Celje - skladišče D-Per
582/1985
1119851171,79
COBISS a
—	KS Šentjur — center
—	Odgovor na delegatsko vprašanje
—	Iz dela občinske skupščine
—	Zakaj reakcije po izsiljenem sestanku v Cevami
Pa smo le dočakali
Še malo pa bo preteklo leto, od kar Utrip izhaja pod vodstvom novega uredniškega odbora. Skupaj s svetom za informiranje pri OK SZDL se trudimo, da postavimo informiranje na takšen nivo, ki bo omogočal delovnim ljudem in občanom, da bodo uresničevali temeljne ustavne pravice: da bodo samoupravljali. To pa lahko le, če so pravočasno in kvalitetno informirani.
Zato smo se izredno razveselili, ko smo uvideli, da v teh prizadevanjih nismo sami. Izšla je namreč prva številka Poročevalca, glasila KO SZDL in KS Kalobje. Uredniki Janko Cerkvenik, Franc Šafran, Venčeslav Jager in Franc Cerkvenik so poskrbeli, da bodo Kalobčani seznanjeni z vso samoupravno, društveno in organizacijsko aktivnostjo. Še več! Z nekaj izvirnimi idejami (ki jih bomo radi upoštevali tudi v Utripu), bodo sigurno veliko prispevali k izboljšanju medsebojnega poznavanja, poznavanja njihove krajevne zgodovine ter še večje aktivnosti društev in organizacij. Vsekakor edinstven primer, vreden posnemanja. Pripomnimo le, da je ime glasila — Poročevalec le nekoliko preveč starotipen in da bi se veljalo tudi tu bolj potruditi s- kakšnim izvirnim imenom. Kalobčan na primer.
GLAVNI UREDNIK
Turistično in olepševalno društvo bo skupno s KS — center in OO ZSMS Šentjur organiziralo akcijo saditve okrasnega drevja v Šentjurju. V načrtu je, da bi posadili levo obrežje Pešnice od občine do blokov na Pešnici, prav tako bi skušali zapolniti prazne zelenice v samem urbanem delu Šentjurja. Sadilni material bo zagotavljal NIVO Celje in GG — TOK Šentjur.
Pozivamo vse občane, da se te akcije udeležijo v čim večjem številu in na ta način prispevajo k lepšemu izgledu kraja.
Turistično in olepševalno društvo ŠENTJUR
Iz dela občinskega sveta ZSS
KAKO BOLJE ZASTAVITI AKTIVNOST SINDIKATA
Občinski svet Zveze sindikatov Šentjur je na svoji letni programski seji, ki je bila 21. 2. 1985, ocenil dosedanje delo ter hkrati sprejel programsko usmeritev, ki naj bi spodbudila osnovne organizacije sindikata, da se bolj zavzeto in domišljeno spoprimejo predvsem s problemi v gospodarstvu.
V	tej smeri se je v svoji diskusiji zavzela tudi tov. Francka Her-ga — podpredsednica Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Poleg nje so se vabilu za sejo sveta odzvali tudi predsednik MS ZSS celjske regije tov. Radko Mlakar, kakor tudi predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij.
Tako kot na podobnih drugih političnih forumih, smo tudi v sindikatu spoznali, da so težave predvsem v gospodarstvu tako zahtevne in zaskrbljujoče, da se moramo ponovno resno vprašati ali smo v naši organizaciji ustrezno organizirani, ali poznamo poti za razreševanje vprašanj in dilem, ki so v pristojnosti sindikata in ali smo sposobni motivirati članstvo, da o pogojih kakršni so, izborimo stabilizacijo na vseh frontah?
V	času, ko bolj ugotavljamo raznovrstne probleme kot pa po-
nujamo dobre rešitve, bi kazalo v smislu boljše učinkovitosti povezati vrste v družbenopolitičnih organizacijah, zastaviti konkretne naloge in akcije še prej pa morda poiskati in odpraviti prave zavore za politično samoupravno in ustvarjalno delo tako posameznika kot organizacije na tistih delovnih področjih, ki so nam zaupana. Morda gre le za ponavljanje že znanih dejstev, načel, parol toda vse bolj je čutiti med delovnimi ljudmi občutek nemoči, pasivnosti, čedalje bolj se zameljuje resnica med objektivnimi in subjektivnimi družbenimi problemi in veliko tega smo marsikje nehote vnesli v naše delo — med drugim tudi v sindikalno.
Največ podobnih razmišljanj in ugotovitev gre prav na račun nenehnega padanja življenja standarda, ob katerem bi sindikat moral biti še kako občutljiv, pa vendar si moramo priznati, da smo tudi preko njega prej ko ne — le načelni.
Ob takšnem ugotavljanju stanja seveda ne gre prezreti evidentiranih dosežkov in naporov delovnih organizacij v naši občini, vse premalo, čeprav pa o tem prenaglo sklepati pa zaznavamo perspektivnejše razvojne programe. Dokaj skromna in boječa so razmišljanja o tem, koliko lahko realno v dani
situaciji naše gospodarstvo razmišlja o nadaljnjem razvoju, kolikšne so komparativne prednosti, kakšne višje oblike povezanosti in sodelovanja v občini in navzven so potreba, želja ali nuja! O teh vprašanjih bi se morali soočati bolj organizirano ne le v občinskih političnih forumih, ampak tudi v strokovnih službah delovnih organizacij, njihovih vodstvih, DPO in samoupravnih organih.
O vseh teh vprašanjih so nakazane rešitve v programu dela občinskega sveta Zveze sindikatov Šentjur, ki ga je svet v predloženi
zasnovi v celoti sprejel in potrdil. Na sami seji sveta so bila izneše-na in komentirana še druga aktualna vprašanja predvsem s področja ekonomskih stanarin, celodnev-. ne osnovne šole, bila je dana informacija o uspešnih razpletih prekinitev dela v TOLU in klavnici ter o nedavnem izsiljenem sestanku v TOZD Cevarna. Zaradi velikega števila razprav je bila imenovana posebna komisija za dokončno oblikovanje sklepov kot dopolnitev k programu dela.
Mirko Čander
Seja zborov SO
Za 25. in 26. marca so sklicane seje zbora združenega dela, zbora
krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	poročilo o delu: temeljnega sodišča Celje, sodišča združenega dela in temeljnega JT Celje — za leto 1984
2.	ocena uresničevanja in izvajanja štipendijske politike v občini Šentjur
3.	predlog programa dela zborov občinske skupščine za leto 1985
4.	predlog proračuna občine ŠENTJUR za leto 1985 — z predlogom odloka
5.	predlog dogovora o usklajevanju davčne politike za leto 1985 v SR Sloveniji
6.	predlog sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za leto 1985
7.	predlog odloka o davkih občanov
8.	odlok o turističnih taksah
9.	osnutek	odloka	o	komunalnih dejavnostih
10.	predlog	odloka	o	organih, ki opravljajo družbeno	kontrolo	cen
11.	osnutek	odloka	o	sprejemu ureditvenega načrta	Grobelno
12.	osnutek	odloka	o	spremembi oziroma dopolnitvi	odloka o	zazidal-
nem načrtu:
Dramlje, soseska Blagovne, obrtna cona Šentjur, cona II. Šentjur in Ponikva
13.	predlog dogovora o zagotavljanju solidarnostnih sredstev za odpravljanje posledic potresa, ki je bil leta 1983 na Kopaoniku
14.	predlog za uporabo sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč
15.	določitev KS, ki bo gostiteljica občinskega praznika
16.	poročilo kom. za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja
ÓSRE0NJP KNJ. CELJE
OÄ tu in t^m
ŠENTJUR
—	V četrtek, 28. februarja, je bila v prostorih DPO Šentjur seja Medobčinskega sveta ZZB NOV za celjsko območje. Na seji so obravnavali socialno zdravstveno problematiko borcev ter ocenili vsebino posveta, ki je bil v Rogaški Slatini.
Seja je bila skupaj z zdravniki — predstavniki občinske zdravstvene skupnosti — in referenti za borce SO celjske regije ter z ostalimi odgovornimi za zdravljenje in skrb borcev.
Na seji so borci ostro obsodili potvarjanje zgodovine NOB, ki se v zadnjem času močno izpostavlja v sredstvih javnega obveščanja. Borci odločno odklanjajo poskuse nekaterih določenih negativnih krogov, ki želijo istovetiti borce NOB z domačimi izdajalci.
To je bila zadnja seja MS ZZB NOV z mandatom naše občine, ki se v skladu s poslovnikom o delu MS prenaša v občino Šmarje pri Jelšah.
—	Zbori občanov v februarju so pokazali veliko zanimanje občanov za rešitev osnovnih komunalnih vprašanj, ki so najbolj pereča. V vaški skupnosti Grobelno so se občani opredelili za novo pošto, v Jakobu za rekonstrukcijo ceste Jakob — Osredek. Občani so za nov samoprispevek, vendar je treba opredeliti °/o iz neto dohodka glede na pripravljene programe.
v Krajevna skupnost Šentjur-center vabi vse interesente, ki bi želeli prevzeti košnjo na območju KS, da posredujejo svojo prošnjo na sedež KS center do 10. aprila 1985. KS bo s prevzemnikom košnje sklenila tudi ustrezno pogodbo.
—	V počastitev krajevnega praznika — 18. marca so v KS Šentjur-center podelili priznanja krajevne skupnosti najaktivnejšim organizacijam in posameznikom. Priznanja so prejeli: krajevna organizacija ZZB NOV, ženski pevski zbor »Skladateljev Ipavcev«, Mirko Škorc, Zdenko Horvat in Janez Cmok.
Svet KS Šentjur-center obvešča občane, da ponovno teče akcija zbiranja naročnikov telefonskih priključkov. Višina cene priključka bo naknadno objavljena, ko bo PTT Celje dal točen predračun.
ŠENTJUR — DOBJE
—	V nedeljo, 17. marca je v kulturnem domu v Dobju in v Šentjurju gostoval ansambel Šentjakobskega gledališča s predstavo »Jezični dohtar Petelin«.
SLIVNICA
—	KO SZDL je v počastitev osmega marca vodila akcijo obdaritve starejših občank nad 80 let. Nepokretne so obiskali na domovih, druge pa so povabili v avlo kulturnega doma na prireditev. V akciji sodeluje tudi KO RK.
PREVORJE
—	Na pobudo KO SZDL in RK so ob 8. marcu organizirali obisk štirih najstarejših občank in jih obdarili z darilnimi boni.
PONIKVA
—	Skupščina KS se je sestala 2L februarja, obravnavali so zaključni račun KS za leto 1984, finančni načrt za leto 1985 ter smernice v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990. Delegati so poudarili, da imajo prednost v srednjeročnem obdobju tiste naloge, ki niso bile realizirane v tem srednjeročnem obdobju — modernizacija cest, dograditev telefonskega omrežja in izgradnja stanovanjskega bloka ter dokončna ureditev pokopališča. V letih 1986 — 1990 bodo nadaljevali z modernizacijo cest, dokončanjem vodovoda, izgradnjo kanalizacije, izgradnjo doma gasilcev v Dolgi gori ter vzdrževanjem makadamskih poti. Brez samoprispevka ne bodo uresničili tega programa, zato želijo, da bi vsi občani glasovali za samoprispevek.
—	KO SZDL se je sestala na seji, kjer je obravnavala pobudo krajanov Okroga o prevozu učencev v šolo, predlagala kandidate za priznanja OF, se je seznanila in sprejela aktivnosti na področju volitev, sprejela dogovor za proslavo dneva žena in se seznanila z organizacijo narodne zaščite.
—	DPM v KS Ponikva je organiziralo maškerado najmlajših v kulturni dvorani. Najboljše maske so dobile priznanja. Povorka letos ni bila tako uspešna zaradi prehudega mraza.
Šentjurski portret
V mesecu, ko slavimo dan žena, današnji portret posvečamo ženi, materi, borki — Antoniji Golob iz Trnovca 20.
Rodila se je v številni družini z 12 otroci v vasi Gozd pri Kamniku. Oče je bil nezaposlen, majhna hribovita kmetija pa ni mogla preživljati vse družine, zato je Tončka kot 9-letna deklica šla služit svoj grenak kruh.
Ko se je začela vojna, je imela 16 let in je služila v bližini svojega doma. Leta 1942 so ji Nemci ustrelili brata kot talca. Po tem dogodku so Nemci izselili vse družine ustreljenih talcev. Antonija s svojo mlajšo sestro ni bila izseljena in je morala prevzeti domačijo. Njeno družino so izselili na Bavarsko.
Ko je Tončka skrbela za mlajšo sestro in domačijo, so nekako spontano začeli k njim zahajati sodelavci ustreljenega brata. Tončka je bila z njimi ozko povezana in preko njih z narodnoosvobodilnim gibanjem. Bila je obveščeval-ka, kurirka, mladinska aktivistka in skojevka. Bila je tudi članica okrajnega odbora OF Kamnik.
Dobro se spominja nekega dne leta 1941, ko je na domu zdravila ranjenega partizana. Bila je izdana. Belogardisti so jo zaprli in pretepli, da je ležala 14 dni v komi. Predali so jo gestapu in po 6-teden-skem preiskovanju so jo odpeljali z ostalimi zaporniki iz Kamnika
POZIV MEDVOJNIM IZGNANCEM V SRBIJO
MANIFESTACIJA BRATSTVA IN ENOTNOSTI
Manifestacija pod nazivom »Vlak bratstva in enotnosti« se organizira že od leta 1961. Ta minifestaci-ja je odraz stalnih prijateljskih -in bratskih vezi med bivšimi izgnanci iz Slovenije, ki jih je okupator leta 1941 izgnal iz njihovih domov, in njihovimi gostitelji v SR Srbiji, kjer so izgnanci našli svoj drugi dom. Velika večina je dobila toplo in prijateljsko zatočišče pri srbskih bratih in sestrah, ki so skupaj z njimi preživljali težave vojne vihre ter prenašali nadčloveške napore in trpljenje.
Značilno za manifestacijo je, da je vlak tradicionalni simbol ohranjanje, razvijanje in utrjevanje revolucionarnih izročil NOB tee pomemben prispevek k nadaljnjemu razvoju in krepitvi bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Vlak je postal največja manifestacija povezovanja med slovenskimi izgnanci in njiho-viim gostitelji, postal je porok, da velike revolucionarne izkušnje ne bodo nikoli zamrle. S to manifestacijo se revolucionarna izročila NOB prenašajo tudi na mlajše rodove.
Medobčinska koordinacijska odbora za organizacijo Vlaka bratstva in enotnosti v SR Srbiji in SR Sloveniji sta v soglasju z vsemi sodelujočimi občinami sklenila, da v letošnjem letu organiziramo Vlak bratstva in enotnosti, ki bo iz SR Slovenije popeljal bivše izgnance in njihove najožje družin-
neznano kam. Pristali so v Begunjah na Gorenjskem, kjer so z zaporniki nečloveško ravnali. V zaporu je ostala vse do osvoboditve.
Eno leto po prihodu iz zapora, se je Tončka poročila in v možem najela kmetijo v bližini svojega doma. Leta 1950 pa se je z možem preselila v Trnovec. Postala je mati štirim otrokom.
Antonija Golob živi danes mirno, vesela je svoje družine in se z grenkobo spominja vojnih dni. Edino, kar si za res želi, je to, da bi vsi živeli svobodno in v miru. To je želja tudi nas vseh.
G. K.
ske člane k njihovim gostiteljem v SR Srbiji.
Vlak bo odpeljal iz Maribora oziroma Jesenic 11. oktobra, vračal pa se bo iz Kraljeva oziroma Titovih Užic 15. oktobra.
Zato pozivajo občinske konference SZDL vseh sodelujočih občin v SR Sloveniji, Mestna konferenca SZDL Maribor in Medobčinski svet SZDL Ljubljana vse slovenske medvojne izgnance in njihove najožje družinske člane, da se čimprej povežejo s svojimi bivšimi gostitelji v SR Srbiji ter se nato na osnovi njihovega povabila, najkasneje pa do 15. maja 1985, zglasijo na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, Mestne konference SZDL Maribor in Medobčinskega sveta SZDL Ljubljana zaradi prijave svoje udeležbe pri letošnjem Vlaku bratstva in enotnosti. .
Vse udeležence Vlaka bratstva in enotnosti obveščamo tudi, da bodo morali ob prijavi udeležbe plačati svoj delež za kritje stroškov prevoza. V znesku so zajeti stroški vozovnice na osribvi cene vozovnice po tarifi JŽ in dva kompleta značk.
Vse ostale informacije v zvezi s potovanjem z Vlakom bratstva in enotnosti dobijo zainteresirani na sedežih svojih občinskih konferenc SZDL, na Mestni konferenci SZDL Maribor in Medobčinskem svetu SZDL Ljubljana.
Medobčinski koordinacijski odbor
Vlaka bratstva in enotnosti Slovenije
Iz dela občinske skupščine
Na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bilo 4. marca 1985, so delegati na predlog občinske konference SZDL soglasno izvolili ŠEŠERKO Sergeja za predsednika izvršnega sveta občinske skupščine. Takoj po izvolitvi je novoizvoljeni predsednik poudaril, da ob pozitivni oceni o dosedanjem delu izvršnega sveta, ki ga je vodil JAGER Ivan ni razlogov za kadrovske spremembe v njegovem sestavu. Zato je predlagal delegatom le dve nujni spremembi in sicer, da se v sestav IS SO izvolita BEVC Mirjan — dipl. ekonomist iz Alposa (namesto FLANDER Staneta) in ŠTIGLIC Jože — načelnih inšpekcijskih služb SO ŠENTJUR (namesto JAGER Ivana). Delegati so predlog sprejeli in z predlaganimi dopolnitvami izvolili oz. potrdili dosedanje člane izvršnega sveta. V nadaljevanju je novi predsednik spregovoril o bodočem delu in nalogah. Povdaril je, da bo osnovna usmeritev v kontinuiteti začrtanega dela izvršnega sveta, ki je bil delegatom predložen v letu 1982 oziroma ob podajanju poročila za leto 1984.
Na skupnem zasedanju so delegati poslušali tudi uvodne razlage k posameznim točkam dnevnega reda. Omeniti velja, da so kasneje, na ločenih sejah kritično opozorili na to, da je nesprejemljivo,, da uvodni razlagalci porabijo toliko časa za uvodne razlage in da v bistvu ponavljajo obrazložitve, ki so že posredovane z posameznimi gradivi. Zato so od predsedstva občinske skupščine zahtevali, da v bodoče zagotovi, da se to ne bo več ponavljalo in da bodo uvodničarji kratki in jasni in da se bodo oglašali takrat, ko je to potrebno oz. morajo opozoriti na spremembe, ki so nastale od objave gradiva do same seje.
Na ločenih sejah so delegati brez večjih pripomb sprejeli predlog dopolnitve resolucije občine za leto 1985 (o tem smo pisali v februarski številki); poročilo o delu postaje milice in sodnika za prekrške v letu 1984; osnutek programa dela zborov občinske skupščine, poročilo o izvršitvi proračuna občine za leto 1984; osnutek proračuna za leto 1985; osnutek sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za leto 1985; predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve.
Največ razprave, ki je bila na trenutke že kar polemična na nivoju delegatov in predstavnikov predlagateljev je bilo pri obravnavi OSNUTKA ODLOKA O DAVKIH OBČANOV. Delegati so namreč posredovali veliko ustnih in pismenih pripomb, katerih skupni imenovalec je zahteva, da mora biti davčna politika v občini na eni strani restriktivna, v smislu večje obremenitve dohodka, ki ni rezultat dela; na drugi strani pa bolj stimulativna v smislu razvoja drobnega gospodarstva v občini in izenačevanja med družbenim in zasebnim sektorjem neglede na dejavnost.
Ob zaključku razprave so delegati zahtevali, da predlagatelj ob predložitvi predloga točno pove, katere predloge* in zakaj ni upošteval. To obrazložitev mora posredovati z gradivom za sejo skupščine, da bi lahko delegacije pravočasno in temeljito razpravljale in pripravile even-tuelne amadmaje. «
Očitno je, da je vprašanje davčne politike v sedanjih razmerah tudi v naši občini zelo zanimiva, predvsem pa občutljiva tema, ki terja ne samo strokoven, temveč tudi strpen pristop in pripravljenost za demokratičen dialog in usklajevanje različnih pogledov. Sama razprava pa kaže med drugim tudi na to, da je vse bolj prisotno spoznanje, da mora biti davčna politika inštrument, ki bo urejal odnose, ne pa, ki bo le-te popravljal oziroma odpravljal posledice slabe davčne politike. In nenazadnje delegati zahtevajo, da to področje v tistem delu, ki je v občinski pristojnosti uredimo tako, da bo upošteval posebnosti in specifičnosti naše občine.
M. K.
Svet za kulturo
Sestal se je svet za kulturo pri OK SZDL Šentjur. Opredelili smo naloge in vlogo sveta in sicer:
—	svet je strokovno telo predsedstva OK SZDL in
—	ta organ naj bi postal najširše koordinacijsko telo za kulturo v občini.	,
Ugotovili smo, da so nujne kadrovske dopolnitve sveta za celovito pokrivanje kulturnega področja.
Zastavili smo si najpomembnejše naloge in sicer: kaj za nas pomeni kultura, kaj od nje pričakujemo, kakšno vlogo ji dajemo in kakšno je trenutno stanje.
Za ugotovitev tega je nujno potrebna anketa planiranih dejavnosti. Tako bomo lahko naredili koledar prireditev in ga sproti objavili v glasilu Utrip.
Ugotovili smo, da je takšno delo nujno, saj je kulturno udejstvovanje in kulturno vrednotenje tako pri posameznikih kot v posameznih sredinah že na zaskrbljujočem nivoju.
Predsedstvo OK SZDL se je zaradi obilice dela in nalog sestalo kar dvakrat. V polnem teku so priprave na nov srednjeročni program, samoprispevek in volitve v letu 1986. Obravnaval se je finančni plan OK SZDL v letu 1986 in poročila ter usmeritve vse bolj aktivnih svetov in koordinacijskih odborov pri OK SZDL. Ta vsebina je bila na dnevnem redu posveta predsednikov krajevnih organizacij SZDL, ki je bil 7. marca v Šentjurju.
Odgovor na delegatsko vprašanje
/ V prejšnji številki smo v poročilu z zasedanja zborov občinske skupščine ŠENTJUR zapisali, da je bilo precej razprave okoli višine oz. izplačil osebnih dohodkov v DO za opravljanje poslovnih storitev ŠENTJUR. Na pobudo delegatov vseh treh zborov občinske skupščine, ki je bila sprejeta na zadnji seji, pa v tej številki objavljamo odgovor te delovne organizacije na postavljeno delegatsko vprašanje v zvezi z njihovimi osebnimi dohodki:
Menimo, da je prav, da glede na negativen odmev med ljudmi zaradi vsklajevanja naših osebnih dohodkov podamo nekaj pojasnil. S temi pojasnili želimo predvsem prikazati dejansko stanje stvari in negirati govorice, ki so prihajale od delavcev služba ki bi po naravi svojega dela morale na stvari gledati celovito. S tem nikakor ne mislimo, da bi morali biti osebni dohodki neka tajna kategorija, temveč le to, da mora tisti, ki informacije daje v javnost, poznati celovito področje, ne pa samo del. To velja tudi za odnos izvršnega sveta, ki je na svoji
49.	seji IS z dne 27. decembra na podlagi poročil Komisije za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka ocenil, da smo kršitelji tega dogovora.
Glede na to, da tromesečne analize te komisije kažejo, da v nobenem tromesečju nismo bili kršitelji družbenega dogovora, medtem ko so drugi izplačevalci presegali možno rast OD od 0,7 do 34,9 % v prvem tromesečju (upravni organi), od 1,5 do 32,1 v polletju (upravni organi), od 3,0 do 27,6 v devetmesečju (sodnik za prekrške), smo tak odnos ocenili za tendenciozen, v smeri iskanja problemov tam, kjer jih ni in na 50. seji IS podali ugovor na takšen odnos ter celotno analizo vsklajevanja osebnih dohodkov, iz česar sledi:
Opravljena valorizacija v mesecu novembru pomeni vskladitev OD v naši DO »po določilih družbenega dogovora za področje negospodarstva, ki dopušča za obdobje januar-september rast OD za 32,1 % in z oceno rasti do konca leta.
Komisija je izhajala iz ocene, da bo rast OD do konca leta 1984 45 %, naša dosežena rast pa je 40,6 %.
Na podlagi te analize je izvršni svet na svoji 50. seji zadolžil komisijo, da izdela celovito analizo in jo javno objavi.
Ker pa se za raznimi indeksnimi kazalci lahko skriva marsikaj, predvsem pa so odlična podlaga, da si vsakdo ustvarja o svari svoja tolmačenja, navajam osnove naših osebnih dohodkov po delovnih mestih, na dan 30. 11. 1984, da bo lahko vsak delegat naredil primerjavo s svojim OD in OD OS svoje sredine.
Osebni dohodki so v današnjih težkih socialnih ekonomskih razmerah občutljivo področje in vsaka napačna in necelovita informacija vzpodbudi val negativnih strasti in odnosov. Vsled tega je nujno potreben principielen in celovit odnos do tega področja. Delavci v naši delovni organizaciji' menimo, da bi bilo prav, da se naredijo analize višin osebnih dohodkov po podobnih delovnih mestih v vseh naših delovnih organizacijah in da se s takšno analizo seznani delegate skupščine občine in preko nje vse naše občane. Tako bi preprečili nadaljevanje sedanje situacije, da se napada samo eno sredino, drugi pa se za takšno situacijo' skrivajo.
Po našem mnenju bi to prav gotovo pripomoglo k večji informiranosti občanov, ustvarjenega bi bilo več zaupanja med ljudmi, naša skupna pozornost pa bi se lahko usmerila na reševanje elementarnih problemov sleherne sredine in nas vseh skupaj, ki so danes zaradi obilice ukvarjanja z drobnimi in včasih umetno ustvarjeni problemi, potisnjeni ob stran.
Konkretne višine osebnih dohodkov po posameznih specifičnih delovnih mestih, ki so bile podane na seji zbora občinske skupščine, bodo objavljene v primerjalni analizi OD za vse delovne organizacije . v občini.
OBVESTILO
Vse lastnike vodovodnih priključkov obveščamo, da smo do 25. marca 1985 izvršili popis vodovodnih števcev in obračunali za nazaj porabljeno vodo v vsej občini. Za naprej bomo vodo obračunavali vsake tri mesece. Prosimo vas, da sproti poravnate račune za porabljeno vodo.
V kolikor nimate denarja pri sebi, vam bomo na podlagi popisa poslali račun, vi ga morate poravnati v osmih dneh po prejetju. Prav tako obveščamo vse tiste odjemalce vode iz vodovodov, ki jih upravljamo, ki zaradi kakršnegakoli vzroka do sedaj niso plačevali vodarine, da nam to sporočijo do 1. 5. 1985 na naslov KOP Šentjur, Ljubljanska 1 (telefon 741-341), da uredimo redno pobiranje vodarine in našo evidenco. Po tem datumu bomo vsem tistim, ki ne bodo redno plačevali vodarine in bomo ugotovili, da vodo dobivajo mimo števca ali niso v naši evidenci, izvršili odklop in prijavili postaji milice nezakonit odvzem vode.
KOP Šentjur
«
Iz delovnih organizacij
KS Šentjur center
Današnja predstavitev krajevne skupnosti sovpada s praznovanjem krajevnega praznika in to ob 40-letnici bojev na partizanski Re-sevni, kjer je dalo svoja življenja veliko mladih ljudi.
Krajevna skupnost Šentjur-center je najmanjša KS v občini Šentjur. Po številu prebivalcev pa je na prvem mestu. V njej živi okoli 3750 prebivalcev (podatki iz leta 1981 — 3020).
Gradnja družbenih stanovanj in gosta naseljenost v centru je na eni strani omogočila hitrejši razvoj občinskega središča, na drugi strani pa je s tem nastalo veliko problemov. Danes seveda vemo zakaj, pred leti pa smo zgolj reševali stanovanjsko stisko in gradili spalna naselja. Treba pa je bilo reševati tudi druge probleme.
Poleg tega pa se je hitro širila tudi industrija, ki pa danes na območju Šentjurja pušča tudi posledice, kot so prekomerno onasnaže-vanje okolja, prekomerni hrup, neurejena odlagališča, ni čistilnih naprav, urejanje voda in pritokov je v precejšnji meri problematično.
KAKO VSE TE PROBLEME ODPRAVITE?
Na vse to seveda sedaj gledamo veliko bolj realno in poskušamo reševati posamezna vprašanja tam, kjer je najbolj problematično. Tako smo se v preteklih letih odločili, da izključno najprej rešujemo ureditev kanalizacije. Veliko tega smo s pomočjo sredstev občanov (samoprispevek) uredili. Končni cilj bo dosežen, ko bo zgrajena tudi čistilna naprava.
PRESKRBA, STORITVENA DEJAVNOST, UREDITEV PROMETNE VARNOSTI, PROMET, VARSTVO, ŠOLSTVO, KULTURA
Glede na večje število prebivalstva je bilo nujno treba reševati tudi vsa druga vprašanja.
Ocena stanja preskrbe je trenutno zadovoljiva. Želimo postaviti tudi tržnico. Bolj kot doslej stremimo za tem, da v Šentjur pride čimveč samostojnih obrtnikov storitvenih dejavnosti. Možnosti za ureditev prostorov so in KS bo tudi v bodoče podpirala širitev teh dejavnosti.
Prometna varnost se naj bi zboljšala tudi z ureditvijo obvoznice in avtobusne postaje. Pri osnovni šoli pa je v teku postavitev semaforiziranega križišča. Gradnja pločnika proti kmetijski šoli od Šentjurja pa naj bi se nadaljevala spomladi letošnje leto. Vprašanje otroškega varstva je naši KS rešeno, saj z izgradnjo novega vrtca na Pešnici ne beležimo večjih problemov na tem področju. Predvidena naj bi bila ureditev manjših otroških igrišč po soseskah. KS izredno dobro sodeluje s šolo. Načrtovanje in izvajanje skupnih akcij so skoraj na dnevnem redu. Vodstvo šole pa nam praktično nudi tudi druge možnosti sodelovanja.
Področje kulturne dejavnosti v naši KS je tako široko, da ga v dveh stavkih ne moremo predstaviti. Delovanje številnih sekcij, zborov, skupin naj bi v prihodnje dobilo svojo mesto v obnovljenem kulturnem domu, za katerega se v krajevni skupnosti zavzemamo.
DPO, DRUŠTVA, ORGANIZACIJE:
Seveda sama organiziranost vseh organizacij še ne pomèlli izvajanje nalog. Izredno prizadevna so številna društva, teh je v KS center petnajst. Posebno prizadevni so gasilci, invalidi, upokojenci, prijatelji mladine, lovci, planinci, športna društva, prosvetno društvo, čebelarji, sadjarji itd. Veliko število delovnih ljudi in občanov je vključenih v vsa ta društva, zato očitek, da se krajani v Šentjurju premalo angažirajo, ne drži v celoti. Tudi mladi so v teh društvih, zato pa jim manjka dejavnost na idejnopolitičnem področju. SZDL je prisotna v delovanju delegatskega sistema v kraju. Zveza komunistov odnosno člani še ne prispevajo v celoti dovolj k razreševanju vse problematike. Neposrednega vključevanja prav članov ZK ni zadovoljivo. Druge DPO delujejo po svojih programih in se vključujejo v obravnavanje in razreševanje problemov.
NACRTI, RAZVOJ KRAJA V PRIHODNJE
Seveda krajevna skupnost načrtuje. Osnovni elementi so pripravljeni. Problematika je še vedno najbolj pereča na naslednjih področjih:
GLASBENA ŠOLA — Harmonikaši glasbene šole Šentjur so nastopili na proslavi dneva žena v kmetijskem kombinatu, ansamb,el kitar pa v Tolu. Ansambel harmonik dislociranega oddelka na Ponikvi je s svojim nastopom obogatil krajevno proslavo 8. marca.
— Učenka harmonike Mojca Volavšek se je udeležila re- . publiškega tekmovanja učencev glasbenih šol SRS v Ljubljani.
KMETIJSKA ŠOLA — Olga Kolman, Jožica Blekač in Zinka Gračner, dijakinje 4. letnika Srednje kmetijsko živilske šole — enota Šentjur so v soboto, 2. marca, zmagale na regijskem kvizu »mladi in kmetijstvo« v Žalcu. Zbrale so največje možno število točk in so pravilno odgovorile na vsa vprašanja s področja poljedelstva, živinoreje, kmetijsko zemljiške politike in vprašanja na temo NOB.
Na kvizu so sodelovale še ekipe iz Slovenskih Konjic, Prevalj, Šmarja pri Jelšah, Laškega, Slovenj Gradca, Mozirja, Titovega Velenja, Žalca in Celja.
Naša zmagovalna ekipa bo celjsko regijo zastopala na republiškem tekmovanju.
Da boste spoznali izdelke učenk in učencev naše šole, vas vabimo na ogled tradicionalne razstave, ki bo na kmetijski šoli v Šentjurju v SOBOTO, dne 13. 4. 1985 in NEDELJO 14. 4. 1985.
Komisija za kulturo v delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur je zelo aktivna. V razmaku 2 mesecev je organizirala dve zelo lepi razstavi: razstavo ročnih del in razstavo kulinaričnih izdelkov. Pozivu komisije se je odzvalo veliko število delavk KK Šentjur. Razstavljeni izdelki so dokazovali, da delavke resnično podpirajo 3 hišne vogale in da se kljub razviti tehnologiji in hitremu tempu mnogo izdelkov napravi doma. Ti so po svoji domiselnosti in lepoti povsem konkurenčni industrijskim izdelkom. Številni obiskovalci so bili lahko resnično prijetno presenečeni nad razstavljenimi izdelki. Uspeli razstavi bosta prav gotovo dobra spodbuda za člane komisije kot tudi za ostale delavke, da bodo takšne in podobne razstave še organizirali.
OO ZSMS DO »ALPOS« Šentjur je v počastitev dneva žena pripravila razstavo ročnih del delavk DO »ALPOS«.
Ročna dela so bila razstavljena v obratu družbene prehrane 8. 3. in 9. 3. 1985.
Med razstavljenimi deli je bilo veliko tapiserij, gobelinov, makramejev, pletenin in kvačkanih izdelkov, vezenih prtov in drugih okrasnih predmetov.
Kljub zaposlitvi in rednemu delu, delavke še najdejo čas za ustvarjanje ročnih del.
Menimo, da je akcija, ki je bila prvič izvedena zelo uspela in nam daje vspodbudo, da bomo ob podobnih priložnostih še večkrat prikazali ustvarjalnost naših žena.
Vodooskrba, kjer pričakujemo, da bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju prišli do lastne vode.
Gradnja mrliške vežice je nujna in v naslednjih 5 letih mora biti ta problem razrešen.
Osnovna šola — vprašanji sta dve: ali nadaljevati in razvijati dvoizmenski pouk v obstoječi šoli in se s tem zavedati, kakšni bodo rezultati (učno vzgojni, pogoji za delo pri več kot 1.000 šolarjih) ali pristopiti k fazni gradnji nove šole na novi lokaciji. Krajani na zborih menijo, da mora priti do nove gradnje.
Posodobitev cestnih odsekov, tisti cestni odseki, ki v letošnjem letu ne bodo realizirani, morajo dobiti prednost v naslednjem obdobju.
Posodobitev kulturnega doma odnosno dograditev prostorov za garderobo itd.
Ves razvoj pa bo odvisen tudi od drugih pogojev, ki so pri snovanju načrtov prisotni.
To so samo nekatere točke, žal zaradi prostora ne moremo predstaviti krajevne skupnosti v celoti. Morda o vsem kdaj kasneje. Vsem krajanom ob njihovem prazniku čestitamo!	S. S.
SODELOVANJE OSNOVNE ŠOLE »FRANJA MALGAJA« ŠBNTJUR S KS ŠENTJUR-CENTER
Čestitkam ob 18. marcu — prazniku KS Šentjur-center se pridružujemo tudi učenci in delavci OŠ »Franja Malgaja« Šentjur, ki pokrivamo med drugim tudi šolski okoliš KS Šentjur-center. OŠ »Franja Malgaja« Šentjur je centralna šola s 34 rednimi oddelki, to je 940 učenci, od katerih so zaradi prostorske stiske 4 oddelki v drugi izmeni. S podružnično šolo Blagovna in Kalobje, kjer sta po dva kombinirana oddelka od 1. do 4. razreda je vključenih v vzgojno izobraževalni proces skupno 999 učencev.
Dosedanje uspešno vsakoletno sodelovanje šole in KS se prepleta skozi celotni zagotovljeni program in razširjeni program življenja in dela šole. KS Šentjur-center (prav tako ostale KS, ki pokrivajo šolski okoliš OŠ »Franja Malgaja« Šentjur) s svojim zanimanjem za razreševanje vzgojno izobraževalne problematike na šoli in izven šole je primer konkretnega delovnega sodelovanja na raznih področjih življenja in dela šole. Veliko na raznih forumih teoretično razpravljamo o podružbljanju osnovne šole v skladu s smernicami o njenem življenju in delu; del konkretne realizacije podružbljanja pa je prav večletno uspešno sodelovanje s KS, ki pokrivajo naš šolski okoliš.
Krajani so v preteklih letih našli vedno razumevanje za razreševanje vzgojno izobraževalne problematike in materialnih okvirov vzgoje in izobraževanja. V preteklih samoprispevnih obdobjih so bila nemajhna sredstva s strani KS namenjena za posodobitev prostorskih delovnih pogojev na centralni šoli in podružnicah. Velik dolg je še vedno nerealizirana sanacija strehe na prizidku šole v Šentjurju, z katero pričakujemo, da bo v letnih počitnicah 1985 končno sanirana.
Prav tako so KS Šentjur-center,
KS Šentjur-okolica, KS Blagovna in KS Kalobje v srednjeročnem obdobju 1981-85 z materialno podporo in tudi delom krajanov prispevala k posodobitvi šolske kuhinje v Šentjurju, nabavi opreme zanjo, nabavi nekaj večjih učnih sredstev, ureditvi okolice šole in igrišč na Kalobju in Blagovni itd.
V	letu 1985 načrtujemo skupno s KS .Šentjur-center in seveda drugimi odgovornimi sredinami ureditev škarpe pri šoli Šentjur, ureditev semaforiziranega križišča prav tako pri šoli in pomoč pri ureditvi okolice šole.
V	vseh KS našega šolskega okoliša so prav tako že resno pristopili k pripravi elementov srednjeročnega plana 1986-90, v katerem pričakujemo, da bo našla mesto tudi vzgoja in izobraževanje.
S strani šole predvsem povdar-jamo s strokovnega vidika nujnost pridobitve novih šolskih prostorov na novi lokaciji. Po tako začrtani poti bi sprostili sedanjo »glomazno« osnovno šolo s skoraj 1000 učenci in pridobili dve »normalni« osnovni šoli, ki bi zagotavljali s pedagoškega, organizacijskega, prav tako pa tudi varnostnega vidika boljše delovne pogoje in s tem večjo kvaliteto dela. Velik doprinos k tej razvojni strategiji šolske mreže v našem šolskem okolišu pa lahko doprinese na novo izglasovani samoprispevek v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Ob letošnjem prazniku KS Šentjur-center pa bomo na OŠ »Franja Malgaja« Šentjur pripravili v petek, 15. 3. 1985 od 14. do 18. ure razstavo likovnih tehnik in likovnih del, razstavo tehničnih izdelkov, ‘učil iz elektronike, ki smo jih izdelali na šoli; prav tako pa tudi računalniških programov in računalniške tehnologije, kjer pa smo pri opremljanju sami, saj občinska izobraževalna skupnost nima pravega posluha za uvajanje računalniške tehnologije, izobraževanja kadrov ter fakultativnega pouka iz tega področja.
Vabimo krajane na ogled razstave.	Franc Krampi
Preskrba
I.	V zadnjem obdobju so bili v Šentjurju v preskrbi občanov storjeni veliki premiki. Ali ste vi kot občan in kot direktor tozda »POTROŠNIK« Šentjur, zadovoljni s trenutno preskrbo občanov?
Res je, da so bili glede preskrbe v Šentjurju doseženi vidni rezultati. Tako je bilo z boljšo ponudbo ter založenostjo doseženo, da so potrošniki lahko zadovoljevali svoje potrebe po nakupih v večji meri v Šentjurju. S pestro ponudbo blaga smo predvsem dosegli, da se je zmanjšal odliv kupne moči v večja potrošniška središča.
Tudi ob raznih potrošniških mrzlicah, smo v preteklem letu zadovoljivo vršili funkcijo nosilca preskrbe v občini Šentjur, saj ni bilo v nobeni trgovini zabeleženo kakšnega večjega pomanjkanja blaga, kritični artikli pa so bili enakomerno in pravično razdeljeni na celotnem področju.
Vendar z doseženimi rezultati
nisem zadovoljen in to predvsem iz dveh razlogov:
1.	Samozadovoljstvo je sila nevarna reč pri doseganju še hitrejšega napredka in kaj rado se zgodi, da ob zadovoljstvu doseženi rezultati prično stagnirati.
2.	Zadovoljen nisem s položajem, ki ga ima trgovina v naši družbi. Tu mislim na administrativno urejanje cen v trgovini, kar pomeni za trgovino neenakopraven položaj napram proizvodnji, ki naj bi oblikovala cene svojih proizvodov po pogojih tržišča. Tak tretman trgovine pa pomeni nezaupanje političnih skupnosti do trgovine in do samostojnega odločanja trgovine pri oblikovanju cen.
Zaradi administrativnih ukrepov je prišla trgovina v tako težak položaj, da ni več sposobna sama pokrivati stroškov poslovanja in visokih obresti. Tako smo prišli ob koncu leta 1984 v situacijo, da večina trgovin z osnovno preskrbo posluje z izgubo.
II. Šentjur se je močno razširil v smeri Hruševca, Novi vasi in Pesnice. Ali načrtujete tu kakšne nove lokale?
Poznam potrebe in želje potrošnikov po ureditvi trgovin v novih soseskah. Vendar moramo pri načrtovanju bodočega razvoja gledati potrebe po razširitvi prodajne mreže s širšega področja, to je cele občine. Tako bo prav gotovo imela prioriteto izgradnja Marketa v Dobju, ki je ostala nerealizirana obveza iz sedanjega srednjeročnega plana. Na drugo mesto bi prišla ureditev preskrbe v KS Blagovna, ki edina še nima urejene osnovne preskrbe.
Zavedati pa se moramo, da je trgovina trenutno v težkem položaju, da sama ne more reševati investicijskih potreb in da bo za to potrebna pomoč širše družbenopolitične skupnosti.	D. V.
Krvavi 18. 3. 1945
Predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV — tov. Jerneja Borovnika smo vprašali, zakaj je ravno 18. marec praznik KS Šentjur — center in okolica.
Jernej Borovnik dobro pozna dogajanja pred 40 leti na Resevni, čeprav sam ni bil udeleženec tega tragičnega dogodka.
»18. marca je na Resevni v borbi s sovražnikom izkrvavel skoraj ves drugi bataljon s komandantom Andijem na čelu. Ob tej priliki je padlo tudi nekaj aktivistov okrajnega odbora OF, junaške smrti pa sta na pobočju Resevne padla tudi članica Pokrajinskega komiteja SKOJ-a Cvetka Jerin in član SNOS Dušan Lah. Oba sta pokopana na Resevni, nedaleč od mesta, kjer sta se zrušila pod sovražnikovimi streli.« Tako je na kratko opisal 18. marec 1945 Jernej Borovnik, ki je eden od aktiv-
nejših članov občinskega odbora ZZB Šentjur. Odbor ZZB tudi skrbi za ureditev Resevne in se trudi prenašati svetle tradicije NOB na mladi rod.
G. K.
-Tovarna lahke obutve TOLO Šentjur pri Celju objavlja LICITACIJO za prodajo vozila
kombi ZASTAVA 1300 TF, leto izdelave 1980, registriran in vozen, izklicna cena 70.000 din.
Licitacija bo 29. 3. 1985 ob 10. uri na dvorišču DO TOLO Šentjur.
Iz dela O K ZSMS
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
III.	OVIRE IN NEVARNOSTI, KI NAM PRETIJO PRI DOSEGANJU CILJEV
Na te sile pri našem delu moramo računati, saj se bo potrebno z njimi odkrito spopasti ter jih onemogočiti, sicer bodo le-te onemogočile naša prizadevanja in skupne družbene interese.
Način reprodukcijskega odnosa in v celoti reprodukcija je pri nas vezana z ustavo in zakonom o združenem delu na temeljno samoupravno sredino, kjer naj bi delavci odločali o rezultatih svojega dela. Od teh rezultatov pa naj bi bile odvisne vse ostale dejavnosti tako imenovane družbene nadgradnje, kulture, športa, predvsem pa tistih dejavnosti, od katerih je delavec neposredno odvisen za zadovoljevanje svojih posebnih interesov in potreb, kot so razne strokovne službe, zdravstvo, izobraževanje, komunalne zadeve in seveda tistega dela državne administracije, ki še z odmiranjem države ni odmrla, ampak dobiva celo vse večjo moč in se tako krepi.
Zaradi postavljanja nekaterih stvari tako, da delavec v čim manjši meri lahko odloča o tem, kar se dogaja izven njegove delovne sredine, včasih pa tudi v njej sami, saj je proste akumulacije v združenem delu malo ali marsikje celo nič, se možnost odločanja pod vplivom birokratskih struktur zmanjšuje. Pri vsem tem pa se vse bolj krepijo tudi različne tehnokratske strukture, ki poudarjajo, da delavci niso zainteresirani za odločanje.
Tako se pred mladino in s tem pred celotni delavski razred postavljata dva sovražnika, to sta birokracija in tehnokracija, ki vsak na svoj način poveličujeta svojo zvišenost in »kvazi« pomembnost. Aktivnosti birokracije v stabilizacijskih in dolgoročnih prizadevanjih so v večini usmerjene tako, da ne bi prizadele nje same, ampak bi težo bremena nosil nekdo drug (delavci v proizvodnji). Na drugi strani pa je prisotna tehnokracija, ki s svojim konceptom prevzemanja glavnih me-hanizomov upravljanja mimo delavca, ponuja »rešitev« celotne situacije.
Jasno je, da zastavljeni dolgoročni cilji pomenijo preobrazbo miselnosti in dela, zato bo program doživljal tudi napade in kritike, ki ne bodo konstruktivne. Ponujale se bodo nove, drugačne stvari, ki ne bodo imele strokovne razlage, ampak bodo v bistvu silile k staremu načinu dela, ki nas zagotovo pelje k vse težjemu položaju, v škarje brezihodnosti, v kar pa mladi pod nobenim pogojem ne moremo pristajati. Prav tako ne moremo pristajati na izgovore, da smo nemočni, ali pa da naša prizadevanja v poplavi sedanjih problemov ne bodo imeli učinka oz., da so nerealni. To je samo boj za obstanek pozicij posameznikov, medtem ko jim množice niso mar, in jih prihodnost mladih ne zanima. Do boja starega z novim pa bo moralo priti, saj bo sprememba produkcijskega procesa zahtevala spremembo produkcijskih odnosov (revolucijo), ki mora biti izbojevana bitka več na poti stopanja interesov delavcev v boju za socialistično samoupravljanje.
BREZ BOJA NI NAPREDKA!	x
IV. KONKRETNE OPERATIVNE NALOGE ZA DOSEGANJE CILJEV
Mladi bomo spremljali gospodarsko situacijo v svoji sredini in se tvorno vključevali v razreševanje v posameznih sredinah, kjer bomo s svojim vzgledomde lovali na svoje okolje. Pri tem so naše konkretne naloge v naših sredinah.
OO ZSMS V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA:
1.
Mladi se bomo zavzemali za takšno razvojno politiko, ki nudi ustvarjalno delo in temelji na inovatorstvo in čim večji uporabi lastnega znanja ter odpiranju novih produktivnih delovnih mest.
NOSILCI: Vsi mladi v OZD in OO ZSMS ROK: Stalna naloga
Zavzemali se bomo za ustvarjanje pogojev kadrovske konkurence, ki bo omogočala strokovno rast delavcev, še posebej na odgovornih mestih, izobbraževanje kadrov in uveljavljanje znanja, ki ni dokazano samo s končno šolsko izobrazbo, ampak s konkurentnimi rezultati dela na delovnem mestu (ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost itd.). S tem se bomo zavzemali, da se slabi delavci spremenijo oz., da jih zamenjajo boljši.
NOSILCI: Vse OOZSMS
ROK: Stalna naloga
3,	-
Prizadevali se bomo za nagrajevanje po delu in pri vseh delih in nalogah, še posebej na težje merljivih delih.
Proizvodno delo in izobraževanje se morata nenehno dopolnjevati med sabo enako, vendar bolje družbeno in materialno vrednotiti v skladu s pomenom opravljenega dela.
NOSILCI: Vsi mladi in OO ZSMS
ROK: Stalna naloga
4.
S tekmovanji in drugimi akcijami moramo spodbujati udarniške akcije na delovnem mestu, s ciljem izpolnitve proizvodnih in izvoznih planov ter izpolnjevanjem drugih dolgoročnih ciljev.
NOSILCI: Vsi mladi
ROK: Stalna naloga
5.
Prizadevali se bomo za čim večjo varčnost, produktivnost in kvaliteto dela (čim manj- škarta, varčevanja z energijo, gospodarna izraba materiala in delovnih sredstev).
NOSILCI: Vsi mladi ROK: Stalna naloga
6.
Aktivnost bo usmerjena v čimboljšo izrabo delovnega časa, za krepitev delovne discipline, (točno prihajanje na delo, alkoholizem, odpravljanje nepotrebnega sestankovanja, pravilen odnos do družbene lastnine).
NOSILCI : Vsi mladi v OO ZSMS ROK: Stalna naloga
7.	\
Borili se bomo, da bo interes mladih prisoten v vseh samoupravnih organih, delegatskih skupščinah in drugih družbenopolitičnih organizacijah, posebej tam, kjer se izražajo ključni problemi mladih (komisija za sprejem in odpust delavcev, komisija za izobraževanje, disciplinska komisija, komisija za inovacije, stanovanjska komisija).
NOSILCI: OO ZSMS ROK: Stalna naloga
9.
Za čimboljše spremljanje in spodbujanje že naštetih aktivnosti se organizira akcija iskanja najboljših mladih delavcev samoupravljalcev oz. skupin — timov, ki bodo najuspešnejši pri uresničevanju naštetih akcij.
Vse OO ZSMS so dolžne mesečno ugotavljati rezultate akcije (proglasiti najboljše posameznike) ter tudi mesečno o tem poročati OK ZSMS, ki bo na osnovi tega ob koncu leta izbrala najboljše v občini. NOSILEC: OO ZSMS in OK ZSMS ROK: Za OO ZSMS mesečno, za OK ZSMS letno.
OO ZSMS V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
9/1
Mlade je potrebno čim širše vključevati v društva, družbene organizacije in klube, ki delujejo v krajevni skupnosti, predvsem tam, kjer bi skozi prostočasne aktivnosti krepili strokovno in splošno izobraževanje, delovne navade in pomen izobraževanja (radioamaterji, društva ljudske tehnike, društva matematikov, fizikov, gasilci, kulturniki, strelci, čebelarji, olepševalna društva itd.).
NOSILCI: OO ZSMS ROK: Stalna naloga 10/2
Organizirati je potrebno mladinske delovne akcije na izvajanju del, koristnih v krajevni skupnosti (izgradnja in popravilo cest, vodovodov, kanalizacije, objektov za splošne družbene potrebe — gasilski in kulturni domovi, igrišča itd.).
NOSILCI: OO ZSMS in vsi mladi ROK: Stalna naloga
AKTIVI MLADIH ZADRUŽNIKOV IN OSTALE Op ZSMS
11/1
Organizirati je potrebno obdelovanje neizkoriščene zemlje ostarelih preko AMZ. Pomoč pri spravilu poljskih pridelkov.
NOSILEC: Vsi AMZ in OO ZSMS
ROK: Jesen 1984
12/2
Krepiti proces združevanja zemlje in najemanje neobdelane zemlje, razvijati možnosti za razvoj kmečkega turizma in posodabljanje kmetijske proizvodnje preko usmerjanja mladih v kmetijske Šole, boja za boljše pogoje kmetovanja, socialne varnosti kmetov itd.
NOSILEC: Aktivi mladih zadružnikov ROK: Stalna naloga
ZA VSE OO ZSMS V KS, OZD, OSNOVNIH ŠOLAH IN AMZ
13/1
Tekoče bomo spremljali in ocenjevali razmere na vseh področjih dela in življenja mladih kot so družbenoekonomski položaj mladih, štipendiranje, domska problematika dijakov in študentov, stanovanjska problematika, otroško varstvo in problem mladih kmetov ter se borili za, izboljšanje te problematike na vseh nivojih, preko delegatskega sistema, sestankov, okroglih miz in tribun.
NOSILEC: Vse OO ZSMS in OK ZSMS
ROK: Stalna naloga
14/2
Delovanje državnih upravnih organov, družbenih služb, kot so banke, zavarovalništvo, strokovne službe SIS, trgovske organizacije, zdravstvo, šolstvo, ki so namenjene za delovanje v interesu delovnih ljudi in občanov, je potrebno usmerjati tako, da bodo delovale v resničnem interesu uporabnikov.
NOSILCI: Vse OO ZSMS ROK: Stalna naloga 15/3
Angažirati se morajo vse organizacije ZSMS ter organizirati zbiranje sekundarnih surovin, kot so staro železo, star papir, les po gozdovih (še posebej za tiste, ki si sami ne morejo priskrbeti kurjave), čiščenje okolja itd.
NOSILCI : Vse OO ZSMS v KS, OZD, OŠ, AMZ
ROK: Stalna naloga
16/4
Za čimboljše spremljanje in spodbujanje vseh naštetih aktivnosti in čim uspešnejše vključevanje v stabilizacijski program OK ZSMS ali
temeljne samoupravne sredine, OZD itd., se organizira akcija iskanja najboljše OO ZSMS ali AMZ iz KS, OŠ, OZD itd. Zato morajo OO ZSMS takoj izdelati svoje operativne programe in na osnovi tega mesečno pošiljati poročila na OK ZSMS. Preko sredstev javnega obveščanja se bo javnost obveščala o rezultatih akcije, na koncu leta pa se bodo izbrale najboljše organizacije ZSMS naštetih aktivnosti.
NOSILEC: Vse OO ZSMS in OK ZSMS
ROK: Takoj in je stalna naloga za OO ZSMS, december vsako leto za OK ZSMS:
17/1
Občinska konferenca vsako leto posebej izdela program delovanja OK ZSMS za eno leto, ki se sprejema na programski seji občinske konference, na osnovi programa aktivnosti mladine v občini Šentjur za doseganje dolgoročnih razvojnih ciljev. Prav tako se vsako leto posebej oceni izvajanje enoletnega plana in ocena uresničevanja aktivnosti mladine za doseganje dolgoročnih ciljev. Delegati OK ZSMS lahko sprejmejo tudi dopolnitve plana za doseganje dolgoročnih ciljev, če smatrajo to za potrebno, na osnovi strokovnih podlag in spoznanj, oz. na osnovi bistvenih odstopanj družbenih gibanj od načrtovanih in odstopanj od projekcije Slovenije do leta 2000.
NOSILEC: OK ZSMS
ROK: Vsako leto
18/1
OK ZSMS je dolžna sprožiti procese in spremljati izdelavo dolgoročnega programa občine Šentjur do leta 2000 in tudi spremljati izvajanje programa oz. na to vplivati s politično aktivnostjo.
NOSILEC: OK ZSMS
ROK: — leto 1984 (za prvi del) — stalna naloga (za drugi del).
Zakaj reakcije po izsiljenem sestanku v cevarni
Do teh je prišlo takoj po izidu Novega tednika 28. 2. 1985, ki je na dokaj čuden način objavil le del vsebine z letne seje Občinskega sveta ZSS Šentjur pri Celju z dne 21. 2. 1985. Na tej seji sem v svoji dis-kusijinapodana poročila sekretarja in predsednika občinskega sindikalnega sveta med drugim moral najvišji sindikalni organ v občini neuradno seznaniti z dogodki, ki so se pripetili v TOZD Cevarna 18. 2. 1985 na tako imenovanem izsiljenem sestanku. Novinarka Novega tednika moje izjave, ki sem jo podal ustno na seji sveta očitno ni razumela àli pa jo je napačno zapisala. Precej delavcev iz neposredne proizvodnje TOZD Cevarna namreč pisanje o 28 tisočakih osebnega dohodka in s tem v zvezi (ne) ogrožen socialni položaj razumela povsem drugače kot pa je bilo v resnici izjavljeno na sami seji občinskega sindikalnega sveta. Ni moj namen popravljati pisanje Novega tednika, želim pa javnost predvsem pa »nekatere« prizadete delavce v Cevarni seznaniti o čem je bilo bistvo moje izjave — le to sem tudi oddal v pismeni obliki kot sestavni del zapisnika in je na vpogled na občinskem sindikalnem svetu. Moram priznati, da je prizadevnost nekaterih delavcev v Cevarni prišla do točke, ko so želeli da svojo sporno izjavo komentiram. Tega sicer (do sedaj) ni zahteval nobeden formalni samoupravni organ ali sindikat v TOZD Cevarna, zato me toliko bolj čudi reakcija prav tistih delavcev, ki cerjetno niso bili udeleženci izsiljenega sestanka.
Informacijo o dogodkih v Cevarni sem pridobil v vodstvu delovne organizacije, posredno pa tudi v konferenci OO ZS Alpos, katere član sem tudi sam. Do tega trenutka pa tudi v času trajanja seje občinskega sindikalnega sveta je bila v delovni organizaciji na voljo le neuradna in nepopolna informacija in sicer gre le za manjšo skupino delavcev, ki so želeli izraziti svoje nezadovoljstvo okoli nizkih osebnih dohodkov in padanja življenskega svtandarda, cen itd. Odkrito moram povedati, da v tistem momentu ni bilo na seji občinskega sindikalnega sveta nikogar od članov sveta iz TOZD Cevarna, ki bi upal na izziv predsedujočega posredovati članom sveta informacijo o dogodkih v Ce-vami. Verjetno se mbil v tistem trenutku edini, ki sem upal podati informacijo seveda pa je drugo vprašanje, kako bi širša družbenopolitična skupnost reagirala, če ne bi bila dana niti tako skopa informacija. In zakaj je za nekatere ta informacija sporna? Zato ker je v njej bilo rečeno, da so bili v skupini najbolj nezadovoljnih delavcev tudi taki, ki zaslužijo do 28 tisoč dinarjev in, da njihov socialni položaj verjetno ni tak, da je bilo potrebno na takšen način izraziti nezadovoljstvo! Zakaj se sedaj čutijo užaljeni in prizatedi tisti, ki ne zaslužijo 28.000 din, saj ni govora o njih!
Marsikdo je to tako razumel, saj je bilo v Novem tedniku površno zapisano za kaj je pravzaprav šlo. Ali morda nismo odgovorni v TOZD Cevarna uradno ugotovili, da je šlo za izsiljeni sestanek manjše skupine ljudi in, da ni šlo za klasično prekinitev dela večine?
Informacijo, ki sem jo dal na seji občinskega sindikalnega sveta sem pojasnil tudi na seji delavskega sveta TOZD Cevarna 5. 3. 1985. Ko sem na seji DS slišal oceno izsiljenega sestanka ter predlog rešitev sporne situacije, sem ugotovil, da je bilo moje izvajanje na občinskem sindikalnem svetu o dogodkih v Cevarni povsem objektivno in brez tendencioznih namer. Vedno bolj sem prepričan, da s posredovano informacijo nisem v nobenem slučaju škodoval kasnejšim prizadevanjem v TOZD Cevarna, da se stanje normalizira.
Mirko ČANDER
MERX — KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR
TOZD TRANSPORT
objavlja
prosta dela in naloge
1.	VARILEC (več izvajalcev)
2.	KLJUČAVNIČAR (več izvajalcev)
3.	NK DELAVEC V KOVINARSKI DELAVNICI (več izvajalcev) Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo:
pod 1.
—	šola za varilce, 2 leti delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca pod 2.
—	poklicna šola ključavničarske ^smeri, 2 leti delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca pod 3.
—	osnovna šola
—	poskusno delo 1 mesec
Delovno razmerje združujemo ža nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST
objavlja
prosta dela in naloge
1 PICTTT V A
2. SKLADIŠČNI DELAVEC
Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: pod 1.
—	osnovna šola
—	poskusno delo 1 mesec pod 2.
—	osnovna šola
—	'poskusno delo 1 mesec
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD LASTNA KMETIJSKA PROIZVODNJA
objavlja
prosta dela in naloge:
1.	TRAKTORIST (1 izvajalec)
2.	ŽIVINOREJEC (2 izvajalca)
3.	POLJEDELSKI DELAVEC (več izvajalcev)
Za opravljanje navedenih del se zahteva: pod 1.	’
—	izpit za traktorista
—	poskusno delo 2 meseca pod 2.
—	osnovna šola
—	poskusno delb 2 meseca pod 3.
—	poskusno delo 2 meseca
—	osnovna šola
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
TOZD KLAVNICA
objavlja
prosta dela in naloge
1.	MESAR PROIZVAJALEC
2.	ČREVAR
Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: pod 1.
—	poklicna šola živilske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca pod 2.
—	poklicna šola živilske smeri, 1 leto delovnih izkušenj
—	poskusno delo 2 meseca
Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur, splošna služba, c. Leona Dobrotinška 3, Šentjur pri Celju.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi samoupravnih organov.
Odgovor na nagrado vprašanja iz št. 78 je:
Letos bo praznovala 75-letnico delovanja SREDNJA KMETIJSKO ŽIVILSKA ŠOLA ŠENTJUR.
NAGRAJENCI:
1.	Minka MEŽEK, Ljubljanska cesta 22, Šentjur pri Celju
2.	Magda TANŠEK, Suho 14, Dobje pri Planini
Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignete v uredništvu.
Slika meseca
KOP, končno naprej!
ODGOVOR NA ČLANEK »SOSED SOSEDU BRAT ALI KAJ SE DOGAJA V NOVI VASI?«
MODERNIZACIJA CESTE »D« V NOVI VASI
V	letu 1983 je KS Šentjur-okolica, Vaška skupnost Nova vas, priglasila inšpekcijskim službam tukajšnjega inšpektorata modernizacijo ceste »D« v Novi vasi. Iz vloge je razbrati, da bodo dela opravljena pod strokovnim nadzorstvom in sporazumno s krajani. Vloga, na kateri je žig KS Šentjur-okolica in podpis predsednika vaške skupnosti Nova vas, tov. Franca Jezovška, navaja, citiram: »Vsa dela se opravljajo pod strokovnim nadzorstvom CP Celje, tov. Plavčaka, dela opravljajo občani in obrtniki. Zaradi zavarovanja cestišča je pri Grobinovih potrebno takoj sanirati škarpo v dolžini cca 20 m, kar je pomembno za cesto D in za stanovanjsko hišo Grobinovih. Dela se že opravljajo in se bodo končala predvidoma v juniju, ko se pričakuje naprava asfaltne prevleke.«
K vlogi je bilo izdano potrdilo inšpektorja za ceste o priglasitvi, ki navaja, da se v sklopu rekonstrukcije del na cesti štejejo tudi manjše razširitve cestnega telesa in spremljajoči objekti, to je uporni zidovi, ki služijo zgolj za dokončno ureditev rekonstruirane ceste.
Pri izvajanju del na omenjeni cesti pa so se odnosi med krajani začeli krhati. V prostorih inšpektorata se je prvi zglasil tov. Anton Gro-bin, češ da z njegovo škarpo ne bo nič in da zahteva odškodnino ter sanacijo škode, ki jo je povzročila obstoječa cesta na njegovem prizidku k stanovanjski hiši. Za sanacijo prizidka je imel že izdelan tudi predračun, ki je izkazoval velike vsote denarja. Razumljivo je, da je bila takšna zahteva nepoštena in je sprožila nezadovoljstvo med udeleženimi krajani.
Po položitvi asfaltne prevleke je tov. Grobin samovoljno pristopil k urejanju zadeve, podkopal bankine in cestno telo, s tem je posegel v SLP in spravil v nevarnost cesto in promet na njej.
Proti kršitelju je bil uveden upravni postopek s strani inšpektorja za ceste občine Šentjur. Izdana je bila upravna odločba o ustavitvi del in vzpostavitvi zemljišča in ceste v prvotno stanje. Inšpektor je odredil označitev in zavarovanje ceste za varnost prometa na njej. Stranka v določenem roku dela ni izvršila, zato je inšpektor za ceste izdal sklep o dovolitvi izvršbe po drugi osebi. Pridobljen je bil predračun za sanacijo ceste od Cestnega podjetja Celje in KOP Šentjur. Dela so bila dodeljena KOP Šentjur, ki je opravilo zasutje izkopane jame z gramozom. S tem seveda škoda ni bila odpravljena, vendar pa je bila zagotovljena varnost prometa in zaustavljeno udiranje cestišča. Sredstva za pokritje stroškov je po. dogovoru založila KS okolica. Tov. Grobinu je bil izdan sklep o plačilu stroškov izvršbe odločbe.
Anton Grobin se je na odločbo inšpektorja za ceste pritožil in v pritožbi uspel. Republiški prometni inšpektorat v Ljubljani je našo odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponoven postopek organu prve stopnje. V utemeljitvi organ druge stopnje navaja, da po zakonu o cestah lahko dela na cesti opravlja le organizacija za vzdrževanje del na stroške naročnika. Stranka, ki povzroči poškodbe na cesti, ne more sama izvajati del na cesti, saj za ta dela ni opremljena niti kvalificirana.
V	ponovnem postopku je inšpektor za ceste upošteval navodila Republiškega prometnega inšpektorata, izdal novo odločbo in sklep o stroških postopka. Anton Grobin se na novo odločbo ni pritožil, pritožil pa se je na sklep o stroških postopka.
Drugostopenjski organ — RPI — je z odločbo izrekel nično odločbo in sklep o stroških inšpektorja za ceste občine Šentjur. Tako odločitev je drugostopenjski organ izrekel po uradni dolžnosti z obrazložitvijo, da Skupščina občine Šentjur pri Celju ni izdala predpisa v smislu 12. člena Zakona o cestah, po katerem bi bil cestni inšpektor pooblaščen za nadzor nad javnimi potmi, zato inšpektor v tem primeru ni bil upravičen odrediti stranki naložene obveznosti, faradi odpràve odločbe je bil ustavljen tudi postopek o prekršku pri sodniku za prekrške
občine Šentjur. Cestni inšpektor v konkretnem primeru nima pravne podlage za inšpekcijski ukrep in gre za stvar, v kateri tudi drugače ni mogoče odločati v upravnem postopku.
Iz navedenega je razvidno, da si je služba prizadevala, da se predmetna zadeva reši in da kršitelj poravna povzročeno škodo na objektu skupne rabe. Žal je rezultat tega dokaj jalov. Zakaj tako, pa ocenite sami.	OBČINSKI INŠPEKTORAT
NAGRADNO VPRAŠANJE
Od kdaj je odprta Blagovnica Merx v Šentjurju (navedite datum in leto)?
Odgovore pošljite na uredništvo do 10. aprila.
Na podlagi 41. člena statutarnega sklepa občinske organizacije Zveze sindikatov Šentjur pri Celju in pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije predsedstvo občinskega sveta ZSS .Šentjur pri Celju
RAZGLAŠA
pogoje in rok za predlaganje kandidatov za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije v letu 1985.
Predsedstvo občinskega sveta ZS Šentjur razpisuje za leto 1985 podelitev srebrnih znakov ZSS osnovnim organizacijam in posameznim članom zveze sindikatov.
I.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli članu zveze sindikatu za večletno prizadevno delovanje v osnovni organizaciji oziroma v občinski organizaciji sindikata ali Zveze sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov, s tem da je dosledno, pomembno in učinkovito prispeval k uveljavljanju in razvoju sindikata.
Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži vsaka osnovna organizacija zveze sindikatov na podlagi sklepa, ki je bil sprejet na članskem sestanku ali na seji izvršnega odbora OO ZS. Predlog za podelitev srebrnega znaka posameznemu članu sindikata lahko vloži tudi izvršni organ občinskega organizacije sindikata.
Predlog mora obsegati zlasti:
—	naziv in naslov predlagatelja ter datum, ko je o tem sprejel svoj sklep ;
—	osebne podatke kandidata;
—	pregled dosedanje aktivnosti in funkcij v sindikatih in drugih organih in organizacijah; .
—	utemeljitev razloga, zaradi katerega je predlagan za podelitev srebrnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni kandidatovega dela, prizadevanj in uspehov.
II.
Srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije se podeli osnovni organizaciji sindikata za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog, predvsem pri uresničevanju neposrednih interesov članstva, upoštevaje skupne, dolgoročne in celovite interese delavskega razreda. Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji ZS lahko vloži konferenca osnovnih organizacij sindikata, delovne in druge organizacije združenega dela ali organ občinskega sveta ZSS. Predlog mora vsebovati zlasti:
—' naslov osnovne organizacije;
—	naziv predlagtelja in datum, ko je o tem sprejet sklep;
—	število njenih članov v primerjavi z zaposlenimi delavci, število sindikalnih skupin, članov IO;
—• nazoren popis njenega političnega delovanja v preteklosti in posebej v zadnjih letih z orisom poglavitne vsebine;
metode in oblike dela, pri tem pa mora biti razvidno, s katerimi pomembnimi nalogami se je ukvarjala, katere akcije je opravila, kakšna stališča ali sklepe je s tem v zvezi sprejela in v kolikšni meri in kako jih je uresničevala; posebej je treba prikazati, kako je opravljala naloge, ki so sindikatu v TOZD oz. delovni skupnosti naložene z Ustavo in ZZD, uresničevanje sklepov 9. kongresa ZSS; utemeljitev razlogov, zaradi katerih je predlagana za podelitev srebrnega znaka, ki mora sloneti na politični oceni delovanja OO ZS, katere sprejme predlagatelj.
III.
Predloge za podelitev srebrnega znaka Zveze sindikatov Slovenije pošlje predlagatelj pismeno najkasneje do 10. aprila 1985 na naslov: Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije, Šentjur pri Celju.
Občinski svet ZSS Šentjur pri Celju
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi iOOO izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDZISKI, Drago MACKOSEK, Drago SLAKAN, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER; lektorstvo - Danica HERIC. Naslov uredništva: Titov trg 5 tel.: lil,286, 741-002, ž. rać. 50770-678-A5153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir konfekcij a« Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 7A5-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.