poudarili so tudi pomen preučitve usmeritev evropske sosedske politike v letošnjem letu. V petek je bila prevladujoča tema pogovorov kriza v Ukrajini. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini se je pri tem izrekla za ohranitev sankcij proti Rusiji, dokler se ne bodo razmere na vzhodu Ukrajine izboljšale in dokler ne bo dogovor iz Minska polno uresničen. i VI Federica Mogherini ansa Mogherinijeva se je na drugi strani zavzela tudi za to, da EU stori več za izboljšanje odnosov z Rusi, ki so danes priča najslabšim odnosom med Vzhodom in Zahodom po hladni vojni. »Stopiti moramo v stik z Rusi, predvsem z mladimi, in jih vzpodbuditi, da EU vidijo s svojimi očmi in stkejo vezi po vsej Evropi,« je dejala Mogherinijeva. EU je medtem odpravila sankcije proti štirim Ukrajincem, med katerimi je tudi sin nekdanjega ukrajinskega pre-mierja Mikole Azarova Oleksij Azarov. Od začetka krize je EU sankcije uvedla za okoli 150 Rusov, Ukrajincev in prebivalcev Krima. Od strmoglavljenja malezijskega letala na vzhodu Ukrajine julija lani pa je povezava uvedla tudi ostre gospodarske sankcije proti Rusiji. Zunanji ministri EU so se v petek posvetili tudi položaju v Libiji. Posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Bernardino Leon jim je opisal aktualno stanje in potek prizadevanj za premirje ter vzpostavitev libijske vlade nacionalne enotnosti. Ministri so v razpravi izpostavili predvsem nevarnost ustvarjanja varnostnega vakuuma v Libiji ter s tem povezane grožnje širjenja in utrjevanja vpliva Islamske države. Izrazili so polno podporo prizadevanjem Bernardina Leona in izpostavili ključno vlogo sosednjih držav ter nadaljnjim konzultacijam z ZDA in ZN. (STA) INTERVJU POGOVOR - Sonja Pungertnik, Slovenka leta 2014 Vsi smo odgovorni za skupno prihodnost Robi Šabec »Priznanje pa je tudi velika spodbuda za naprej. Še bolj kot do sedaj čutim odgovornost za delo v skupno dobro in v dobro posameznikov« roša Nedelja, 8. marca 2015 y začetku letošnjega leta je bilo znano ime prejemnice laskavega naziva Slovenka leta 2014, ki ga že 27. leto zapored podeljujejo bralci revije Jana. Letošnja dobitnica, Sonja Pungertnik, defektologinja, učiteljica in vzgojiteljica, je bila predstavljena predvsem kot borka za pravice invalidov, sama pa ve povedati, da so njena prizadevanja vedno dvosmerna. Ker velja upravičeno pričakovati, da bo v bodoče med nominirankami moč najti tudi imena Slovenk živečih izven matične Slovenije, smo se o nominaciji, o tem kaj ji ta naziv pomeni, predvsem pa o njenih aktivnostih, zanimanjih in delu na številnih področjih, pogovarjali z letošnjo dobitnico Sonjo Pungertnik. Ste letošnja prejemnica naziva Slovenka leta 2014. Ali je bil naziv pričakovan? Nikakor ne. Presenetila me je že sama nominacija. Zadnja leta nisem bila tako zelo vpeta v javnost kot še nekaj let nazaj. Poleg tega moje življenje tudi ni usmerjeno v eno ozko smer, kjer bi npr. dosegla nekaj vrhunskega, temveč sem bila predlagana in čutim, da tudi izbrana, bolj kot osebnost v celoti. Možnost, da bi bila na koncu izbrana, pa zdaj vidim, da sem jemala celo premalo resno. Bili ste v izjemno močni konkurenci finalistk Ja. Ko sem prebirala iz tedna v teden njihove predstavitve in jih tako spoznavala, sem se sama sebi zdela majhna. Nekatere so bile v javnosti tudi že precej poznane. Gotovo tudi zaradi tega nisem razmišljala o zmagi. Toda, očitno tokrat to ljudem ni bilo najpomembnejše. Ko sem poslušala razne odmeve radijskih poslušalcev, televizijskih gledalcev in piscev komentarjev na spletu, sem spoznala, da je ljudi nagovarjalo pričevanje za življenje, za odnose, za sožitje med ljudmi. Da potrebujemo upanje, svetlejši pogled na prihodnost in vrednote, ki vodijo v dobro vseh, o tem so govorili in pisali. Tudi osebno sem prejela veliko odzivov v tej smeri. Naravnost ganila me je izjava gospe, ki mi je dejala, da ji je bilo tisti večer, na večer izbora, vrnjeno dostojanstvo. Neka druga gospa, pa se je obrnila k nam v Ignacijev dom po pomoč, ker jo je nagovorila moja izjava v televizijskih odmevih, ko sem dejala, da sem prepričana, da je v stiski vsakemu dana tudi moč, da jo premaga. Upam, da so vsaj nekaj tega zaznali tudi vodilni. Predsednik Pahor je ob sprejemu, ko še ni vedel za rezultate izbora, dejal, da se zaveda, da bo tista, ki so jo izbrali ljudje, nakazala tudi smer za celotno družbo. Upam in želim, da teh besed ne bo pozabil. Ali menite, da gre le za, da politiki praviloma pozabljajo na dane besede? Ljudje smo nagnjeni k temu, da v prvi vrsti poskrbimo zase. Biti politik, pa bi moralo pomeniti, skrbeti za druge, za vse. Dober politik je po mojem mnenju tisti, ki uspe ostati v službi preprostega človeka. Glavna lastnost politika bi morala biti empatičnost, njegov edini cilj pa, delati dobro. Zal mnoge politike zaslepi moč, denar in oblast. Zato je naloga nas volivcev, da prepoznamo in podpremo tiste politike, ki ostajajo zvesti pravim vrednotam, svojim obljubam in so v stiku s državljani. Kakšni so bili občutki, vaša prva reakcija, ko ste na razglasitvi zaslišala svoje ime? Spomnim se kako sem zajela sapo, kako sem vstala iz svojega stola in se znašla na odru, v objemu urednice Jane Me-lite Berzelak; njenih toplih besed, ki so izražale razumevanje in nato svojega nagovora, pri katerem se mi je zdelo, da mi bo zmanjkalo glasu. V meni je bil občutek neizmerne hvaležnosti za življenje, za vse, ki so mi pomagali postajati to kar sem, za vse, za katere mi je bilo dano narediti kaj dobrega ... Kaj vam osebno pomeni naziv Slovenka leta? Nagrado za trud in priznanje za opravljeno delo. Vsak glas, ki so mi ga na- menili, sprejemam tudi kot potrditev vrednot, ki jih živim in za katere si prizadevam in kot odprtost za različnost in drugačnost v družbi. Priznanje pa je tudi velika spodbuda za naprej. Še bolj kot do sedaj čutim odgovornost za delo v skupno dobro in v dobro posameznikov. Dotakniva se vašega dela. V kolikor se ne motim, radijska oddaja Luč v temi, ki jo vodite, prav v letošnjem letu praznuje dvajset let delovanja. Zasledil sem podatek, da naj bi bila to ena redkih radijskih oddaj, če ne celo edina - ne samo v Sloveniji, marveč v celotni Evropi, ki je prav posebej namenjena slepim in slabovidnim. Radio Ognjišče, ki letos praznuje 20 let, je oddajo Luč v temi uvrstil v svoj program že na samem začetku. Sama pri njenem oblikovanju in vodenju sodelujem 17 let. Zagotovo je to edina redna oddaja, ki je v celoti namenjena temam s področja življenja in dela ljudi z okvaro vida v Sloveniji. Sama tudi širše v Evropi ne vem za primer takšne oddaje, vendar bi to težko zagotovo potrdila. Oddaja pa je dragocena tudi zato, ker jo pripravljamo in vodimo ljudje z okvaro vida sami. Vse prevečkrat se namreč v naši družbi dogaja, da o neki skupini ljudi govorijo in odločajo vsi drugi, le tisti ne, ki tej skupini pripadajo. Zaposleni ste pri jezuitih v Igna-cijevem domu duhovnosti in delate na področju duhovnega spremljanja. Kako bi predstavili vaše delo? V Ignacij evem domu duhovnosti izvajamo programe za osebnostno in duhovno rast. Nekateri od njih so namenjeni vsem, drugi pa so pripravljeni za določene skupine ljudi, kot so: zakonci, žalujoči, ovdoveli, moški . S programi odgovarjamo na potrebe današnjega človeka, ki išče svoj mir, svojo identiteto, smisel življenja in ki hrepeni po odnosu z Bogom. Duhovno spremljanje je osebna pomoč posamezniku na tej poti iskanja. V času, ko v domu ni programov, tudi oddajamo sobe različnim gostom, ki si želijo nastanitev v zares lepo urejenem domu s šestnajstimi sobami in dvema ka- pelama. Glavni moj program, ki ga vodim skupaj s p. Ivanom Platovnjakom je Šola odpuščanja. Gre za celoletni program, ki vsebuje dva vikenda, štiri enodnevne delavnice, domače delo po pripravljenih navodilih in osebno spremljanje. Namenjen je vsem, ki si želijo osebnostno in duhovno rasti, izboljšati odnos do samega sebe in do drugih ter tistim, ki trpijo zaradi različnih ran, ki jim preprečujejo, da bi zaživeli. Drugo moje področje, ki pa ga šele začenjamo, pa je pomoč zakoncem, ki se soočajo s preizkušnjo invalidnosti ali dolgotrajne bolezni. Seveda pa sodelujem tudi pri drugih programih. Aktivni pa ste na številnih področjih. Med drugim ste sodelovali pri oblikovanju slovenske zakonodaje za invalide. Ali ste z zakonodajo na tem področju zadovoljni? V akciji Slovenka leta so me predstavili predvsem kot borko za pravice invalidov. Toda, moja prizadevanja so bila vedno dvosmerna. Družba naj ustvari pogoje, invalidi pa naj se aktivno vključijo v družbo, seveda vsak po svojih zmožnostih. Zato sem vedno zagovarjala tiste programe in oblike pomoči, ki omogočajo neodvisno življenje in so prilagojeni specifičnim potrebam posameznika. Zakoni, ki urejajo pravice s področja invalidskega varstva so tako razpršeni, da jim je kar težko slediti. Vidi se, da se mora vsaka skupina posebej boriti za svoje pravice in iskati možnosti za njihovo mesto v zakonodaji. V splošnem imamo veliko zapisanega in marsikaj se tudi zares uresničuje. Zelo veliko pa nam tudi še manjka. Med drugim tudi stvari, ki se jih ne da zapisati, saj so vprašanje našega zavedanja, poznavanja in odnosa. Koliko objektov, naselij . zgradimo površno, brez upoštevanja prilagoditev za različne skupine državljanov kot so invalidi, starejši, otroci . Potem, ko je vse že zgrajeno, pa spet potrebujemo sredstva, da te napake odpravljamo. Kaj nam pomaga, če imamo npr. na avtobusih ljubljanskega mestnega potniškega prometa vgrajene najavljalnike postajališč, če šoferji samovoljno odločajo o tem, ali bodo prižgani ali ne. Ali je res, da imamo pogosto opraviti z vse večjim številom organizacij (pri tem ne mislim zgolj na invalidske organizacije), ki naj bi bile posameznim skupinam v pomoč, le-te pa večino energije in sredstev porabijo za svoje lastno delovanje in so v precejšnji meri same sebi v namen? Država res namenja precejšnja finančna sredstva za področje invalidskega varstva. Ali jih je dovolj ali ne, pa bi težko sodila, saj niti ta niso vedno uporabljena za svoj namen. Velikokrat so podprti projekti, ki obljubljajo rešitve na posameznih področjih, pa teh rešitev potem v praksi nikoli ne vidimo. Zdi se, da organizacije in podjetja kar tekmujejo v pridobivanju sredstev, namenjenih tovrstnim projektom, pa čeprav dostikrat niti ne preverijo dejanskih potreb. Razdeljevalci sredstev bi morali bolj preverjati realnost ciljev, ki si jih izvajalci zastavljajo in pa seveda dejansko izvedbo projekta, ki največkrat pride le do neke poskusne faze, ki je potrebna za pridobitev sredstev, potem pa se vse skupaj ustavi. Po mojem mnenju se tudi vse preveč sredstev izgubi za potrebe delovanja organizacij, ki so dostikrat bolj same sebi namen. Kaj bi bilo po vašem mnenju pri tem potrebno spremeniti? Po mojem mnenju potrebujemo: pravično razdeljevanje in večji nadzor nad porabo sredstev, ki jih invalidske organizacije prejemajo od iger na srečo; bolj neposredne in individualizirane oblike pomoči invalidom, konkurenčnost na področju storitev invalidskega varstva ter pravico do osebne asistence, kot temeljne možnosti za neodvisno življenje. Ustrezna poraba sredstev prejetih od iger na srečo velja za pereč problem že vrsto zadnjih let Kaj se dogaja na tem področju in kako je z zagotovljenimi proračunskimi sredstvi? Sama zadnja leta nisem več aktivna pri nobeni od invalidskih organizacij, zato ne morem v celoti odgovoriti na vaša vprašanja. Sem pa marsikaj spoznala, ko sem še delala na tem področju. Vsakomur je lahko jasno, da kjer je dim, tam je tudi -/ ogenj. Zares človek kar težko verjame, da ob vseh opozorilih in dokazih o spornih zadevah okoli delitve teh sredstev, nihče zares ne odreagira. Včasih imam občutek, da državi takšno stanje celo odgovarja. Če so organizacije zaposlene z reševanjem medsebojnih konfliktov, potem ima država pred njimi mir. Delitev sredstev pač poteka uradno po strokovno izdelanih pravilih, v praksi pa je žal tako, da kdor je močnejši, pač dobi večji del pogače. Mislim, da bomo na tem področju težko naredili korak naprej, dokler bodo imeli škarje in platno v rokah ljudje, ki so sistem prilagodili na svojo kožo in dokler invalidi ne bomo mogli sami vrednotiti financiranih programov s tem, da bomo lahko izbirali med različnimi ponudniki storitev. Težave naj bi bile še vedno tudi z zakonom o osebni asistenci. Slovenija naj bi s tem, ko odlaša z njegovim sprejetjem, kršila tudi mednarodno konvencijo ZN. Kje tiči osrednji problem? Invalidske organizacije morajo dostikrat krpati vrzeli na tistih področjih, ki bi jih morala zagotoviti država kot vsem dostopne oblike pomoči. S svojimi posebnimi socialnimi programi nudijo najrazličnejše oblike pomoči, za kar bi jim morala biti država hvaležna. Seveda pa invalidske organizacije niso strokovne ustanove in je vrsta, obseg in kvaliteta teh storitev odvisna od mnogih dejavnikov. Vsi invalidi pa s tem nimajo enakih možnosti, saj je odvisno, čemu da prednost njihova organizacija. Osebno asistenco tako svojim članom nudijo organizacije, ki so to obliko pomoči prepoznale za pravo in za ta namen uspele pridobiti sredstva. V Sloveniji žal še vedno nimamo zakona o osebni asistenci, čeprav je ta pravica zapisana v 19. členu ZN Konvencije o pravicah invalidov. Slovenija je konvencijo ratificirala že leta 2008, a obveznosti nikoli ni izpolnila. Včasih imam občutek, da se naša družba boji neodvisnih in pokončnih invalidov, invalidske organizacije pa, da bi s tem, ko bi njihovi člani lahko neodvisno zaživeli, izgubile na pomenu. Kateri pa so po vašem mnenju tisti pereči problemi, ki bi jih morali ustrezno rešiti izključno člani sami, znotraj invalidskih organizacij? Težko bi govorila nasplošno, saj razen Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, katere članica sem, drugih organizacij ne poznam odznotraj. V svoji organizaciji pogrešam zlasti entuziazem, sodelovanje in zdravo pamet. Pogrešam tudi prostor za različno misleče. Podobno kot se naša država sooča z begom možgan, se tudi naša organizacija sooča s tem, da nekateri v njej ne najdemo svojega mesta. Tudi ob imenovanju za Slovenko leta bi si želela večje zavedanje, da smo vsi na isti barki in da je uspeh posameznika naš skupen uspeh, tako kot bi morala biti tudi bolečina posameznika naša skupna bolečina. Kaj je tisto kar pri človeku dandanes najbolj pogrešate? Manjka nam najprej sočutja s samim seboj. V tekmi za neko navidezno srečo, ki naj bi nam jo prinesla kariera, denar, materialne dobrine ., pozabljamo kdo smo. Premalokrat se vprašamo, če si vsega tega, za čemer se pehamo, res želimo in ali to v resnici tudi potrebujemo. Preveč nasedamo normam, ki nam jih postavljajo drugi. Posledica te odtujenosti od samega sebe je tudi odtujenost od sočloveka. Nimamo več časa drug za drugega, ni nam mar, kaj se z bližnjim dogaja, občutek imam, kot da se drug drugega bojimo. Tretji problem pa je naša apatičnost do družbenega dogajanja. Ne zavedamo se, da je družba sestavljena iz nas, posameznikov in da smo vsi odgovorni za našo skupno prihodnost. Od kje črpate energijo za svoje delovanje? Slediti skušam klicu svoje notranjosti. Če delam tisto, kar je v skladu z mojimi talenti, sposobnostmi in interesi, potem se sproti polnim. Hranijo me odnosi z bližnjimi, priložnosti, ko lahko komu pomagam, pa tudi molitev, narava in knjige. Kraj, kjer si vedno lahko na-berem novih moči in kamor se lahko zatečem tudi, kadar je hudo, pa je moj dom in moja družina. / MANJŠINE Nedelja, 8. marca 2015 1 1 IZPOSOJENI INTERVJU - Katalonski varuh človekovih pravic Rafael Ribo Jezikovne pravice niso za javne uslužbence ali za vlado, ampak za državljane V Dublinu je bilo pred kratkim pomembno zasedanje o novi zakonodaji za uveljavljanje irščine v javnosti. Med gosti je bil tudi varuh človekovih pravic iz Katalonije Rafael Ribo, ki je ponudil razmišljanje o razlikah med irščino in katalonščino. Z njim se je pogovarjal novinar osrednjega dnevnika Irish Times Maitiu O Coimin. Intervju povzemamo v celoti. Na kaj ste še posebej postali pozorni, ko ste prebrali besedilo sprememb zakona o jezikovnih pravicah, sestavljeno v letu 2014? Prebral sem celotno besedilo in morda si upam preveč, če bi dajal priporočila neki drugi državi, vendar mislim, da mi moje izkušnje dopuščajo nekaj pripomb. V četrtem poglavju besedilo navaja, katere dokumente je treba objaviti v irskem jeziku. Dejal bi, da jih je treba objaviti vse. Če bi to naredili z elektronskim prevajalnikom, ne bi stalo nič. Vsi dokumenti javnih uprav bi morali biti na razpolago v irskem jeziku. Govor je tudi o tem, kateri javni uslužbenci bi morali obvladati irščino. Ali naj bi morali vsi javni uslužbenci obvladati irščino, kot je bilo to določeno v 70. letih prejšnjega stoletja? Dejal bi, da bi tako moralo biti; le zakaj se ne bi vrnili k starim določilom? Jezikovne pravice niso za javne uslužbence ali za vlado, ampak za državljane. Če na ustreznih mestih ne zagotovite prisotnosti uslužbencev, ki svoje delo opravljajo v irščini, dejansko preprečujete in v nekaterih primerih celo prepovedujete rabo irščine. Poudarek je treba namenih državljanom. V Kataloniji morajo vsi javni uslužbenci obvladati katalonščino na ravni C ali višji ravni, tako da lahko vsak državljan ureja svoje posle v katalon-ščini ali kastiljščini in nikomur ni treba zamenjati jezika. Slišal sem tudi, da politiki govorijo, da bi obveznost znanja jezika začela veljati čez 7 let. Zakaj? Dovolj časa imate, da v treh letih sprejmete vse upravne ukrepe. Končno pa je mojo pozornost pritegnila 13. točka, kjer piše, da morajo za- Pod naslovom katalonski varuh človekovih pravic Rafael Ribo; spodaj palača Evropskega parlamenta v Strasbourgu sebna podjetja, ki imajo pogodbe z javnimi ustanovami, zagotoviti storitve v ir-ščini. Zakaj ne bi vsa podjetja, javna in zasebna, ki zagotavljajo storitve ljudem, angleško in irsko govorečim, zagotovila te storitve v obeh jezikih? Govorim na primer o jedilnih listih v restavracijah, o osebju v javnih lokalih, o zasebnih zdravstvenih ustanovah, o telefonskih centralah in o trgovinah. To je moje odkrito mnenje. Katere so na tem področju razlike med Katalonijo in Irsko in kaj se lahko učimo drug od drugega? Nikoli ne smete pozabiti, da je ir-ščina uradni državni jezik. Katalonščina to ni. Irščina je tudi uradni jezik Evropske unije. Katalonščina je v rabi na ozemlju, na katerem živi 13 milijonov ljudi in ni priznana, ker nimamo države. 95% prebivalstva razume katalonščino, 80% jo govori in 60% jo bere, ker v vseh šolah poučujejo vse predmete v katalonščini. Po dveh letih uvajamo španščino in po štirih letih angleščino. To je moje priporočilo Irski: povečati število šol, kjer temeljni pouk poteka v irskem jeziku. Vem, da obstajajo šole z irskim učnim jezikom v Gaeltachtu, to je na irsko govorečem območju in da jih je kar nekaj tudi v Dublinu, ampak to število je treba povečati. Šole s poukom v irskem jeziku so glavno in seveda tudi najpomembnejše sredstvo. Drugo priporočilo je, da morate preprečiti, da bi kdorkoli ogrožal jezikovne pravice. To so državljanske pravice. Nobeno upravno telo ne sme biti upravičeno, da izjavi, da »irščina tukaj ne obstaja«. Jezikovne pravice morajo biti zajamčene vsakomur v državi. Ali madridska vlada sprejema ta katalonski pristop? Minister za izobraževanje poskuša sprejeti zakon, s katerim bi ta šolski sistem spremenil. Ko govori o svojem osnutku, pravi: »Pošpaniti moramo katalonske otroke«. Pouk otrok v Kataloniji poteka v ka-talonščini. Tudi otroci, katerih materinščina je španščina, se v šoli učijo kata-lonščino. Ta sistem je smiseln; ko dopolnijo 14 let, obvladajo tri jezike. Uspehi v naših šolah so boljši od uspehov v pilah enojezičnih regij. V vladi vsemu temu nasprotujejo. Za vsakega otroka, ki izbere šolanje v španskem jeziku, plačajo 6.000 evrov. To zato, ker ni javnih šol s španskim učnim jezikom; obstajajo zasebne angleške šole in španske šole ter starši, ki pošiljajo otroke v te šole, prosijo vlado za prispe- vek. Tisti denar pa dejansko plačujejo katalonski davkoplačevalci. Večina staršev v Kataloniji pa je naklonjena katalonskim šolam, ker za njihove otroke odpirajo več možnosti pri zaposlovanju. Omenili ste denar. Kako odgovarjate tistim, ki trdijo, da so jezikovne pravice predrage? Ko sem prišel sem, sem vprašal, ali z državnim denarjem promovirate velika dela v angleškem jeziku, ki prihajajo iz Irske. Dobil sem pritrdilen odgovor. Rekli so mi, da so Irci zelo ponosni na svoje pisatelje in širijo njihova dela po vsem svetu. Tudi to stane, ampak nihče ne vpraša, koliko to stane. Ne morete začeti vojne o tem, koliko stane kultura nekega naroda. To boi kvečjemu lahko rekli, če bi kdo ponorel in zahteval astronomske vsote denarja, ampak ba Irskem se to ne dogaja. Jasno je, da je katalonščina močna jezikovna skupnost. Kaj boste naredili, da jo še okrepite? Naša največja šibkost je trenutno pri filmu in pri računalniških igricah. Vse to prihaja iz ZDA in iz drugih držav. Največje hollywoodske družbe ne bodo trosile svojega denarja za prevajanje v manjšinske jezike. Sam nisem naklonjen zvočnemu prevajanju filmov. Če je film v angleščini, naj ostane v tem jeziku in dodajmo mu podnapise. Vendar so pri nas vsi filmi zvočno prevedeni v španščino. Le redko se zgodi, da lahko gledamo film v katalonščini. Na Portugalskem ljudje bolje obvladajo angleščino, ker so vsi filmi v izvirniku s portugalskimi podnapisi. Največje družbe moramo prisiliti, da zagotovijo katalonsko verzijo, kot zagotavljajo špansko verzijo filmov. Trenutno je samo 5 odstotkov filmov prevedenih v katalonščino, vsi ostali so prevedeni v španščino. Pripravljamo pa zakon, po katerih bo morala biti čez štiri leta prevedena najmanj polovica vseh filmov. Kaj želite, da bi se za katalonščino zgodilo v prihodnjih petih letih? Španska država ne priznava manjšinskih jezikov. Veliko obiskovalcev pride v Španijo in razmišlja o bikobor-bah, o flamenku in o španščini. Ne vedo za Galicijo, Baskovsko deželo in Katalonijo. Glede na jezik je odstotek v Španiji zelo podoben Švici. Tam je 70 odstotkov prebivalstva nemškega jezika, 20 odstotkov jih govori francoščino, ostali pa italijanščino in retoromanščino. V Španiji 70 odstotkov prebivalcev govori ka-stiljščino, 20 odstotkov katalonščino, ostali pa baskovščino in galicijščino. Ze-lel bi si uradno priznanje za vse avtohtone jezike španske države. Kaj lahko naredijo Irci za okrepitev irščine kot jezika svoje skupnosti? Zaščitijo naj jo, namesto da se o njej prepirajo. Naj vprašanje jezika ne spremenijo v politični problem; seveda gre za politično vprašanje, ampak treba je preprečiti, da ga politične stranke uporabljajo pri svojem boju. Vse stranke morajo pristopiti k zaščiti jezika. Na zasedanju v Dublinu sem jasno povedal, da je treba do vprašanje obravnavati predvsem kot pomembno družbeno temo. Jezik je treba pogosteje uporabljati povsod, od javnih uprav do šol, in treba je širiti ozemlje, kjer je irščina vsakodnevni pogovorni jezik. Evropski poslanci s Timmermansom 1 • T~1 TT V V • i • V • o vlogi EU za zaščito manjšin V Evropskem parlamentu so se sredi februarja evropski poslanci, ki se pobliže ukvarjajo z vprašanji manjšin, srečali s podpredsednikom Evropske komisije Francom Timmermansom in se pogovarjali o »okviru Evropske unije za demokracijo, pravne države in temeljne pravice«, torej dokumentu, ki ga je pred lanskimi volitvami sprejela delovna skupina EP za manjšine. Poslanci so visokega predstavnika komisije opozorili, da bi bile za manjšine nadvse pomembne temeljne določbe v zvezi z zaščito manjšin, kar bi države spodbujalo k izboljšanju zaščite manjšin v notranjepravnem okviru. Opozorili so še zlasti, da je stanje Romov v številnih državah zelo slabo in da so v Grčiji manjšine grobo diskriminirane. Potem ko je bila Listina EU za temeljne pravice vključena v Lizbonsko pogodbo, so pričakovali drugačen odnos držav do vprašanja manjšin. Problem je, da pogodba ne predvideva nobenih sankcij za kršitelje. Res je sicer, da v 7. členu pogodba dopušča odvzem glasovalnih pravic državi, gre pa za zelo drastičen korak, ki ni bil nikoli sprejet in zagrozili so ga samo ob vprašanjih spremembe madžarske ustave in tam- kajšnje medijske zakonodaje. Osrednje vprašanje je torej, kako naj Evropska unija ukrepa proti državam, ki kršijo načela iz temeljne listine. Evropski parlament se bo s tem vprašanjem še ukvarjal in iskal nove možnosti. Na žalost niso imele avtohtone manjšine doslej pri teh postopkih nobene vloge. Poslanec madžarske manjšine v Romuniji Csaba Sogor je opozoril komisijo, naj se učinkoviteje ukvarja z vprašanji manjšin, madžarska poslanka Kinga Gal, sicer tudi sopredsednica mešane skupine za narodne manjšine v Evropskem parlamentu, pa je glavnino svojega posega namenila obrambi madžarske vlade in se le na koncu dotaknila vprašanja manjšin. Vsekakor je bila splošna ugotovitev razprave, da imajo manjšine v Evropi zgolj zelo obrobno vlogo, kar je zelo žalostno, je pa tudi izraz dejstva, da v parlamentu ni veliko predstavnikov manjšin, ti pa nimajo nobenega vpliva na komisijo. Sicer pa je tudi podpredsednik Timmermans ocenil, da sedanje stanje ni zadovoljivo, vendar ni soglašal s predlogom o sankcijah, ampak je predlagal nove mehanizme preverjanja, dialog in pozitivne spodbude. Durnwalder ponuja južnotirolski model Za vzhodno Ukrajino Dolgoletni predsednik Bocenske pokrajine Luis Durnwalder ponuja juž-notirolski model za rešitev vprašanja jugovzhodne Ukrajine, potem ko je bil 12. marca v Minsku sklenjen sporazum o ustavitvi bojev v tej regiji. Durnwalder, ki je eden »arhitektov« južnotirolske-ga modela je pripravljen na potovanje v Ukrajino, da posreduje izkušnje, ki jih imajo južnotirolski Nemci pri uveljavljanju avtonomije. Sam sicer pravi, da se ne predlaga za posrednika, to vlogo prepušča pomembnejšim politikom, ima pa veliko izkušenj, s katerimi bi rad prispeval k premostitvi sedanjega stanja v tisti regiji. »Pri nas je prišlo do nasilja; v 60. letih sta si bili jezikovni skupini druga proti drugi, to stanje smo spremenili najprej v soočenje, sedaj pa v sobivanje,« je dejal Durnwalder. Danes tri jezikovne skupine sodelujejo. Po njegovi oceni s koncem vojne ne bodo rešeni vsi problemi; življenje mora teči dalje in zagotoviti je treba sobivanje. Na Južnem Tirolskem je bil proces dolg, a uspešen. »Te izkušnje lahko posredujemo in s tem tudi mi prispevamo k pomiritvi regije,« je dejal bivši predsednik Bocenske pokrajine. 1 2 Nede|ia' 8- marca 2015 SLORI / EDUKA - Vzgajati k ra 1) Bogatec, Norina (ur.) (2014). Čezmejne raziskovalne delavnice o medkulturno-sti/Laboratori di ricerca transfrontalieri sull'interculturalita. Trieste/Trst: SLORI. Publikacija vsebuje rezultate dveh anketnih raziskav, ki so ju izvedli srednješolski dijaki iz Trsta, Kopra in Sežane v okviru dveh izvedb čezmejnih raziskovalnih delavnic. Že iz naslovov predstavitvenega gradiva se da razbrati teme, ki so jih srednješolci želeli izpostaviti, in hkrati tudi razlike v doživljanju medkulturnega dialoga med dijaki prve in druge izvedbe. Z naslovom Živeti v različnosti so dijaki šol z italijanskim učnim jezikom poudarili integracijsko dinamiko manjšinskih in priseljenskih skupnosti. Dijaki šol s slovenskim učnim jezikom pa so se osredinili na procese čezmejne-ga sodelovanja in integracije ter izbrali naslov Trst in Sežana: blizu in daleč. Izdelano gradivo je izredno zanimivo in uporabno, saj pripomore k boljšemu poznavanju mladih ob meji, lahko pa služi tudi kot izhodišče za nadaljnje raziskovalno preverjanje in ustvarjanje. V okviru delavnic so dijaki zbrali tudi gradivo za kratkometražni film in oblikovali dva promocijska spota z intervjuji (glej www.eduka-itaslo.eu). Pri delavnicah je sodelovalo 52 dijakov, 5 profesorjev, 3 mentorji in 2 tehnika. duka 2) Bogatec, Norina, Zudič Antonič, Nives (ur.) (2014). Vzgajati k različnosti: Interdisciplinarna primerjalna raziskava med Italijo in Slovenijo. Koper: Univerzitetna založba Annales, Fakulteta za humanistične študije. Znanstvena monografija je rezultat raziskovalne naloge, ki je imela namen začrtati poklicni profil profesorskega kadra, ugotoviti jezikovne, kulturne in narodnostne značilnosti učencev in njihovih staršev ter preveriti, katere so izkušnje in pogledi treh anketnih skupin na šolanje v jezikovno in kulturno heterogenih razredih. Publikacija vsebuje osem znanstvenih člankov. Analiza obravnava populacijo učencev, ki so v šolskem letu 2012/2013 obiskovali srednjo šolo prve stopnje v Italiji oziroma zadnje tri letnike osnovne šole v Sloveniji. Široka mreža pri raziskavi sodelujočih partnerjev je krila obsežno čezmejno območje z raznoliko tipologijo šol. Izpostavljena teoretska izhodišča in uporabljene empirične metode sestavljajo tudi raznolik znanstveno-metodo-loški pristop, ki je izraz multidisciplinarne sestave raziskovalne skupine. Sociološki, antropološki in sociolingvistični vidiki se v raziskavi prepletajo, kvalitativne in kvantitativne analize pa medsebojno dopolnjujejo. Primerjava pogledov, ki so jih avtorji razvili kot pripadniki manjšinske oziroma večinske skupnosti, daje raziskavi dodano vrednost. Publikacija je bila izdana tudi v italijanščini. 3) Zudič Antonič Nives, Zorman, Anja(2014). Prepletanja: Didaktični priročnik za medkulturno vzgojo brez meja. Koper: Univerzitetna založba Annales, Fakulteta za humanistične študije. Priročnik je namenjen učnemu kadru. V njem je predstavljenih petnajst didaktičnih dejavnosti na temo medkulturne vzgoje, ki obravnavajo prve stike z drugačnostjo. Dejavnosti so bile uporabljene v delavnicah z učenci osnovnih šol v Sloveniji, v nekaterih so sodelovali učenci tretjega triletja osnovne šole v Sloveniji in prvih treh razredov srednje šole prve stopnje v Italiji. Pri oblikovanju dejavnosti so avtorice izhajale iz predpostavke, da je razumevanje pri učencih pogojeno z aktivnostjo in ne zgolj opazovanjem, pozornim poslušanjem in pomnjenjem večje količine podatkov v kratkem času. Aktivno delovanje učenca mora potekati v različnih oblikah dela kot so skupinsko delo, projektno delo, integrirani pouk ipd. Predstavljene učne enote jasno dokazujejo, da se medkulturni pristop k pouku lahko izvaja na katerem koli predmetnem področju, vsebini in učnem načrtu. Pri tem pa ne gre za dodajanje novih vsebin starim učnim načrtom, temveč gre za drugačen način izvajanja kurikula, v katerem so na novo opredeljeni vsebine, metodologija in učni cilji. Priročnik je na razpolago tudi v italijanščini. otori otofi oto Triletni čezmejni projekt EDUKA - Vzgajati k različnosti se je zaključil. Delo, ki smo ga izvedli v okviru evropskega programa, želimo uvrstiti med dobre prakse razvijanja medkulturnih kompetenc ter čezmejnega povezovanja in sodelovanja na meji med Italijo in Slovenijo. Čezmejnost in medkulturnost sta označevala projekt EDUKA v vseh njegovih pogledih. Bila sta vodilna nit tako pri oblikovanju projektnih vsebin kot pri izvajanju načrtovanih dejavnosti. Prizadevali smo si, da prideta njuna povezanost in medsebojni vpliv čim bolj do izraza. O tem priča že narava partnerstva v projektu, ki se je razvil iz načrtovanja in dogovarjanja med različnimi slovenskimi in italijanskimi ustanovami, med predstavniki tako večinskih kot manjšinskih izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih okolij ter med institucijami iz obmejnih in ne-obmejnih regij. Želeli smo, da se o večjezičnih in večkulturnih specifikah med Italijo in Slovenijo ter o medkulturnih vsebinah v vzgojno-izobraževalnem procesu informira, razpravlja, ustvarja in raziskuje iz več zornih kotov in ob upoštevanju potreb različnih skupnosti, ki živijo na programskem območju. Široka mreža pri projektu sodelujočih partnerjev je pokrivala obsežno čezmejno območje z raznoliko tipologijo izobraževalnih ustanov. Poleg pripadnosti dvema različnima izobraževalnima sistemoma imajo te ustanove različen učni jezik (slovenski ali italijanski), različen pa je tudi njihov status glede na skupnost, v okviru katere delujejo (»večinska« ali »manjšinska« šola). Večinske šole se razlikujejo še glede na prisotnost oziroma odsotnost zgodovinskih manjšin na svojem ozemlju in glede na možnost učenja manjšinskega jezika, ki otrokom je ali ni na voljo v okviru kuri-kularnih dejavnosti. Gre torej za različna vzgojna in izobraževalna okolja, v katerih je ista narodna pripadnost oziroma jezik lahko izraz večinske ali manjšinske skupnosti, kjer se otroci priseljenih družin izobražujejo v učnem jeziku, ki je lahko večinski ali pa manjšinski, kjer je učenje manjšinskega jezika predvideno v večinskih šolah ali pa ne. Čezmejne in medkulturne so bile tudi oblike in metode izvajanja delovnega načrta. Izhajali smo namreč iz prepričanja, da je skupinsko delo v jezikovno in kulturno heterogenih skupinah najprimernejši način za spodbujanje šolajoče se mladine in učnega kadra k čezmejnemu poznavanju, sodelovanju in interakciji. Večina de javnosti je bila zato izvedena s skupinskim ustvarjanjem in ta metoda se je izkazala kot zelo učinkovita za doseganje zastavljenih ciljev. Čezmejno ustvarjanje in medkulturno razmišljanje sta nedvomno zelo uspešni obliki skupinskega udejstvovanja, zahtevata pa veliko pozitivne energije, pogajalskih spretnosti in vztrajnosti. Začrtani program je bil dokaj zahteven tako z organizacijskega kot z vsebinskega vidika. Ne moremo skrivati, da je bilo načrtovanje in izvajanje predvidenih dejavnosti mestoma tudi težavno in naporno. Pri usklajevanju potreb, zanimanj in pričakovanj znotraj posameznih delovnih skupin je prišlo tudi do zapletov in težav, ki so bile odvisne po eni strani od objektivnih okoliščin - vključeni partnerji in sodelavci smo namreč dejavni v različno organiziranih izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah -, po drugi pa od naših različnih pristopov in pogledov na čezmejne in medkulturne integracijske procese. Obravnavana problematika je namreč zelo kompleksna in v nekaterih pogledih nedorečena, saj je odvisno, iz katerega zornega kota gledamo na posamezna vprašanja. Izhajati smo morali iz predpostavke, da pripadniki večinskih oziroma manjšinskih skupnosti doživljamo zgodovinske, kulturne, jezikovne in narodnostne specifike slo-vensko-italijanskega kontaktnega prostora z različnimi občutki in motivacijo. Pestre in živahne skupinske dinamike, ki so se oblikovale med izvajanjem posameznih dejavnosti, so hkrati dokaz, da je v okviru projekta EDUKA res prišlo do odprtega soočanja in iskanja skupnih imenovalcev, na katerih smo lahko gradili in dosegli otipljive rezultate. Dragoceno aplikativno gradivo, ki smo ga oblikovali v okviru projekta EDUKA, je sad vztrajnega skupinskega r Ami iikLu rrij i 4) Igraburje/Ilgiocodellabora Igro burje je oblikovala čezmejna delovna skupina učiteljic in je namenjena učencem petega razreda osnovnih šol. Dvojezično igro sestavljajo podlaga (glej sliko), 6 kupčkov igralnih kart različnih barv, kocka s številkami, kocka z barvami, figurice, navodila in rešitve. Barve na kocki in igralnih kartah določajo 6 različnih tem: igram se z jezikom, raziskujem okolje, odkrivam znamenitosti, pokušam hrano, prepoznavam praznike in grem na potep po svetu. Učenci se najprej razporedijo v dvojice ali v skupine, ki bodo tekmovale med sabo. Prvi igralec vrže kocko in barva mu napove temo. S kupčka kart določene barve dvigne karto in odgovori na vprašanje oziroma opravi nalogo. Pravilen odgovor igralcu omogoči, da vrže igralno kocko. Nato se premakne za toliko polj, kolikor pik je pokazala kocka. Če odgovor ni pravilen, počaka naslednji krog. Zmaga igralec, ki prvi doseže cilj. Igra traja od 30 do 40 minut. 5) Sosedujmo/Viciniamo Za učence tretjega razreda srednje šole prve stopnje v Italiji oziroma zadnjega razreda osnovne šole v Sloveniji je čez-mejna skupina profesorjev zasnovala dvojezično igro Sosedujmo. Predloga ponazarja krožno igralno stezo (glej sliko). Drugi igralni pripomočki so kocka, figurice, 3 kupčki različno obarvanih kart z vprašanji, navodila in pravilni odgovori. Pred začetkom igre se skupini učencev dogovorita o številu točk, ki jih morata doseči. Vprašanja na karticah se razlikujejo glede na vsebino in težavnostno stopnjo. Vprašanja prve stopnje se nanašajo na značilnosti okolja (1 točka), vprašanja druge stopnje na jezik (2 točki), vprašanja tretje stopnje pa na problemske situacije (3 točke). Barva polja na igralni krožni stezi določa težavnostno stopnjo vprašanja. Skupina ima za odgovor na voljo eno minuto. Zmaga skupina, ki prva doseže število točk, dogovorjeno ob začetku igre. / SLORI Nedelja, 8. marca 2015 13 zličnosti dela in je uporabno v različnih vzgojnih in izobraževalnih okoljih tako v Italiji kot v Sloveniji. Iz izkušnje v okviru projekta EDUKA bi izpostavili zlasti dvoje. Prvič, da so nekatere potrebe in pričakovanja v vzgojnem in izobraževalnem procesu skupne različnim šolskim okoljem: tako večinskim kot manjšinskim, tako s slovenskim kot z italijanskim učnim jezikom. Te potrebe in pričakovanja so zato lahko konkretna in dobra osnova za mrežno povezovanje ter načrtovanje medkulturnih pobud in čezmejnih dejavnosti, ki bi s sinergijo kadrovskih in finančnih resursov povečale učinkovitost dela v etnično he-terogenih razredih. Drugič, da je treba še veliko investirati v uvajanje in razvijanje medkulturnih odnosov ter vzpostavljanje čezmejnih vezi. Izobraževanje v medkulturni perspektivi ne sloni na izdelanih »receptih«, ampak je izredno zahteven proces, ki se mora razvijati izhajajoč iz konkretnih potreb razreda in ob sprotnem nadgrajevanju učnih vsebin, preverjanju pedagoških postopkov in evalvaciji doseženih rezultatov. Ta proces je še kompleksnejši, če poteka na čezmejnem območju in v prostoru, kjer narodnostna, kulturna in jezikovna raznolikost izhajajo iz sobivanja pripadnikov večinskega prebivalstva, zgodovinskih manjšin in priseljenskih skupnosti. Cilj procesa je ovrednotenje te raznolikosti in za zgodovinske manjšine tudi ohranjanje osnovnega referenčnega konteksta, v okviru katerega lahko manjšinska skupnost poskrbi za vrednotenje in prenašanje lastne kulturne dediščine. Pri procesih evropske integracije je namenjanje pozornosti mladi generaciji izrednega pomena. Na osnovi zadnjih raziskav se na meji med Italijo in Slovenijo oblikuje in razvija nezanemarljiv mlad intelektualni potencial, ki se lahko uveljavi tudi z vključevanjem v procese čezmejnega povezovanja in načrtovanja. Če hočemo, da v razvoju čezmejnega prostora mladi vidijo perspektivne možnosti za svojo prihodnost, je nujno, da ta prostor spoznavajo in ga pozitivno doživljajo tudi v njegovih jezikovnih in kulturnih razsežnostih. V ta pomembna prizadevanja uvrščamo projekt EDUKA. Izdelano gradivo ponujamo predvsem šolam, hkrati pa tudi vsem vzgojnim in izobraževalnim ustanovam in okoljem, ki želijo spodbujati medsebojno poznavanje in graditi nove oblike sodelovanja med narodnimi, kulturnimi in jezikovnimi skupnostmi, ki živijo na območju zgornjega Jadrana. Norina Bogatec 6) Bonifacio, Roberto, De Sanctis, Elena, Ko-sic, Marianna, Medeot, Feliciano, Vidali, Zaira (ur.) (2012). Prijatelji... sosedje. Italijani, Slovenci in Furlani se zbližujejo. / Amici... vicini. Italia-ni, Sloveni e Friulani si incontrano. / Amicis... vicinis. Talians, Slovens, Furlans si cjatin. Koper, Trst, Videm: SLORI, Societat Filologjiche Fur-lane "Graziadio Isaia Ascoli", Unione italiana. Kosic, Marianna, Medeot, Feliciano, Vidau, Zaira (ur.) (2013). Sosedje... prijatelji, ki jih velja spoznati. Italijani, Slovenci in Furlani se predstavljajo. Koper, Trst, Videm: SLORI, Societat Filologjiche Furlane "Graziadio Isaia Ascoli", Unio-ne italiana. Tema publikacij so tri zgodovinske narodne in jezikovne skupnosti, ki živijo na obmejnem območju: Slovenci in Furlani v deželi Furlaniji Julijski krajini ter Italijani v Sloveniji ter na Hrvaškem. Avtorji najprej opredelijo pojem evropskih narodnih in jezikovnih manjšin v sklopu medkulturnega mozaika sodobne družbe. Različna poglavja predstavijo slovenščino in italijanščino kot manjšinska jezika ter furlanščino kot regionalni jezik, njihova govorna območja, pravne okvirje varstva, izobraževanje, društva, organizacije, medije, njihovo javno rabo, politično predstavništvo in zgodovinsko prisotnost. Publikacije so v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, furlanščini in angleščini. Na voljo sta dva formata: krajša večjezična brošura in bolj poglobljena predstavitev v vsakem od omenjenih jezikov. Gradiva so avtorji pripravili za dijake italijanskih srednjih šol druge stopnje v Italiji ter slovenskih srednjih šol v Sloveniji ter univerzitetne študente na obeh straneh meje. Razdeljevali so jih v razredu v sklopu predavanj, ki so jih izvajali v šolskih letih 2012/13 in 2013/14. 7) Kosic, Marianna, Vidau, Zaira (2014) (ur.). Dodana vrednost jezikov in kultur: Izkušnje v spodbujanju medkulturno-sti./Il valore aggiunto delle lingue e delle culture: Esperienze di promozione dell'interculturalita. Trst: SLORI. Avtorji so v tej knjigi zbrali izkušnje o širjenju spoznavanja narodnih in jezikovnih manjšin ter priseljenskih skupnosti med Slovenijo in Italijo. Čezmejno območje odlikuje specifična soprisotnost različnih jezikov in kultur. Zgodovinska je prisotnost tako slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji Julijski krajini kot italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. V deželi Furlani-ji Julijski krajini sta seveda pomembna tudi furlanski jezik in kultura, hkrati pa beležimo na obeh straneh meje močan porast priseljevanja tujih državljanov, ki so organizirani v skupnostih in društvih. Potreba po promociji medkulturne vzgoje ter vzajemnega spoznavanja med različnimi narodnimi, kulturnimi in jezikovnimi skupnostmi, ki živijo in delujejo v obravnavanem območju, je torej vedno večja. V svojih prispevkih avtorji prikazujejo vsebine in metode medkulturne vzgoje za delo z mladimi v šolah različnih vrst in stopenj ter univerzah. Skupno je bilo izvedenih nad 150 predavanj in delavnic v šolskih letih 2012/13 in 2013/14 na širokem območju, ki zajema pokrajine Trst, Gorica, Videm, Benetke in Ravenna v Italiji ter Slovensko Istro, Kras, Novo Gorico in Ljubljano v Sloveniji. Stran pripravili: Zaira Vidau in Norina Bogatec, SLORI Projekt EDUKA - Vzgajati k različnosti edúVa T UiKAK MU OivEftSiTA TJJÍJUAClKftt.'NÍHÚHl -[OOfCTdZKHir KHlKVldl? OJ CpOS t— edCQfímma MÍ Lj (ropeuriare Ira^lr^il+llíi* Italia-SLovema í-,íú."rAri IftlHtTJlnn udtlwjin> irriira i ,-j--r.4-jiii'-r.H HvMcvmjk Slovenija-Italija != P. Í © to -S 11 «= # Invejtiama riel vostro futuro! Naložba v vaso prihodnost! www. i ta-slo, en Projekt EDUKA je bil namenjen promociji medkulturnih vrednot kot temeljev oblikovanja in razvijanja odnosov v večetnični in večjezični družbi. Cilj projekta EDUKA je bil ustvariti znanje in orodja za vzgajanje k različnosti in medkulturnosti v šolskem in univerzitetnem okolju ter jih posredovati predvsem mladim in učnemu kadru na vseh stopnjah izobraževanja. Čezmejno območje med Slovenijo in Italijo odlikuje specifična prisotnost različnih jezikov in kultur. Potencial tovrstnega etničnega, kulturnega in jezikovnega bogastva pa žal ostaja omejen, predvsem zaradi zgodovinskih predsodkov, ki izhajajo iz skromnega poznavanja kulturnih in jezikovnih značilnosti zgodovinskih manjšin in migrantskih skupnosti med večinskim prebivalstvom. Partnerji projekta so v triletnem obdobju od leta 2011 do leta 2014 izvajali v sodelovanju s šolami izobraževalne, informativne, promocijske in raziskovalne aktivnosti: - informativna predavanja z namenom ozaveščanja o različnosti ter zgodovinskih narodnih in jezikovnih manjšinah in priseljenskih skupnosti, prisotnih na čezmejnem območju; - čezmejne izobraževalne in raziskovalne delavnice z namenom odkrivanja krajevnih vidikov kulturne raznolikosti; - priprava učnega gradiva, kot so priročniki za učitelje in pro- fesorje, didaktične igre, videoposnetki in informativne publikacije; - čezmejna raziskava o doživljanju in vodenju večkulturnih razredov v šoli; - organizacija javnih dogodkov in posvetov. Projekt je bil namenjen učencem, dijakom, študentom, učiteljem in profesorjem osnovnih šol ter srednjih šol prve in druge stopnje v Italiji ter osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, univerzitetnim študentom in mladim. Območje izvajanja projektnih aktivnosti je obsegalo pokrajine Trst, Gorico, Videm, Benetke in Ravenno v Italiji ter obalno-kraško, osrednjeslovensko in goriško regijo v Sloveniji. Projekt EDUKA je uvedel sistem sodelovanja med raziskovalnim področjem družboslovnih ved in humanistike, kar je prineslo bogato znanstveno-raziskovalno produkcijo na temo medkulturnega izobraževanja, ter šolskim sistemom kot neposrednim uporabnikom tovrstnih znanj. Vsa gradiva projekta EDUKA so dosegljiva v pdf-ver-ziji na spletni strani projekta www.eduka- itaslo.eu. Vodilni partner projekta je bil SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut. Partnerji projekta so bili: Pokrajina Ravenna, Univerza na Primorskem - Fakulteta za humanistične študije Koper, Univerza v Trstu - Oddelek za politične in družbene vede, Univerza v Vidmu - Oddelek za vede o človeku in Mednarodni center o večjezičnosti, Univerza Ca' Foscari v Benetkah, Furlansko filološko društvo "Graziadio Isaia Ascoli", Italijanska unija ter Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zaira Vidau 8) Milharčič Hladnik, Mirjam (ur.) (2013). Razvijanje medkulturne zmožnosti pri učiteljih in učencih. Ljubljana, Trst: SLORI, ZRC SAZU ISIM. Dvojezični priročnik za učitelje in profesorje prinaša petnajst tematskih poglavij, ki obravnavajo kulturno, etnično in jezikovno raznolikost naše družbe in šole. Avtorji se osredinjajo na slovenski in italijanski prostor ter na razvijanje medkulturnega dialoga med večinskimi, priseljenskimi in manjšinskimi skupnostmi. Želijo si prispevati k razvijanju medkulturne zmožnosti učiteljev in učencev. V posameznih poglavjih predlagajo delavnice z učenci srednjih šol prve in druge stopnje v Italiji ter z osnovnošolci v zadnjem triletju osnovnih šol in srednješolci v Sloveniji. Delavnice so izvedljive pri različnih učnih predmetih z uporabo predlaganih delovnih listov in spletnih virov. Priročnik je tudi v italijanski verziji. 9) Kosic, Marianna, Milharčič Hladnik, Mirjam (ur.) (2012). Raznolikost nas bogati/La diversita ci arricchisce. Ljubljana, Trst: SLORI, ZRC SAZU ISIM Publikacija prinaša temeljni prikaz izseljenskih in priseljenskih procesov v Italiji in Sloveniji. Še posebej predstavi mi-grantske skupnosti, ki so naseljene na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo ter njihova društva. Avtorji obravnavajo temo migracij skozi prizmo raznolikosti v sodobni družbi in vzgajanja k premošča-nju s tem povezanih predsodkov in ste-reotipov. Publikacija je mišljena kot učno gradivo za učitelje in profesorje, ki bi radi obravnavali omenjeno temo v razredu, saj vsebuje tudi opis nekaterih pojmov, pravni okvir in strategije upravljanja migracij v obeh državah ter krajše biografije nekaterih poklicno uspešnih migrantov, ki so se naselili na obeh straneh meje. 10) Zudič Antonič, Nives (2014). Mednarodni znanstveni sestanek Eduka - Vzgajati k različnosti v čezmejnem prostoru: Program in povzetki./Convegno scienti-fico internazionale Eduka - Educare alla diversita nel contesto transfrontaliero: Programma e sintesi. Koper: Fakulteta za humanistične študije. Gre za zbornik osmih povzetkov o predstavitvah interdisciplinarne primerjalne raziskave med Italijo in Slovenijo na temo vzgajanja k različnosti, ki so jih avtorji raziskave imeli na zaključni znanstveni konferenci projekta EDUKA v Kopru septembra 2014. Avtorji povzetkov in raziskave so sociologi, psihologi, jezikoslovci, pedagogi in antropologi Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI v Trstu, Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Oddelka za družbene in politične vede Univerze v Trstu, Oddelka za vede o človeku in Mednarodnega centra za večjezičnost Univerze v Vidmu, Oddelka za jezikoslovje Univerze Ca Foscari v Benetkah in Inštituta za migracije in slovensko izse-ljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani. 1 4 Nedelja, 8. marca 2015 APrimorski r dnevnik ow L-1 k o Ulica Garibaldi 9 I tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu štandrež-sovodnje - Pojasnilo prometnega ministrstva Dvojezični napisi sodijo na krožišče in avtocesto Smerokazi na avtocesti A34 na območju sovodenjske občine in na štan-dreškem krožišču morajo biti dvojezični, vendar podjetje Autovie venete še vedno zavlačuje z njihovo namestitvijo. V prejšnjih dneh je Livio Semolič, koordinator pravne posvetovalne delavnice, organa SKGZ za udejanjanje zaščitnega zakona, posegel na prometnem ministrstvu, da bi pridobil uradno mnenje glede nameščanja dvojezičnih smerokazov na avtocestah - specifično na območju, kjer po dekretu predsednika dežele velja vidna dvojezičnost. Pobuda, da bi na ministrstvu neposredno preverili, katere so norme prometnega kodeksa, ki urejajo to vprašanje, je vezana na trditve direktorja podjetja Autovie venete Enrico Razzini, da na obnovljenem avtocestnem odseku Gorica-Vileš in na Dvojezične smerokaze je treba postaviti povsod, kjer na podlagi odloka predsednika dežele FJK velja vidna dvojezičnost štandreškem krožišču ni mogoče namestiti dvojezičnih napisov, ker bi s tem kršili pravila prometnega zakonika. Pri tej izjavi se je Razzini nanašal na domnevno stališče prometnega ministrstva. Koordinator pravne posvetovalne delavnice Semolič je prav pred kratkim prejel odgovor na postavljena vprašanja; poslal mu ga je generalni direktor ministrstva za promet in infrastrukturo, inž. Francesco Mazziotta, ki je zapisal, da je pri postavljanju prometnih tabel treba spoštovati norme zaščitnega zakona oz. dekreta predsednika dežele glede vidne dvojezičnosti. To pomeni, da tako na območju sovodenjske občine kot tudi v goriški občini - točneje v Štan- drežu, kjer se nahajata avtocestni odsek in krožišče, nesporno veljajo določila o vidni dvojezičnosti. Semolič je z vsebino odgovora seznanil predsednika podjetja Autovie venete Emila Terpina in zahteval, da se zadeva v najkrajšem času reši. Glede tega vprašanja bo govor tudi med jutrišnjim sestankom, ki ga je sklical ravno Emilio Terpin in na katerega je povabil tudi koordinatorja pravne posvetovalne delavnice SKGZ Semoliča. »Z uradnim mnenjem ministrstva za promet ni in ne sme biti več dvomov in pretvez, da ne bi v celoti spoštovali norm zaščitnega zakona in torej postavili dvojezične smerokaze vsepovsod, kjer je to predvideno, to se pravi tako na Goriškem kot na Tržaškem in Videmskem,« poudarja Semolič. Podjetje Autovie venete je svojčas glede vprašanja dvojezičnih smerokazov odposlalo dokaj prezirljiv odgovor paritetnemu odboru za slovensko narodno skupnost, kar je povsem nesprejemljivo, saj gre za javno podjetje, ki je tudi izraz dežele Furlanije Julijske krajine. Zaradi tega so iz odbora pozvali deželnega odbornika Giannija Torrentija, naj predsedstvo dežele poseže pri podjetju Autovie venete, da le-to spoštuje dekret o vidni dvojezičnosti. Nameščanje dvojezičnih smerokazov sicer otežuje tudi prepletanje pristojnosti nad raznimi cestnimi konce-sionarji. To še zlasti velja tako za kro-žišče pri Štandrežu kot za avtocesto med cestninsko postajo pri Moščenicah in državno mejo pri Miljah, kjer za ceste skrbijo podjetja Autovie venete, ANAS in FVG Strade. Specifično glede štan-dreškega krožišča, kjer je treba trem omenjenim koncesionarjem dodati še goriško občino, se bo Semolič postavil v stik s podjetjem FVG Strade, in sicer zaradi odseka, ki vodi mimo Jeremitiš-ča do glavnega pokopališča. (dr) ¥ SttEČArtfA. /- AVTORJI -soj^ Vabimo vas na predstavitev zbornika Pogledi na TOLMINSKI PUNT jpi čas ob preiomu stoletja I'i tdritavl I,', bojtf hJt. Ora |.-i L -1 Č. i n dr. 13 rjfflfco Ha fu Jutri, 9. -marca 2015 Ob 15.00 uri Kulturni dom - ul. Bn&ss, 20 GORICA Inta' tiuNun» d«» - UL «34 i+Ul »¡84: rmal InfaAfallumldorn tt SlSz ffi Tabla ob štandreškem krožišču bijmbaca Štandreški avtocestni izvoz bijmbaca goriška - Goljufi delajo s polno paro V brezhibni italijanščini nastavljajo spletno past Žrtve opozarjajo, da jim kurirji niso uspeli dostaviti pošiljke Spletni goljufi so očitno spoznali, da s sporočili, polnimi slovničnih in drugih napak, ne bodo prišli daleč. Zaradi tega so svoje znanje italijanskega jezika izboljšali, tako da zdaj polnijo spletne nabiralnike s sporočili v brezhibni italijanščini. Goljufi so očitno tudi ugotovili, da vse več ljudi obiskuje spletne trgovine in na spletu kupuje blago, ki ga dostavljajo na dom razni kurirji. Zaradi tega goljufi pošiljajo naokrog sporočila, s katerimi obveščajo ljudi, da jim kurirji niso uspeli dostaviti pošiljke. Ob tem vabijo svoje žrtve, naj kliknejo na povezavo in naj tako ugotovijo, kje se pošiljka nahaja in kdaj bo dostavljena. »Tudi če res pričakujete dostavo katere pošiljke, bodite oprezni, ker se vam lahko zgodi, da s klikom na povezavo izginejo vse vase datoteke in jih dobite nazaj šele po pridobitvi gesla, ki je seveda proti plačilu,« nas opozarja bralka in pojasnjuje, da so besedila teh elektronskih sporočil v skoraj brezhibni italijanščini. »V dobi spletnega nakupovanja je prejemanje pošiljk preko kurirjev skoraj vsakdanja praksa, zato obstaja visoka možnost, da bo prejemnik preveril povezavo - še zlasti zato, ker tovrstna sporočila - "criptowall" - pošiljajo v imenu Fedexa in drugih firm, kot so DHL, TNT, Traco ...,« še opozarja bralka. Spletni goljufi in hekerji v zadnjih časih poleg zasebnikov »napadajo« tudi javne ustanove in podjetja. Že nekaj manjših občin in podjetij po Italiji je prejelo elektronska sporočila z grožnjami, da jim bosta virusa Zeus oz. Cryptolocker pobrala vse osebne podatke in uničila arhive; nekaterim so računalniki res »crknili« in za njihovo »oživitev« je bilo treba poravnati plačilo v spletnem denarju Bitcoin, v evrih vredno od 300 do 400 evrov. Nekaj podjetnikov in županov je zahtevano vsoto plačalo, kmalu zatem so blokirani računalniki spet »oživeli«. Doberdob in Sovodnje www.bccdos.it Zadružna banka Doberdob in Sovodnje prireja strokovno srečanje na temo »Poslovanje s tujino: kreditiranje in jamstva«, ki bo v ponedeljek, 16.03.2015, ob 18. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. Srečanje bo vodil Nazario Soccio, strokovni izvedenec pri Iccrea BancaImpresa gorica - SSk Za rajone in ovrednotenje ledinskih imen Prizadevajo si za oživitev rajonskih svetov, hkrati želijo ovrednotiti slovenska ledinska imena, ki so jih svojčas ravno rajonski sveti zbrali v seznam in ga izročili goriški občini. Člani goriške sekcije stranke Slovenske skupnosti so pred dnevi na rednem mesečnem sestanku analizirali dogodke, ki so vezani na prizadevanja za ponovno vzpostavitev rajonski svetov v goriški občini. V bližnji prihodnosti si bodo prizadevali za sestanek z goriškim županom Ettorejem Romoli-jem, nato pa se nameravajo srečati še s svetniškimi skupinami opozicije za določitev skupne strategije. V pregledu delovanja občinske uprave so prisotni svetniki poročali o poteku zadnje seje občinskega sveta. Med razpravo so se pogovarjali tudi o predlogu o ponovnem odprtju predora Bombi, kajti vsem je jasno, da Travnik s sedanjo prometno ureditvijo klavrno propada. V nadaljevanju so se pogovarjali o ovrednotenju starih slovenskih ledinskih imen v raznih mestnih okrajih in o načinu, kako to zahtevati od občinske uprave in pristojnih uradov. Ravno na pobudo slovenskih rajonskih svetov so pred leti že zbrali stara ledinska imena in jih poslali na občino, vendar so se očitno takratni predlogi nekje izgubili. V sklepnem delu se je razprava dotaknila še Trgovskega doma, televizijske postaje Telemare in pokrajinskega kongresa stranke, ki bo predvidoma v prvi polovici maja. Ministra naj se dogovorita Poslanka Svobode, ekologije, levice Serena Pellegrino je včeraj v spremstvu prefekta Vittoria Zappalorta obiskala center za prosilce azila CARA v Gradišču, kjer se je srečala tudi s predstavniki 70 delavcev podjetja Connecting people, ki so več mesecev brez plače. »Ministra Alfano in Poletti se morata dogovoriti, da bo zadeva čim prej rešena,« poudarja poslanka, ki je prepričana, da morajo pri reševanju vozla pribežnikov sodelovati prav vsi - od države do dežel in občin. ISEE: zaskrbljenost v Gorici Na goriškem županstvu so zaskrbljeni zaradi uvajanja novih kriterijev za izračun kazalnika ISEE. »Čakamo na pojasnila dežele, ki naj bi podaljšala rok za uvedbo novih kriterijev, vendar mogoče tudi to ne bo dovolj, da bi zagotovili nekatere storitve - med njimi so na primer prispevki za znižanje najemnin,« pojasnjuje goriška občinska odbornica Silvana Romano in opozarja, da bodo jutri preverili, ali podaljšanje roka zadeva tudi nove prošnje za prispevke, ki naj bi jih podeljevali na podlagi novega kazalnika ISEE. Elektronsko fakturiranje Trgovinska zbornica prireja jutri z začetkom ob 15. uri v dvorani Ritter v Ulici Crispi v Gorici predavanje o elektronskem fakturiranju. Udeležba je brezplačna, obvezna pa je predhodna najava; več informacij je na voljo na spletni strani www.go.camcom.gov.it. Obvezno elektronsko fakturiranje bo stopilo v veljavo 31. marca. Ples z Mario ob dnevu žena Ob današnjem dnevu žena si bodo ženske v goriškem in tržiškem Kine-maxu lahko ogledale film Ivana Ger-goleta Dancing with Maria - posvečen je 90-letni argentinski plesalki Marii Fux - z znižano vstopnico. GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. marca 2015 15 sovodnje - Alenka Rebula in Josipa Prebeg Verujmo vase in nehajmo »šibati« Prava pot je v večji lahkotnosti in prijaznosti Gostji v sovodenjski knjižnici bumbaca Predstavitev zajetne knjige z naslovom Vera vase je bila namenjena beleženju mar-čevskega dneva žena. Viljena Devetak, ki skrbi za dejavnosti v sovodenjski občinski knjižnici, je več kot dvajsetim udeleženkam -moška sta bila dva in druga dva sta bila prisotna službeno - predstavila avtorki Alenko Rebula in Josipo Prebeg. Skupaj redno prirejata seminarska srečanja, namenjena poslušanju sebe in soočenju z drugimi z namenom preseganja stisk, nela-godja in nerazčiščenih odnosov z okoljem. Šest let skupnega dela je obrodilo vrsto sadov v obiskovalkah seminarjev in hkrati knjigo, v kateri so zabeleženi poteki, postopki, posegi, občutki, nasveti, lirične pesmi s tankočutnimi zaznavami in »šopki«. Slednji so zaporedja od- tenkov, ki so jih ustno in prosto posredovale tečajnice ter so v knjigi zabeleženi v struktu-riranem zaporedju. Za ilustracije je poskrbela Jasna Merku; knjiga je izšla lani pri založbi ART v Komnu, tiskalo pa jo je podjetje Mljač v Divači. Rebulova je v prvem delu sovodenjske-ga srečanja razčlenila nekaj vsakodnevnih dinamik, ki tepejo večino ljudi in iz katerih ne znajo izstopiti, ali pa si ne vzamejo časa. Zelo močni so notranji imperativi, ki nas silijo v nezadovoljstvo, pa če smo še tako uspešni; vselej ostane nekaj, kar bi lahko še postorili in nam ne da miru. Ukazujemo si in vse manj ubogamo lastne ukaze. Posledično napetosti zadržujemo in nekje se nalagajo v telesu. Slednje se začne neprijetno izražati in pademo v začaran krog. Iz njega je mogoče izstopiti z vrednotenjem malih korakov. Na silo ne gre, je opozorila in poudarila, da vero vase je potrebno stalno vaditi. Pomagamo pa si s točno opredelitvijo tistega, kar si želimo. Pomembna je uporaba pravih besed. Ljudem okrog sebe raje nudimo »podporo« kot pa »pomoč«, otroke raje »spremljamo« na njihovi poti odraščanja kot, da jih »vzgajamo«, kar je mnogo bolj mučno. Kar delamo, delajmo z vsem svojim bistvom, ne pa da frčkamo malo tu, malo tam. Alenkina sodelavka Josipa je nekoliko bolj opredmetila vedenjske obrazce, ki naj bi vodili v harmonijo z osebami, ki nas obkrožajo. Nima smisla »šibati« ves dan in se zvečer zgruditi na stol; prava pot je v večji lahkotnosti in prijaznosti. V partnerskem odnosu naj bi pomagala kakšna lično izdelana tortica in približevanje ženskega sveta moškemu, saj naj ženske iščejo svojo moč ob moških ... Prepričljivejša je bila z vabilom, naj prebudimo svojo medenico, sedež ustvarjalnosti. Ko ne rojeva več, ali če sploh ne rojeva otrok, se v njej rojevajo drugi pojavi. V medenici so moč, volja in užitek. Vanjo skladiščimo tudi podzavest; če jo bašemo z negativnostjo, bo njeno dno odpovedalo in sledila bo inkonti-nenca. Z gibalnimi posegi povečamo pretok energije in preprečimo somatizacijo stresa. Program »vere vase« traja tri leta, razvija pa se na okrog desetih srečanjih letno. Za razpoložljive izvode knjige je na koncu srečanja vladalo veliko zanimanje; potrebno je bilo prinesti druge iz avtomobila. Smemo domnevati, da se je sprožil v Gorici val zanimanja za gibalne odtenke, iskanja v sebi, poslušanja napetosti in njihovo odpravljanje, če dodamo sovodenjskemu večeru odmevnost dokumentarnega filma o plesni izraznosti Marije Fux in niz predavanj na sedežu goriškega društva Sončnica o posledicah spolnih zlorab, življenju za vrednote, učinkovitosti komuniciranja, pozitivnih odnosih ter o vzgoji k lepemu? Pred četrt stoletja so takšne vsebine vzbujale le prizanesljive nasmehe ali pa veliko zadrego. Tako pač je v naravi stvari. (ar) ronke - »Da donna a donna« Lani 177 žensk prijavilo nasilje Ronško združenje Da donna a donna je lani nudilo pomoč 177 ženskam, ki so bile žrtev nasilja. V primerjavi z letom 2013 so zabeležili kar 13-odstotni porast, saj so pred dvema letoma obravnavali 158 primerov nasilja nad ženskami. Kakorkoli, gre za velik socialni problem, saj do 90 odstotkov nasilja prihaja v družinskih krogih; do žensk se nasilno vedejo možje, partnerji, zaročenci, očetje ... O zaskrbljujočem in na žalost vse bolj razširjenim pojavu so spregovorili v ronškem občinskem avditoriju, kjer sta v četrtek priredili srečanje ob dnevu žena združenje Da donna a donna in društvo Tuttosuilibri. Med srečanjem so prebirali besedila žensk, ki so bile žrtev nasilja. V imenu občinske uprave je spregovorila občinska od-bornica Elena Cettul. Poudarila je, da hoče biti občinska uprava čim bolj pozorna na težave žensk - še zlasti tistih, ki so žrtve nasilja. V nadaljevanju so spregovorile predstavnice združenja Da donna a donna, ki so ga ustanovili leta 1997 in od leta 2001 upravlja zatočišče za ženske, ki so žrtev nasilja. Delovanje zatočišča finančno podpira deželna uprava; pred kratkim se je preselilo na nov sedež na Trgu Furlan. »Prizadevamo si, da bi v javnosti čim več govorili o nasilju nad ženskami; redno obiskujemo tudi šole, saj je treba ravno mlade seznaniti z zadevo, da ne bodo tudi sami postali nasilneži,« poudarjajo članice združenja Da donna a donna in opozarjajo, da je velik problem tudi brezbrižnost ljudi, ki ne prisluhnejo ženskam in mi-nimizirajo njihovo stisko zaradi doživetega nasilja. Ženske, ki jim je združenje Da donna a donna nudilo pomoč lani, so bile v 96 odstotkih primerov žrtve psihičnega nasilja; tudi fizičnega nasilja je bilo deležnih 44 odstotkov žensk, 35 odstotkov ekonomskega nasilja, 9 odstotkov pa spolnega nasilja. 28 odstotkov žensk je prijavilo tudi primere zalezovanja. Srednja starost žrtev nasilja je 43 let in se je v primerjavi s preteklostjo precej znižala. V številnih primerih so nasilnim izpadom prisostvovali tudi otroci. Sedež združenja Da donna a donna na Trgu Furlan v Ronkah je odprt od ponedeljka do sobote med 9. in 12. uro ter ob ponedeljkih in četrtkih med 15. in 18. uro (za informacije 0481-474700, 333-2810048, www.dadonnaadon-na.org, info@dadonnaadonna.org). sovodnje - V slovo Kapitan Giulio, hvala in zbogom Štiri desetletja je plul po morjih sveta Julkota Ožbota je usoda peljala v širni svet. Bolj spričo razmer, saj je želel postati geometer, izšolal se je za strojnika in nato štiri desetletja plul po morjih sveta pod različnimi zastavami in ladjarji. Na trdna tla je ob upokojitvi, leta 1992, stopil v daljni Avstraliji, kjer se je poslovil od svojega zadnjega delodajalca, švicarskega ladjarja (najboljšega, kar je ob vsaki priložnosti poudaril) in pristal v domačih Sovodnjah. Pripadal je generaciji, ki se je šolala za pomorske dejavnosti na prvi slovenski pomorski šoli in sočasno gradila slovensko in jugoslovansko pomorsko gospodarstvo. Bil je nekaj časa vkrcan na prvi ladji piranske Splošne plovbe, ki je imela na dimniku narisan simbol Triglava. Sliko z ladje in simbolom je leta 2002 ponesel na vrh Triglava. Dejanje na prvi pogled nekoliko v navzkrižju z ustaljenim prepričanjem o mornarju, ki ljubi morje in širni svet bolj kakor domači kraj, ki živi ob spominih in s spomini. Za Julkota si upam trditi, da je bil nekoliko drugačen. Čeprav daleč po svetu, je ostal povezan z domačim krajem, dogajanji, ljudmi. Plovbo je sprejemal kot začasno, nujno delo, čeprav jo je z leti vzljubil. Z zaskrbljenostjo je preko radia in časopisov sledil dogajanju ob koncu osemdesetih let v nekdanji skupni državi. Govoril je pol ducata svetovnih jezikov poleg odlične slovenščine. Znanje jezika ohranjaš, če komuniciraš in bereš, je skušal pogosto posredovati lastno izkušnjo. Njegova stalna prisotnost na kulturnih in drugih prireditvah, zlasti na predstavitvah novih knjig o manjšinski in slovenski problematiki, tudi gospodarski, govori o vztrajnem prizadevanju za polno dojemanje dogajanja v tukajšnji stvarnosti. Bil je na izkušnjah bogat, razgledan in odprt človek. Dvakrat je bil izvoljen v občinski svet na listi stranke Slovenske skupnosti. Enkrat je kandidiral tudi za mesto župana. Poudarjal je potrebo po skupnem in usklajenem nastopanju v dobrobit narodne skupnosti in ni skrival razočaranja ob dogajanju v domačem in širšem okolju. Zadnja leta je veliko pozornosti namenjal ohranjanju stikov z nekdanjimi sošolci s pomorske akademije, vrtnarjenju pa tudi skrbi za dobro telesno kondicijo. Bil je prijeten sogovornik. V petek je odšel na zadnjo plovbo. Kapitan Giu-lio, hvala in zbogom. Vlado Klemše Julko Ožbot gorica - V Kulturnem domu razstavlja Tanja Kralj V mandali um in srce Tanja Kralj (desno) in Ani Tretjak na odprtju razstave fotok.d. SOVODNJE Ob dnevu žena zabavni program v režiji domačink in nastop veselih Karnivalin Po kratkem odmoru, ki je sledil pustnemu času, se bo Kulturno društvo Sovodnje v okviru letošnje sezone predstavilo pred občinstvom z domačo produkcijo. Da bi primerno proslavili dan žena, so se članice društva odločile, da bodo tudi letos postregle publiki z zabavnimi skeči, ki so jih same spisale in zrežirale. Kdor se torej želi pošteno nasmejati, je vabljen v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri v Kulturni dom Jožef Češčut v Sovodnjah ob Soči. Dogodek bo popestril nastop Karnivalin, skupine mladih domačink, ki že več let razveseljujejo pustarje vseh starosti s plesnimi nastopi v okviru pustnega tridnevja. Pred zabavnim programom pa bodo dan žena počastili tudi s krajšim nagovorom društvene odbornice Karin Tommasi. V počastitev dneva žena in hkrati za ovrednotenje krajevnih ustvarjalcev so v četrtek v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprli razstavo slik Tanje Kralj. Gre za prikaz svojevrstnih likovnih del, ki so v hinduizmu in budizmu znana kot mandale. Dolgoletni običaj je, da vsako leto v mesecu marcu v Kulturnem domu najdejo mesto ženske ustvarjalke, predvsem predstavnice mlajših generacij, ki si šele utirajo pot v svet likovnega izražanja. Letos je izbira padla na domačo ustvarjalko, ki je po rodu iz Briščkov v zgoniški občini, živi pa v Štandrežu. To je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel, ki se je za sodelovanje pri postavitvi razstave zahvalil Zvezi slovenskih kulturnih društev iz Gorice in štandre-škemu kulturnemu društvu Oton Župančič. O mandalah, njihovem izvoru in njihovem vstopu v svet likovne umetnosti, je spregovorila umetnostna kritičarka Ani Tretjak iz Križa pri Trstu. Povedala je, da beseda mandala izhaja iz sanskrta in pomeni krog, ki v svoji simboliki ponazarja sonce in druge naravne pojave, ki jih človek opazi ali občuti podzavestno. Krog obenem prikazuje tudi osnovno strukturo mikro in makro koz-mosa, od atoma do galaksije. Ta način duhovnega izražanja so poznali že v starem Ti- DOBERDOB Vzpi-Anpi s srednješolci V okviru pobud, ki jih sekciji Vzpi-An-pi iz Doberdoba in Dola-Jamelj pripravljata ob 70-letnici osvoboditve, med katerimi izstopa osrednja manifestacija, ki bo 25. aprila v dopoldanskem času na Gradini s sodelovanjem občinske uprave ter vseh društev in organizacij, bo v torek, 10. marca, ob 10. uri na sedežu kulturnega društva Jezero v Doberdobu srečanje med predstavniki krajevnih sekcij Vzpi-Anpi in doberdobskimi srednješolci; spremljali jih bodo profe- betu in pri Indijancih Navaho, tudi gotika je krog ovrednotila v svoji drzni arhitekturi. V nadaljevanju svojega posega je Ani Tretjak podrobno predstavila likovne napore Tanje Kralj, ki je svojo slikarsko izraznost usmerila prav v mandale, s katerimi zadošča svoji potrebi po kreativnem umetniškem upodabljanju. V obliki kroga se je mlada avtorica lotila raziskovanja svojih emotivnih vzdušij, ki jih z neposrednostjo lovi v numerološko določeno strukturo; v njenih mandalah se um in srce poigravata z dušo. Oblikovanju man-dal se posveča že deset let; v njenem opusu se kažejo različni sklopi, ki se povezujejo, prepletajo in dopolnjujejo. V galeriji Kulturnega doma je na ogled trideset mandal; v spodnjih prostorih so slike, ki spadajo v sklop Nekaj, kar nastaja. V zgornjem nadstropju galerije sta na ogled dva sklopa: prvi govori o kozmosu oz. gibanju, drugi pa je posvečen razmisleku o naravi. Tanja Kralj se je zahvalila Kulturnemu domu in ostalim kulturnim organizacijam za izkazano pozornost; pojasnila je, da je za tehniko slikanja izbrala akvarel, ki mu je dodala še suhe barvice, občasno tudi tempera barve. Razstava bo odprta do 22. marca, ogled je možen vsak dan po urniku Kulturnega doma. (vip) sorji in ravnateljica Sonja Klanjšček. Govor bo o dogodkih izpred 70 let s poudarkom na dogajanju v doberdobski občini. Spregovoril bo tudi prof. Karlo Černic, ki je pred dvajsetimi leti, ob 50-letnici osvoboditve, pripravil publikacijo Nočemo pozabiti. Pokrajinsko borčevsko združenje Vzpi-Anpi je namreč tudi s prispevkom goriške pokrajine, finančne družbe KB 1909, občine Doberdob ter Zadružne banke Doberdob in Sovodnje ponatisnilo dopolnjeno publikacijo v 600 izvodih. Predstavniki Vzpi-Anpi bodo šoli in vsakemu dijaku v torek podarili izvod publikacije. 16 2 2 Torek, 10. marca 2015 GORIŠKI PROSTOR / Kostumografinja Carlotta Nanut (ob naslovu) in koreografinja Monika Zajšek skupina 75 Po izjemnem uspehu uprizoritve komedije absurda Umor v vili Roung se Dramska družina F.B. Sedej pripravlja na novo premiero, saj bo v soboto, 14. marca, ob 20.30 v dvorani na Humu uprizorila komedijo Aulularia - znana je tudi kot komedija o loncu - rimskega dramatika Tita Makcija Plavta v režiji Franka Žerjala. Člani dramske družine so imeli tokrat nekaj logističnih težav zaradi popravil, ki potekajo v Se-dejevem domu, saj so morali poiskati alternativne prostore za vaje na zasebnih domovih, v kleti društva, nazadnje celo na osnovi čezmejnega sodelovanja. Predstava je sedaj pripravljena za krstno izvedbo, ki je nastala s pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete. Dramaturško delo sta podpisala Franko Žerjal in Jasmin Kovic, ki nam je pojasnila razlog za zanimivo izbiro starorimskega, števerjan - Dramska družina F.B. Sedej Aululario preselili iz Grčije na Balkan z Radiom Zastavo klasičnega besedila: »Za ta tekst sva se s Frankom Žerjalom opredelila predvsem zato, ker besedilo z univerzalno sporočilnostjo nudi režiserju veliko razvojnih možnosti. Oba sva Plavtovo Aululario že poznala. Franko jo je celo pred kratkim režiral za Radijski oder, takrat v bolj klasični različici. Potrebovala sva besedilo, ki bi ustrezalo zahtevam velikega ansambla. V ljubiteljski dejavnosti je treba upoštevati namreč tudi pričakovanja članov skupine, ki v gledališču iščejo razvedrilo in užitek. To je tekst, ki smo ga lahko nemoteno, skladno z režijsko zamislijo, prilagodili značilnostim tako raznolike in številne skupine. Igralcev je petnajst. Starostni razmah gre od 15. do 68. leta. V zadnjem času so se skupini pridružili igralci, ki se ljubiteljsko ali pol-profesionalno ukvarjajo tudi s plesom in petjem. Zdelo se nama je primerno, da komedijo obogatimo tudi z glasbenimi vložki, ki bi ovrednotili dodatne spretnosti nekaterih posameznikov. Manj izurjenim pa bi ponudili možnost, da se preizkusijo v koordiniranem plesu.« »Imamo zelo usposobljeno koreografinjo Mo-niko Zajšek - razlaga sogovornica -, ki že vrsto let sodeluje z nami in plesne žanre vedno znova prilagaja dramaturški usmeritvi, času, glasbi in stilu predstave. Osebno pa sem želela, da bi tekst dramaturško spremenili in posodobili, zato sem predlagala režiserju, da se naprej lotiva daljšega dramaturškega dela. Tako sva septembra skupaj, ob kavi in vedno polni škatli piškotov, zasnovala prvo režijsko smernico. Odločila sva se, da bo naša razbrzdana Aulularia bolj kot v Grčijo postavljena nekam na Balkan.« Balkanski odsevi bodo zaznamovali tudi glasbeno opremo, za katero je odgovoren Jan Leo-poli: »Glasba ima v tej predstavi nezanemarljivo vrednost, ne samo zato, ker neposredno umešča dogajanje na Balkan, pač pa, ker na njej igralci tudi pojejo in plešejo. Najboljšo rešitev smo imeli na dla- Jasmin Kovic in Franko Žerjal skupina 75 ni, kajti na Goriškem deluje skupina Radio Zastava. Sodelovanje oz. spajanje dveh skupin - gledališke in glasbene -, ki jima je kakovost dragocena, je jasen primer konkretnega umetniškega soustvarjanja v našem prostoru.« Tudi kostumi seveda zrcalijo geografsko in kulturno usmeritev uprizoritve, kot nam je povedala Carlotta Nanut: »Pri izbiri kostumov sva se s Snežico Černic odločili, da bova z umirjenimi barvnimi toni skušali omiliti živahno kričečnost Balkana, vendar sva pri tem pazili, da bi ohranili igrivo vzdušje, ki se prepleta skozi igro. Delo je potekalo zelo intenzivno: kar nekaj popoldnevov sva preživeli v garderobi in preverjali raznorazne barvne in stilne kombinacije, ki bi bile najbolj primerne za vsak posamezni lik.« ROP OD DOMAČEGA LATNIKA DO Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Sturmovim na Ceglem pravijo Pri Andriče-vih po kraju Andritz blizu Dusseldorfa, od koder izvira rodbina, ki je prišla v Brda pred okrog sto petdesetimi leti. Na robu Prevale živi že šesta generacija. Denis in Patrick postopoma prevzemata od očeta Oscarja delovne postopke in trženje vinskih proizvodov, ki zorijo v Dugem in Skon-čevem, na Travniku, Rušcu in Dolgi njivi ter Pri žegnu. Brata sta obiskovala osnovno šolo na Ple-šivem, srednjo v Krminu, nato sta se strokovno usposabljala v Čedadu. Patrick se je posvetil kmetiji, Denis je nadaljeval študij ekonomije v Mila- nu, kar se vinogradniški kmetiji obrestuje pri današnjem zapletenem računovodstvu in zahtevnem trženju. Oba sta izkušnje dopolnjevala v Toskani in oklici Verone. Pri gojenju trt in vinski proizvodnji sledijo tradicionalnim postopkom; usmerjajo se v iskrena, sveža in lahka bela ter v enoletna, triletna in petletna rdeča vina. Zunanjo delovno silo potrebujejo le junija meseca za redčenje grozdov na trtah in med trgatvijo, ki traja od konca avgusta do konca oktobra. Pričnejo z tujimi belimi sortami, sledita avtohtona rebula in friulano (beri to-kaj), zaključijo pa z rdečimi zato, ker želijo pridobiti krepak proizvod. Petnajst odstotkov celote je caberneta, mer-lota in refoška (tega daleč naokrog gojijo samo pri Andričevih), ostalo pa zaobjemajo friulano, rebula, sivi pinot, cabernet sauvignon. Razred zase sta beli andritz - samo 1.500 steklenic in rdeči andritz - zgolj 600 steklenic. Polnijo jih le z letinami odlične kakovosti in iz izsušenih jagod. Rdeča vina in Mlada in najmlajša generacija Sturm foto a.r. Steklenice, zaboji, napisi in nalepke fotoa.r. beli andritz zorijo v lesenih sodih, vsa ostala pa v jeklenih. Očarljiv je zlasti pogled na nizko in z zasenčenimi svetili osvetljeno klet z okrog sto sodi standardnih prostornin. Maloprodaja v poletnih mesecih je naravnost bohotna. Ker leži domačija ob eni izmed glavnih briških cest, se na njej ustavljajo zlasti nemško govoreči obiskovalci, ki jih privlačijo zelo sporočilne nalepke zaradi nemško zvenečega priimka, predvsem pa zaradi pohval, ki jih slišijo pri prijateljih in znancih. Kapilarna prodaja poteka predvsem v Furlaniji Julijski krajini, Venetu in Poad-ižju. Prodaja na debelo poteka na velikih sejmih (Verona, Düsseldorf, Vinitalia v Hongkongu) in preko uvoznikov na Japonskem in v ZDA. Zelo domiselni sta nalepka in oznaka. Prva je v klasičnem slogu, druga v sodobnem. Slednja je računalniški prikaz valovanja zraka, ki je povezano s pojmom viharja, kar nemška beseda Sturm tudi pomeni. Na prvi pa je izsek Giorgionijeve slike Nevihta s štirimi osnovnimi snovmi: vodo, zemljo zrakom in ognjem. Aldo Rupel gorica - Gostja na šoli Vse smemo, vse zmoremo Saša Pavček med goriškimi višješolci bumbaca Redko se dogaja, da višješolski dijaki popolnoma one-mijo in šolsko uro preživijo tako, da z na široko odprtimi očmi samo vpijajo besede predavatelja oziroma predavateljice. To se je zgodilo v četrtek v avditoriju slovenskega višješolskega središča v Gorici, ko je dijake tehniškega pola - v okviru pobude Povabimo besedo, ki jo je omogočilo Društvo slovenskih pisateljev - obiskala igralka, pesnica in pisateljica Saša Pavček. Diplomirana igralka, ki je zaposlena v Ljubljanski drami in poučuje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, je navdušila dijake z nenapovedano uprizoritvijo desetminutnega monologa iz svoje monokomedije Al' en al' dva. Smeha je bilo ob fenomenalnem nastopu igralke, ki je uprizorila lik hudomušnega petdesetletnega primorskega gostinca, toliko, da ga je skoraj nemogoče opisati z besedami. Hčerka pesnika Toneta Pavčka je med srečanjem povedala tudi marsikaj o sebi. »Ljubim svoj poklic. Vedno so me zanimali ljudje, ki sem jih rada naskrivaj opazovala. Kot otrok sem bila močno zaprta vase, tako da bi redko kdo takrat rekel, da bi se nekega dne lahko odločila za javen poklic, ki zahteva veliko sposobnost komunikacije,« je povedala Saša Pavček, ki v zadnjih letih piše tudi drame in eseje, dijakom pa je predstavila pesniško zbirko Obleci me v poljub ter pravljico za otroke in odrasle Zakaj je polje jezero. »Čeprav imam tako pisateljevanje kot pesništvo zelo rada, se imam pretežno za igralko. Kot pisateljica nimam za seboj velikega opusa, saj se s pisanjem ne ukvarjam vsakodnevno, kot pa to počenjam z igranjem. Ko sem začela pisati, sem bila v veliki zadregi, saj me je bilo strah, da bi ne bilo delo dovolj kakovostno. Ko pišem sem samokritična, morda včasih celo preveč,« je še povedala Saša Pavček, ki je dijakom zaupala, da se je sama sebi najbolj približala s pomočjo fantazije, sanj in hrepenenj. Mladi večinoma poznajo slovite besede ustanovitelja družbe Apple Steva Jobsa, ki je študentom v Stanfordu dejal »Stay hungry - Stay foolish« (Bodite lačni -Drznite si tvegati). Tudi Saša Pavček je dijake tehniškega pola obogatila s pomembnim naukom in zanimivo življenjsko zgodbo. »Po naravi sem disleksična, saj imam težave z branjem in s pisanjem. Čeprav mi je to povzročalo precej težav, sem se vsekakor odločila za ta poklic. V življenju se ne smemo bati, živeti moramo to, kar nam je dano; truditi se moramo, da uresničimo svoje sanje. Nikoli se ne smemo ustaviti pri tem, da nečesa ne smemo ali ne zmoremo storiti,« je povedala Saša Pavček. (av) goriska Sindikalne volitve izvolili svoje predstavnike Zadovoljstvo Sindikata slovenske šole V prejšnjih dneh so na vseh ravnateljstvih potekale volitve v enotna sindikalna predstavništva. Na Večstopenjski šoli Doberdob so bili izvoljeni Andrej Gergolet (Sindikat slovenske šole - SSŠ), Lucija Lavrenčič (SSŠ) in Branko Jarc (Gilda), na Večstopenjski šoli Gorica Francesco Biancuzzi (SSŠ), Irena Ferlat (SSŠ) in Annamaria Ursic (CISL), na tehniškem polu Emil Jarc (SSŠ), David Peterin (SSŠ) in Manuel Devetak (CISL), na licejskem polu pa Neva Klanjšček (SSŠ), Viljem Gergolet (CGIL) in Daniela Klančič (CISL). »Z rezultatom smo zelo zadovoljni, zato se zahvaljujemo vsem, ki so zaupali Sindikatu slovenske šole. Pomembno je, da smo prisotni, da dosegamo dobre rezultate, saj le tako lahko zahtevamo, da nas priznajo,« poudarja tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič. GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 8. marca 2015 1 "J / kremenjak Cvetje hvaležno odklanjajo Društvo Kremenjak prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri na svojem sedežu v Jamljah kulturni večer. Najprej se bodo predstavili domači otroci - Zumba kids, sledil bo nastop harmonikarjev. Osrednja točka večera bo komedija Cvetje hvaležno odklanjamo v izvedbi društva Tuhinj iz Kamnika, s katerim so Jameljci navezali prijateljske stike. Komedija Cvetje hvaležno odklanjamo obravnava dobro poznan problem. Kdo namreč ne pozna vsaj enega človeka, ki mori sebe in bližnje s svojimi namišljenimi boleznimi? Gledalec bo zato na odru lahko prepoznal soseda, sodelavca ... , morda tudi življenjskega sopotnika. Avtorja komedije sta Norman Barrasch in Carroll Moore. O prvem ni veliko povedati, Moore (1913-1977) pa je bolj poznan kot avtor TV scenarijev in radijskih iger. Po omenjeni komediji je leta 1964 napisal scenarij za film z istim naslovom (Send me no Flowers), glavni vlogi sta v njem odigrala Rock Hudson in Doris Day. Gledališka igra je nastala nekaj let prej, v slovenščino je bila prevedena leta 1962. Gledališčniki iz Kamnika so komedijo premierno uprizorili 14. februarja, jameljska uprizoritev bo šesta po vrsti in prva v zamejstvu. Doslej so bile dvorane vsakič polne. dol - Na sedežu društva Kras Tržačani na obisku V centru Pavlina Komel bo danes nastopila mladinska dramska skupina Jaka Štoka Dijaki zavoda Jožef Stefan na Palkišču Dijaki zavoda Jožef Stefan iz Trsta so sredi tedna obiskali športno-kulturni center Pavlina Komel na Palkišču, kjer ima svoj sedež društvo Kras. Obisk je bil vključen v ekskurzijo, ki so jo dijaki opravili, da bi spoznali kraje, kjer so med prvo svetovno vojno divjali srditi boji. V spremstvu nekaterih profesorjev in koordinatorke prof. Patrizie Petaros so se z dvema avtobusoma odpravili na goriški Kras. Na Palkišču jih je nagovorila predsednica društva Kras Katiusa Ko-sic, ki jim je povedala, da je bila še pred prvo svetovno vojno po Dolu speljana cesarska pot, ki je povezovala Trst z Dunajem. Med prvo svetovno vojno je bil Dol dvakrat zaledje fronte, najprej so v njem našli zatočišče avstro-ogrski vojaki, zatem pa italijanski. Na tisoče vojakov najrazličnejših narodnosti in ver je bilo pokopanih na številnih pokopališčih med Dolom in Jamljami. Društvo Kras Dol-Poljane si prizadeva ovrednotiti zgodovinske ostaline vezane na prvo svetovno vojno. V prejšnjih mesecih je društvena predsednica že vzpostavila stik z zgodovinarjem Marcom Mantinijem in prof. Dariom Frandoličem. Skupaj si prizadevajo, da bi ovrednotili ostaline prve svetovne vojne, zlasti italijansko vojaško pokopališče pri Mikolih in propadajoči spomenik avstro-ogrskim vojakom na Palkišču. Obenem želijo postaviti spomenik slovenskim fantom, ki so umrli na doberdobskem Krasu in katerih se spominjamo tudi s pesmijo Oj, Doberdob. Pri društvu Kras bo spet veselo ravno danes, ko bodo hkrati obeležili dan žena in dan slovenske kulture. Ob 18.30 bo nastopila mladinska dramska skupina Jaka Štoka s Proseka s predstavo Tržaški kabaret. Ritual ob vstopu v pravljični svet V FEIGLOVI KNJIŽNICI Čaka jih nov izlet v pravljično deželo Preko dvajset otrok se je 23. febrnaga prijelo za roke in opravilo že poznani ritual: skočili so naprej, skočili nazaj, se trikrat zavrteli okoli svoje osi, si zakrili oči in stopili v čudoviti pravljični svet. Tam so na mizi zagledali velik karton, na katerem je bila potka od ribnika, do travnika, blatne luže, grma in nazadnje do rože. Bistro so odgovarjali na uganke pripovedovalke Martine Šolc in uganili, katere živali bodo srečali na poti, in že so bili pripravljeni na pravljico Daj mi poljubček. Še tako čudovit poljub, naj bo nežen, rahel, moker ali osvežujoč, ni tako lep kot mamin, je skupaj z malimi poslušalci ugotovil kužek Šnuki. Otroci so še zapeli, stopili v krog in že so bili spet v mladinski sobi Feiglove knjižnice v Gorici. Naslednji izlet v pravljično deželo bo jutri ob 18. uri. S Katerino Citter bo prišel mali medo, ki išče srečo. (tp) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ~M Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -ABONMA V GORICI v sodelovanju s Kulturnim domom in s Kulturnim centrom Lojze Bratuž: 27. marca ob 20.30 v gledališču Verdi »Nora Gregor - Skriti kontinent spomina«; informacije pri blagajni Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 od ponedeljka do petka 10.00-13.00 in 15.00-18.00 (tel. 0481-33288). V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI iz niza »Špas teater«: 10. marca ob 20. uri »Ko ko komedija«; informacije in pred-prodaja vstopnic vsak delavnik 10.0012.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pri-četkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturnidom-ng.si). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 8. marca, ob 17. uri bo gledališka predstava v režiji Walterja Mra-morja, ki je nastala v sklopu laboratorija na temo prve svetovne vojne z naslovom »Attimi lunghi come il sospiro«; rezervacije zaradi omejenega števila sedežev po tel. 0481-532317 ali na in-fo@artistiassociatigorizia.it.. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 8. marca, ob 17. uri »Najstarejša obrt« (Paula Vogel); 12. marca ob 20. uri premiera »Tartuffe« (Jean Baptiste Poquelin Molière); informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247. V SREDNJEM: v Domu Mihaela Gabri-jelčiča bo danes, 8. marca, ob 17. uri nastop Dramskega odseka PD Štandrež s komedijo »Mrtvi ne plačujejo davkov«. Prirejata KS Kambreško in TR Društvo Globočak Kambreško; vstop prost. fi Razstave V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled fotografska razstava »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (goriški fotografi do izbruha prve svetovne vojne): danes, 8. marca, brezplačen vodeni ogled v slovenskem jeziku; do 2. junija ob petkih 16.00-19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost. V KRMINU: v Ul. Matteotti 14 je na ogled razstava na temo 97. avstroogrskega pe-špolka. Organizira združenje Societa Cormonese Austria; do 8. marca vsak dan 9.00-19.00. V ŠMARTNEM: v Hiši kulture so razstavljena grafična dela Toneta Kralja. Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, občina Izola, Goriški muzej in občina Brda, bo na ogled do 8. marca ob sobotah in nedeljah 13.00-18.00. V GRADU DOBROVO je na ogled razstava »Prostranost« slikarja Vladimir-ja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.00-17.00. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445). Koncerti V GORICI: v Kulturnem domu bo v torek, 10. marca, ob 20.30 v sklopu glasbenega festivala Across the Border koncert skupine Gypsy Quintet Remake iz Trsta; predprodaja vstopnic v Kulturnem domu, tel. 0481-33288 info@kul-turnidom.it. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo v sredo, 11. marca, ob 20.15 »Pesniški koncert«, nastopata Vida Mokrin Pauer (glas) in Aleksander Arsov (klavir); predprodaja vstopnic vsak delavnik 10.00-12.00, 15.00-17.00 in uro pred pričetkom prireditev, sobota in nedelja uro pred pričetkom prireditev (tel. 003865-3354016, blagajna@kulturni-dom-ng.si). 9 Šolske vesti DIJAŠKI DOM Gorica prireja srečanje za starše z naslovom »Mama, očka lahko grem na žur?« v sklopu niza predavanj »Šola za starše« v četrtek, 12. marca, ob 17.30 v prostorih doma na Svetogorski ul. (Ul Montesanto) 84 v Gorici. Na temo obdobja zgodnje adolescence bo govorila psihologinja in psihotera-pevtka Jana Pečar; informacije po tel. 0481-533495, več na www.dijaski-dom.it. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.15 -19.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.45 »Vizio di forma«. (PM 14). Dvorana 2: 15.30 - 17.00 - 18.20 - 19.45 »Dancing with Maria«; 21.15 »Mara-viglioso Boccaccio«. Dvorana 3: 15.00 - 17.45 - 20.45 »The Search«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.00 opera v Ki-nemaxu iz teatra Bolšoj v Moskvi »Romeo e Giulietta«; 18.30 - 20.40 »Focus - Niente e come sembra«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 - 18.15 - 20.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 21.40 »Kingsman - Secret Service«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno si salva da solo«. Dvorana 4: 15.40 - 17.00 - 20.10 »Dan-cing with Maria«; 18.15 - 21.30 »Su-perfast & Superfurious«. Dvorana 5: 15.00 - 17.15 - 19.50 - 22.10 »Maraviglioso Boccaccio«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamente 2015« 17.00 »Io sono Li« (vstop prost); 19.50 »Dancing with Maria«; 21.10 »Vizio di forma«. (PM 14). Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Pride«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »The Search«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.15 »Focus - Niente e come sembra«. Dvorana 2: 16.40 - 18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.00 - 22.15 »King-sman - Secret Service«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno si salva da solo«. Dvorana 4: 17.00 - 20.10 »Dancing with Maria«; 18.15 - 21.30 »Superfast & Su-perfurious«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 »Se chiudo gli occhi non sono piu qui«; 22.10 »Ma-raviglioso Boccaccio«. @ Izleti PD ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Makedonijo od 21. do 26. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 3479748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure). □ Obvestila OB DNEVU ŽENA bo danes, 8. marca, med 10. in 12. uro v telovadnici v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto v Gorici brezplačna lekcija plesne tehnike Nia, ki jo bo vodil Giorgio Rivari. Predstavnica SOS Rosa in pokrajinska od-bornica za enake možnosti Ilaria Ce-cot bosta spregovorili na temo nasilja nad ženskami. Prireja Polisportiva 2001 - skupina NIA pri goriškem zdravstvenem podjetju. SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 24. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Pa-trik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah. SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. Na programu večerja, bogat srečelov, glasba in skeč. V zgornjih prostorih bo razstava ženskih ročnih del; informacije po tel. 338-2127942 (Katja). KRUT obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. IS Prireditve »FESTIVAL ŽENSKIH SPRETNOSTI« V TRŽIČU: danes, 8. marca, ob 16.30 bo v galeriji sodobne umetnosti plesni nastop šole Il Nuovo centro danza; ob 17. uri bodo spregovorile razne uveljavljene ženske; ob 18. uri bo nastop skupine Green Waves. NA GRADU KROMBERK bo v torek, 10. marca, ob 20. uri predstavitev 11. zvezka zbirke »Berila«, v katerem so objavljeni vsi prispevki s prireditve »Filmski junij 2012«, ki je bil posvečen aleksandrinkam. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v sredo, 11. marca, ob 20. uri na tretje od letošnjih »Predavanj«. Gostja večera bo psihologinja in terapevtka Silva Matos, ki bo spregovorila na temo »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov«. PD ŠTANDREŽ prireja avtobusni prevoz za ogled »Škofjeloškega pasijona«, ki ga je leta 1721 napisal kapucin Lovrenc Marušič iz Štandreža. Odhod iz Štan-dreža bo v soboto, 11. aprila, ob 16.30, vrnitev ob 24. uri, predstava se začne ob 20. uri. Prijave po tel. 347-9748704 (Vanja Bastiani) in tel. 0481-20678 (Božo Tabaj, od 12. do 14. ure) najkasneje do 28. marca. Prispevki Namesto cvetja na grob gospe Valentine Bensa por. Kosič darujeta Tiziana in Carmen Natural 20 evrov za cerkev v Pevmi. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.00, Sebastiano Uc-cello iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Roka v Podturnu in na pokopališče v Ločniku. JUTRI V GRADIŠČU: 9.55, Laura Spes-sot por. Viscomi s pokopališča v cerkev Sv. Valeriana in na pokopališče. JUTRI V TRŽIČU: 11.00, Franco Rocco iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. JUTRI V KRMINU: 14.25, Luigi (Gigi) Cucit iz bolnišnice v cerkev Rosa Mistica (ob 14.30) in na pokopališče. 1 B Nedelja, B. marca 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx special: Tinkara Kovač - Moj Trst, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.30 A Sua immagine, sledita maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Are-na 16.35 Show: Domenica in 18.50 Kviz: L'Eredita 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. In-sinna) 21.30 Nad.: Braccialetti rossi RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.40 Serija: Lassie 8.30 Serija: Heartland 10.00 Dok.: Alla ricerca dei lupi della costa 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogiorno in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva RAI3 7.35 Film: Abbasso la miseria! (kom.) 8.55 Film: Abbasso la ricchezza! (kom.) 10.25 Aktualno: Community - L'altra Italia 11.10 12.10 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 13.50 Figu - Album di persone notevoli 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo RAI4 RAI5 14.20 La Terra vista dal cielo 15.15 Mediterráneo mare nostrum 16.05 Gledališče: Le sorelle Macaluso 17.10 Prima della prima 17.45 Novice 17.50 Memo - L'agenda culturale 18.15 Petruška 19.25 La danza di Virgilio Sieni 20.35 Antonio Paolucci - I due Michelangelo 21.151 grandi fenomeni della natura 22.10 Luca Ronconi - Lo scandalo della parola 23.15 Film: Donne senza uomini (dram., '09) Nedelja, 8. marca Rai storia, ob 21.40 RAI MOVIE / 12.15 Film: I cancelli del cielo (pust., '80) 16.00 Film: Il club delle vedove (kom., '93) 17.50 Novice 17.55 Film: La calda notte dell'ispettore Tibbs (det., '67) 19.50 Film: Toto cerca casa (kom., It., '49, i. Toto) 12.50 Film: Nikita (akc., '90) 14.50 Lasko 15.35 Robin Hood 16.25 Xena 17.15 Novice 17.20 Film: Star Trek (zf, '09, i. C. Pine) 19.30 Supernatural 20.20 Teen Wolf 21.10 Doctor Who 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Fist of the North Star (akc.) 21.15 Film: Padrona del suo destino (dram., '98) 23.10 Serija: The Newsroom RAI PREMIUM 12.45 Nad.: Regina dei fiori 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Film: La nave dei sogni - Viaggio di nozze alle Bermuda 16.35 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.35 Novice 17.40 Boss in incognito 19.25 Nad.: Commesse 21.15 Show: Forte forte forte 0.05 Nad.: Nebbie e delitti _RETE4_ 7.20 Media Shopping 7.50 Super partes 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.00 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnav-ventura 14.40 19.35 Ieri e oggi in Tv 14.45 Film: Tootsie (kom., '82, i. D. Hoffman) 17.15 Film: L'uomo della valle (vestern, '58) 19.40 Nad.: Centovetrine 21.15 Film: Io sto con gli ippopotami (pust., It., '79) Rosenstrasse Nemčija 2002 Režija: Margarethe Von Trotta Igrajo: Katja Riemann, Maria Schrader, Jürgen Vogel, Martin Feifel in Isolde Barth Za 8. marec ženska, pa čeprav trpka zgodba, postavljena med Berlin in New York. Hanni je namreč umrl oče, kar je njeno mamo Ruth hudo prizadelo. Tako se Ruth odloči, da bo organizirala židovsko žalovanje, kar pa v resnici zelo preseneti Hanno. Hanna začne zato raziskovati preteklost, pri čemer izve mnogo doslej neznanih stvari, predvsem, ko sreča žensko, ki je v času druge svetovne vojne rešila njeni mami življenje. Rosenstrasse je ime ulice v Berlinu, kjer je leta 1943 na stotine žensk manifestiralo proti deportaciji možev in očetov. Naposled je bil njihov protest uslišan in možje osvobojeni. (kom., '94, i. A. Schwarzenegger) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.15 Film: Impatto dal cielo (akc., '08) 17.45 Serija: The Big Bang Theory 19.00 Serija: The Transporter 19.55 L'isola dei famosi - Il meglio della settimana 20.30 Wild - Oltrenatura 21.30 Film: Lanterna Verde (akc., '11, i. R. Reynolds) 23.50 Film: The Island (akc., '05, r. M. Bay, i. E. McGregor, S. Johansson) _IRIS_ 12.45 Film: Romanzo popolare (kom., It., '74) 14.50 Film: Stasera a casa di Alice (kom., It., '90) 16.55 Note di cinema 17.00 Film: Innamorato pazzo (kom., It., '81, i. A. Celentano) 18.55 Film: Il bisbetico doma-to (kom., It., '80, i. A. Celentano) 21.00 Film: Mediterraneo (kom., It., '91, r. G. Sal-vatores) 23.30 Film: Identità violate (triler, '04, i. A. Jolie) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Dok.: Madagascar 11.10 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noè 14.00 Domenica Live 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Nad.: Il segreto 23.20 L'isola dei famosi 23.50 X Style _ITALIA1_ 7.25 Risanke 8.20 Film: Lupin III e l'elusi-vità della nebbia (anim.) 10.20 Film: Junior VREDNO OGLEDA 23.00 Film: Amnesia (kom., It., '02, r. G. Salvatores, i. D. Abatantuono) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira - Il diario 12.00 Otto e mezzo 12.40 Serija: Le strade di San Francisco 14.00 Kronika 14.40 Serija: Suor Therese 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 18.00 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Domenica nel Paese delle Meraviglie 21.10 La Gabbia _LA7D_ 7.35 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menu di Benedetta 10.00 20.10 Talent show: Chef per un giorno 11.00 Cuochi e fiamme 13.00 18.45, 20.00 Miss Italia 13.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.05 Serija: Providence 16.55 Serija: Crossing Jordan 19.00 Le interviste bar-bariche 21.10 Film: I ragazzi stanno bene (dram., '10, i. J. Moore) 23.05 Film: Mother and Child (dram., '09, i. N. Watts) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 23.15 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.00 Postni čas: Beati i puri di cuore 19.45 Fede, perché no? 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 12.40 20.05 Il cuoco vagabondo 13.40 Pepe quanto basta 14.10 Attraverso una lente 14.50 Jamie - Menu in 30 minuti 15.50 Film: The Women - Donne (kom., '08, i. M. Ryan) 17.55 Dok. film: Love, Marilyn - I diari segreti 20.05 Dok. film: Le favolose 21.00 Nad.: Ragione e sentimento 23.10 Nad.: Maison Close - La casa del piacere CIELO DMAX 13.25 Slovenski pozdrav 14.45 Dok. odd.: Pozabljeni Slovenci 15.15 Film: Zakaj te očka pušča samo? (kom., '72, i. B. Streisand) 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Intervju 21.55 Dok. serija: Cesarski Trst in Slovenci 23.00 Nad.: Oblast 0.00 Alpe-Donava-Jadran SLOVENIJA2 7.35 Slovenci po svetu 8.10 Glasbena matineja 9.50 Kje so vsi ti ljudje... 10.30 Zima je zakon 10.45 Alpsko smučanje: SP, su-perveleslalom (m), prenos 12.10 19.15 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (ž), prenos 13.00 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m), prenos 14.05 Športni izziv 14.40 16.55 Atletika: EP, vključitev v prenos 15.45 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž), prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Portre-tni film: Ob 75 - letnici Dubravke Tošič Sre-botnjak 21.00 Nan.: Umori na podeželju 22.30 Dok. odd.: Neukrotljive 0.15 Kratki film: Svetlo črna _KOPER_ 13.10 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (m) 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Alpsko smučanje: SP, superveleslalom (m) 15.55 Biatlon: SP, zasledovalna tekma (ž) 16.40 Dok. odd.: K2 17.10 Avtomobilizem 17.25 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Iz morja v mrežo 19.00 22.00, 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Duh Rudolfa Valentina 21.45 Glasba zdaj 22.15 Alpe Jadran 22.45 Krasje 23.15 Sredozemlje _POP TV_ 6.50 Risanke, otroške in zabavne serije 9.55 Serija: Zmenki milijonarjev 10.50 Serija: Kozmopolitska kuharica Rachel Khoo 11.25 Serija: Rizzoli in Isles 12.30 Serija: Popolna poroka 14.30 Film: Rada bi zanosila (kom., '08, i. H. Graham) 16.30 Film: Matilda (kom., '96, i. D. DeVito) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Elizabeta (zgod., '98, i. C. Blanchett) KANAL A PLANET TV 10.55 Wrestling 11.55 19.20 Top 20 Countdown 12.50 Novice 12.55 20.15 Top 20 Funniest 13.50 Film: Le avventure di Tintin - Il segreto dell'Unicorno (anim.) 15.40 Film: Asteroid vs. Earth (zf) 17.15 Stop & Gol 18.25 Most Shocking 21.10 Film: The Green Hornet (akc., '11, i. S. Rogen) 23.25 The Invisible War 12.30 Street Custom 13.20 River Monsters 14.15 22.50 Nudi e crudi 15.05 Sei spac-ciato! 15.55 Ultima fermata: Alaska 16.50 Liquidator 17.45 Property Wars 18.35 Affare fatto! 19.30 Rimozione forzata 20.20 Banco dei pugni 20.45 Lady Ferro 21.10 Af-fari in valigia 22.00 Mangiamo strano 23.55 Cattivissimi amici SLOVENIJA1 7.00 18.35 Risanke in otroške nanizanke 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, šport in vreme 7.00 Risanke 8.35 18.35 Serija: Naša mala klinika 9.2015.20 Serija: Puščica 10.10 ŠKL - Šport mladih 10.45 14.50 Serija: Blažen med ženami 11.10 Tv prodaja 11.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 12.20 19.25 Serija: Očkoti 12.55 Film: Charlie (dram., '10, i. Z. Efron) 16.10 Film: Dobrodošli v džungli (akc., '03, i. D. Johnson) 18.00 Volan 20.00 Film: Mehikanka (pust., '01, i. B. Pitt, J. Roberts) 22.10 Big Brother 23.10 Film: Dvojina (Slo.) 10.25 Novozelandski Top Model 11.25 Stroga ljubezen 12.20 Nan.: Spet zaljubljena 13.20 Magazin Lige prvakov 13.55 SP v smučarskih skokih 15.40 Serija: Gordono-va vrhunska domača kuhinja 16.15 Serija: Ramsay rešuje kuhinje 17.10 Ustreli! 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Ronin (akc., '98) 22.15 Film: Moj ata, socialistični kulak (kom., Slo., '87) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev: Prešernova proslava na tromeji; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 15.30 DiO; 16.15 Na športnih igriščih; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: V naslednjih dneh vam bo podzavest napolnila nemir, ki vam ne bo pustil spati. V mislih se boste vračali v preteklost in pozabili na tukaj in zdaj, zaradi česar boste sanjavi in odsotni. m^l BIK 21.4.-20.5.: V tem tednu boste umetniško navdihnjeni. Radi boste izražali svojo kreativno energijo tako v službi kot v odnosih z najbližjimi. Bodite to, kar ste, in se ne bojte iti čez okvire konvencionalnosti. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Radi boste povedali, kaj vam leži v mislih. Zelo boste hitri v razmišljanju in izražanju. Lahko boste dobili občutek intelektualne večvrednosti. Pazite, da se vas ne poloti domišljavost. RAK 22.6.-22.7.: Na delovnem mestu si želite biti zelo uspešni. Morali boste počivati, da si obnovite energijo. Zadnjo boste močno potrebovali v prihodnjem tednu, ki bo ključen za vaš uspeh. yLEV 23.7.-23.8.: Najraje boste (^^r ustvarjali in izpolnjevali obveznosti, ki bodo od vas zahtevale individualno delo. Čeprav ne boste imeli težav sodelovati, boste veliko uspešnejši, če se boste odločali sami zase. DEVICA 24.8.-22.9.: Zelo bo- ^^ ste prepričani o sebi in svoji intuiciji. Na delovnem mestu boste samozavest združili z dobrimi pogajalskimi in retoričnimi sposobnostmi. Pazite, da ne boste gospodovalni. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na- ^ ^ polnilo vas bo dolgočasje, ki bo znižalo vaš življenjski elan. Zdrav način življenja vam ne bo pomenil dosti. Pazite nase, saj boste potrebovali veliko spanca in fizičnega gibanja. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Ne branite se svojih čustev. V preteklem obdobju ste jih predolgo zanemarjali zaradi napornega ritma v službi in obveznosti v domačem okolju. Izpovejte svoje misli partnerju. STRELEC 23.11.-21.12.: Zajel vas bo val optimizma, ki vam bo pomagal pri vsakodnevnih opravilih. Vzemite si čas za počitek in družinske obveznosti. Imeli boste smisel za otroke, sami pa boste razigrani. KOZOROG 22.12.-20.1.: Prihodnji teden bo odličen za to, da z določeno osebo razčistite težavo, ki že dolgo otežuje vajin odnos. Polni boste razumevanja, prav tako pa boste nadpovprečno popustljivi. VODNAR 21.1.-19.2.: Lepa novica na delovnem mestu bo pripomogla k vašem razpoloženju. Pravilna poteza z vaše strani lahko obudi določeno prijateljsko zvezo, o kateri ste mislili, da nima prihodnosti. RIBI 20.2.-20.3.: Čeprav so pred vami naporni dnevi, boste to vzeli kot izziv in uživali v preizkušnji. Če vam bo uspelo pridobiti zagon, ne boste imeli večjih težav z delom v službi. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. marca 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 RAI2 RAI PREMIUM 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ra-gione? Il verdetto finale 16.00 La vita in di-retta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Un passo dal cielo 23.30 Porta a porta 10.55 Nad.: Un posto al sole 12.05 Nad.: Medicina generale 13.05 19.05 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 GranPremium 15.50 Nad.: Capri 16.45 Nad.: Legami 17.35 0.45 Novice 17.40 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La si-gnora in rosa 20.05 Nad.: Un medico in fa-miglia 21.10 Serija: Padre Brown 22.50 At-tori e divi italiani 23.55 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo RETE4 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Streghe 8.00 Protestantesimo 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.25 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 22.40 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Show: Boss in incognito 6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Ieri e og-gi in Tv 16.50 Film: Colombo - Le note dell'assassino (krim.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 Quinta colonna 23.55 Terra! CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei famosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Kviz: Avanti un altro! 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La voce dell'indecenza 21.10 L'isola dei famosi ITALIA1 23.40 Film: London Boulevard (krim., '10, i. C. Farrell, K. Knightley) _RAI3_ 6.00 11.55, 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Film: Frammenti di un omi-cidio (triler, '86) 22.55 Gazebo _RAI4_ 11.40 Heroes 12.25 18.00 Xena 13.15 18.45 Andromeda 14.05 20.20 Star Trek Enterprise 14.50 9021015.35 Heartland 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streg-he 19.35 Stargate Atlantis 6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: The O.C. 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simp-sonovi 14.35 Nan.: I Griffin 15.05 Serija: Merlin 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 20.30 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Film: Tokarev (akc., '14, i. N. Cage) 23.15 Tiki taka - Il calcio e il nostro gioco _IRS_ 13.20 Film: Basta che non si sappia in giro (kom., It., '76) 15.25 Film: Delitto al risto-rante cinese (kom., It., '81) 17.20 Note di cinema 17.25 Film: I giorni dell'abbandono (dram., It., '05, i. M. Buy) 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team 21.10 Film: Young Detective Dee - Il ris-veglio del drago marino (akc.) 23.30 The White Queen 0.30 II trono di spade _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.30 Mediterráneo mare nostrum 16.25 21.15 Cinque buoni motivi 16.30 Dok. film: Alla ricerca di Vivian Maier 17.55 Scaramouche Sca-ramouche 18.20 Novice 18.25 Memo -L'agenda culturale 18.50 Storia e splendo-re dei palazzi reali 19.50 Divini devoti 20.40 Passepartout 21.20 L'arte secondo Dario Fo 23.35 Ples RAI MOVIE 12.15 Film: La 7ème Cible (dram., Fr., '84) 14.05 Film: Piume di struzzo (kom., '96, i. R. Williams) 16.05 Film: In nome di Dio -Il texano (vestern, '48) 18.00 Novice 18.05 Film: Attenti a quella pazza Rolls-Royce (kom., '77) 19.35 Film: Patroclooo! E il sol-dato Camillone, grande grosso e frescone (kom., It., '73, i. P. Franco) 21.15 Nad.: Dead-wood 23.05 Film: Io e Annie (kom., '77, r. in i. W. Allen) 21.00 Film: L'ultimo appello (dram., '97, i. G. Hackman) 23.10 Film: Ipotesi di reato (dram., '02, i. B. Affleck) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 0.15 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menú di Benedetta - Ricetta Sprint 7.35 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menú di Benedetta 10.00 Talent show: Chef per un giorno 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 Cambio moglie 21.10 Film: Sesso, bu-gie e videotape (kom., '89) 23.05 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Il porto-lano 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Gior-gia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 14.30 22.30 Il cafle del-lo sportivo 15.15 Košarka: Ginnastica Trie-stina - Dike Basket Napoli 16.45 Rotocalco Adnkronos 18.00 18.55 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Il cafle dello sport 23.30 Film: Guardie e ladri (kom., It., '51) _LAEFFE_ 12.5018.00 Jamie - Menu in 30 minuti 13.15 17.30 Pepe quanto basta 14.15 18.35 Il cuo-co vagabondo 15.20 L'artista vagabondo 19.40 Novice 20.00 Speciale Wings for Life World Run 20.15 Racconti sul corpo 21.15 Film: Il gusto degli altri (kom., '99) 23.25 Film: I giochi dei grandi (dram., '04, i. M. Ruffalo) _CIELO_ 12.1013.05 MasterChef USA 13.00 Novice 14.00 15.45 MasterChef Australia 17.05 Buying & Selling 18.10 Fratelli in affari 19.05 Hell's Kitchen Italia 20.10 Top 20 Funniest POP TV Ponedeljek, 9. marca Rai movie, ob 23.05 VREDNO OGLEDA lo e Annie ZDA 1977 Režija: Woody Allen Igrajo: Woody Allen, Diane Kea-ton in Tony Roberts in Sigourney Weaver Komik Alvy Singer se je ločil od Anny. Njuna zveza je trajala približno leto dni. Zdaj pripoveduje o neuspelem razmerju. Spominja se lepih časov, jih natančno analizira, a največja težava je v tem, da dekle še vedno ljubi. Alvy skuša razumeti kaj je pravzaprav botrovalo temu, da sta se razšla in pri tem išče razloge v otroštvu. Io e Annie, al v originalu Annie Hall je močno avtobiografski film, lahko bi rekli, da Allen, njegova nekdanja ljubimka Diane Keaton in njegov najboljši prijatelj Tony Roberts igrajo verzije samih sebe. Film je prejel štiri oskarje (za igralko, scenarij, režijo in film), a zdi se, da to dejstvo Allena ni preveč osrečilo - noč podelitve nagrad je preživel v lokalu v New Yorku, kjer je igral na klarinet. 21.10 Film: Men in Black 3 (zf, '12, i. W. Smith, T. Lee Jones) 23.10 Dok. film: Hell and Back Again _DMAX_ 12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 Affari a quattro ruote 17.45 23.50 Airport Security 18.35 Affare fatto! 21.10 I re maghi 22.00 Oro degli abissi 23.00 Ultima fermata: Alaska SLOVENIJA1 6.15 Utrip 6.30 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška 15.4518.10 Risanke in otroške oddaje 16.15 0.25 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Opus 23.35 Resna glasba SLOVENIJA2 6.00 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.20 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 10.15 17.25 Dobro jutro 12.35 19.10, 0.20 Točka 13.20 Na lepše 13.50 Dok. serija: Projekt Na deželi 14.10 Dok. odd.: Dobre stvari 14.45 Sobotno popoldne 15.55 Dober dan, Koroška! 16.30 To bo moj poklic 17.00 O živalih in ljudeh 17.50 Prava ideja! 18.15 Dok. serija: Božanske ženske 20.00 Serija: Adlonovi - družinska saga 21.35 Serija: Pohlep 23.05 Dok. serija: Zadnja ura 23.55 Odprta knjiga _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Krasje 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Tg dogodki 17.15 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Športna mreža 7.00 Risanke in otroške serije 8.30 9.15, 11.10, 12.20 Tv prodaja 8.45 Serija: Morske deklice 9.30 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.25 16.00 Nad.: Barva strasti 12.35 Film: Čarovnice iz Eastwicka (fant., '87, i. J. Nicholson) 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 17.00 18.55, 22.50 Novice 20.00 Dan najlepših sanj 21.00 Film: 50 prvih poljubov (kom., '04, i. A. Sandler, D. Barrymore) 23.20 Serija: Franklin in Bash 0.15 Serija: Seznam strank _KANAL A_ 7.5011.50 Nad.: Budva na morski peni 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.20 16.15 Serija: Veliki pokovci 10.45 12.50 Tv prodaja 11.00 16.50 Serija: Odvetnik z ulice 13.20 Serija: Top Gear ZDA 14.15 Film: Njegovo kraljestvo (kom., '01) 16.00 17.45 V živo iz hiše Big Brother 18.00 20.50 Svet 18.55 Film: Aljaska v plamenih (akc., '94, i. S. Seagal) 21.00 Big Brother 22.00 Film: Izdaja (akc., '11, i. B. Willis) 23.40 Film: Junaško dejanje (akc., '12) PLANETTV 10.55 Tv prodaja 11.30 Nan.: Moja družina 12.05 Serija: Ramsay rešuje kuhinje 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.05 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 20.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0. 18.00 Nan.: Castle 19.00 Danes 21.10 Film: Zaklad pozabljenih - Knjiga skrivnosti (pust., '07) 23.25 Nan.: Zločinski um RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas; 10.10 Zbori v gledališču; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Koroški obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja - 21. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.00 Dober dan, znanost; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Bal-lando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 8. marca 2015 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R Reichelt bližji Jansrudu KVITFJELL - Zmagovalec še tretjega smuka za svetovni pokal po vrsti je Avstrijec. Tekma v kraljevski disciplini v norveškem Kvitf-jellu je pripadla Hannesu Reicheltu, ki se je v boju za mali kristalni globus v tej disciplini Norvežanu Kjetilu Jansrudu (včeraj sedmi) približal le na 20 točk zaostanka. Kanadčan Manuel Os-borne-Paradis je na drugem mestu zaostal tri desetinke sekunde, Italijan Werner Heel pa se je za tretje mesto zadržal še osem sto-tink dlje na progi. Danes ob 10.45 bo še superveleslalom. Malijeva boljša od Faka KONTIOLAHTI - Biatlonci so na SP v Kontiolahtiju opravili s prvo posamično preizkušnjo. Moški sprint na 10 km je dobil Norvežan Johannes Thingnes Boe (24:12,8/1), ki je za 12,1 sekunde (1 kazenski krog) ugnal Kanadčana Nathana Smitha, tretji je bil drugi Norvežan Tarjei Boe (+ 25,3/0). Jakov Fak, ki je branil bron z zadnjega prvenstva, je z zaostankom 55,3 sekunde osvojil 14. mesto. Med ženskami je zmagala Francozinja Marie Dorin Habert, Slovenka Andreja Mali pa je z 8. mestom dosegla izid v karieri na SP. alpsko smučanje - Avstrijka Fenninger odščipnila Mazejevi še 20 točk prednosti Massija je zdaj strah GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Slovensko smučanje je doseglo na smuku za svetovni pokal izjemen ekipni dosežek z dvema tekmovalkama v prvi peterici. A ima ta uspeh hudo lepotno napako. V boju za veliki kristalni globus se je zgodilo tisto, kar se s slovenskega stališča ne bi smelo. Anna Fenninger je z drugim mestom še zmanjšala zaostanek za vodilno Tino Maze v skupnem seštevku svetovnega pokala, Mazejeva, ki je bila na tekmi tretja, ima tako prednost le še 24 točk pred avstrijsko izzivalko. Zato je vrhunski dosežek Ilke Štuhec, ki je osvojila 5. mesto, do Tininega nastopa bila v vodstvu (startala je kot prva) in za mnogo bolj uveljavljeno rojakinjo zaostala le za 15 stotink sekunde, šel nekako v ozdaje. Položaj postaja za Tino Maze zaskrbljujoč, saj je usmeritev zadnjih tekem zanjo zelo negativna. Andrea Massi zaskrbljenosti ne skriva. »Če bi rekel, da nas ni strah, bi bila to laž. Logično je, da nas je strah. Želimo rezultate, a strah obstaja tudi pri nas. Moški, ki govorijo, da jih ni strah, so mogoče boljši od mene. Strah je nekaj, kar je prisotno, ki ga lahko obvladaš, ki ga lahko kontroliraš, a obstaja,« je priznal. Tina, ki je za Fenningerjevo zaostala za pol sekunde, za zmagovalko Tino Wei-rather iz Liechtensteina pa skoraj že za sekundo, še zdaleč ni smučala slabo, a sama pravi, da je energija, ki jo je imela na svetovnem prvenstvu in se Fen-ningerjeve še drži, očitno izpuhtela. »Pritisk je velik, potem sem pa nerodna na startu in imam težave vse to odmisliti, se boriti, napadati, biti sproščena, ne misliti na nič. Imam težko situacijo, upam, da jo obrnem že jutri v lažjo,« je povedala Črnjanka. Lahko se tolaži, da bi bil lahko včerajšnji izkupiček še slabši, ko se ne bi Avstrijka Nicole Hosp s startno številko 30 vrinila med Slovenkama, za Mazejevo pa zaostala le za tri stotinke sekunde. Tako kot boj za veliki kristalni globus se bo tudi odločitev o zmagovalcu smukaškega seštevka se bo odvil v Sa-vojskih Alpah. Lindsey Vonn (402), ki je bila sedma, bo na zadnjem smuku sezone v Meribelu nastopila s prednostjo 35 točk pred Fenningerjevo (367) in 96 točk pred Mazejevo (306), ki ima tako sicer le teoretično možnost za osvojitev smukaškega globusa. Danes bo v Garmischu superveleslalom (ob 12.15), karavana pa se bo pred finalnim prizoriščem v Meribelu ustavila še v Areju, kjer bosta na sporedu obe tehnični disciplini. TEKI - Na sprinterskih tekmah svetovnega pokala sta v Lahtiju zmagala Norvežana Eirik Brandsdal in Marit Bjoergen. Brandsdal je slavil pred rojakom Sindrejem Bjoernestadom Skar-jem in Francozom Richardom Jouve-jem, Bjoergenova pa je prav tako za dvojno norveško zmago ugnala Ingvild Flugstad Oestberg in Američanko Kik-kan Randall Bjoergnova je še utrdila primat v boju za globuse - velikega že ima, zdaj ima najboljše izhodišče tudi v boju za sprneterskega. ansa Tina Maze odlična, Anna Fenninger še boljša atletika - Dvoransko EP v Pragi V višini »srebrna« Furlanka Alessia Trost PRAGA - Furlanska skakalka v višino Alessia Trost bo danes, na 8. marec, na najlepši način praznovala svoj 22. rojstni dan. Včeraj je namreč na evropskem dvoranskem prvenstvu na Češkem osvojila srebrno medaljo (1,94). Po dodatnih skokih je zaostala za Rusinjo Marijo Kučino, edino, ki je preskočila višino 1,97 metra, bron pa je pripadel Poljakinji Kamili Licwinko (1,94 m). Meter 88 centimetrov visoka Furlanka, nekdanja svetovna mladinska prvakinja, je na pokritem že preskočila 2 metra, na odprtem pa je njen osebni rekord 1,98 metra. Pred dvema letoma je bila na EP v Gote-borgu četrta, v petek pa se je v kvalifikacijah uvrstila v finale šele z devetim izidom. Svetovni rekorder in olimpijski zmagovalec Francoz Renaud Lavillenie je še četrtič zapored osvojil dvoranski naslov na stari celini v skoku s palico. Preskočil je 6,04 m, na 6,17 m, kar bi bil nov svetovni rekord, pa je letvico trikrat podrl.Lavillenie je edini presegel šest metrov. Rus Aleksandr Gri-pič je osvojil srebro, ker je 5,85 m zmogel v prvem poskusu. Toliko je skočil tudi Poljak Piotr Lisek, vendar za bron v drugem poskusu. Na dva dvoranska kroga, na400 m, sta zanesljivo zmagala Ukrajinka Natalija Pigi-da (51,96, Slovenka Maruša Mišmaš je bila osma) in na veselje polne dvorane domačin Pavel Maslak; slednji je s 45,33 tako kot Lavillenie dosegel rekord prvenstev, kar je na 3000 m uspelo tudi Ali Kayi, tekaču kenijskega rodu iz Turčije (7:38,42). Ivana Španovič je v skoku v daljino s srbskim rekordom 6,98 m osvojila svojo prvo veliko člansko zlato medaljo. Vodstvo je prevzela v tretji seriji, ko je prehitela Nemko Sosthene Taroum Moguenaro (6,83 m) in postavila najboljši izid tekme. Tretja je bila Romunka Florentina Marincu, ki je v peti seriji postavila mladinski evropski rekord (6,79 m). Alessia Trost (arhiv) ansa V troskoku je slavil Portugalec Nelson Evora (17,21), poleg njega pa je le še Pablo Torrijos s španskim rekordom presegel 17 m (17,04). Anita Marton z je z madžarskim rekordom (19,23) za več kot pol metra premagala vse tekmice v suvanju krogle. nogomet - A-liga Zamajali sta se klopi Zole in Inzaghija Sampdoria - Cagliari 2:0 (1:0) Strelca: De Silvestri 33.; Eto'o v 72. min. Milan - Verona 2:2 (1:1) Strelci: Toni (V) 18. 11-m, Menez (M) 41. 11-m; avtogol Tachtsidis (V) v 47., Nico Lopez (V) v 95. min. MILAN/GENOVA - V A-ligi je Verona na milanskem San Siru šele v sodnikovem dodatku ujela Milan, ki je v vse večji krizi. Klop trenerja Filippa Inzaghija se je pošteno zamajala. Trenersko mesto tvega tudi Gianfranco Zola. Njegov Cagliari je v Genovi gladko izgubil proti Samp-dorii. Vrstni red: Juventus 58, Roma 49, Napoli 45, Lazio 43, Fiorentina 42, Sampdoria 42, Genoa in Torino 36, Inter 35, Milan 35, Palermo 34, Sas-suolo, Verona 29, Udinese, Empoli 28, Chievo 25, Atalanta 23, Cagliari 20, Cesena 19, Parma 10. Danes: ob 12.30 Cesena - Palermo, ob 15.00 Chievo - Roma, Em-poli - Genoa, Parma - Atalanta, Udi-nese - Torino, ob 20.45 Napoli - Inter, jutri: ob 19.00 Lazio - Fiorenti-na, 21.00 Juventus - Sassuolo. B-LIGA - 30. krog: Avellino -Bari 2:0, Catania - Spezia 2:2, Cro-tone - Trapani 1:0, Latina - Carpi 0:1, Livorno - Ternana 3:1, Modena - Fro-sinone 1:0, Perugia - Lanciano 0:0, Pescara - Vicenza 2:2, Vercelli - Brescia 0:0, Varese - Bologna 1:3. SLOVENIJA - 23. krog: Celje -Maribor 0:2, Olimpija - Rudar Velenje 0:0, Domžale - Krka 2:1, Zavrč -Luka Koper 2:1; danes 15.00 Gorica - Radomlje. Vrstni red: Maribor 50, Domžale 48, Celje 43, Olimpija 39, Zavrč 35, Rudar 28, Luka Koper 28, Gorica 18, Krka 18, Radomlje 11. KRIZA REALA - Španska Liga: Athletic Bilbao - Real Madrid 1:0. Davis cup: Italija in ... Trst še v igri ASTANA - Italijanska teniška reprezentanca je na dobri poti za uvrstitev v četrtfinale svetovne skupine Davisovega pokala. Simone Bolelli in Fabio Fo-gnini sta v Astani v igri dvojic s 7:6 (4), 6:3, 6:7 (13) in 6:4 premagala Kazahstanca Golubeva in Nedovjesova, ki jima je lani uspelo na tem tekmovanju premagati olimpijska prvaka Federerja in Wawrinko. Italija tako pred zadnjim dnem vodi z 2:1. Bolelli in Fognini sta najtežji trenutek preživela v tretjem setu, ko sta imela na voljo kar šest žog za končno zmago, a sta set naposled osvojila Kazahstanca. Vendar to ni preveč vznemirilo oba «azzurra«, ki sta suvereno osvojila četrti set in umago. Danes bo najprej na vrsti dvoboj med Seppijem in št. 1 gostiteljev Ku-kuškinom, ta bi lahko že bil odločilen. Kdo bo igral proti Golubovu v primeru Seppijevega poraza pa ni še znano, saj je Bolelli v petek razočaral. Še vedno obstaja tudi upanje, da bo morebitni četrtfinali dvoboj Italije v Trstu, saj je Češka na tekmi proti Avstraliji v dvojicah zmanjšala zaostanek na 1:2. Slovenija pa je v 1. evroafriški skupini že izpadla. Slovaška proti njej že po dveh dneh vodi s 3:0. Ostali izidi svetovne skupine: Srbija - Hrvaška 3:0, Nemčija - Francija 0:3, Belgija - Švica 2:1, Vel. Britanija - ZDA 2:1. košarka - NBA V razburljivi tekmi se je Goran Dragic poškodoval WASHINGTON - Na tekmi NBA lige je Miami Heat gostoval pri Washington Wizards in izgubil z minimalno razliko 97:99. Ob odsotnosti Dwya-na Wada in Luola Denga je bil prvi strelec Miamija Goran Dragic, ki je v 29 minutah dosegel 18 točk, sedem podaj in pet ujetih žog, a je moral zaradi poškodbe hrbta predčasno z igrišča. Miami je bil na pragu zmage, potem ko je Washington na začetku tretje četrtine vodil celo za 35 točk (83:48). A je nato vročica na krilih Miamija zmanjšala zaostanek, vendar so na koncu ostali prekratki za preobrat. Slovenski organizator igre je v nadaljevanju tretje četrtine nanizal 12 točk, tik pred koncem četrtine pa je pri polaganju za 71:88 nerodno padel na hrbet. Za Dragica je bilo s tem tekme predčasno konec, saj se ni več vrnil na igrišče. Miami je na koncu tekmo izgubil, potem ko je pet sekund pred zvokom sirene Henry Walker zgrešil trojko. SMUČARSKI SKOKI Slovenci šesti LAHTI - Slovenski skakalci Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Nejc Dežman in Peter Prevc so na ekipni tekmi svetovnega pokala v Lahtiju na Finskem osvojili šesto mesto. Zmagali so svetovni prvaki Norvežani, ki so z dobro drugo serijo prepričljivo ugnali Nemce, tretji so bili Japonci. Bolj zanimiv je bil pogled na posamezne dosežke pred današnjim nadaljevanjem boja za skupno zmago v svetovnem pokalu. V seštevku je bil najboljši Peter Prevc, ki je v dveh skokih zbral 1,1 točke prednosti pred Avstrijcem Štefanom Kraftom, a so se v treh točkah in pol zaostanka za Prevcem vrstili še Poljak Piotr Žyla, Nemec Severin Freund, Japonec Noriaki Kasai in Norvežan Anders Bardal. RELI - Na reliju po Mehiki, tretji preizkušnji svetovnega prvenstva 2015, je po dobri polovici dirke v vodstvu svetovni prvak Sebastien Ogier (Volkswagen). Francoz ima po 13 od 21 hitrostnih preizkušenj minuto in osem sekund naskoka pred Norvežanom Madsom Oest-bergom (Citroen). KOLESARSTVO - Slovenec Marko Kump, povratnik v vrstah novomeške Adrie Mobila, je po sredini zmagi na dirki za trofejo Umaga v sprintu slavil še na dirki za trofejo Poreča. KOŠARKA 1- Ženska A1-liga: danes ob 18.00, PalaTrieste: Calligaris -Mapei Napoli. A-liga: Brindisi - Cremona 81:65. VATERPOLO - Tržaški vaterpoli-sti so v A2-ligi premagali Sori (glavni zasledovalec Tržačanov) z 8:4 in imajo po zadnjem krogu kar 7 točk prednosti pred drugouvrščeno ekipo iz Ligurije. ODBOJKA - A-liga: San Sepolcro - Modena 0:3. V SLOVENIJI Jerončič brez finala Odbojkarice Go Volleyja so v tretji tekmi četrtfinala končnice 1. slovenske DOL za ženske s 3:0 (22, 20, 25) premagale Braslovče goriškega trenerja Zorana Jerončiča in se uvrstile v polfinale, kjer bodo igrale z Novo KBM Branikom. KOŠARKA 2 - Liga ABA: Szolno-ki Olaj - Union Olimpija 106:99, Budu-cnost - Krka 82:77, Cibona - Igokea 78:81. Liga Telemach:Hopsi Polzela -Maribor Nova KBM 105:68, Helios Suns - Rogaška 95:87, Portorož - Gros-basket 68:72. / KOŠARKA - Zmaga in poraz (Brega) v deželni C-ligi Bor Radenska osrečil navijače ŠPORT Bor Radenska - Tolmezzo 68:54 (13:12, 31:35, 47:47) Bor: Bole 10 (4:4, 0:3, 2:7), Kocijančič, Scocc-hi 5 (-, 1:3, 1:5), Bocciai (-, 0:1, -), Doz 7 (1:4, 3:6, -), Basile 16 (1:2, 6:12, 1:1), Daneu, Bo-netta 16 (-, 2:7, 4:10), Marusič 12 (-, 6:8, 0:3). Trener: Oberdan. Brez trpljenja ni užitka. In tako je bilo sinoči na svetoivanskem stadionu 1. maja: navijači Bora so bili pod pritiskom vse do zadnjih minut, ko so nato lahko uživali, saj so varovanci trenerja Deana Oberdana proti neposrednemu tekmecu za obstanek minuto pred zvokom sirene vodili za deset točk62:52. Zmaga je bila pod streho. Sedem sekund pred koncem je vodstvo »plavih« znašalo +11. Filmček pa se je zavrtel za nekaj mesecev nazaj: v prvem delu so borovci v Tolmeču izgubili za 13 točk. Bole in soigralci so si želeli nadgraditi uspeh. Biserček na kroni bi bila zmaga s +14 točk. V slučaju enakega števila točk bi Bor imel boljšo koš razliko. Zadnja akcija: podaja izza črte Ba- sileju in met za tri točke z desnega kota. Žoga je šla skozi mrežo. Fantje so nalogo izpolnili do potankosti. Lepšega večera si navijači Bora niso mogli zaželeti. Vodstvo kluba in trener Oberdan so se sprostili. »Matematično nismo še rešeni. Toda 80 odstotkov naloge smo opravili. Tolmezzo ima zdaj šest točk manj na lestvici (Bor 18, Tolmezzo 12). Prepričan sem, da bomo odslej igrali bolj sproščeno. Lahko se celo približamo osmemu mestu in play-offu,« je po tekmi dejal predsednik KK Bor Bruno Kneipp. V zadnji četrtini so se potrudili vsi borovci, ki so pred tem, v preostalih treh četrtinah, igrali nekoliko zmedeno (veliko napak v napadu). V zadnjem delu je v ospredje vstopil Matteo Marusič, ki je pobral nekaj »umazanih« žog in jih preusmeril v koš. (jng) Latisana - Breg 82:76 (19:19, 41:39, 65:57) Breg: Mattiassich nv, Grimaldi M. 9 (1:2, 4:6, 0:1), Pigato 9 (5:8, 2:10, 0:4), Slavec 13 (5:5, 1:3, Giacomo Basile (Bor) je zadel zadnji met za tri točke fotodamj@n 2:12), Sterle 12 (2:2, 1:3, -), Kos 9 (2:4, 1:3, 1:4), Coretti nv, Semec nv, Spigaglia 16 (3:4, 5:7, 1:2), Cigliani 10 (3:4, 2:3, 1:5). Trener: Krašovec. Uspešen niz Brega se je prekinil v La-tisani po štirih zaporednih zmagah. Varovancem trenerja Krašovca ni uspelo tako zaključiti na najboljši način tedna, in sicer s tretjo zmago v sedmih dneh. Tekma proti Latisani, ki ima sedaj štiri točke manj na lestvici kot Brežani, je bila zelo izenačena. V prvem polčasu sta se ekipi večkrat izmenjavali v vodstvu, tako da so bili gledalci priča zelo zanimivi tekmi. V drugem delu srečanja pa je domačim uspelo zbežati, tako da so na začetku zadnje četrtine vodili z dvanajstimi točkami prednosti. Breg nogomet - V 1. in 2. amaterski ligi Sovodnje zamudile priložnost Premoč Zarje v Bazovici pa je odreagiral in se približal na tri točke zaostanka, ko je manjkalo 25 sekund do konca tekme. Poleg tega so imeli gostje tudi na voljo izvajanje iz »outa«, žogo pa so izgubili, tako da so se zmage veselili domači igralci. Varovanci trenerja Krašovca so tokrat naleteli na slab večer predvsem v napadu, saj so z igrišča metali le 37 odstotno, porazni pa so bili predvsem odstotki pri metu za tri točke (5:28). Naj dodamo, da se je na igrišču poznala odsotnost Alberta Grimaldija, katerega ni bilo na tekmi zaradi službenih obveznosti. (av) Ostali izidi: Tarcento - Fogliano 88:71, San Daniele - Fagagna 83:75, Cer-vignano - Codroipese 72:78. hockey in line - A1 Vicenza je bila premočna za Polet Kwins 1. AMATERSKA LIGA Isonzo - Sovodnje 1:1 (0:0) Strelec: Derič v 73. min Sovodnje: Dovier, Biasiol, Stergulz, Flocco, Hriberšek B., Galliussi, Hriberšek M., Černe, Devetti, Maurencig (Derič), Bernardis (Ba-jec). Trener: Sambo. Igralci Sovodenj so zamudili lepo priložnost, da bi povečali prednost pred Isonzom, ki se tako kot oni bori za obstanek, ekipi pa ločijo zgolj tri točke na lestvici. V taboru Sovodenj je bilo razočaranje po tekmi veliko, saj so domači prišli do izenačenja tri minute pred koncem srečanja. Za nameček je včeraj Turriaco zmagal, tako da se do konca sezone obeta zelo napet boj za obstanek v ligi. Tekma v Špetru ob Soči ni bila odigrana na visoki kakovostni ravni, saj je prevladal strah pred porazom. Naj dodamo, da so Sovodnje zadnjič zmagale 18. januarja, Isonzo pa je zadnjič dosegel tri točke ravno proti Sovodnjam v prvem delu prvenstva. Po izenačenem prvem polčasu, ko so domači sicer zadeli vratnico, dvakrat pa je odločilno posredoval Dovier, so gostje prevzeli vajeti igre v svoje roke v drugem delu srečanja. Boljšo igro Sovodenjcev je v 73. minuti z zadetkom kronal Derič, ki je premagal nasprotnikovega vratarja po lepem predložku Manuela Hriberška. Sovodenjci so bili ponovno nevarni, niso pa podvojili. Igralci Isonza so nato odlično izkoristili zmedo v kazenskem prostoru gostov tri minute pred koncem srečanja in tako izenačili. Ni treba dodajati, da so bili s točko mnogo bolj zadovoljni domači nogometaši. (av) Ostali izid: Azzurra - Fogliano Tur-riaco 0:2. 2. AMATERSKA LIGA Zarja - Pieris 3:1 (2:0) Strelci: Grizonič v 2., Cermelj v 25. In R. Ber-nobi v 64.; Cester (P) v 90. Zarja: R. Carli, Franco, Grizonič, Barut, Ferro, Carrese (od 85. F. Bernobi), Ruggiero, Malusa (od 64. Tarable), Marzini, Cermelj (od 61. R. Bernobi). Trener: Vitulič. Na vnaprej igrani tekmi 2. AL je bila na igrišču v Bazovici le ena ekipa: domača Zarja. Končni izid bi lahko bil bolj okrogel, saj so rdeče-beli ustvarili številne priložnosti za gol. Gostitelji so mrežo Pierisa zatresli še trikrat: vsakič je sodnik Petejan iz Sovodenj dvignil roko in zadetke razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Vsaj Sabato Ruggiero (Zarja) arhiv eden izmed treh je bil regularen. Dodati je tudi treba, da je sodnik brez stranskega pomočnika večkrat v težavah in sploh ne vidi, kako je nogometaš postavljen. Zarja je povedla že po dveh minutah, ko je slovenski branilec Marko Grizonič je želel visoko podati v kazenski prostor. Njegova podaja pa se je spremenila v strel, ko je svojo pot s pomočjo burje končal v mreži. Zarja, ki je v prvem delu proti Pierisu nerodno izgubila (in zamudila tri izjemno pomembne točke), je od začetka tekme diktirala tempo igre in v 25. minuti še drugič zatresla mrežo nasprotnikov, ki so se včeraj v Bazovici zgolj branili. Za drugi gol je poskrbel Cermelj, ki je Ruggierov predlo-žek preusmeril z glavo v mrežo. Bazovska številka 11 je skočil kakih 40 centimetrov vzporedno s tlemi v višini nasprotnikovih kolen. Do konca polčasa so se Zarjine priložnosti vrstile ena za drugo. Pieris pa je bil nevaren le enkrat v protinapadu, ko je sodnik spregledal nedovoljeni položaj goriškega napadalca. V drugem delu se slika na igrišču ni spremenila. Padla sta še dva gola. Za Zarjo je tretji gol dosegel Riccardo Bernobi. Medtem ko so gostje zadeli častni zadetek tik pred trikratnim sodnikovim žvižgom. Pri Zarji se je razigral Sabato (ime) Ruggiero (priimek). Krstni nastop pa je opravil vratar Riccardo Carli. Saša Kralj, predsednik Zarje: »Škoda, ker smo med potjo izgubili preveč točk, drugače bi bila razlika s prvouvrščeno Pro Gorizio manjša. Vsekakor mi gremo naprej po naši poti: začrtali smo triletni program, ki se ga bomo striktno držali.» (jng) VČERAJ ŠE - Elitna liga: Manzane-se - Virtus Corno 1:3, Tricesimo - Gemo-nese 1:0, Ufm - Ism Gradisca 3:0; promocijska liga: Gonars - Sevegliano 1:1, Cor-monese - Ronchi 2:0. DRŽAVNI MLADINCI Mori S. Stefano - Kras 2:1 (1:0) Strelec za Kras: Karan v 85. min. Kras: Karan, Selakovič, Jurc (Caselli), Poiani, Caldarola, Fross, Zetto, Vascotto, Kocman (Calcagno), Ranič (Vescovo), Petracci. Trener: Pahor. Mladinci Krasa so na gostovanju na Tridentinskem igrali slabo in zasluženo izgubili. Saša Ranič, sicer igralec članske ekipe, še ni v najboljši formi. Edini gol na tekmi je tik pred koncem tekme dosegel vratar Dalibor Karan (dolga podaja in napaka domačega vratarja). DEŽELNI MLADINCI San Giovanni - Vesna 3:0 (1:0) Vesna: Skabar, Liso, Dorca, Kosovel, Žerjal, Pizzardi, Gatto (Renar), Macktar, Manduca (Disnan), Piras, Ursulescu. Trener: Toffoli. Vesna ni igrala dobro. Ustvarila je številne priložnosti in obenem naredila številne napake v obrambi. Diavoli Vicenza - Polet ZKB Kwins 11:2 (3:0) Strelec za Polet: Mariotto 2. Polet: Gallessi, Sedevčič, Mariotto, Gru-sovin, P. Cavalieri, Degano, De Vonder-weid, Fabietti, Battisti. Trener: Rusanov. Polet je na gostovanju v Vicenzi pričakovano ostal praznih rok. V prvem polčasu so se sicer varovanci trenerja Dejana Rusanova solidno branili in upirali, čeprav niso uspeli premagati domačega vratarja. V drugem polčasu pa so openski ekipi zmanjkale moči. Črno-oranžni so sicer po petem golu Vicen-ze reagirali in Mariotto je zmanjšal zaostanek (5:1). V nadaljevanju pa so se gostitelji razigrali in šestkrat premagali Poletovega vratarja. V prihodnjem krogu bo Polet igral znova v gosteh v Padovi. Zadnji krog pa bo na sporedu 21. marca, ko bo Polet na Opčinah gostil še Verono. Ostali izidi: Mammuth Roma -Milano Quanta 4:15, Asiago - Moline-se 2:11, Monleale - Padova 6:2, Citta-della - Verona 6:2. Vrstni red: Milano 43, Cittadella 33, Verona 33, Vicenza 26, Asiago 23, Padova 21, Monleale 21, Molinese 18, Polet Kwins 9, Roma 3. Nedelja, 8. marca 2015 košarka - D-liga Proti Santosu spet usoden drugi polčas Santos - Kontovel 68:56 (17:18, 31:40, 47:46) Kontovel: Škerl 9 (2:2, 2:3, 1:4), Žerjal (-, 0:1, -), Majovski (-, 0:1, -), J. Zaccaria 4 (0:2, 2:7, -), Bufon 4 (-, 2:2, -), Starc 6 (1:1, 1:3, 1:1), Lisjak 16 (4:6, 3:6, 2:4), Devetak n.v., Hrovatin 3 (1:4, 1:5, 0:2), G. Regent 14 (0:2, 7:10, -), Ukmar (0:2, -, 0:1), Mandič n.v., trener Švab. PON: Škerl (35), Lisjak (38). Kot na prvem srečanju pri Brišči-kih je bil za Kontovelce tudi v petek v Trstu proti vodilnemu Santosu usoden drugi polčas. Tedaj so izgubili s trinast-jimi točkami (69:82), tokrat pa z dvanajstimi točkami razlike. V prvem polčasu so naši košarkarji igrali čvrsto v obrambi in učinkovito v napadu ter zasluženo vodili z devetimi točkami razlike. Kontovelci so verjetno mislili, da bodo tudi v drugem delu tekme zlahka upravljali priigrano prednost. Na igrišče so stopili manj zbrani, kar so izkoristili gostitelji, da so jih povsem presenetili. Naši košarkarji so bili v obrambi popustljivi, v napadu pa so dosegli pičlih šest točk. Gostitelji so tako v tretji četrtini z delno razliko16:6 povedli za eno točko. Kontovelci so s slabo igro nadaljevali tudi v zadnji četrtini. Igralci San-tosa so se razigrali v napadu (delna razlika 21:10) in zasluženo zmagali. Spremljevalec Kontovela Jan God-nič je med glavne vzroke poraza navedel kar 20 izgubljenih žog, od katerih 14 v drugem polčasu, in zelo skromne odstotek (8:19) pri izvajanju prostih metov. (lako) PROMOCIJSKA LIGA Olimpia GO - Dom Mark 52:65 (16:19, 31:34, 35:50) Dom: Voncina 14, Sanzin, Tercic, Zavad-lav M. 4, Zavadlav G. 20, Abrami 4, Bogaro 2, Franzoni 5, Graziani 6, Feri 4, Čotar, Col-lenzini 6. Trener: Dellisanti. Dom je dosegel drugo zaporedno zmago in premagal Olimpio, oz. pepel-ko prvenstva, ki sameva na dnu lestvice z zgolj štirimi osvojenimi točkami. Prvi polčas je bil zelo izenačen, ne priča pa o pravem razmerju moči med ekipama na igrišču. Domovci so namreč vodili od prve do zadnje minute srečanja, tako v prvi kot v drugi četrtini so povedli tudi z devetimi točkami prednosti, domači pa so vedno odreagirali in se jim približali. Gostje so si ključno prednost priigrali v tretji četrtini, ko so poostrili obrambo, po zaslugi katere so nasprotnikom dovolili le štiri točke v desetih minutah. Zadnja četrtina je bila zgolj formalnost, tako da so rdeči, med katerimi se je tokrat izkazala trojica »nekoliko višjih« igralcev Gabrijel Zavadlav-Feri-Graziani, le upravljali rezultat. Naslednji konec tedna bodo domovci prosti, saj so tekmo proti Ronkam preložili na ponedeljek, 16. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu. (av) šah - Tržaško šolsko prvenstvo ■■ ■ »vt v ■ • v - •• Med visjesolci se trije naslovi za slovenske šole Središčna šola Žige Zoisa in društvo SST 1904 sta včeraj organizirala še tretji del šolskega ekipnega pokrajinskega prvenstva v šahu. Po uspešnem nastopanju v osnovnošolski in nižješolski konkurenci (naše ekipe so zmagale vse štiri pokrajinske naslove), so naši dijaki bili uspešni še v treh od štirih višješolskih kategorij. V ženski konkurenci so nastopile samo tri ekipe, slavile pa so naraščajnice Prešerna pred svojimi starejšimi sošolkami in okrnjeno postavo naraščajnic Zoisa. Mlajše Pre-šernovke so bile najboljše z Mojco Petaros na prvi, s Tino Busan na drugi in z Veroniko Škerlavaj na tretji šahovnici. V moški konkurenci smo bili priča zelo ostrim bojem, naposled pa so zmagali mladinci Oberdana pred mladinci Stefana ter naraščajniki Zoisa in Prešerna. Najboljša igralca turnirja sta bila Stefanovec Enrico Genzo in Zoisovec Elia Riccobon (v medsebojnem dvoboju je vsak zmagal eno partijo, vse ostale pa sta premagala), medtem ko je bil Prešer-novec Tjaš Leghissa najboljši na četrti šahovnici. Stefan-mladinci: Enrico Genzo (5/6), Matej Gruden (4/6), Lara Betocchi (2,5/6), Patrik Racman (2/6); Zois-na-raščajniki: Elia Riccobon 5/6, Jaš Mikac (1/4), Matej Kalc (2/5), Jan Hussu (0/4), Andraž Štoka (2/5), Matteo Ghersi-nich. Prešeren-naraščajniki: Liam Visentin (1/6), Jordan Štekar (1/6), Simon Cettolo (2,5/6), Tjaš Leghissa (4/6). Pre-šeren-naraščajnice: Mojca Petaros (3,5/4), Tina Busan (4/4), Veronika Sxkerlavaj (4/4), Tjaša De Luisa (3); Prešeren-mla-dinke: Urška Petaros (2,5/4), Dana Milič (0/4), Juliette Prot-ti (0/4), Julija Brecelj (3). Zois - naraščajnice: Nastja Zonta (0/4), Kristell Potočnik (2/4), Petra Olenik (2/4). Marko Oblak 22 Nedelja, B. marca 2015 ŠPORT / odbojka - Ženska C-liga odbojka - Zalet Kontovel v ženski D-ligi Točka v Vidmu Druga pesem je dobrodošla V prvi tekmi 2. faze Videmčanke presenetile pri Briščikih Proti Volleybasu že izgubljale z 2:1 Volleybas - Zalet Sloga 3:2 (21:25, 25:17, 25:20, 20:25, 15:6) Zalet Sloga: Babudri 19, Balzano 7, Gri-delli 10, Mania' 4, Spanio 12, Štoka 10, Prestifilippo (libero), Costantini 1, Anja Grgič 0, Petra Grgič 5, Vitez, Zonch. Trener Edi Božič Zalet Sloga je v Vidmu odigrala pravo maratonsko tekmo, dolgo skoraj dve uri, ki ji je na koncu prinesla točko, kar je sicer manj kot v prvem delu prvenstva, na gostovanjih pa vsak uspeh prav gotovo velja dvojno. Začetek je bil za našo ekipo nadvse spodbuden: izredno močen servis (Jessica Štoka je dosegla tudi serijo asov) je spravljal v hude težave domačinke in Zalet Sloga si je priigrala že zelo visoko prednost, ki pa jo je Volleybas, ko je nekoliko uredil svoje vrste, proti koncu precej omilil. Prodorna igra domačink se je nadaljevala v drugem nizu, odbojka - D-liga Vodilni prehud zalogaj za Sočo, Olympia OK Cervignano - Soča 3:1 (22:25, 25:19, 25:15, 25:23) Soča: Russian 0, Cotič 1, Komjanc 13, Pahor 16, Terpin 3, Waschl 6, Pellis 3, Franzot 3, Čavdek (L1), Margarito (L2), Manfreda 11, Lupoli, Princi. Trener: Battisti. Potem ko so si v prejšnjem krogu mladi igralci Soče privoščili skalp drugo uvrščene Reane, jim tokrat ni uspelo presenetiti vodilne ekipe iz Červinjana, ki sameva na vrhu lestvice s petnajstimi zmagami na šestnajstih tekmah. Gostje pa sploh niso razočarali s prikazano igro. V prvem setu so bili vseskozi v vodstvu, tako da so ga tudi zasluženo osvojili. Slika se je nato spremenila v drugem in tretjem nizu, ko so varovanci trenerja Battistija zagrešili preveč napak, kar so odlično izkoristili domači. Do reakcije gostov je prišlo v četrtem nizu, ki je bil izenačen do izida 23:23. Nato je prišla na dan večja izkušenost domačih, ki so dokazali, da upravičeno sodijo v sam vrh lestvice. »Kljub temu, da nismo prišli do novih točk, je za nami pozitivna predstava. V določenih trenutkih smo nastopili s postavo igralcev U17, ki so dokazali, da sami sodijo v to ligo,« je po tekmi dejal zadovoljen trener Soče Lucio Battisti. (av) Olympia - Coselli 3:1 (16:25, 25:23, 25:16, 25:20) Olympia: D. Hlede 3, Corsi 14, M. Čev-dek 17, A. Černic 8, M. Černic n.v., Ca-prara 6, Mucci 6, Frandoli n.v., Polesel (L) 1. Trener: Kustrin. Varovanci trenerja Maura Ku-strina so tekmo proti tržaškemu Co-selliju začeli ležerno. Gostje so jih presenetili, saj so si domačini privoščili preveč napak. V nadaljevanju so se končno zbrali in reagirali. V drugem setu so gostje vodili 17:22. Olympia je nato igrala učinkovito, najprej izenačila in nato še zmagala set (1:1). V drugem in tretjem setu je bila naloga Kustri-novih fantov lažja, čeprav so gostje nudili soliden odpor. Na dan so prišle večje izkušnje Goričanov, ki so na koncu zasluženo zmagali. »Zadovoljen sem z nastopom svojih fantov. Začetek ni bil najboljši. Nato pa je vse šlo v najlepšem redu,« je dejal trener Mauro Kustrin. ko so zaletovke nekoliko popustile in v igri s centra niso bile tako prodorne, kot običajno. V tretjem je pri Zaletu Slogi popustil sprejem, pa tudi podaje niso bile več točne, niti takrat, ko je sprejem deloval. Trener Bosich je v igro poslal Petro Grgič, ki je dala svoj doprinos tudi v sprejemu, s tako postavo nadaljeval tudi v četrtem, ko so od-bojkarice Zaleta spet igrale veliko bolj prepričano v svoje moči in tako izsilile igranje petega seta, čeprav so bile domačinke že prepričane, da bodo brez težav osvojile vse tri točke. V petem pa so se stvari neverjetno zapletle: sporna sodniška odločitev čisto na začetku je naše igralke povsem spravila s tira, tako da se niso več zmogle »pobrati«, zaigrale so zmedeno, skratka, niso več ujele pravega ritma in tako dovolile, da je Volleybas prišel do zmage lažje kot bi si v resnici zaslužil. Zalet Kontovel - DLF 1:3 (21:25, 26:24, 19:25, 16:25) Zalet Kontovel: Bukavec 9, Bressan 8, Cas-sanelli 18, Micussi 6, Zavadlal 2, Antognolli 4, Ghezzo 6, Kalin 0, Barut (L), Škerlj (L2), Ban, Sossi, Kneipp. Trener Zuzič. Odbojkarice Zaleta Kontovel so že na prvi tekmi na svoji koži okusile, da bo v fazi za napredovanje pela povsem drugačna pesem. Nasprotnik, ki se je uvrstil v skupino šestih najboljših ekip smučarski tek - Tržaško prvenstvo Niki Hrovatin (Mladina) je osvojil tretje mesto Predsednik kluba Erik Tence pa je bil peti - Danes smučarji Smučarski klub Brdina je včeraj spravil pod streho prvi del tržaškega smučarskega prvenstva. Na progi Tagliamen-to v kraju Forni di Sopra se je v različnih tekaških kategorijah preizkusilo 64 tekmovalcev in tekmovalk, dve tretjini od teh v združenih kategorijah članov in mladincev. Prvenstva so se v lepem številu udeležili smučarski tekači ŠD Mladina. Najboljši med njimi je bil Niki Hrovatin (letnik 1994), ki se je s 3. mestom povzpel na zmagovalni oder. Za zmagovalcem, nekdanjim klubskim tovarišem med rolkar-ji in enako starim Nicolo Iono (Scl club 70), je na razdalji 7,5 km zaostal za dobri dve minuti in pol. Da je v odlični formi je s 5. mestom potrdil tudi predsednik kriškega kluba Erik Tence (letnik 1975). Za prvim je zaostal za 3:21 minute, a je za sabo pustil kar 24 drugih tekmovalcev, med katerimi so bili tudi njegov predhodnik na predsedniškem mestu Boris Bogatec (15.), Pie-ro Perti (Brdina, 20.) in Nicola Sudano (Brdina, 31.). Med ženskami je naslov pripadel Alice Vegliach (Sci club 70, 1997). V številčno sicer zelo šibkih mladinskih kategorijah je nastopilo več rolkarjev ŠD Mladina. Prva mesta so odnesli Dana Tence in Jan Sedmak med naraščajniki, Sa- NIki Hrovatin ra Tence med baby, Tea Košuta med U10 in Maj Sedmak med U8. Drugi so bili v različnih kategorijah Tyrin Tence, Jernej An-tonič, Dean Tence, NIk Košuta in Samo Nevo Kovačič, tretji Petra Prašelj in Lenart Antonič, 4. pa Petra in Gorazd Antonič 3. polčas med zimo in pomladjo tako rekoč z zadnjim vlakom (naša ekipa je bila po tem delu druga), jih je sinoči pri Briščikih presenetil z dobro in agresivno igro. Končni izid je neoporečen. Videmčanke so pač igrale boljše in zasluženo zmagale. Ze prvi set je pokazal, da bo tekma izenačena. Gostje so z dobrimi servisi onemogočile Zaletu Kontovel, da bi učinkovito napadal. Z bolj gibljivo obrambo so igralke DLF kmalu prevzele vodstvo in ga obdržale do 18. točke, ko je Zalet Kon-tovel vendarle izenačil s servisom Bu-kavčeve. V naslednji akciji je celo pove-del, a gostje so z dvema servisoma spet obrnile izid in uvodni set tudi osvojile. V drugem setu je šlo našim boljše, čeprav so igrale nihajoče, tako da jih je DLF naposled ujel (20:20). Nalet Videmčank je z napadom zaustavila Ghezzova, ki je zamenjala nerazpoloženo Bressanovo, in konec, ne brez težav, je bil v rokah Zaleta Kontovel. Kljub temu, da so prebile led, pa se naše igralke nikakor niso sprostile, v povprečju mlajše gostje iz Vidma (štiri mladinke na igrišču) pa so šele tedaj pokazale svoj najboljši obraz. Z organiziranim napadom, gibčno obrambo (izvrsten je bil libero) in učinkovitim blokom so povsem onesposobile domače igralke. Združeni ekipi je upadel pogum in tekma je postala enosmerna. »Ko je bilo treba stisniti, smo naredile največ napak. Nismo bile zbrane, že nekaj zadnjih tekem je bilo tako. Upam, da bo ta tekma za nas dobra šola,« je povedala napadalka naše ekipe Ilenia Cassanelli. (ak) Domači šport Danes Nedelja, 9. marca 2015 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Union Pro ELITNA LIGA - 15.00 v Chionsu: Chions - Vesna PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Miljah: Muggia -Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Marianu: Mariano - Primorec; 15.00 v Ogleju: Aquileia - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Gorici: Pro Gorizia - Primorje; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Torre NARAŠČAJNIKI - 8.45 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen; 10.30 v Risanu: Union 91 - Juventina NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina -Isonzo; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Sovodnje; 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Domio; 10.30 v Ogleju: Aquileia - Kras Repen (poskusno prvenstvo) ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 17.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Volley Treviso; 17.30 v Monticellu Conteotto: Povolaro - Olympia 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 11.00 v Trstu, Ul.Petracco: TimMusic - Zalet Sloga; 19.15 v Trstu, Ul.Locchi: S. Andrea - Zalet Sokol UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 v Marianu: Intrepida - Olympia Govolley UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, Špacapan: Olympia - Torriana Villa UNDER 14 ŽENSKE - 11.30 v Trstu, Ul.Veronesi: OMA - Sloga Dvigala Barich KOŠARKA UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v Dolini: Breg -Falconstar UNDER 14 MOŠKI - 11.00 pro Briščikih: Kontovel - Ardita Jutri Ponedeljek, 9. marca 2015 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 19.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - Arcobaleno UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Santos; 19.50 v Dolini: Breg - Goriziana □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v četrtek, 12. marca ob 20.30 na sedežu AŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca 2015, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Prijave še do jutri na društvenem telefonu 340 5814566. Informacije na društvenem telefonu 340 5814566 in na naši facebook strani. OBČINA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22.marca 2015 udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah (začetek ob 11.00). Prijave sprejema Občina Zgonik na naslov segreteria@com-sgonico.regione.fvg.it, najkasneje do 10.marca 2015. m V jutrišnji oddaji Tretji polčas na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro bodo podali prerez dogajanja iz zimske sezone. Začeli bodo s SK Brdina in njegovim predsednikom Markom Piccinijem. Brdina prav ta konec tedna v Forniju di Sopra prireja namreč tržaško smučarsko prvenstvo. Prihaja tudi pomlad in z njo množične rekreativne prireditve. Ena prvih bo Mali Kraški maraton v Sežani. O njem bo govoril predstavnik organizatorjev Miha Penko, ki je tudi komentator na športni televizijski postaji Sportklub. Zanje komentira tekme košarkarske evrolige. In tudi o tem bo tekla beseda. OsmomarčevskiŠportel Tudi v oddaji Športel bodo jutri ob 18. uri spregovorili o dnevu žena. Ne s športnicami, temveč s trenerji. Kako oni vstopajo v ženski svet in kako ga obravnavajo na športnem področju?Na ta in druga vprašanja bodo odgovarjali Franko Drassich, Mario Adamič in Zoran Je-rončič, ki je svoje izkušnje z ženskami v zamejstvu in Sloveniji celo zlil na papir. Popeljali vas bodo tudi na tržaško smučarsko prvenstvo in na dve današnji repenski zgodbi, v katerih bodo protagonisti nogometaši Krasa in odbojkarji Sloge Tabor. 1. ženska divizija: važna zmaga Zaleta Sokol za obstanek Ženske Na Tržaškem Zalet Breg - S. Sergio-Pertot 3:0 (25:19, 25:22, 25:19) Zalet Breg: Ciocchi 8, Gregori 13, Košuta 8, Pertot 13, San-cin 6, Spetič 9, Cerneca (L1); de Rota, Grgič 0, Martincich 0, Olenik (L2), Piccinino 0, Virgilio; trener: Drassich. Proti S. Sergiu le ni šlo tako zlahka, kot bi se lahko zdelo sodeč po rezultatu. Nasprotnice Zaleta Breg so bile zelo dobro postavljene v obrambi, tako da so bili izdelani napadi gostiteljic neučinkoviti in vrstile so se dolge akcije. Izkušene domačinke so zato v napadu zaigrale bolj »umazano«, kar je na koncu obrodilo sadove. Zalet Sokol - Killjoy 3:1 (25:17, 21:25, 25:18, 25:22) Zalet Sokol: Cabrelli 2, Moro 3, Rauber 15, Simeoni 7, Spangaro 12, Valič 13, Barbieri (L1); Cernich, Daneu, Go-ruppi (L2), N. Kralj, Mazzucca, Milic; trener: Pertot. V pomembni tekmi z neposredno tekmico za obstanek so Zaletovke ekipno igrale zbrano in odločno. Izjema je mogoče drugi set, ko so po slabšem začetku nadoknadile zaostanek, a jih je v končnici iz- dalo nekaj nerodnosti. Za pomembno zmago so zaslužne vse igralke, ki so bile zelo borbene v obrambi in so malo grešile, posebno pa je izstopala Tanja Va-lič, ki je bila zelo učinkovita bodisi v napadu kot v bloku ter pri začetnem udarcu. (stc) Na Goriškem Soča Govolley Frnažar - BCC Staranzano Villesse 2:3 (22:25, 12:25, 25:14, 25:21, 8:15) Soča Govolley: Bandelj (L), Brisko 1, Cotič 2, Devetak 1, Gerin 5, Malič 5, Meroni, Paulin, Princi 16, Valentinsig 10, Winkler 12; trener: Lavrenčič. Soča je osvojila točko v eni slabše odigranih tekem v drugem delu prvenstva. Prvi set so domačinke izgubile same, v drugem pa so jih nasprotnice nadigrale, predvsem zaradi slabšega sprejema. V nadaljevanju je prišlo do reakcije in z dobrimi servisi so Staranzanu vsilile svojo igro, ki pa je žal niso nadaljevale v odločilnem nizu. O.K. Val - Torriana 0:3 (16:25, 14:25, 18:25) Val: Dellisanti, Devetak, Gabbana, Lupin, Nanut, Peressi- ni, Soban, Visintin, Zavadlav; trener: Jelavič. Proti vodilni ekipi so bile okrnjene Valovke brez moči. Za nameček se je v prvem setu hujše poškodovala Mateja Nanut. Na blokerskem mestu jo je nadomestila Alessia Peressini, ki pa običajno ne igra v tej vlogi. Sprejem in obramba, glavni vrlini ekipe, sta pešala, tako da so imele močne nasprotnice kar lahko pot do zmage. Moški Naš Prapor - Polisportiva Prevenire 3:0 (25:17, 25:21, 25:19) Naš Prapor: Barbera (L), Cietto 2, Fogari 2, Juretič 0, Me-deot 10, Mervig 6, Oliva 3, Pellizzari 1, Persolja 12, Va-lentincic 7; trener: Mikluz. Proti četrtim na lestvici je Naš Prapor zasluženo zmagal, saj je skozi vso tekmo predvajal boljšo igro in bil kvalitetnejši nasprotnik. Gostje so bili manj učinkoviti v napadu in Brici so uspešno, brez večjih napak, upravljali lažje žoge, ki so prišle na njihovo stran igrišča, ter zaključevali akcije v svojo korist. PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 8. marca 2015 2 3 /— GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Velika dvorana Danes, 8. marca, ob 17.00 / Marko Ve-zovišek: »Kabaret zlatih let«. V četrtek, 12. marca, ob 17.00 / Dušan Jovanovic: »Boris, Milena, Radko«. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 8. marca, ob 16.00 / Fausto Pa-ravidino: »I vicini«. V sredo, 11. marca, ob 20.30 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Il visitatore« / Ponovitve: od četrtka 12. do sobote, 14. ob 20.30 in v nedeljo, 15. marca, ob 16.00. Dvorana Bartoli V torek, 10. marca, ob 19.00 / Jordi Glaceran: »Il metodo« / Režija: Andrea Collavino / Ponovitve: v sredo, 11. in v četrtek, 12. ob 21.00, v petek, 13. ob 19.00v soboto, 14. ob 21.00, v nedeljo, 15. ob 17.00, v torek, 17. ob 19.00, v sredo, 18 in v četrtek, 19. ob 21.00, v petek, 20. ob 19.00, v soboto, 21. ob 21.30, v nedeljo 22. ob 17.00, v torek, 24. ob 19.00, v sredo, 25. in v četrtek, 26. ob 21.00 v petek, 27. ob 19.00, v soboto, 27. ob 21.00 in v nedeljo, 29. marca, ob 17.00. Stalno gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 13. marca, ob 20.30 / Ennio Marchetto: »Carta canta«. / Ponovitve: v soboto, 14. ob 20.30, v nedeljo, 15. ob 16.30 in v ponedeljek, 16. marca, ob 20.30. Gledališče Miela V petek, 13. marca, ob 21.01 / Pupkin Kabarett: »Chi non lascia raddoppia«. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž V ponedeljek, 9. marca, ob 9.30 in ob 10.45 / Maja Nemec, Miha Nemec: »Roka«. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V sredo, 11. marca, ob 20.45 / Carlo Goldoni: »Gl'innamorati «. V četrtek, 12. marca ob 21.00 / Angelo Pintus: »50 sfumature di pintus«. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder Danes, 8. marca, ob 17.00 / Paula Vogel: »Najstarejša obrt«. V četrtek, 12. marca, ob 20.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe« / Ponovitev: v petek, 13. marca ob 20.00. V soboto, 14. marca, ob 20.00 / Jevge-nij Švarc: »Zmaj«. V četrtek, 19. marca, ob 18.00 / Po Antonu Pavloviču Čehovu: »Ljubezen, ali pač ...« / Ponovitve: v petek, 20. marca ob 18.00. Mali oder V ponedeljek, 16. marca, ob 11.00 / Iztok Mlakar: »Sljehrnik«. V petek, 13. marca, ob 17.00 / Maja Nemec, Miha Nemec: »Roka«. POLZELA Kulturni dom V nedeljo, 15. marca ob 17.00 / Marjan Tomšič: »Češpe na figi«. Komedija. Režija Sergej Verč in Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. Za abonma in izven. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V ponedeljek, 9. marca, ob 19.30 / Goran Stefanovski: »Figurae Veneris Hi-storiae« / Ponovitve: v torek, 10. marca, ob 19.30. V sredo, 11. marca, ob 17.00 / Vladimir Vladimirovič Majakovski: »Miste-rij buffo«. V četrtek, 12. marca, ob 19.30 / Rudi Šeligo: »Svatba«. V petek, 13. marca, ob 18.00 / Ivan Cankar: »Kralj na Betajnovi«. / Ponovitve: v soboto, 14. ob 18.00 in v ponedeljek, 16. marca, ob 11.00. Mala drama V ponedeljek, 9. marca, ob 20.00 / Miha Nemec, Nejc Valenti: »Hotel Modra opica« / Ponovitev: v torek, 10. marca, ob 20.00. V četrtek, 12. marca, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 13. marca, ob 20.00 / Maja Haderlap: »Angel pozabe«. / Ponovitev: v soboto, 14. marca, ob 20.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V torek, 10. marca, ob 20.30 / balet / Gala Robbins: »Le Stelle Di New York in tributo a Jerome Robbins«. / Režija in koreografije: Jerome Robbins. Tetris (Ul. della Rotonda 3) V torek, 17. marca, ob 22.00 / koncert / The Midnight Ghost Train (ZDA). V petek, 20. marca, ob 21.30 / koncert / IS4IC presents: Postvorta in Human Host Body. Gledališče Miela V četrtek, 12. marca, ob 21.30 / Miela MUSIC-LIVE / Nastopajo: Bob Log III, Franco Toro Lonesome Picker in Beat On Rotten Woods. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 10. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopata: Francesca Dego in Domenico Nordio - violina. VIDEM Novo gledališče Giovanni da Udine V petek, 13. marca, ob 17.00 / koncert / Nastopa: Lodovica Comello. V soboto, 14. marca, ob 20.45 / koncert / Nastopa: Hallé Orchestra Manchester / Dirigent: Sir Mark Elder / Solist: Martin Stadtfeld - klavir. V torek, 17. marca, ob 9.00 in ob 11.00 / Sergej Prokof'ev: »Pierino e il lupo« / Nastopa: FVG Mitteleuropa Orchestra. GORICA KULTURNI DOM V torek, 10. marca, ob 20.30 / v sklopu glasbenega festivala »Across the border«, gostovala izreden glasbeni dogodek. Se nam bo namreč predstavila priznana skupina ciganske swing glasbe Gypsy Quintet Remake iz Trsta. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Danes, 8. marca, ob 20.00 / Glasbe sveta / Nastopa Ana Moura, (Portugalska). Slovenska filharmonija Linhartova dvorana V nedeljo, 15. marca, ob 20.00 / koncert / Nastopa pevka Amira (BiH), kjer bo predstavila nov album Silk and Stone. Kino Šiška V torek, 10. marca, ob 16.00 / Day of metal Fest / Nastopajo: Overkill, Death DTA, Sanctuary, Massacre, Abysmal Dawn, Chronosphere, Methedras in Loudblast. V nedeljo, 15. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopajo: Archive (VB). V četrtek, 19. marca, ob 21.00 / koncert / Nastopata: Zola Jesus (Zda) in Irena Tomažin (Slo) Cankarjev dom Gallusova dvorana V petek, 13. marca, ob 19.30 / Odprtje 30. Slovenskih glasbenih dnevov / Nastopa: Simfonični Orkester Rtv Slovenija / Dirigent: Johannes Kalitzke / Sodeluje: Ensemble Modern. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. BOLJUNEC V Srenjski hiši v Boljuncu ( bivša lekarnarje na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo ZENOBI. Ogled je možen v sredah, sobotah in nedeljah od 14.00 do 18.00. Vstop prost. Po dogovoru možen voden ogled obramnega obroča na Mihaelu, gričem nad Bo-ljuncem. Vabljeni! GORICA Kulturni dom (Ul. Brass, 20): v galeriji Kulturnega doma, je na ogled razstava slikarja Vojka Gašperuta - Ga-špeja iz Kopra. Umetnik je namreč član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, in sodi med prvih petdeset tovrstnih izbranih slikarjev na svetu. _SLOVENIJA_ KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako gora v sloveniji, v posočju vrsta letala harrison ford kitajski filozof zi ognjenik na siciliji potomec Spancev vjužni ameriki beotijec najvišje gorovje v evropi italijanski filmski igralec (marco) ribonu-kleinska kislina (kratica) godalni instrument am. igralec (william) starosta našega nogometa krali glavno mesto egipta evr. otočna država najviSji čin v mornarici elda nanut beri primorski dnevnik nenaravna prikazen avatarjeva hčerka pes gonjač nevarna strupena kača sergio tavčar ameriški filmski igralec, al ... latinski veznik nog. klub iz münchna oliver mlakar deborah kerr mesto na irskem, zahodno od dublina glavni alkaloid popra kubanski ples osman, turek fantastični film jamesa camerona pol šope svet, ki se hitro vzpenja košfek, grižljaj; tudi igralna karta vatikan. kapela (orig.) naselje ob pivki železov oksid polifemov tekmec, ljubimec galateje prebrisanost jadranski otok musliman. postni mesec italski, rimski novčiči / planinsko društvo ... sladki vrh predsednik zda (ronald) set v tenisu, odbojki daljše časovno obdobje, vek mesto v sloveniji dranokov partner gora v julijcih, nad dolino vrat sadež palmi podobnega tropskega drevesa razvito duhovno življenje družbe samuel adams antična ljubljana silvan bevčar albert einstein am. igralec robert de ... iznajditelj stenografije umetna volna iz kazeina sumersko - akadski bog neba daljši in tanjši skupek las, niti ali vlaken šiba, palica pol rate aromatična zdravilna rastlina japonski zdravnik za ženske bolezni poraz v boksu arg. nogometni as liker iz dalmatinske višnje nekdanji sekretar ozn (kofi) češka pri-trdilnica nekdanji tržaški košarkar (alberto) stara prestolnica japonske SLOVARČEK - AES = rimski novčiči • ANU = sumersko - akadski bog neba • KYA = Avatarjeva hči • LAO (ZI) = kitajski filozof • NAAS = mesto na Irskem • OGINO = jap. ginekolog (Kjusaku) • SKARL = legendarni Dranokov partner v lovu 20 Sobota, 8. marca 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / £ Sonce vzide ob 6.31 in zatone g ob 18.01 Dolžina dneva 11.30 Luna vzide ob 2G.51 in zatone ob 8.G3 Splošni vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom spodbuden. b^ Danes: ob 5.05 najnižje -37 cm, ob 10.47 najvišje 34 cm, ob 16.57 najnižje -42 o cm, ob 23.03 najvišje 48 cm. ;! Jutri: ob 5.31 najnižje -36 cm, ob 11.16 naj' višje 30 cm, ob 17.19 najnižje -36 cm, ob 23.30 najvišje 45 cm. Morje je razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C. Kanin - Na Žlebeh . Vogel .............. Rogla 19Ö Piancavallo...... . 7G 1Ö5 Forni di Sopra ...... . . . 8G 4G Zoncolan ........... . . . 7G 13G Trbiž ................ . . . 6G 12Ö Osojščica........... . . . 8G 15Q Mokrine ........... 1?n Pred 70 leti prva jugoslovanska vlada Za rojstni dan Jugoslavije velja 29. november, saj so novo državo razglasili ravno na ta dan leta 1943, sredi druge svetovne vojne, na drugem av-nojskem zasedanju v Jajcu. Dve leti kasneje, spet 29. novembra, jo je ustavodajna skupščina uradno razglasila za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. V teh dneh pa mineva sedemdeset let od sestave prve jugoslovanske vlade. Bilo je namreč 7. marca 1945, ko je maršal Josip Broz Tito v osvobojenem Beogradu sestavil prvo začasno vlado Demokratične in federativne Jugoslavije. Imela je 30 članov, Tito je v njej nastopal v vlogi nekakšnega prvega ministra, za zunanjega je bil imenovan Ivan Šubašič. Kot pojasnjuje Jože Pirjevec v obsežni monografiji Tito in tovariši, je takrat »nad revolucionarjem v Titu že prevladoval državnik«, zaradi česar je imenovanje nove vlade povzročilo hudo krizo z moskovskim vrhom. Tito je namreč, zato da bi se prikupil Winstonu Churchillu, v vlado vklju- čil tudi predstavnika Srbske demokratske stranke Milana Grola, moskovskega kandidata Stanoja Si-miča pa pustil pred vrati ... 70. obletnici imenovanja prve jugoslovanske vlade je posvetila precejšnjo pozornost spletna stran italijanskega dnevnika Corriere della Sera, na kateri je mogoče ob bogatem izboru fotografij in pripisov prehoditi Titovo življenjsko pot: Tito partizan, z ženo Jovanko, državnik med državniki .... vse do tistega pogreba, ki je 8. maja 1980 privabil v Beograd kralje, državnike in nepregledno množico "navadnih" ljudi. sežana - Včeraj prvi kongres stranke SMC Odslej »Stranka modernega centra« Predsednik vlade in prvi mož stranke Miro Cerar: »Tisti, ki imajo roke do ramen v marmeladi, kažejo s prstom na nas« SEŽANA - Okoli sto delegatov SMC in nekaj sto gostov se je v Sežani zbralo na strankinem prvem kongresu po ustanovitvi. SMC se je včeraj preimenovala v Stranko modernega centra. Na kongresu je bilo čutiti pozitivno energijo, ki so jo poudarjali tudi vidni predstavniki stranke, čeprav se niso mogli izogniti vprašanjem o petkovem odstopu ministrice iz njihovih vrst. Večji del strankinega prvega kongresa je bil po besedah njenega predsednika in premiera Mira Cerar-ja delaven, saj so odločali o spremembi imena stranke in o nekaterih spremembah statuta. Sicer pa se Cerar pred mediji ni mogel izogniti vprašanjem o nadaljnjih korakih po petkovem odstopu ministrice za izobraževanje, znanost in šport Stanke Setnikar Cankar. Na vprašanje, ali bodoči novi šolski minister že sedi v dvorani, je odgovoril, da bo o bodočem ministru ali ministrici »razmišljal od jutri naprej, kajti kongres je tako pomemben, da se moramo vsi osredotočiti nanj«. S tem razmislekom se bo, kot pravi, ukvarjal v prihodnjih dneh. Predsednik preimenovane SMC Miro Cerar je v osrednjem govoru na kongresu poudaril pomen boja za drugačno politično in pravno kulturo ter se odzval na po njegovem številne očitke. »Tisti, ki imajo roke do ramen v marmeladi, kažejo s prstom na nas,« je poudaril. Oster je bil tudi do javnosti in medijev, pohvalil pa je nekatere dosežke vlade. Cerar je v svojem osrednjem govoru ob koncu kongresa spomnil na nastanek stranke. »Če danes pogledamo nazaj, je bil to pravzaprav skoraj neverjeten projekt,« je dejal. Ustanovitev in zmago na lanskih državnozbor-skih volitvah je označil za mali čudež, ki so ga po njegovih besedah soustvarili z vsemi državljani Slovenije, »ki so verjeli in še verjamejo v našo zgodbo«. »Takrat so nam očitali marsikaj, prepoznali so nas kot novost, ki ni prijetna, ki zna omejiti prostor drugim,« je dejal premier. Zato so po njegovih besedah še danes deležni Premier in predsednik stranke SMC Miro Cerar mmc številnih pritiskov, javno izraženih neresnic, domnev, nekorektnih navajanj. »Kajti mnogim nismo všeč, ker prinašamo spremembo v vrednotah, v načinu delovanja v politiki in v družbenem življenju slovenskega naroda. Mnogi se nas bojijo, mnogi nas ne razumejo, mnogi nas zavračajo, ampak mi gremo naprej,« je poudaril. Spomnil je tudi na očitke o lobijih, ki da stojijo za stranko, in stricih iz ozadja. »Včasih poskusijo s tem še danes, vendar vsi veste in vidite, da tega ni,« je dejal. Cerar je sicer spomnil tudi na strankin uspeh na lanskih volitvah v občinske svete in oblikovanje vlade, s katero so po njegovih besedah sprejeli že dva zelo zahtevna rebalansa proračuna in v veliki meri konsolidirali javne finance. Po njegovih besedah smo rekordno gospodarsko rast dosegli tudi zaradi politike njihove vlade, kot uspeh je navedel tudi pogajanja s sindikati in sklenitev socialnega sporazuma. Zadnje dni se je vlada po Cerarje-vih ocenah soočila z nekaterimi najtežjimi zalogaji, med njimi je omenil poseg v Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), »potem ko dve leti tudi ni bilo narejenega nobenega premika, poročilo pa je pokazalo na anomalije«. Pojasnil je tudi, da so se kljub številnim odporom tudi delno v koaliciji odločili za nadaljevanje privatizacije. »To je naša pravna in politična zaveza,« je poudaril. Ob tem je omenil, da so med tistimi, ki jih prezirajo, takšni, ki so tajkun-sko okradli državljane, ponižali delavce, uničili podjetja. »Ta človek se mora spremeniti ali pa ga mora doleteti sankcija,« je dejal. Zato stranka po njegovih besedah goji drugo politično in pravno kulturo. Kot pravi Cerar, tisti, ki imajo roke do ramen v marmeladi, kažejo s prstom na njih, pravijo, da so si privoščili kozarec vode ali čaja, ki ga niso plačali. »To je manipulacija,« je poudaril. Cerar sicer poudarja, da morajo tudi sami sprejemati odgovornost za napake, vendar sorazmerno. Po njegovih besedah tako ne morejo nekoga, ki je storil majhno napako, pozivati k odstopu in zanj zahtevati zapor. »Tisti, ki so naredili velike napake, pa s prstom kažejo,« je dejal. Pred začetkom kongresa je bila sicer v Sežani tudi ustanovna seja programske konference, za njenega predsednika je bil izvoljen ekonomist Aleksander Kešeljevič. Ta je sicer že od ustanavljanja stranke njen in tudi Cerarjev svetovalec. Pred nekaj dnevi se je, kot je potrdil v izjavi novinarjem, tudi uradno včlanil v stranko, ostaja pa svetovalec v pre-mierjevem kabinetu. Podpredsednik SMC in predsednik DZ Milan Brglez ocenjuje, da se je stranka od ustanovitve okrepila na vseh nivojih, še zlasti na lokalnem nivoju. »Vmes smo osvojili parlament in vlado,« je dodal. Evropska komisarka Violeta Bulc, ki je tudi članica SMC, dogajanja v stranki ne spremlja več tako pozorno, je priznala pred kongresom. A glede na rezultate Slovenije, ki jih v EU ocenjujejo kot spodbudne, meni, da stranka dobro deluje. Med gosti na kongresu je tudi predsednik Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), katerega članica je tudi SMC, Graham Watson. Kot je dejal v izjavi za medije, so zelo ponosni, da je SMC članica njihove evropske skupine. Po njegovih besedah so v kontaktu z liberalnimi strankami v Sloveniji, ampak verjamejo, da je SMC ujela bistvo trenutka in da bo vlada, ki nadaljuje z ekonomskimi reformami, ki bodo vodile k boljšemu življenju, uspešna. (STA) ivančna gorica Včeraj 7000 pohodnikov po Jurčičevi poti IVANČNA GORICA -Okoli 7000 pohodnikov z vseh koncev Slovenije se je včeraj v okviru tradicionalnega, že 22. pohoda po Jurčičevi poti podalo na 15-kilometrsko pešpot od Višnje Gore do Muljave in tamkajšnje domačije pisca prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča. Letošnji pohod je potekal v znamenju 20-letnice občine Ivančna Gorica. Pohodniki so si tudi letos ogledali številne krajinske in zgodovinske zanimivosti, ki so navdihnile Jurčičeva dela, pot z Muljave pa so lahko podaljšali s šolsko potjo do vasi Krka, ki jo je prehodil Jurčič. Na osrednji slovesnosti na Jurčičevi domačiji je pohodnike nagovoril tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Predsednik Planinskega društva Polž iz Višnje Gore Aleš Erjavec je v izjavi za STA dejal, da so z letošnjo udeležbo zadovoljni. Lani se je na Jurčičevo pot podalo okoli 4000 pohodnikov. Največji obisk so organizatorji zabeležili pred nekaj leti, ko se je zbralo več kot 10.000 pohodnikov. Jurčičeva domačija na Muljavi je obnovljena in sodi med spomenike slovenskega kmečkega stavbarstva, tamkajšnje Kulturno društvo Josip Jurčič pa v letnem gledališču ob njej vsako leto uprizarja Jurčičeva dela. Jurčičeva pot je tudi del krožne poti Prijetno domače, s katero je občina Ivančna Gorica lani povezala svojo celotno turistično ponudbo.