Po volitvi v V. kuriji. Letos srao stopili učitelji prvič v volilno borbo. Ce upoštevamo razraere naše dežele, v katerih se nahaja naše še zelo nezavedno ljudstvo, moramo pač priznati, da je v teh razmerah dobil naš kandidat g. L. Jelenc prav lepo število glasov in sicer okroglo število 12000. Vse te glasove je pa dobil g. Jelenc brez pritiska, brez vsake najmanjše agitacije. Povedali pa smo že v zadnji številki, da si nikdar nismo domišljali, da bi g. Jelenc že letos prodrl, zakaj za zmago bi morala vzeti narodno-napredna stranka najmanj 20.000 gld. v roke. Teh pa narodnonapredna stranka nima, ker nima na razpolago ne katoliškega, ne potresnega sklada in tudi nobene ustanove. Vse to so pa imeli klerikalci in poleg tega še nebesa, pekel, prižnice, spovednice itd. Narodno-napredna stranka je stopila v volilno vrvenje z golo roko, samo s prepričevalno besedo. Na shodih ni napajala volilcev, ni kupovala glasov in tudi ni sleparila z glasovnicami, ampak je le poučevala ljudstvo ter na vsakem shodu toplo priporočala našega kandidata. Zato bi delal vsakdo stranki veliko krivico, kdor bi trdil, da je stranka preraalo storila za g. L. Jelenca in koraur so natančno znane razmere v naši deželi, ta ve takoj, da se je storilo za g. Jelenca vse, kar je bilo sploh mogoče storiti. Nekaj smo pa le dosegli s to volitvijo. Poučili smo se, da je treba v započetem delu nadaljevati ter poučevati ljudstvo pri vsaki priliki, da so le v narodno-napredni stranki njegovi pravi, odkriti prijatelji. Dokler ljudstvo ne pride do tega spoznanja, toliko časa bo vedno zmagoval klerikalni kandidat. Klerikalci so kar pijani te zmage, ko vendar niso nič pridobili, ampak z velikimi žrtvami obdržali mandat, ki je bil najmočnejša klerikalna trdnjava. Pa čeprav se klerikalna stranka danes veseli te zraage, trdimo z gotovostjo, da slabi nasledki te zmage za klerikalno stranko ne bodo izostali. »Novice" pišejo : »Zmago v splošnem volilnem razredu pa bo katoliško-narodna stranka drago plačala. Ne mislimo tu na denarne žrtve, katere si je naložila katoliško-narodna stranka, in katere morajo biti z ozirom na razsežno agitacijo uprav kolosalne, kar je sicer ob sebi umevno, nego v raislih imamo moralne posledice, ki jih bo imel način agitacije za duhovščino. Mi smo bili vedno pri tistih, ki so zastopali mnenje, da gre duhovščini v vodstvu slovenskega naroda odlično mesto. Nikdar nisrao duhovščinc podili iz političnega življenja, nikdar nismo zahtevali, naj se duhovščina ne udeležuje političnih bojev. Tudi danes stojimo na tem stališču in priznamo odkrito, da je duhovnik ravno tako državljan, kakor vsaki drugi človek, da ima prav tiste politične in državljanske pravice, kakor vsak in da zato sme tudi politično agitirati, kolikor hoče. Ravno tako pa srao bili vedno prepričanja, da cerkev ni pravi prostor za politično agitacijo. Duhovnik ima mej svojimi farani dovolj osebnega vpliva in vedno toliko veljave, da mu ni treba politike vlačiti v cerkev, v spovednico, k izpraševanju, da mu ni treba cerkvenih reči umešavati v politiko, in da mu ni treba s cerkveno avtoriteto nastopati v političnih bojih. To pa se je letos zgodilo in sicer še v veliko večji meri kakor poprej. Naš naraen ni, pisati rekriminacij, le kot kronisti naj zabeležimo, da je postopanje enega dela duhovščine povzročilo silno pohujšanje, in da si je duhovščina, ki mora vendar živeti med ljudstvora in z ljudstvom, s svojo letošnjo agitacijo nakopala velikansko sovraštvo. Mi to iskreno obžalujemo. Po našem skromnem ranenju je to slaba tolažba, ako pravi duhovščina, da si je nakopala sovraštvo sarao tistih ljudi, ki jej v političnih zadevah itak niso hoteli slediti, in ki so tudi pri volitvah stali v boju proti njej, oziroma proti njenemu kandidatu. To je sicer resnično, ali če so ti ljudje stali tudi proti duhovščini, je niso sovražili nego le nasprotovali njenim političnim težnjam. Zdaj pa se je, ker pritisk vedno provzroči protipritisk, to nasprotstvo v ranogih krajih prelevilo v sovraštvo in psihologično naravno je, da se pri strastnejših raztegne sovraštvo do duhovščine tudi na cerkev in na vero. Zmagalje pač dr. Šusteršič, ali trpela bo po tej zraagi le cerkev in religijoznost, in to je tako velika škoda, da je uspeh pri volitvi ne odtehta."