Št. 6. PoMnlnu oliiftina t tofnrfnL Ljubljana, 8. februarja 1933. Lefo XIV. Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. lnserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se » Ljubljani. Uredništvo In uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon tater. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14.194 Haalno hišo &od.is*ajo Dober mesec je tega, odkar je zagledala luč sveta pod imenom »punktacij« znana izjava dr. Korošca. Nato pa so si sledile v kratkih presledkih še izjave drugih nekdanjih političnih prvakov, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo bolj oster in razborit — seveda samo v besedah. Svoje je povedal dr. Maček v Zagrebu, oglasil se je tudi stari Ljuba Davidovič in še nekateri drugi; vsem izjavam pa je skupno to, da ne povedo prvič nič novega, česar ne bi bili že zdavnaj slišali v eni ali drugi obliki, drugič ponavljajo stare stvari v jako neugodnem in neprimernem času, tretjič pa se vidi iz vseh izjav, da gospodom ne gre toliko za stvar, ampak v glavnem za to, da bi oni sami zopet dobili nazaj prvo besedo, ki so jo izgubili po lastni krivdi. Kaj pravi zgodovina? Mi vsi vemo, da so imeli sedanji »punktaši« Zarnkov gospod« se ni nikdar sramoval kmečkega rodu, bil je vedno njemu zvest. Zato smo sprejeli njegovo kandidaturo z radostjo in prežalostni vzeli na znanje poznejšo odpoved. Ne ene same besede ni mogel izreči nasprotnik in ko bi zapeljani trezno prevdarili početje, bi danes ne bilo zla med njimi. Toda hotelo se jim je prepirov in oblastiželjnosti, zato so bili udarjeni s preziirom. Nismo nestrpni, niti izzivalni, toda prevdarni. Zato smo dali z imenovanjem častnega občanstva naš izraz in voljo vsem onim, ki bi hoteli dela >Zarnkovega gospoda« omaleževati in celo podirati. Mirne naše vasice pod Grintavci tega ne bodo pustile in zato budno stoje na straži, čuvajo bratstvo in nosijo v srcu danes tudi odločen pogum zavrniti vsako še tako prikrito nakano zavajanja kmečke nesloge. Ponosni smo, da imate v Ljubljani pri Sv. Jakobu našega rojaka za gospoda. Visoko cenimo zvesto njegovo ljubezen do kralja in grude in smo danes še bolj zvesti njegovim besedam. Vsem onim zapeljancem, ki danes nočejo ločiti slogo od nesloge, kličemo: »stoj!« Kazalec se bliža 12. uri in ko bo ta odbila, tedaj se bodo vrata zaprla. Dovolj je vseh komedij! Gorenjci smo sicer bolj dobrodušni in čustev ne kažemo očitno. Poznamo samo ljubezen ali prezir, sovraštvo nam je tuje! Pri pr ' „-aju. hripi. vne.ju v vratu, oteklih mandljih, živčnih holcrinph. tr"H"ii v udih storite dobro, če ">cskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čase naravne »Franz Josefove« grenčice. Po >dbah • /erzitetnib klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi siguri.ega učinka pri prijetni uporrbi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in v? "h s "t' ikih trgovinah. Konferenca za razorožitev V Ženevi je začela zopet zborovati konferenca za razorožitev, ki je lansko poletje prekinila svoje »delo« zaradi odpora Nemčije, ki je zahtevala zase popolno enakopravnost z ostalimi državami glede oboroževanja. Zahtevano enakopravnost so Nemoi na pritisk Anglije dosegli, zato pa so postavili Francozi znova na dnevni red zahtevo po »polni varnosti«. Na konferenci razpravljajo sedaj francoski predlog glede razorožitve. Pokazalo pa se je, da vlada med posameznimi državami še vedno veliko nesoglasje; države, ki so na konferenc; zastopane, se dele namreč na dve skupini: ena skupina zahteva revizijo mirovnih pogodb, dru-pa se reviziji protivi. Iz tega nasprotja se da sklepati, da konferenca ne bo dosegla svojega namena, ampak se bodo države še bolj obo-roževale kot so se doslej. Vsi pravijo, da so letošnje knjige Kmetijske Matice najlepše in najkoristnejše književno darilo, ki ga je prejel slovenski kmet ob novem letu. Če še niste med tistimi, ki so jih prejeli, priglasite se takoj za člana Kmetijske Matice, ker je le še majhno število izvodov na razpolago. Zahtevajte na domači pošti poštno položnico, napišite nanjo naslov: Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani, ček. rač. 14.301, pristavite svoje ime in točen naslov ter nakažite Din 24-— za članarino in za poštnino). V nekoliko dneh boste tudi vi imeli v rokah 4 lepe in poučno knjigel Kznef/e, vsi v svojo sta» novsfco organizacijo 1 (Navodilo za organizacijo »Zveze slov. kmetov«) V vsakem večjem kraju, občini ali župniji naj se skliče sestanek kmetov, na katerem se navzočim pojasni pomen stanovske organizacije Zveze slovenskih kmetov. Ob tej priliki naj se prečita tudi program Zveze, ki je izšel v 5. številki Kmetskega tista, z dne 1. februarja 1938. Nato si naj kmetje izmed sebe izvolijo zaupnika in delegata. Vsak zaupnik je predstavnik krajevnega odbora, oziroma članov iz dotičnega kraja. Delegat ali pa tudi zaupnik zastopa člane na občnem zboru Zveze slovenskih kmetov in v njihovem imenu oziroma v imenu krajevnega odbora iznaša predloge in zahteve ter tolmači potrebe in želje kmetov svojega kraja. Sedež krajevnega odbora naj bo na sedežu občine ali župnije. Ako pa je takšen okoliš preobsežen, tedaj naj bo sedež krajevnega odbora vsaka vas, ki predstavlja naraven center in h kateri so prometno vezane okoliške vasi. Dolžnost zaupnika je, da zbira člane. Vpisuje jih v tiskovino »Imenik članov Zveze slovenskih kmetov«. Ko je zbral vse kmete v svojem okolišu, pošlje eno izpolnjeno tiskovino Zvezi, drugo pa obdrži v svrho evidence za sebe, oziroma za krajevni odbor. Vse pozneje pristo-pivše člane mora naknadno prijaviti Zvezi. Istočasno pobere od članov prostovoljne prispevke, katere tudi vpiše v »Imenik članov« v rubriko tekočega leta. Denar pa odpošlje Zvezi potom položnice. Ker je plačilna zmožnost našega kmeta različna, zato se bodo pobirali le prostovoljni prispevki. Vsak naj prispeva po svoji moči. Zavedati se moramo, da so za organizacijo denarna sredstva nujna potrebna in da mora biti naša stanovska organizacija tudi v tem pogledu popolnoma neodvisna od vsakega in prav tako tudi od raznih podpor, če hočemo neovirano ščititi naše stanovske interese. Zaupniki naj bodo v stalnem stiku s člani in z Zvezo v Ljubljani. Sporočajo naj vse važne dogodke in iznašajo vse, kar teži kmetski stan, ker le tako lahko pričakujemo pravih koristi od svoje stanovske organizacije. Po potrebi naj sklicujejo sestanke, na katerih se naj razpravlja o vseh važnih zadevah in o vprašanjih, o katerih potem obveščajo Zvezo slovenskih kmetov v Ljubljani. Po svoji strani bo Zveza slovenskih kmetov storila vse, kar bo v danih okolščinah mogoče. V tem oziru bo pač odvisna od delavnosti in agilnosti svojih članov in zaupnikov. Čimbolj bomo složni, vztrajni in odločni in čimveč nas bo, tem več bomo tudi dosegli. Zveza slovenskih kmetov v Ljubljani. vsak teden po 400.000 hlebov kruha manj kakor so ga prodali še pred letom dnil Tudi potrošnja mesa je silno padla, da domačo in tujo živino še komaj prodajo. Dunajska zadruga brivcev pa je dala sama razglasiti v časopisih, da je bilo pri njenih članih izvršenih preteklo leto nad 40.000 eksekucij! Nad vse značilno je tudi ogromno število samomorov v Avstriji. To pa ne zaradi kakih oslarij (nesrečna ljubezen itd.), ampak zaradi lakote, kar časopisi izrecno ugotavljajo. Taka je resnica o razmerah v Avstriji danes. Kaj bi neki rekli naši godrnjači, če bi morali živeti v takšnih razmerah?! Nova vlada v Franciji. Politično precej nemirna je tudi Francija.; V Franciji je prejšnja vlada padla, ker parlament ni hotel odobriti ogromnih novih davkov za kritje 10-miljardnega primanjkljaja v državnem proračunu. Novo vlado je sestavil Daladier, ki upa dobiti z novimi načrti za ozdravljenje proračuna potrebno večino. Splošno pa prevladuje mnenje, da se nova (Daladiereva) vlada tudi ne bo dolgo držala, kajti tudi Francija se mora ozirati na važna mednarodna vprašanja kakor: ureditev medzavezniških dolgov, razorožitev in v najnovejšem času tudi njeno razmerje do Italije in zlasti Nemčije. Štrajki v Romuniji. Romunska vlada je proglasila te dni v dveh največjih mestih obsedno stanje. V parlamentu je prišlo pred odločilnim sklepom do burnih prizorov, končno pa se je parlament le vdal* Obsedno stanje je vlada proglasila vsled velikega štrajka železničarjev in industrijskih delavcev; ta štrajk pa pripisujejo agitaciji komunistov. Jako verjetno je sicer, da imajo tukaj tudi komunisti svoje prste vmes, res je pa tudi, da so razdrapanosti v Romuniji v glavnem krivo silno slabe finančne in gospodarske razmere v, deželi. Novo oboroževanje. V Angliji nameravajo zgraditi 25 novih vojnih ladij. V Nemčiji je novi kancler Hitler pristal na predlog, da se zopet uvede splošna vojaška dolžnost. Vojaki bi služili 6 mesecev v redni vojski, 6 mesecev pa v milici. Na ta način bi Nemčija imela stalno pod orožjem nad 600.000 mož namesto dosedanjih 100.000. Tem zgledom bodo sledile brez dvoma tudi ostale države... Povsod vohunstvo... V Romuniji so prišli na sled veliki vohunski družbi, ki je vohunila v korist sovjetske Rusije. Vodja vohunske službe je bil neki mlad Bolgar, ki je pridobil za sebe lepo število poštnih uradnikov, da so mu izročali vse uradne br-zojf^ke, kd jih je on naglo fotografiral, potem pa zopet vračal. Ker so imeli Rusi »ključ« za razrešitev tajnih rumunskih brzojavk že zdavnaj v; rokah, se z lahkoto nadzirali vse delovanje romunske vlade. Zanimivo je, da so so takoj potem, ko so prišli na sled vohunski organizaciji, začeli v Romuniji veliki delavski štrajki. Tudi v Avstriji so prijeli vohunsko družbo, ki je izdajala razne vojaške tajnosti neki sosedni državi. V Rimu pa so sodila te dni nekega znamenitega francoskega učenjaka, ki je mnogo potoval po Italiji in od tam pošiljal svoje beležke vojaškega značaja v Pariz. Obsodili so ga na 10 let. Vohunstvo torej zopet cvete na vseh straneh, kar ne obeta mnogo dobrega za ohranitev miru. Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Franc JoJefova« grenčica. zlasti v srednji in visoki starosti izborno čisti želodec fal čreva. f*dzZzcnz pregled pe svefzz Nemčija na razpotju. V Nemčiji se dogajajo stvari, katerih dale-kosežnosti za njih nadaljnji politični in gospodarski razvoj ne samo v Nemčiji, ampak tudi cele Evrope danes še ne moremo preceniti. Poročali smo že, da je prevzel vlado v Nemčiji vodja nemških narodnih socialistov Adolf Hitler. Vse pa kaže na to, da Hitler sam ni pravi in edini vodja nemške politike, ampak da stoje za njim mogočni in vplivni agrarni in industrijski kapitalisti in bivši cesarski nemški generali. Te dve skupini sta si po svojih socialnih načelih sicer močno nasprotni, edini pa sta si v tem, da je treba mirovne pogodbe, ki tvorijo podlago današnjega stanja v Evropi, popolnoma revidirati na korist Nemčije in njenih bivših zaveznic, potem pa da je treba začeti neizprosen boj proti komunizmu in če ne gre drugače, tudi proti demokraciji sploh. V svoji borbi za revizijo mirovnih pogodb se namerava »hitlerjevska« Nemčija opirati predvsem na Italijo, ki ima slične želje. To je Hitler sam jasno povedal pri sprejemu italijanskih časnikarjev. Nič manj določna ni Hitlerjeva izjava proti komunizmii in proti demokraciji', kjer je napovedal komunistom in tudi demokratičnim strankam vobče neizprosen boj. S Hitlerjevimi besedami in izjavami se popolnoma ujemajo prva dejanja njegove vlade: 1. Hitler je dosedanji državni zbor razpustil in razpisal nove volitve za 5. marca; 2. Hitler je izpremenil volilni zakon, na korist večjih strank; 3. Zagrozil je, da njemu nasprotnim strankam sploh ne bo pustil postavljati kandidatov; 4. Omejil je svobodo tiska in svobodo zborovanja. Proti tem ukrepom Hitlerjeve vlade pa se je dvignil v Nemčiji silen odpor. Proti Hitlerju so se dvignile vse južno-nemške države z Bavarsko na čelu, ki se nikakor ne strinjajo s »prusko komando«, ampak si hočejo za vsako ceno ohraniti svoje stare pravice. Dvignila pa se je proti njemu tudi ogromna večina delavstva, ki je organizirano v socialni demokraciji in v komunistični stranki in v katoliškem centrumu. Med »hitlerjevci« in med ostalim delavstvom se vrše dan na dan po vsi Nemčiji krvavi spopadi in vsaj zaenkrat še prav nič ne moremo reči, kdo bo v tej silni borbi zmagal! Hitler sam in njegovi »poplečniki« računajo seveda na svojo zmago in zato je Hitler tudi že napovedal dve »štiriletki«, ki naj služita gospodarski obnovi Nemčije. Vprašanje pa je seveda, kakor rečeno, če bo Hitler tako dolgo ostal na krmilu... Za vso Evropo, in tudi za našo državo, bo Hitlerjeva politika velike važnosti, bodisi glede revizije mirovnih pogodb, a nič manj zaradi njegove notranje politike. Kako je v Avstriji? Pri nas slišimo zlasti od starejših ljudi dostikrat opazko: »O, v Avstriji je vse drugače — tam je dobro!« Zato pa se nam zdi potrebno enkrat ljudem natančno opisati tiste »dobrote«, in sicer tako, kakor jih opisujejo dunajski časopisi sami, ki so prav gotovo toliko patrio-tični, da ne lažejo in ne pretiravajo. V avstrijskih časopisih smo brali nedavno obširna poročila o kmetskih uporih. Vprašamo: kdaj se kmet upira — ali takrat, ko se mu dobro godi ali če se mu slabo godi? In zakaj so kmetje po nekaterih krajih začeli rogoviliti? Ne zaradi »politike«, ampak zato, ker ne morejo shajati! In to so storili tisti kmetje, ki so znani po vsem svetu kot najbolj miroljubni in pohlevni ljudje! V mestu Steyr, kjer so nekdaj izdelovali orožje, so šli delavci na ulico in so kričali: Lačni smo — lačni smo! To se je zgodilo te dni. Za delavstvo imajo v Avstriji vpeljano sicer brezposelno podporo in še celo vrsto pomožnih akcij, pa vse skupaj nič ne pomaga. Najhujše pa je na Dunaju. Tam je draginja tako velika, da prodajo zaradi revščine ljudi Mladina Kmetska mladina in inteligenca Potrebno je, da se dotaknemo v kratkih besedah razmerja inteligence (tudi one, ki ni, pa se smatra) in kmeta, to pa iz enostavnega razloga, ker si najrazličnejši ljudje prisvajajo velike uspehe pri zboljšanju kmetovega gmotnega stanja, še posebno pa smatrajo samega sebe za najprimernejšega voditelja današnje prebujajoče se kmetske mladine. Res je, da je bil še do nedavnega časa In je še tudi danes v veliki meri kmetski sloj zapostavljen in se ga celo smatra za manjvrednega. Nasprotno pa je tudi res, da imamo druge izjave, ki prvo trditev zanikujejo. Njih resničnost je stvarna v par primerih, vse ostale izjave pa si slišal ali slišiš le tedaj, ko je kmet komu potreben. Na vasi so štiri vrste inteligentov: duhovniki, učitelji, drugi uradniki (financi in žandarji), trgovci in gostilničarji. >uhovnik velja žs od nekdaj za dušnega pastirja kmetu. Ob koncu preteklega stoletja je njegovo pastirstvo zašlo tudi na politično polje, kjer še danes noče mirovati. Učitelj uči kmetove otroke. Od njega v veliki meri zavisi vzgoja in izobrazba teh otrok. Učitelj spada med one stanove, ki so najbolj izpostavljeni najrazličnejšim gonjam in premeščanjem. Kakor hitro zavlada nova politična grupa, poseže po njem in mu spreminja mesto. Radi tega je tudi on tisti, ki politično vzgaja in to že v najzgodnejši dobi kmetovih otrok. Uradništvo finančnih kontrol in žandar-merija sta nevtralen faktor (v glavnem). Važnejši položaj zavzemajo vaški trgovci In gostilničarji, ki nastopajo kot upniki svojih odjemalcev-kmetov. Njih upništvo je orožje proti dolžnikom, ki se tudi politično izrablja. Vsa navedena vaška inteligenca (h kateri ne prištevamo kmeta) živi več ali manj ločena od pravega kmeta. Njen položaj je položaj učiteljev. Vpliv njene besede je najrazličnejši, toda v vseh slučajih močan. Vsak izmed navedenih ima gotovo orožje, ki kmeta zadene in on se podvrže njegovemu mišljenju. če razčlenjujemo naprej, vidimo, da so vsi ti le nekak most, preko katerega prihajajo glasovi od drugje na kmeta. Vsak izmed njih služi svojemu gospodarju. In tako nas pot privede v mesto, kjer bivajo oni pravi inteligenti s polnopr^no legitimacijo, ki mislijo, da so edini poklicani voditi kmeta. Preteklost kaže njih opravljeno delo za kmetski stan. Delo vseh skupaj ne pomeni mnogo. Kje je vzrok? Odgovor je lahek: Oni, ki so se in ki se še danes tepejo za pravice kmetskega stanu, so v veliki večini ozkosrčneži, ki prav dobro vedo, da je še kmet premalo izobražen in se fea lahko radi tega s sofizmi (lažnimi zaključki) premami in pripravi za svoje sebične namene — brez protiuslug. Kmetska mladina, ki se danes prebuja, preobrazuje in organizira, mora strogo paziti na gornje momente in pri sprejetju inteligence v svoj krog izvršiti najstrožjo izbiro. Gotovo je tudi, da inteligence ne bo odklanjala, nasprotno jo vabi k sodelovanju, posebno pa podeželsko inteligenco: učitelj-stvo in vse druge, ki bi lahko na polju kmetske prosvete največ pripomogli. Otresti se mora le pijavk, ki so sesale naše očete in isto poizkušajo z mladimi, še nepokvarjenimi kmetskimi dušami, paziti pa mora tudi, da ne pade v pasti raznih špekulantov, ki jo bodo s svojo spretnostjo ob prvi priliki izrabili in izdali. Inteligenca je sekundaren (drugoreden) faktor kmetskega gibanja, dočim je primaren kmetska mladina sama, ki ima v svoji pri-rodni inteligenci mnogo moči, sposobnosti in volje, da privede kmetski sloj v boljše čase. Kmetska mladina na eni strani in strogo izbrana šolana inteligenca, ki ji resnično leži na duši in srcu dobrobit kmeta, na drugi strani, bosta dovolj močna, da priborita ideji kmetske mladine popolno zmago. Kreft Vlado. * Fantovski tečaj »Zveze kmet. fantov in deklet«. Ponovno opozarjamo vsa naša »Društva kmetskih fantov in deklet« na bližajoči se tečaj, ki je velikega pomena za vse naše mladinsko gibanje ter široko izobrazbo naših fantov sploh. Prošnje se sprejemajo še do 10. t. m. Ne zamudite roka! Prošnje je pošiljati tajništvu »Zveze«, Tavčarjeva ulica 3. * Veliko mladinsko zborovanje na Igu 29. januarja t. 1. so se zbrala Društva kmetskih fantov in deklet iz Ižanske okolice v osnovni šoli na Igu, kjer so napolnila veliko šolsko sobo. Navzočih je bilo približno 150 fantov in deklet, ki so že vsi zavedni pristaši našega kmetskega mladinskega gibanja in vsi organizirani po naših društvih. Zborovanju so prisostvovali tudi tovariši župani kot zastopniki svojih občin in to iz Tomišlja, Vrbljenja dn Iga. To slednje je pač najlepši dokaz, da naša organizirana kmetska mladina stopa v javnost, kjer hoče postati vpliven in končno odločilen faktor v vseh javnih vprašanjih. Zborovanje je vodil predsednik Društva kmetskih fantov in deklet na Igu tovariš Franc Cankar, ki je podal besedo tov. Vovku, šol. upravitelju na Igu, ki je v lepem in jedrnatem govoru razložil pomen organizacije kot take in še posebej njen pomen za kmetsko-delavski stan. V glavnem je povdarjal: Vsaka organizacija mora imeti skupino treh ali štirih ljudi, absolutno zanesljivih in doslednih, to je jedro — avantgarda. Namen naše organizacije z ozirom na kmetsko mladino je zbližati in izobraževati jo, jo seznaniti z vsemi perečimi vprašanji sodobne človeške družbe in jo pripraviti za prevzem odgovornih mest v javnem življenju. Predsednik Zveze tov. Kronovšek je povdarjal, da vso vzgojo črpamo iz preteklosti in to je zadrževalo posameznika kot ves naš slovenski narod v njegovem naravnem razvoju. Druge organizacije se vodijo od zgoraj navzdol, pri naši je pa baš nasprotno. Pri drugih se je izvrševala volja posameznika, ne pa skupnosti. Od javnega življenja smo odvisni, tukaj se nam reže kruh, zato se moramo pripraviti, da bomo mogli in znali pogledati tja: kako se nam reže kruh. Kot poslednji govornik je nastopil tov. Kreft, tajnik Zveze, ki je s svojim sicer mirnim toda idejno globoko zasnovanim govorom privezal nase zbrano množico kmet. mladine. Razmotrival je kmet. vprašanja s socijalnega vidika, kar se je dosedaj na vasi bolj redko slišalo ali pa največkrat — sploh ne. »Mi smo tu, naj to vedo vsi, mi ne smemo več stavljati predlogov, mi ne bomo več prosili in molili, temveč postavili zahteve, kar je naša pravica nad pravicami, ker mi kmetje in delavci smo pravi narod.« Svoj govor je zaključil z ozirom na 360-letnico mučeniške smrti Matije Gubca »V boj za staro pravdo«. Potrebno bi bilo, da bi se podobni sestanki vršili mnogo pogosteje kakor se sicer vrše; to je bilo splošno mnenje zbojovalcev, ko so odhajali na svoje domove. — ič. III Planinlta čaj Bahovec olajša in preprečuje nadloge staranja, ker daje žilam prožnost, razredča kri preprečuje poapnenje žil, pospešuje cir!-'lacijo krvi in ohrani do visoke starosti nezmanjšano delovno sposobnost. — Zavitek Din 20 — v apotekah. - Lepa bilanca mladinskega udejstvovanja Dramlje. Kljub temu, da so Dramlje mala vas, premore naše društvo 17 članic in 24 članov, ki vsi kljub raznim neprilikam prav pridno delujejo. Poleti smo obiskali vse prireditve sosednjih društev in tudi doma smo priredili veliko »tekmo žanjic«, pri kateri smo dosegli velik moralen uspeh. Na zimo smo se pričeli učiti igro »Mlinar in njegova hči«, ki smo jo 18. dec. 1932 uprizorili na domačem odru. Kljub slabemu vremenu je bil ta dan naš lokal napolnjen obiskovalcev. Da pa ne ostanemo brez večje prireditve, smo sklenili, da priredimo v mesecu februarju igro, ki je pravkar izšla, »Voda«, združeno z veliko pustno veselico in srečolovom. Na ta dan pa vabimo vse naše sosednje in druge tovariše in tovarišice v Dramlje. — Ko je Zveza v Ljubljani priredila dekliški tečaj, je bilo tudi naše društvo zastopano po tovarišici Lojzki Jar-novič. Tudi druge članice bi se bile rade udeležile tega tečaja, kar pa vsled raznih vzrokov ni bilo mogoče. Društveno knjižnico bo vnaprej vodila tov. L. Jarnovič, ki jo je s pomočjo drugih uredila po abecednem redu. Od boljših knjig se bode za 14-dnevno izposojilo računalo 1 Din, od slabših pa 50 par. O nadaljnjem delovanju društva bomo še poročali. * Škofja vas. Naše »Društvo kmetskih fantov in deklet« uprizori v nedeljo, 12. t. m. v po-sojilniški dvorani v Vojniku ob 3. uri popoldne dramo v 5 dejanjih »Živa pokopana«. Naslednja naša dramska prireditev bode »Carski sel«, ki jo vprizorimo v marcu. Vse tovariše in prijatelje kmetske mladine vljudno vabimo na te svoje prireditve. Ljutomer. Vinogradniki, ki nameravajo svoja vina razstaviti na vinski razstavi in sejmu dne 7. in 8. marca v Ljutomeru, se opozarjajo, da pretočijo vina vsaj do 15. februarja t. 1. Neposredno pred razstavo ne kaže vina pretakati, ker se do tega časa ne bi sčistilo in tudi ne tako dobro pokusilo, kakor če bi bilo pretočeno poprej. Na današnjem vinskem trgu so najbolj čislana kvalitetna vina, ki se dosežejo le s skrbnim negovanjem. Zatorej naj bo glavna skrb vsakega vinogradnika, da spravi vino na poskušnjo v takšnem stanju, ko se dobro pokusi, kajti le v tem slučaju bo njegovo vino lahko našlo svojega odjemalca. Zlato polje. Tudi pri nas, če tudi smo skoraj popolnoma odrezani od sveta, smo se zdramili in ustanovili danes dne 29. januarja t. 1. krajevno organizacijo JRKD. Ustanovni občni zbor se je vršil ob treh popoldne v hiši g. Stražarja, vulgo pri Juhartu, na Brezovici. Sresko organizacijo in bolnega državnega poslanca g. Cererja Antona je zastopal šol upravitelj g. Svetč, ki nam je v lepo zasnovanem govoru pojasnil marsikaj, česar mnogi izmed nas niso še nikdar slišali, za kar je upravitelj Svetš žel od vseh navzočih priznanje in odobravanje. Ker se je ustanovnega občnega zbora udeležilo tudi precej, do danes še ne organiziranih mož in fantov, so ti takoj po končanem govoru vsi brez razlike in oklevanja vstopili v kraj. organizacijo. Z vstopom teh novih članov šteje danes tukajšnja nanovo ustanovljena kraj. organizacija že 80 članov. Pri volitvah so bili izvoljeni v odbor sami ugledni možje, ki nam zadostno jamčijo za uspešno delo. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Anton Zavbi, pos. iz Lasenga; za tajnika g. Grčar, pos. in gostil, iz Zlatega polja; za blagajnika pa g. Pestotnik France iz Pšaj-novce. Poleg navedenih je v odboru še 8 odbornikov. Mislim pa, da od danes naprej ni nikogar več med nami, ki bi še nasedal raznim hujskačem in malkontentom; poženite vsakega razdi-ralca kmetskih idej preko praga! Mni mu dintist6IVCJožec9 UUBlJflnfl,6o?porvftffca4. '.L M It ' * ordiniraod^-^1, 2- \t podo33vorci1udn:v?n1jhur.oi)H)bčtah OTOrdiniro I? do 4 ■t 2 h 3 i* iš £ IB U > V 2:oBni mi UZNTI?riI¥§J©ŽK3 UUBUflnfi,6orpi)fvrtrfB^ ordlnira od g- 2 • \t> poaogovoro"tudMivfnt?h cir.cb robotoh ' «ordinirjl(do4 Ravnik na Blokah. Komaj ustanovljeno »Prostovoljno gasilsko društvo« v Ravniku na Blokah, je v najlepšem razmahu, postavilo si je lep oder, začasno v šolskih prostorih narodne šole pri sv. Duhu. Dramatski odsek' imenovanega društva je pod spretnim vodstvom neumornega delavca na prosvetnem polju, upravitelja narodne šole sv. Duh, tovariša Milana Vrtačnika, priredil na Svečnico šaloigro »Trije vaški svetniki«. Kljub temu, da so bili igralci in igralke začetniki, so svoje naloge izvrstno rešili, v največje zadovoljstvo gledalcev. Obširna šolska soba je bila nabito polna občinstva. Tem potom se najlepše zahvaljujemo režiserju, tovarišu Milanu Vrtačniku za njegovo skrb in trud, vsem udeležencem, posebno pa darovalcem, kateri niso s tem le pripomogli naši blagajni, temveč dali mlademu društvu vzpodbudo k še intenzivnejšemu delu. Cisti dobiček je namenjen imenovanemu prost, gas. društvu, ki misli započeti takoj spomladi z graditvijo lastnega gasilskega doma v vasi Ravnik. T. ©oraccče vesli 175 let je te dni minilo, kar je bil rojen v Zg. Šiški slovenski pesnik in prosvetni budi-telj Valentin Vodnik. Ogromnega prašiča je vzredil posestnik Urbančič iz Litije. Star dve leti je tehtal 360 kg. Čudo narave. Posestnici Mariji Kušar v Kožarjih pri Dobrovi je povrgla pred nekaj dnevi 3 leta stara telica simendolske pasme čudno tele, ki je tehtalo jedva 4 kg. Teliček je drugače normalen, ima pa zelo kratko dlako, tako da je bolj zajcu kakor teletu podoben. Zasačen trgovec z dekleti. Policija v Subo-botici je aretirala 53-letnega Josipa Balaža, ki je osumljen, da je iskal dekleta kot strežnice za sanatorij v zdravilišču Ilidže, pa jih je v resnici prodal v javne hiše. Nekaj žrtev mu je nasedlo. Volk raztrgal otroka. V Hrvatskem Primor-ju je divjalo zadnje dni strahovito neurje. Ostra zima je prignala volkove s planin. Te dni so se vračali iz Novega otroci iz šole in enega otroka, ki je šel sam iz šole, je napadel volk ter ga raztrgal. Po smrti matere rojeno zdravo dete. V Mač-kovcu se je pripetil menda prvi v Jugoslaviji primer, da je bilo po smrti matere rojeno živo in zdravo dete. Ženo trgovca Radmilo Dikičevo je na sprehodu zadela kap. Bila je takoj mrtva. Pozvani zdravnik je nato izvršil obdukcijo in odvzel mrtvi materi, ki je bila v zadnjih dneh nosečnosti, pol ure po smrti živo in zdravo dete. Največje orgle v državi. V župni cerkvi v Osijeku grade največje orgle v državi, ki bi morale biti izdelane še pred božičem, pa so nastale nepričakovane tehnične ovire, a zdaj je delo zastalo, ker ni denarja. Odbor je imel na razpolago še 50.000 Din, toda ta denar je bil naložen v Prvi hrvatski štedionici in ga ni mogoče dvigniti. Svetopisemski Lazar v Splitu. Split je doživel v ponedeljek redko senzacijo. V Krešimirovi ulici pred neko trgovino so se ljudje ustavljali, ker je bil na vratih listek z napisom »Zaprto zaradi lastnikove smrti«. Ljudje so želeli trgovčevi duši miir in pokoj, naenkrat pa je nastala med njimi silna panika, kajti na ulici se je pojavil trgovec živ in zdrav. Čudil se kaj dela toliko ljudi pred njegovo trgovino, še bolj se je pa začudil, ko je zagledal na vratiih listek z napisom, da je trgovec mrtev. Nekdo si je bil dovolil neokusno šalo. Huda železniška nesreča. Vlakovodja državnih železnic gosp. Švent Ferdinand je hotel skočiti na tovorni vlak v Zidanem mostu. Na zledenelih stopnicah pa mu je spodrsnilo in je prišel z levo nogo pod kolo, ki mu jo je pod* kolenom popolnoma zmečkalo. Strahovit vihar je divjal na atlantski obali Kanade in razbil več ladij. Vsled ostre zime je zmrznilo na Poljskem 300 ljudi. Doklada na železniške karte. Z veljavnostjo od 15. februarja se uvede posebna doklada za osebne železniške karte za vse razrede in vse vrste vlakov. Ta doklada znaša za vozne karte do 40 Din 1 Din, od 41 do 200 Din 2 Din in nad 200 Din 3 Din. Obilen lov tunov. Ribiči v Jasenicah v Dalmaciji so v zadnjih dneh vlovili 251 tunov v skupni teži nad pettisoč kg. Zanimivo je, da so se tuni sploh pojavili v tem letnem času, kar se mora obrazložiti samo s tem, da je letošnja zima izredno mila; ko je v zadnjih dneh nastopilo hladnejše vreme, so se tuni približali obali in tako ribičem omogočili izredno obilen lov. Statistika jugoslovanskih škofij. Po službenih podatkih rimsko-katoliške cerkve je v Jugoslaviji v 20 škofijah 5,607.212 katolikov. V ljubljanski škofiji je 516.182 rimo-katolikov in 272 župnij, v mariborski škofdji pa 612.556 rimo-katokkov in 259 župnij. Novela k agrarni reformi. V kmetijskem ministrstvu pripravljajo novelo k zakonu o agrarni reformi. Razpis službe banovinskega cestarja. Kr. banska uprava v Ljubljani razpisuje v območju sreskega cestnega odbora v Murski Soboti službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo od km 3'50 do km 9'00 na banovinski cesti 1. reda Murska Sobota—Marijanci—Boreče—^ državna meja. Prošnje sprejema do 20. februarja sreski cestni odbor v Murski Soboti. Ugodnost za kadilce. Na predlog uprave državnih monopolov je finančni minister storil potrebne korake pri ministru za notranje zadeve, da se odpravi prepoved kajenja v kinematograf fih, v čakalnicah državnih institucij in v tram-, vajih. Odkup letošnjega tobačnega pridelka je končan. Kakor javljajo iz Hercegovine, je odkupovanj© tobaka v Ljubinju trajalo 13 dnii. Odkupilo se je 60.000 kg po 8*70 Din. Strupen mraz v Osijeku. V Osijeku so imeli strupen mraz. Termometer je kazal 24 stopinj pod ničlo. Takega mraza ni bilo v Osijeku že več let. V smrt zaradi nesrečne ljubezni. V Dol. Mi- holcu se je ustrelil 19-letni brivski pomočnik Stjepan Šmidt. Tik pred samomorom je igral v tamburaškem zboru, potem je pa odšel domov in si pognal kroglo v glavo. V smrt ga je pognala nesrečna ljubezen. Iz maščevanja mu je prerezal vrat. V soboto popoldne s© je izprehajal v Zemunu zidar iz Cni-kvenice Josip Zupan. Kar je stopil zadaj k njemu neznanec in mu z britvijo prerezal vrat. Zupan je kriknil in se ves okrvavljen zgrudil. Mimoidoči so mu priskočili na pomoč in ga prenesli v bolnico. Baje gre za osveto. XV. dražba kožuhovine se vrši dne 20. t. m, v prostorih Ljubljanskega velesejma. Kupci, zlasti inozemski se letos močno zanimajo za lisice, kune zlatice in divje zajce, povpraševanje pa je tudi po drugih vrstah krzen. — Blago naj se pošilja do 18. t. m. na naslov »Divja koža« Ljubljana — velesejem. Vesli iz. svelaL V vsej Nemčiji je prišlo do krvavih spopadov med komunisti in policijo, odnosno nar, socijalisti. Več oseb je bilo ubitih in ranjenih. Do velike stavke in težkih izgredov je prišlo vsled mezdnih sporov v okolišu rumunske petro-lejske družbe Romano-Americana. Intervenirati je moralo vojaštvo, ki je moralo uporabiti orožje, da je vzpostavilo red in mir. V Leningradu in Moskvi so zopet uvedli karte za kruh, kakor za časa lakote v 1. 1921. V Budimpešti je 3211 advokatov, v štirikrat večjem Berlinu le 2805 in v Parizu 2762. Najlepša Turkinja, ki je bila lani izvoljeaa kot »Miss Universum«, bo nastavljena pri turški monopolni upravi kot trgovski potnik za prodajo tobaka. Železniška stavka na Irskem. Zelezničarska stavka v Ulstru je v polnem razmahu. Nameščenci avtobusnih prog, ki so last železniških družb, so se pridružili stavki železničarjev. melska posojilnica Hrie reg. zadruga z neome/eno zaveze v Ljubljani, Izseva (Dunajska) cesta m (v lastni palači) obrestuje vse hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri in brez vsakega odbitka Rentni davek plačuje posojilnica sama Tekom 51 letnega poslovanja so hranilne vloge narastle na nad Din 280 milijonov izkazane rezerve znašajo „ „ 10 » Poleg lastnega premoženja jamči za varnost vlog nad 6.500 zadrugarjev neomejeno z vsem svojim premoženjem, kar predstavlja milijardno jamstvo in popolno varnost vseh vlog Sladkov tudi živini Nori francoski ministri po poklicih. V Dala-dierjevi vladi, ki se je obrazovala prošle dni, je deset advokatov, štirje novinarji, trije vseučili-ški profesorji in po en bankir, inženjer, zdravnik, industrijec, mornariški častnik ter upravni uradnik. Volkovi napadli sani. V bližini Temešvara se je te dni primerila strahovita reč. Neke sani, V katerih so 6edeli trije moški, je zasledoval na vožnji trop volkov, ki so postali slednjič tako drzni, da so napadli potnike. Možje, ki niso imeli orožja, so pobegnili pred zvermi. Dvema se je posrečilo splezati na drevo in si s tem oteti življenje, tretjega potnika pa so volkovi raztrgali na kose pred očmi obeh tovarišev, ki sta srečno ušla smrti. Upor nizozemskih pomorščakov. Na treh nizozemskih vojnih ladjah, zasidranih v vojni luki Soerabaja, so se mornarji uprli. Oficirji so upornike le s težavo obvladali. 40 upornikov so zaprli. Upor je nastal zaradi znižanja plač. Prebivalstvo Vatikana. Dne 31. decembra je štela vatikanska država 1025 prebivalcev, med njimi 735 vatikanskih državljanov. Pendrek v Budimpešti. Stražniki glavnega madjarskega mesta so dobili te dni pendreke. Seveda bodo ohranili. poleg novega orožja še naprej sablje in samokrese. Letalska nesreča v Alpah. V nenavadnih okoliščinah je izgubil življenje blizu Davosa letalski poročnik Maier. Letel je čez 2.848 m visoko Weissfluh in zadel v skalo. Naglo je odskočil s padalom in srečno pristal na tleh, tedaj pa je pridrvel snežni plaz in ga pokopal pod seboj. Poročnikovo truplo so našli šele po dolgem in nevarnem iskanju. Poljske lokomotive. Tvornica lokomotiv v Chrzanowem je dala te dni v promet novi tip lokomotiv za brzi vlak, ki razvija hitrost nad 110 km na uro. Izdelek takih lokomotiv v domačih poljskih tvornicah pomeni pač velik uspeh za tovrstno poljsko industrijo. Koroški hajmverovci zahtevajo, da vlada razpusti vse slovenske koroške kulturne, gospodarske in politične organizacije in da zapleni njih premoženje. Končno naj bi vlada ustavila še »Koroškega Slovenca«. Janko Furlan: Mesto - meščem (Nadaljevanje.) In končno: »Ona (misli Kazakinjo) me ne bo umela, ne zato, ker stoji pod menoj; nasprotno, ona ni dolžna me umeti. Ona je srečna in je kakor priroda enakomerna, mirna, sama zase celota. A jaz, popačeno, slabotno bitje, hočem, da bi ona umela mojo pokvarjenost in moje mukeU Sodba je padla od najbolj poklicane strani. Mož, ki je bil sam plemič, je že zgodaj spoznal propadanje od zgoraj in obratno: neizmerne gonilne življenjske sile, ki kipijo iz preprostega naroda. Ob pristnem meščanu stopa njegov verni oproda, ki ga v pogledu njegovih moralnih vrednot lahko nazivamo zmajano in duševno razdvojeno bitje. Odeva se v puhlost takozvanega svetskega človeka-olikanca z dozdevno širokim duševnim obzorjem in globino duha. Njegova povprečna izobrazba je podpolovična in shvača stvari tako, da bi zaslužil naziv Vsenič. Cdtod tudi ne more razumeti in se ne zaveda, da ga more najnavadnejši kmet z ozirom na razum, čuvstvo in značaj visoko nadkriljevati; prav tako ne more zapopasti resnice, da izobrazba moralne sile človeka le razvija, ne pa daja. To stori le priroda in sicer po njej najbližjem človeku. Ta otrok, rojen v meščanskem ozračju, je docela prepojen s to miselnostjo, dasi je lahko vsak čas med izkoreninjenimi eksistencami. V tem položaju mu ne preostane, kakor brenkati na posebne zvočne vilice, ki vedno donijo le na V začetku 19. stoletja je dobil trstni sladkor, dotlej poleg meda edino sladilo, svojega tekmovalca. Našel ga je Markgraf leta 1747 v pesnem soku in 50 let nato je uspelo Archadu vzgojiti današnjo sladkorno peso. Nova sirovina se je tako naglo razširila, da je že večkrat povzročila prekomerno proizvodnjo sladkorja. Vselej ob takih prilikah je sladkor — poleg pesnih rezancev in melase — tudi živini sladil ostalo krmo. Čeravno niso slične krize doslej nikoli dolgo trajale, so vendar dokazale, da sladkor živini ne samo ugaja, ampak da ga živina tudi dobro izkoristi. Predvsem bogate izkušnje ima v tem pogledu Nemčija. Že več let poklada sladkor živini in misli celo na ta način rešiti krizo sladkorne industrije. Kako raste zanimanje za krmljenje domače živine s sladkorjem in ž njim njegova uporaba, govore najbolje številke: od 23.693 metrskih stotov v 1. 1929/30 se je dvignila poraba krmilnega sladkorja v 1. 1930/31 na 211.735 m. st., v L 1931/32 pa že celo na 430.150 m. st. Vzrok temu je v prvi vrsti nizka cena krmilnega sladkorja napram ceni ostalih krmil. Njegovo hranilno vrednost, svrho in način krmljenja domače živine s sladkorjem, kakor ga izdaja Nemčija, hočem na željo mojega vele-cenjenega profesorja univ. dr. O. Frangeša, ministra na razpoloženju in senatorja — opisati v naslednjih odstavkih: Sladkor, namenjen živini za hrano, je znan pod imenom krmilni sladkor, t. j. čisti proizvod sladkorne pese, onečiščen s krmo, mesno, oziroma ribjo moko ali z živinsko soljo. Ribje moke zadostuje 2 kg, živinske soli pa 2-50 kg na *100 kg sladkorja. Tako onečiščen sladkor je nesposoben za ljudsko hrano in zato prost vseh mogočih davščin. 100 kg krmilnega sladkorja stane 190 Din, med tem ko so cene ostalih krmil sledeče: Koruza za krmo 260 Din, ječmen 265 Din, rž 250 Din, ribja moka 348 Din, oves 200 Din, lanene tropine 190 Din, ržena moka 160 Din, pšenični otrobi 160 Din itd. Po svoji kemijski sestavi je sladkor isto-tako kakor škrob in vlaknina — oglikov hidrat, golo koristnost, kar mu pričara neko posebno samozadovoljstvo. Tukaj si pomaga z vsemi mogočimi jezikovnimi olepševalnicami in trenutno učinkovitimi telesnimi kretnjami. Zato mu pravimo barbar fraze, ki skuša z njo nadomestiti resnico. Z mogočno besedo lahko zajame množice, ne da bi sam vedel, kaj končno hoče. Pred velikimi, širokopoteznimi vprašanji (problemi), ki zahtevajo celega moža in jim za to ni kos, se ravnodušno potuhne in potvori. Povsod hoče imeti najboljši delež in vedno kriči le po pravicah (ugodnostih, prednostih). Pri tem pa zahteva, da ga svet razume in to celo takrat, ko v odločilnem trenutku omotično zgrabi po — smoli —, ko je njegovo sovraštvo neumno in ljubezen neumljiva. Svoje kulturne dobrine zajema iz kina in kavarne, kjer mora kot veren suženj mestnega tiska zavžiti običajno porcijo dnevnih novic. Življenje in kritično opazovanje sta mu tuja. Odtod zraste v gromovnika izvestnih političnih in strankarskih interesov. Sam samcat ni mogoče tako nevaren, ker ne predstavlja nobene duševne veličine, pač pa je opasno njegovo veliko število. S tem polusvetom je težavno računati, ker se nevešče igra zdaj z vilicami, zdaj z bobnom in ne ve, kaj hoče. V gore sili, a ni zmožen čez obseg lastne sence. Čim primitivnejši je človek — in tak je, skoraj bi rekli hvala Bogu, naš povprečni kmet še vedno —, tem bolj zavisi njegova duševnost od njegovega poklica. Preproste ljudi moreš pridobiti edino, če umeš stopiti v območje njih življenja in če vidijo, da se tukaj tudi razumeš ali vsaj dobrohotno skušaš razumeti. Vedno pa ali z drugimi besedami: sestavina oglika, vodika in kisika. V živem organizmu tvorijo oglikovi hidrati toploto, energijo in tolšče. Zato more sladkor v hrani nadomestiti le ostala dva ogli-kova hidrata t. j. predvsem škrobna krmila kakor: oves, ječmen, rž, krompir itd. Dalje niso vsi ogljikovi hidrati enakovredni, temveč se po jakosti delovanja razlikujejo. Tudi jih različne domače živali izkoriščajo različno, t. n. pr. tvori prašič iz 1 kg sladkorja 281 g masti — goveja živina le 188 g — in iz 1 kg škroba 355 g masti — goveja živina zopet le 248 g. Iz tega sledi, da tvori prašič iz sladkorja mnogo več masti, nego goveja živina in zato se tudi pokladanje sladkorja prašičem najbolj izplača. Nemčija pita prašiče na dva načina: s krompirjem po volji in omejeno količino žitnega zdroba, ali pa z žitnim zdrobom samim. V obeh slučajih nadomešča sladkor en del žitnega zdroba. Dnevne količine sladkorja odmerja teža prašiča. Tako n. pr. je dnevna količina sladkorja in ostale tečne krme za 25—40 kg težkega pujska sledeča: 0-25 kg sladkorja, 0-5 žitnega zdroba, bilo ječmenovega, rženega ali pšeničnih otrobov, 0-15 kg mesne, oziroma ribje moke in krompirja do sitega. Količina žitnega zdroba je ves čas stalna, zvišujejo le količino sladkorja in ribje moke. 50 kg težak pujsek dobiva dnevno že 0 5 kg sladkorja in 0-3 kg ribje moke. Od tu dalje večajo le količino sladkorja in sicer do 1 kg. Enake količine sladkorja pokladajo tudi onim prašičem, katerim je poleg 10% ribje moke le žitni zdrob na razpolago. Sladka krma prašičem nadvse ugaja, je zato tudi več požro in se vsled tega prej zredijo. Dalje poklada Nemčija velike količine sladkorja tudi delavnim konjem: bilo kot nadomestek za oves, ali pa kot dodatek ovsu in ostali krmi v času težjega dela. V prvem slučaju je treba nadomestiti tudi onih 7% beljakovin, katere je prejemal konj dotlej v ovsu. Najprimernejši za to in tudi v Nemčiji najcenejši* je sojin zdrob, kakor tudi krvna moka. Mešanica 5'5 kg sladkorja in 2 kg sojinega zdroba, — oziroma bo tako, da se mora duševno višje stoječi nižje stoječemu sam približati. Je li meščan na vse to, kar smo povedali, za to sposoben? On ne more biti glasnik resnične prosvete in plemenitih stremljenj in ne predstavlja nobene gonilne sile, ker je — oka-menina. Ako pa skuša ta duševnost v agrarno smer, je to oblak brez rose, ker vsebuje svojevrstne interese. Pa če bi to ne bilo, je nepoznanje kmečkega žitja. To znanje je zmes neresničnega in zgrešenega in se podaja v tako samoljubnem in naivnem tonu, da ga preprosti človek ne-opaženo zvabi na — led. Saj veste o nemški zeleni mizi, ki je v svetovnem pokolju hotela rešiti vprašanje prehrane z zakolom prašičev, češ da pojedo preveč krompirja! Tudi v rajni Avstriji smo čuli, kako je neki dostojanstvenik pogrešal na pomurskem polju — gris, ki naj bi bil po njegovem mnenju na mah rešil krušno vprašanje. — Tako je tudi tukaj, ker meščani so si z aristokrati duševno sorodni. — Za tema dvema stoji predstavnik mešanih nazorov. Njegova miselnost je spojina mestnega in izvenmestnega življenja. Mestna navlaka mu postopno briše prvotni kmečki značaj, njegovi interesi za grudo, s katere je nedavno izšel, usihajo. To je polmeščan in poldeželan. Končno imamo mestne prebivalce, ki so meščani le v kolikor bivajo v mestu. Tukaj so tujci med tujci, vsiljivci po sili razmer in se najrajše ozirajo tja, od koder so prišli, ali ki so meščani po zunanjosti, po duši pa kmetje. K sreči je pri nas še mnogo takih in samo ti kmečko življenje poznajo in umejo ter je pravilno cenijo. (Nadalje vauje sledi.) 7 kg sladkorja in 1 kg krvne moke — je enako vredna 10 kg ovsa. Na ta način pripravljene tečne krme pokladajo težjim konjem do 3*5 kg in lažjim do 2*5 kg dnevno. Ob nedeljah in dnevih, ko opravlja konj lažja dela, je treba dnevno količino sladkorja znatno znižati. Po sladkorju dobi dlaka lep sijaj. Končno sladijo krmo v poedinih krajih Nemčije tudi kravam mlekaricam in sicer na sledeči način: 0-5 kg sladkorja — po glavi živine — raztopijo v vodi, navlažijo s sladko raztopino rezanico, jo zmerno stlačijo, pokrijejo na to z vrečami in pustijo tako 24 ur. Radi nastalega vrenja se (tako pripravljena) rezanica nekoliko ugreje in krave jo rade žro. Glavni namen, vzbuditi s sladkorjem živini apetit, je s tem dosežen. Vendar bo krmilni sladkor, čim bo premagana kriza sladkorne industrije, izgubil svoj pomen. In kakor izgleda, ta čas ni daleč. Pospešili ga bodo tako živinorejci, kakor sladkorne tovarne. Prvi so prisiljeni, radi nizke cene sladkorne pese pokladati isto živini, medtem, ko so našle tovarne način, ki omogoči le delno izločitev sladkorja in s tem hranilnejše rezance. Ing. Janez Pucelj. * 1 kg prebavne beljakovine stane v Nemčiji: v sojinem zdrobu 4*75 Din, v krvni moki Din 5'—, v mesni moki Din 6-— in v ribji moki Din 8—. Drobne gospodarske ves do 25*—i 100 kg Din 230 — 100 kg Din 170"— 100 kg Din 160 — 100 kg Din 100 — 100 kg Din 160-— 100 kg Din 250 — 100 kg Din 100'— 100 kg Din 70 — 100 kg Din 60-— 100 kg Din 50 — 1 liter Din 2-— 1 liter Din 10 — 1 kg Din 24-1 kg Din 16 — kub. m Din 80-— kub. m Din 60 — do 250*—< do 180-—< do 180-— do 125'—i do 180-— do 300*— do 120-— do 90 — do 65"— 60-— 2-50 13-— do 30-— do 20-— do 120-— do 80— do do do Vrednost denarja 1 nemški frank Din 13-50 1 švicarski frank Din 11-10 1 ameriški dolar Din 57-40 1 angleški funt Din 194— 1 avstrijski šiling Din 9-20 1 francoski frank Din 2-24 1 čehoslovaška krona Din 1-70 1 italijanska lira Din 2-94 Sejmi 12. februarja: Motnik; 14. februarja: Dob, Dobrova, Št. Lambert, Žirovnica, Semič, Sava, Brežice, Ponikva, Središče, Žalec, Sevnica na Savi, Dolnja Lendava. 16. februarja: Ljutomer, Turnišče; 17. februarja: Podšentjurje pri Zagorju, Dobre-polje. >1tucZe iii fe©vinc< i Ljubljana, 5\lasavyltova cesta 12 glavno zastopstvo Cinkavno d. d. v Celju Na veliko: svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo „Briljant", Cinkopon, cinkovi prah, razne barve. — Kupuje: rude in stare kovine Naslov za brzojavke: Rude Ljubljana Telefon: 2727, 2827 KMETJE ŽIVINOREJCI! Kadar kupujete in tudi kadar prodajate živino, imejte vselej pri sebi zanesljivo in praktično knjižico »Določanje žive teže pri govedu brez tehtnise«, katera Vam pove brez računanja in brez vage, koliko je vaša živina težka. Cena knjižici je Din 10"—, po pošti Din 12'—. Dobi se pri založniku I. M. Vičič, Ljubljana, Jegličeva cesta štev. 10, II. nadstropje. Preklic s katerim preklicujem podpisani Ivan Kozjek vse žaljive besede, ki sem jih izrekel napram gosp. Antonu Rusu iz Loga. Log, 30. ianuarja 1933 Ivan Kozjek Log pri Brezovici Pri Šešmku Ljubljana Lingarjeva — Stritarjeva ulica je najugodnejši nakup za ženske in moške obleke fer druge potrebščine Poštenost mojega podjetja je znana! KpecZzinz zavod iz?gf©vzn© m industrije HjubljcLna Prešernova ulica slov. 5C (v laslnom poslopju) Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 20-40,24-57,25-48; interurban: 27-06,28-06 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Cbvostovanjo vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedeoosif i. t. d. Priporočamo Vam najboljše šivalne stroje ter kolesa _ __ Hdlez?" GR1TZNER v Švicarski pletilni stroji D UBIED Igle in posamezni deli za vse sisteme strojev edino le pri tvrdki Zaloga v Kranju Trgovina Levičnik J os. 'Peteline, Ljubljana blizu frančiškanskega mosta ob vodi. Telef. št. 29-18 Brezplačen pouk v vezenju. — Večletno jamstvo. «6fecnem ^ OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA ^ V nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete Velika zaloga vseh umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cemenfa Kolodivefslsa MŽica ilev. 7 Važno! Času primerno! Važno! Pri nakupu angleškega in češkega sukna, modnega blaga In svile jemljemo v račun Cdo preklica) tudi HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubl|anskih denarnih zavodov .& E.SKABEI LJUBLJANA Posojila podeljuje ..ZADRUGA' Liu bljana, pp. 307 Sprejme poverjenike Zahvala Podpisani se zahvaljujem zavarovalni delniški družbi C0M-MERCIAL UNION, ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, katera je mojo požarno škodo izplačala tako kulantno, da lahko ta zavod vsakomur uajtopleje priporočam. Marko Barlč posestnik Gor. Radence, 11.1. 1933. Qor Radence št. 10t ob Kolpi pri Črnomlju VSAK zaveden kmet bi moral čitati naš list; Podpisani Šterk Ivan, posestnik iz Gor. Podgore št. 8, p. Nemška loka pri Kočevju, se zahvaljujem zavarovalni družbi COMMERCIAL UNION, Ravnateljstvo za Dravsko banovino v Ljubljani, ker je ista mojo škodo, nastalo po udaru strele, izplačala v mojo popolno zadovoljnost tako, da omenjeno zavarovalnico lahko vsakomur priporočam. Sterk Ivan l. r. Gor. Podgora, 10. I. 1933. Dober zaslužek prinese zastopstvo za zavarovanje. Zanesljivi in agilni poverjeniki naj se zgiase pri domači zavarovalnici HERCEG-BO! LJUBLJANA, SeJenburgova 7/1. favna zalivala kmetovalca Podpisani sem zavaroval pred nedavnim časom svoio kobilo pri SPLOŠNEM VZAJEMNEM PODPORNEM IN KREDITNEM DRUŠTVO, registrovani zadrugi z omejeno zavezo v Mariboru, Rotovški trg 8/1. Vsled nepredvidene nesreče mi je žival pred potekom čakalne dobe poginila. Imenovana človekoljubna zadruga pa je v upoštevanju mojega težkega gospodarskega položaja izplačala nepričakovano izdatno podporo, vsled česar smatram za svojo dolžnost, da to zadrugo vsem kmetom najtopleje priporočam. fakob Btatfej posestnik Draža ves 30, P. Loče pri Poljčanah Perutninsris I Inkubatore (valilnice) in ostalo opremo za perutni-narstvo nabavite najugodneje pri f.Majahljami, Tavčarjeva (Sodna) ulica Sfev. 2 VLOGE na knjižice in tekoči račun se obrestujejo po 5°/o. Pri tromesečni odpovedi po 6%» večje stalne vloge po dogovoru Stanje vlog nad ©in 35.CCC.CCC- % Rezerve 0žn I.1CC.CCC - Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog — Strankam nudi prezplačno poštne položnice za nalaganje denarja Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez preklnjenja obrestovanja — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljtlje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8-121/, in od 3-4'/„ le ob sobotah In dnevih pred prazniki od 8-12'/, Podružnici v Kamniku, glavni tvg — v Maribora, Slomškov 3 Urednik: Ion K s Yi$iC, — Izdaja za konzorcij Ivan Pipan, — liska tiskarna Merkur. IprcdslavniU Uskainej O. MtchaickJ, Ljubljana,