ISSN 7704-01993
9 . . __________
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, Četrtek, 3. oktobra 2002 / letnik LV / št. 40 / odgovorni urednik: Jože Smigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Starejši spreminjajo s^et
Čeprav so te dni aktualne predvsem predvolilne, politične in gospodarske teme, ne moremo mimo ugotovitev, ki so prišle v ospredje ob nedavnem mednarodnem dnevu starejših. Predvsem dejstev, da se populacija v svetu bistveno spreminja, da smo priča izrazitemu procesu staranja prebivalstva, saj se življenjska doba nenehno daljša, in da postajamo tudi Slovenci narod starejših ljudi. Več kot 14 odstotkov naših sodržavljanov je starejših od 65 let, upokojenci pa predstavljajo že več kot 22 odstotkov našega prebivalstva.
Vse to je opazno tudi v vsakdanjem življenju, na ulici, v ustanovah in drugod. Povsod je zadnja leta vse več starejših, tudi osivelih ljudi, vse več pa je tudi stoletni-kov. In še zdaleč ne drži, da so vsi ti za staro šaro. Kar spomnimo se Leona Stuklja, ki je pri 99 letih delal pre-dnožke, pa Antona Trstenjaka, ki je pri 88 letih napisal knjigo, lahko se ozremo tudi v svet na astronavta Johna Glenna, ki je pri 78 letih letel v vesolje, srčnega kirurga DeBakeyja, ki je še pri 88 letih operiral, pa profesorja Dirka Sirka, ki je pri 105 letih na Harvardu predaval matematiko.
Običajno je tako, da mlajše generacije gledajo na starejše skozi očala predsodkov, stereotipov in diskriminacij, vprašanje pa je, ali upravičeno. Svetovni management je že ugotovil, da so starostno mešani delovni teami v ekonomskem pogledu najučinkovitejši, saj prepletajo mladostno znanje in ambicioznost z zrelim znanjem in neprecenljivimi izkušnjami starejših. Torej je na dlani, da starejši vendarle spreminjajo svet, saj so vse bolj tvorci dogajanj v njem.
Čeprav je slišati kot igra besed, je dejstvo, da je bil pred 20 leti problem, ker je bilo vse več starih ljudi, danes pa je problem v tem, da so stari ljudje čedalje "mlajši". In če bo res, kot predvidevajo demografi, da bo leta 2040 na svetu že 40 odstotkov starega prebivalstva, se okolje na to mora odzvati, ne pa da starejše enostavno odrinja v kot. Saj poznate zgodbo o hlapcu Jerneju. Nihče vam ne zagotavlja, da je ne boste podoživeli prav vi; če vam bo seveda dano, da boste starost dočakali.
SLOVENSKA BISTRICA / 130 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Visoki gasilski jubilej
Prostovoljno gasilsko društvo Slovenska Bistrica, eno izmed treh najstarej{ih v Sloveniji, praznuje letos 130-letnico. Prireditve ob jubileju potekajo že nekaj mesecev.
14. septembra so imeli dan odprtih vrat, 21. septembra so krstili avtomobilsko lestev, podelili priznanja članom društva ter razvili društveni prapor. Praznovanja pa bodo sklenili v petek, 4. oktobra, točno na datum, ko je bila pred sto tridesetimi leti dana pobuda za ustanovitev društva. Takrat bo
seja častnega odbora, med drugim se je bo udeležil minister za obrambo dr. Anton Grizold, zaslužnim članom društva in drugim, ki so veliko pripomogli k razvoju gasilstva v občini, pa bodo podelili najvišja društvena in državna odlikovanja.
VT
Volkswagen Polo
že od 1.780.000 sit.
Izberite bre2plačno klimo ali paket comfortline.
v vsakem primeru prihranile U^àW do 190.000 tolarjev!	^^
Dominko d.o.o., Zadružni trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/^88-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
Jeep
SAIVIO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.0.0., 02 / 788 11 10
Trgatve niso več tisto, kar so bile, saj imajo pridelovalci grozdja večkrat zaskrbljen kot vesel obraz. Vzrokov je več: predvsem jih teži slabo ekonomsko stanje v vinogradništvu in vinarstvu, zaloge starega vina, letos pa se je tudi na našem območju kot dodatna tegoba občutneje pojavila malo znana in nevarna virusna okužba rumenica. (Več na strani 11.) Foto: Martin Ozmec
PTUJ / OKROGLA MIZA O TURIZMU
Nerealni projekti - temelj ptujskega turizma?
Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki v teh dneh praznuje prvo leto obstoja, je ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma, organizirala okroglo mizo o turizmu na Ptuju in v okolici. Podala je pregled turističnega razvoja v zadnjih nekaj letih in nekatere napovedi za prihodnje leto ter obdobje do leta 2005, ki je lahko z nekaterimi projekti, čeprav so ti so v tem trenutku videti neverjetni, za nekatere celo nerealni, ena od pravih prelomnic turističnega razvoja Ptuja in okolice.
Med projekti so posebno pozornost namenili projektu Superjajce (sedemnadstropna
stavba na Potrčevi nasproti upravne zgradbe Perutnine s kongresno dvorano, etnoga-
lerijo, panoramsko restavracijo, kavarno z razgledom na ptujski grad, večnamenskim prostorom, pod vsem pa bi uredili podzemne garaže), projektu multikulturnega vinskega hrama, Griču dobrega (na Panorami) in vsebinam znotraj centra za humanistične dejavnosti (prireditvene, kongresne in druge.
Stran 19
Ali strela, ki jo je ujel fotografski objektiv nad Ptujem, prinaša mestu kaj dobrega ali bo uničila (pre)smele turistične načrte? Foto: Črtomir Goznik
PO NAŠIH OBČINAH
ZAVRČ: Haloze potrebujejo nova delovna mesta
STRAN 3
REPORTAŽA
SENČAK: Luknja pri luknji pa vodo drži
STRAN 14
ZANIMIVOSTI
LAHONCI: Sedem milijonov na loteriji
STRAN 16
ŠPORT
TENIS: Dečki TK Ptuj - državni prvaki
STRAN 27
^^^^^Koderman d.o.o.
z^oejo boljši
Supermesto, Ormoška c. 30
9770040197053
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
Sooienja o ustavnih spremembah
LJUBLJANA - Ali bi bilo treba v ustavi določiti, da je lahko posameznik za predsednika republike izvoljen najve~ dvakrat, ali pa je veljavna ureditev, ki omejuje le dvakratno zaporedno izvolitev, ustrezna in primerljiva z drugimi evropskimi državami? Bi bilo treba absolutno kazenskopravno imuniteto za besede, ki jih poslanec izreče na sejah državnega zbora ali parlamentarnih delovnih teles, razširiti tudi na civilnopravno neodgovornost? Kako bi morebitno znižanje starostne omejitve za pridobitev pasivne in aktivne volilne pravice s sedanjih 18 na 16 let vplivalo na določitev starostne meje za pridobitev polnoletnosti oziroma zlasti poslovne, procesne in de-liktne sposobnosti posameznika? To so bile dileme, na katere je skušala ustavna komisija s pomočjo treh javnih predstavitev poiskati odgovore pri predstavnikih strokovne in širše javnosti. Tudi tokrat neuspešno, saj so bila soočenja mnenj zelo slabo obiskana.
Drnovšek je (baje) rekel DA
LJUBLJANA - Predsednik vlade Janez Drnovšek je po poročanju Pop TV v še neobjavljenem intervjuju za Nedeljski dnevnik dokončno potrdil, da bo kot kandidat nastopil na predsedniških volitvah. Razloge za svojo kandidaturo naj bi pojasnil na svetu LDS, še preden se izteče rok za vložitev predsedniške kandidature. Kot je poročal Pop TV, premier med argumenti, ki naj bi ugodno vplivali na njegovo odločitev, omenja predvsem uspešen zaključek pogajanj o vstopu v Evropsko unijo in NATO ter konec zapletov s Hrvaško.
Minister brez iarobne paliiice
CELJE - Minister za zdravje Dušan Keber je po pogovoru z direktorjem Splošne bolnišnice (SB) Celje Samom Fakinom, predstojniki bolnišničnih oddelkov in služb, medicinskimi sestrami, člani sveta zavoda ter s člani strokovnega sveta novinarjem pojasnil, da "čarobne paličice" za razrešitev spora v celjski bolnišnici nima. "Svet zavoda bolnišnice bo v sredo, ko bo odločal o razrešitvi direktorja, imel težko nalogo. Ne glede na njegovo odločitev zmagovalca ne bo. Kdorkoli bo vodil bolnišnico, bo moral uresničiti načrtovani sanacijski program," je dejal minister.
Trgatev najstarejše trte
MARIBOR - S slovesno trgatvijo več kot 400 let stare modre kavčine, ki veja za najstarejšo trto na svetu, se je v starem mestnem središču na Lentu v Mariboru končala šestdnevna turistična prireditev V objemu stare trte, ki jo je v sodelovanju z različnimi ustanovami in mariborskimi vinogradniki, sadjarji, vrtnarji, floristi in čebelarni, organiziral javni gospodarski zavod za turizem. Na slovesni trgatvi častitljive stare trte, ki postaja simbol Maribora, so se poleg več kot tisoč Mariborčanov in drugih obiskovalcev zbrali tudi predstavniki političnega, gospodarskega, kulturnega in diplomatskega življenja iz mesta in države.
PTUJ / POGOVOR Z DR. ŠTEFANOM CELANOM, DIREKTORJEM ZRS BISTRA
Z dr. Štefanom Čelanom o pomenu "biti gospodar na svojem"
V okviru priprav regionalnega razvojnega programa si je dr. Štefan Čelan močno prizadeval, da bi občine Spodnjega Podravja pridobile čim več pravic za odločanje o lastnem razvoju. Rezultat njegovih prizadevanj so spremenjeni podzakonski akti, ki so omogočili ustanovitev funkcionalno zaključene regije, za katero se pripravlja samostojen regionalni razvojni program znotraj statistične regije Podravje. Dr. Štefan Čelan je tudi eden tistih doktorjev znanosti, ki je močno navezan na Ptuj in ga do sedaj še niso uspeli izvabiti v Ljubljano ali Maribor.
Dr. Štefan Čelan je prepričan, da je najbolje biti gospodar na svojem. Foto: Nini
- Od kod vam prepričanje, da je najbolje tistim, ki lahko čimbolj samostojno odločajo o svoji usodi?
Dr. Štefan Čelan: "Izhajam iz skromne družine, ki jo je dodatno prizadela še veliko prezgodnja smrt moje matere. Ni ji uspelo napolniti niti osemindvajset let življenja, ko je žal morala zapustiti ta svet in dva majhna otroka. Z bratom, ki je bil star štiri in jaz šest let, sva se preselila k babici in tam že od malih nog spoznavala, kako je pomembno, če si gospodar na svojem. Babica je imela kmetijo, kjer sva z bratom morala trdo delati od jutra do večera. Večino dela se je opravilo z golimi rokami, ki žal niso vedno zadostovale. Zato je babica večkrat morala prositi za pomoč pri večjih kmetih. Za te usluge ni bilo na voljo lastnega denarja, zato smo večino teh plačali z lastnim delom. Ta način gospodarjenja nas je psihično in fizično zelo izčrpaval, saj ni bilo nikoli toliko zaslužka, da bi iz dninarja prerasli v resnega gospodarja. Kot otrok sem vedno sanjal, da bom nekoč babici pomagal tako daleč, da bo tudi ona postala gospodarica na veliki kmetiji, kjer ji bodo pomagali 'težaki', kot so nas nekoč imenovali.
Ta zgodba iz rane mladosti me je spremljala celo nadaljnje življenje. Po končani srednji šoli sem jo ponovno okusil na lastni koži. Vsi moji sošolci iz generacije so se odpravili na študij, ker so imeli zagotovljene materialne pogoje. Zaradi pomanjkanja denarja sem moral opustiti veliko željo po študiju in se zaposliti v takratnem podjetju SIGMA Ptuj, ki se je z združitvijo preimenovala
v AGIS Ptuj. Znotraj podjetja sem kmalu spoznal, da je zelo težko uspeti s pametnimi predlogi, če nisi ti tisti, ki o tem odločaš. To spoznanje in želja po znanju sta bila osnovni moto, da sem začel študirati ob delu. Dopoldan je bilo potrebno v podjetju trdo delati, popoldan pa se odpraviti na predavanja in ob praznikih ter vikendih pridno študirati. Kljub naporom sem uspel dokončati obe stopnji na dodiplomskem študiju in pozneje pod enakimi pogoji tudi magistrirati in doktorirati. Takega načina dela in študija seveda ne privoščim nikomur, zato vsa prizadevanja v smeri zagotavljanja boljših pogojev našim občanom."
- Kaj torej pomeni samostojni regionalni razvojni program?
Dr. Štefan Čelan: Na kratko rečeno to pomeni, da bomo o svoji nadaljnji usodi lahko sami odločali. Če bodo o naši nadaljnji razvojni usodi ponovno odločali v večjih mestih, se nam bo resnično pripetilo po znanem reku: 'Kdor bogatina čaka, ta se načaka.' Po mojem prepričanju je sedaj napočil trenutek, da ponovno povrnemo Ptuju in okolici tisto vlogo, ki jo je imel skoraj 1800 let na teh prostorih. Takrat nismo imeli niti države niti svojega uradnega jezika, a so kljub temu naši pradedje in prababice uspeli mesto in okolico umestiti na zemljevid pomembnih evropskih središč, kjer se je gospodarilo na svojem. Osebno čutim to kot dolg do vseh tistih, ki so to mesto ustvarjali, in še zlasti do tistih, ki bodo morali to mesto ustvarjati jutri."
Milan Krajnc Pavlica
HAJDINA / @IVAHNA INVESTICIJSKA DEJAVNOST
Trasa avtoceste {ele konec leta
V občini Hajdina nadaljujejo živahno investicijsko dejavnost, predvsem na področju infrastrukture. Največji letošnji posamični projekt je postavitev razsvetljave ob glavni cesti Ptuj - Maribor na odseku Slovenja vas - Hajdoše. Zanjo bo občina iz proračunskih sredstev namenila 24 milijonov tolarjev.
Zaradi zapletov pri arheologiji so prekinili izgradnjo kanalizacije na Spodnji Hajdini, kjer zaključka del ne morejo predvideti, ker ne vedo, kaj še skriva hajdinsko podzemlje, četudi naj bi dela nadaljevali v kratkem.
Do konca septembra so v Hajdini pričakovali, glede na obljube, da bo končno prejeli primerjalno študijo za traso avtoceste. Urad za prostorsko planiranje ministrstva za okolje in prostor pa jih je le obvestil, da
jih bodo obiskali do konca leta, ko naj bi jih predložili le eno samo straso.
V teku so tudi aktivnosti za gradnjo bodočega občinskega središča, v okviru katerega načrtujejo ureditev prvih občinskih stanovanj. Začetek gradnje je predviden za leto 2003, zaključek pa v letu 2005.
Na 28. seji sveta občine Hajdina, ki bo 7. oktobra, bodo v najpomembnejši točki razpravljali o rebalansu, ki prinaša
za občinske projekte nekaj več denarja. V glavnem jih bodo namenili za infrastrukturo, za družbene dejavnosti in volitve 2002, za katere morajo po zakonu zagotoviti celih pet milijonov tolarjev. Več točk dnevnega reda oktobrske seje pa se nanaša na pripravo in izvedbo občinskega praznika, ki ga bodo letos zaradi volitev izjemoma praznovali 2. novembra.
MG
PO SVETU
Predsednik v drugem
krogu
BEOGRAD - Srbija bo novega predsednika dobila v drugem krogu predsedniških volitev 13. oktobra, v katerem se bosta pomerila kandidat Demokratične stranke Srbije (DSS), jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, in kandidat skupine državljanov, podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus. V nedeljskem prvem krogu volitev je namreč prvi po podatkih republiške volilne komisije po preštetju 85 odstotkov glasov prejel 31,34-odstotno podporo, drugi pa 27,47-odstotno. Na tretje mesto se je uvrstil vodja Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj, ki ga je podprlo 22,5 odstotka volivcev. Ker noben kandidat ni dobil potrebne večine, bo zmagovalca odločil drugi krog volitev. Volilna udeležba je bila 55,8-odstotna.
Ne pobudi o imuniteti Ameriianov
BRUSELJ - Zunanji ministri EU so na rednem mesečnem zasedanju v Bruslju oblikovali skupno izhodišče glede predloga ZDA za sklepanje dvostranskih sporazumov o neizročanju ameriških državljanov Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), ki ga Washington ne priznava. Ministri so zavrnili ameriški predlog v obstoječi obliki, ki zahteva imuniteto za vse državljane ZDA, a se dogovorili, da lahko članice EU dogovor z Washingtonom sklenejo ob upoštevanju treh temeljnih načel, ki se nanašajo na nekaznovanje, recipročnost in obseg s sporazumom zajetih oseb.
Koniali obleganje
JERUZALEM - Pod močnim pritiskom ZDA je Izrael končal 10-dnevno obleganje rezidence palestinskega vodje Jaserja Ara-fata v Ramali in vojsko umaknil na rob mesta. Vojska je zapustila popolnoma uničeno območje 20 stavb Arafatove rezidence, kmalu zatem pa je s sedeža palestinskega voditelja odšlo več deset Palestincev, ki so bili tam ujeti. Dogodek je v vrhu izraelske vlade sprožil velika nesoglasja, zunanji minister Šimon Peres je celo posredno zagrozil z odstopom.
Spori na Slonokošieni obali
AKRA - Voditelji zahodnoafriških držav so na srečanju v glavnem mestu Gane sklenili, da bodo na Slonokoščeno obalo poslali mirovne enote, ki bodo posredovale v sporu med tamkajšnjimi vladnimi enotami in uporniki, ki so prevzeli nadzor nad delom države. Kot je napovedal predsednik Senegala Abdoulaye Wade, predsedujoči Gospodarski skupnosti držav Zahodne Afrike (ECOWAS), naj bi vojaki v Abidjan, glavno mesto Slonokoščene obale, krenili še v nedeljo. Wade je že v soboto napovedal, da naj bi položaj na Slonokoščeni obali ob pomoči Francije in ZDA pomirilo kakih tri do štiri tisoč vojakov mirovnih sil ECOWAS.
Tisoi mrtvih na trajektu?
DAKAR - Po nesreči senegal-skega trajekta Le Joola, ki se je v četrtek prevrnil pred obalo Gam-bije in nato potonil, je vodja potapljaške reševalne ekipe potrdil, da niso našli nobenega preživelega že med prvim potapljanjem v soboto zjutraj, ko se je začelo reševanje. Potapljaške reševalne ekipe so sicer do ponedeljka iz potopljenega trajekta potegnile okoli 350 trupel, medtem ko naj bi bilo v trajektu še okoli 400 trupel, ki jih verjetno ne bodo dvignili na površje. Na ladji je bilo 1034 ljudi, nesrečo pa je preživelo le 64 ljudi.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 11.960 tolarjev, za tujino 24.390 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
AKTUALNO
ZAVRC / SKLENILI SESTO OBČINSKO PRAZNOVANJE
Haloze potrebujejo nova delovna mesta
V haloški občini Zavrč, ki sodi med mlajše in najmanjše v Sloveniji, so konec minulega tedna sklenili prireditve ob 6. ob~inskem prazniku. V minulih {tirih letih so za razvoj ob~ine namenili ve~ kot 800 milijonov tolarjev, predvsem v vodovod in ceste, s skromnimi prora~unskimi sredstvi pa so zgradili prek 15 km lokalnih cest. Samo v leto{njem letu so uredili in asfaltirali cesto Korenjak - Zelena meja, gre za blizu 2000 m dolg odsek, vreden prek 50 milijonov tolarjev, svečano pa so ga odprli pred osrednjo slovesnostjo ob zaklju~ku praznovanja, v soboto, 28. septembra.
Prireditve ob 6. prazniku občine Zavre so se vrstile vse od 30. avgusta, sklenili pa so jih minuli konec tedna. V četrtek, 26. septembra, so ob dnevu {ole na {oli v Zavrču predstavili projekt pod naslovom Vsi drugačni - vsi enako vključeni, v katerem so sodelovali učenci osnovne {ole za slepo in slabo-
vidno mladino iz Ljubljane ter otroci iz dru{tva Sonček v Ptuju.
V petek dopoldne so na Korenjaku pri kmetiji Bratu{evih v organizaciji turistiěnega dru-{tva Zavrč in Planinskega dru-{tva Haloze pripravili halo{ko trgatev, na kateri je sodelovala
Župan Miran Vuk (desno) izroča plaketo občine Zavrč Petru Ve-senjaku; levo dobitnik priznanja Franc Simonič
tudi skupina 20 turistov iz [vedske, ki so bili nad dogodkom zelo navdu{eni. Člani gasilskega dru{tva Zavrč so pred zavr{ko osnovno {olo popoldne izvedli taktično gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo več kot 70 gasilcev, člani kulturno umetni{kega dru{tva Zavrč pa so zvečer pred barom Veselič v Tur{kem Vrhu pripravili Večer petja in plesa.
Sklepni in osrednji del slovesnosti pa so opravili v soboto, 28. septembra, ko so se nekaj po 9. uri iz v Brezovca podali na planinski pohod po Halozah. Opoldne so svečano odprli 1,5 km modernizirane asfaltne ceste na Korenjak, osrednja in sklepna slovesnost pa je bila popoldne pod prireditvenim {otorom v Tur{kem vrhu.
Med gosti so bili Zavrčani {e posebej veseli predstavnikov sosednjih hrva{kih občin Cestica in Donja Voča, poslanca državnega zbora Antona Buto-lena, predstavnikov policije in carine, župnije ter dru{tev in organizacij v občini.
O minulih {tirih letih razvoja občine Zavrč, o bogatih žetvah delovnih uspehov, ki so Haloze v mnogočem naredile lep{e in prijetnej{e, je govoril župan Miran Vuk. Poudaril je, da je to za majhno in ne bogato občino velik finančni zalogaj.
Pa vendar, uspehi so tu, vidni in občutni. Ob vsem tem pa ne ostajajo zadovoljni, njihovi cilji so smeli in župana Mirana Vuka bi zelo veselilo, če bi lahko svojim gostom kmalu ponu-
župan Miran Vuk izročil dve najvisji občinski priznanji ter plaketo občine. Za številne zasluge na področju humanitarnega in umetniškega delovanja je občinsko priznanje prejel Franc Simonič, občinsko priznanje je prejel tudi Jože Gregurec,	predsednik
prostovoljnega gasilskega društva Zavrč, plaketo občine pa je za izredne uspehe na področju
sta zaigrala domača godca Tina in Peter.
Na sklepni občinski slovesnosti so izročili tudi priznanja Rdečega križa Slovenije, ki jih je zaslužnim krvodajalcem izročila Vida Milunič, predsednica Območne organizacije Rdečega križa Zavrč. Priznanje je prejel tudi občinski rekorder Branko Ivančič iz Hrastovca, ki je kri daroval že 50 krat.
Mladi člani folklorne skupine so pod vodstvom Danice Zelenik (levo) v plesu in pesmi predstavili nove narodne noše
dili nove turistične kapacitete, če bi lahko Haložanom ponudili nova delovna mesta in če bi si lahko kmalu delali skrbi z novim razredom otrok v osnovni {oli.
Ob 6. občinskem prazniku je
DORNAVA / S SEJE OBČINSKEGA
SVETA
Obiina nima vpliva na zašiito gradu
Svetniki občine Dornava so na zadnji seji ponovno proučili osnutek odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki. Z odlokom so želeli dokončno urediti, da bi vsa gospodinjstva imela posode ali možnost za legalno odlaganje odpadkov. Ob tem so ponovno opozorili, da podjetje Čisto mesto še vedno ni poskrbelo za odvoz kosovnih odpadkov, saj so v spomladanskih mesecih izpadli iz programa.
Obravnavali so tudi osnutek odloka o vračanju denarja v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine in za to ustanovili posebno komisijo, ki bo pregledala dokumentacijo.
Kar nekaj časa so se zadržali pri spremembi odloka kategorizaciji občinskih cest in tako nekatere brisali s seznama, druge pa dodali. Glavni argument pri tem je bil, koliko omenjena cesta služi več lastnikom zemljišč. Seveda jih je ob tem spremljalo znano dejstvo, da vse ceste, ki spadajo med občinske, morajo biti vzdrževane iz občinskega proračuna.
Župan Franc Šegula je svetnike seznanil, da je vse nared za pričetek gradnje čistilne naprave. Franca Zagoršaka so predlagali za člana državnega sveta v sedmi volilni enoti.
Med pobudami in predlogi svetnikov je Jožeta Mlinariča zanimalo, kdaj bodo znani rezultati novega prostorskega plana, ssaj so postopek pričeli pred dvema letoma. Župan je pojasnil, da se je tudi v tem primeru pokazala velika obremenjenost skupne občinske uprave, zaradi
katere se postopki zavlačujejo. Zaradi omenjenega dejstva so morali obračun nadomestila za stavbno zemljišče premakniti na prihodnje leto.
Kar precej pobud in vprašanj pa se je tudi tokrat nanašalo na urejenost cest. Svetniki so tudi tokrat opozorili na državno cesto Ptuj - Polenšak, ki zaradi številnih udarnih jam, neutrjenih bankin in drugih poškodb postaja nevarna za udeležence prometa.
Ob koncu je svetnik Franc Zagoršak obvestil svetnike, da so se iz baročnega dvorca izselili dosedanji stanovalci iz zavoda dr. Marijana Borštnarja. Župan Šegula je ob tem povedal, da morata ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za kulturo najprej popisati stanje, do ureditve teh medsebojnih razmerij pa se občina ne more vključevati v zaščito objekta. Seveda pa je zaskrbljujoča že letošnja zima, če ne bodo poskrbeli za ogrevanje.
l/fC
SLOVENJA VAS / ODPIRAJO NOV ODKUPNO-PRODAJNI CENTER
Kmetijska in živilska ponudba
Kmetijska zadruga Ptuj je že nekaj časa načrtovala posodobitev svoje poslovalnice v Slovenji vasi, saj je bilo njeno poslovanje v dokaj neugodnih prostorih. Konec lanskega leta so začeli načrtovano investicijo, ki jo te dni zaključujejo, jutri, 4. oktobra, pa bodo predali namenu sodobne prodajne, skladiščne in poslovne prostore.
Na mestu prejšnjega, zastarelega zadružnega objekta je nastal nov, sodoben prodaj-no-odkupni center, ki obsega prodajalno kmetijskega reprodukcijskega materiala in opreme z bistveno bogatejšo ponudbo od dosedanje, vzporedno pa odpirajo tudi prodajalno z živili, ki so jo prebivalci tega območja Dravskega polja dolgo pogrešali. V kletnih prostorih novega objekta bo poleg skladišča tudi vinoteka, kjer bodo prodajali stekleničena in odprta vina, v tretji etaži pa bodo poslovni
prostori, tudi pisarne hranil-no-kreditne službe. Prodajno-odkupni center je zaokrožen z velikim pokritim skladi{čem, vse skupaj pa bo bistveno iz-bolj{alo oskrbo tega pomembnega kmetijskega območja občine Hajdina in {ir{e.
Petkovo slovesno odprtje novih prostorov bodo združili s srečanjem članov, delavcev, upokojencev ter gostov Kmetijske zadruge Ptuj. Prireditev, na katero vljudno vabijo, se bo začela ob 12. uri.
JB
Nov odkupno-prodajni center v Slovenji vasi bodo odprli jutri
družbenopolitičnega delovanja in kulturnega življenja prejel Peter Vesenjak.
Nekaj njegovih in pesmi Marjana Bruneca smo lahko slišali tudi v kulturnem programu, saj so jih recitirale Dušanka, Mihaela in Petra Bratuša. Poleg njih pa je zapela vokalna skupina Trta, na harmonikah pa
Čisto za konec pa so prisrčen program pripravili še mladi člani folklorne skupine, ki so pod vodstvom mentorice Danice Zelenik ob tej priložnosti predstavili nove noše, izdelane na podlagi raziskovanja pisane besede, ustnih izročil in redkih fotografij.
M. Ozmec

GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / Z JOZETOM KOKOTOM O OBRTNIŠTVU NA PTUJSKEM
V Evropo z veijo kakovostjo
Od prvega julija letos ima Območna obrtna zbornica Ptuj novo vodstvo. Predsednik je postal Jože Kokot, ki je bil v mandatu prejšnjega predsednika Jožeta Milošiča nekaj časa podpredsednik, v pomoč pa sta mu tudi dva podpredsednika, Slavko Šega in Jože Milošič.
V teh dneh bo minilo "uvajalnih" sto dni novega predsednika. Ob tej priložnosti smo mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z njegovim delom in cilji, ki jih bo uresničeval v korist razvoja obrtništva na Ptujskem.
TEDNIK: Gospod Kokot, s kakšnimi cilji ste prevzeli vodenje Območne obrtne zbornice Ptuj?
J. Kokot: "Območna obrtna zbornica Ptuj je samostojna, strokovno poslovna organizacija, v katero se po obrtnem zakonu obvezno združujejo fizične osebe-samostojni podjetniki in pravne osebe-družbe, ki opravljajo dejavnost na obrtni in obrti podoben način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti ter prostovoljni člani, ki opravljajo dejavnost na neobrtni način. Zbornica je tudi svetovalni po-slovno-informacijski center, ki ga vsakodnevno potrebujejo obrtniki, podjetniki, občani in institucije. Moj osnovni cilj pri prevzemu vodenja stanovskega zduženja, je zgotoviti kontinuiteto dela zbornice. Pod tem predvsem mislim nato, da je potrebno nadaljevati z vsemi dosedanjimi aktivnostmi
zbornice, kot so: delo strokovnih sekcij, izobraževanje in svetovanje, promocija blaga in storitev, informacijski sistem, ekonomski odnosi s tujino, izvajanje javnih pooblastil ter športne, družabne, kulturne in druge prireditve. Želim pa tudi uvesti nekatere spremembe, predvsem gre za nadgradnjo aktivnosti zbornice pri vzpostavljanju ekonomskih odnosov s tujino in pripravo obrtnikov na vstop v EU. Obrtniki imajo veliko težav pri vzpostavljanju kontaktov s partnerji v tujini in tudi z poznavanjem pogojev poslovanja v državi, s katero želijo sodelovati. Že sedaj pa dobro sodelujemo z madžarsko obrtno zbornico, obrtno zbornico Splitsko- dalmatinske županije in Obrtno zbornico Varaždina. Ob že uveljavljenih načinih dialoga in pritiska na državo ter tudi na lokalno skupnost, moramo tudi preko stanovske organizacije omogočiti našim članom, da dosežejo še večjo učinkovitost svojega dela in nekatere standarde kakovosti. Zato smo že začeli na različne načine spodbujati obrtnike, da si pridobijo certifikat kakovosti (certifikati ISO) in znake skladnosti CE. V okviru tega pri-
Jože Kokot, predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj: »Moj osnovni cilj kot novega predsednika obrtnikov na Ptujskem, je zagotoviti kontinuiteto dela zbornice, ki ima ve~ kot 30-letno tradicijo na tem obmo~ju.« Foto: Črtomir Goznik
pravljamo seminar za priprave za pridobitev ISO certifikatov, obrtnikom pa pomagaamo tudi s finančnimi sredstvi pri pridobivanju teh certifikatov. Enkratna pomoč OZ Slovenije znaša 500 evrov, ena od možnosti sofinanciranja pa je tudi vaucherski način svetovanja. Kvaliteta je tista, ki bo omogočila, da se bodo naši člani lahko enakovredno kosali z evropsko konkurenco. V letošnjem letu bo Območna obrtna zbornica izdelala tudi lastno spletno prestavitev."
TEDNIK: Kako ocenjujete dosedanji razvoj obrti na Ptujskem? V kakšni smeri bi se morala razvijati v bodoče?
J. Kokot: "Učinkovitost zbornice kot stanovske organizacije ni bila vedno takšna, kot so od nje pričakovali člani. Upam pa si trditi, da bi brez nje, bil položaj obrtnikov, predvsem pa samostojnih podjetnikov posameznikov, bistveno slabši. Ker je zbornica aktivno prisotna pri sprejemanju zakonov in podzakonskih aktov, država upošteva vsaj nekaj naših predlogov, še vedno pa ne vseh. Razvoj obrti na nekem območju pa je v največji meri odvisen tudi od tega, kako se v aktivnosti določene lokalne skupnosti vključujemo obrtniki sami. Na celotnem območju delovanja ptujske obrtne zbornice beležimo dokaj enakomerno razvitost. V primerjavi z drugimi območji v Sloveniji tudi ne beležimo upada, kar pomeni, da se v vseh občinah trudijo, da bi vzpostavili kar najugodnejše pogoje za razvoj te pomembne gospodarske panoge. Nemogoče pa je pričakovati, da bi vsi imeli vse. Tudi obrt je vse bolj izpostavljena tržnim zakonitostim."
TEDNIK: Na kakšno sodelovanje občin računate pri bodočem razvoju obrti na Ptujskem?
J. Kokot: "Območna obrtna zbornica Ptuj pokriva območje
petnajstih občin. Z vsemi občinami skušamo vzpostaviti čim boljše stike in poskušamo z argumenti doseči čim boljše pogoje za delovanje obrtnikov. Rezultati so vidni, prepričani pa smo, da
PTUJ / ZACEL SE JE STEČAJ EMONE MERKURJA
Delo izgubilo 39 delavcev
PO PREGLEDU PRVIH BILANC NAJ BI BILO PREMOŽENJA SE ZA VEČ KOT 950 MILIJONOV TOLARJEV
Stečaj v ptujskem trgovskem podjetju Emona - Merkur je bil uveden 20. septembra, za stečajnega upravitelja pa je bil imenovan Ignac Marinič, univ. dipl. ekon., ki je prvi stečaj vodil že pred desetimi leti. Začel je z Agrotranspor-tom, Emona - Merkur pa je njegov že 67. stečaj, prisilna poravnava oziroma likvidacija.
Prvi ukrepi, ki jih je izvedel kot stečajni upravitelj, so bili zaščita premoženja in zaprtje transakcijskega računa, na katerem je bilo 251 tisoč tolarjev. Imenoval je inventurne komisije, ki so v prvi fazi popisale trgovsko blago. Popis blaga s predlogom za 30-odstotno znižanje je 27. septembra predal predsednici stečajnega senata pri ptujskem okrožnem sodišču. Sklep o prodaji tega blaga je prejel 30. septembra ob osmi uri, ob pol devetih pa so se že odprle trgovine Volan, Oprema in Tehnika, kjer se je pričela
prodaja izdelkov s 30-odstotn-im popustom.
Naslednji predlog za znižanje cen blaga bo stečajnemu senatu predložil prihodnji teden.
30. septembra je 39 zaposlenih prejelo knjižice in sklepe o prenehanju delovnega razsmer-ja. Dva od 55 še preostalih zaposlenih sta se zaposlila drugje, 14 pa jih je Ignac Marinič zaposlil za potrebe vodenja stečajnega postopka. Sklep o prenehanju delovnega razmerja je dobil tudi bivši direktor Marjan Ostroško.
Delavce je stečajni upravitelj
v ponedeljek pozval, da prijavijo svoje terjatve v stečajno maso. V njihovem imenu bo to, kot kaže, opravil sindikat. Za prijavo v stečajno maso velja 60-dnevni rok od objave stečaja v Uradnem listu, za jamstveni sklad pa 90 dni od uvedbe stečaja.
Po računskih pregledih prvih bilanc naj bi znašalo premoženje stečajnega upnika več kot 950 milijonov tolarjev. S podatki o obremenitvah premoženja s hipotekami stečajni upravitelj v tem trenutku še ne razpolaga. Delavci so mu predali tudi vse objave o podjetju v zadnjem letu dni pred uvedbo stečajnega postopka, ki so lahko eden od bistvenih elementov pri spodbijanju vpisov hipotekarnih upnikov.
MG
bi lahko z večjim osebnim angažiranjem naših članov, ki so tudi člani občinskih svetov, občinskih odborov za gospodarstvo ali celo župani občin, dosegli še več. Dosedanje sodelovanje je potekalo predvsem na področjih prilagajanja določenih zakonskih pogojev, ki so v pristojnostih lokalnih skupnosti. To so predvsem različni odloki, ki zadevajo takse za gostinske vrtove, postavitev reklamnih in usmerjevalnih tabel, taksi prevoze in podobno. Naši člani in zaposleni v strokovnih službah OOZ Ptuj pa sodelujejo tudi v različnih komisijah in delovnih telesih posameznih občin, kjer se izdajajo mnenja za podaljšani obratovalni čas gostinskih obratov, dodeljujejo sredstva za razvoj obrti in podjetništva, oddajajo poslovni prostori in podobno. Z dosedanjim sodelovanjem z občinami smo v večini primerov lahko za-
dovoljni, takšno stanje pa nas ne sme uspavati, obratno, spodbuditi nas mora k še aktivnejšemu in konstruktivnejšemu sodelovanju z občinami. Novo priložnost za še kvalitetnejše sodelovanje ponujajo tudi jesenske volitve. Pričakujemo, da bodo naši člani znali izkoristiti novo priložnost."
TEDNIK: Kako se je na letošnjem sejmu prestavilo obrtništvo s Ptujskega? Je po vašem mnenju izkoristilo poslovno in promocijsko priložnost?
J. Kokot: "Med pomembnejše naloge naše zbornice spadajo tudi sejmi in razstave. Za obrtnike je gotovo najpomembnejša sejemska prireditev, mednarodni obrtni sejev v Celju. Na njem obrtniki s Ptujskega sodelujejo že vseh 35 let, 31 let samostojno, prva štiri leta pa so se predstavljali v okviru Obrtne zadruge Panorama Ptuj. Analize, ki jih vsako leto po sejmu pripravijo strokovne službe zbornice, kažejo, da naši razstavljalci znajo izkoristiti priložnosti, ki jih ponuja največji obrtni sejem v Sloveniji in širše."
MG
SLOVENSKA BISTRICA
Temeljni kamen za nova stanovanja
Minuli četrtek so predstavniki slovenjebistriškega javnega stanovanjskega sklada poleg "sončnega bloka" v Tomšičevi ulici v Slovenski Bistrici položili temeljni kamen za gradnjo novega, 48-stanovanjskega bloka. Od tega bo 15 stanovanj neprofitnih, 28 socialnih, 5 pa tržnih; prodajalo jih bo slovenjebistriško gradbeno podjetje Granit, ki je tudi izvajalec gradbenih del.
Celotna vrednost naložbe je ocenjena na 430 milijonov tolarjev, denar za gradnjo pa bosta prispevala občinski in državni
javni stanovanjski sklad. Stanovanja bodo vseljiva predvidoma do junija 2003.
VT
ORMOŽ / ZAVAROVALNICA V NOVIH PROSTORIH
Za bolj{e pogoje poslovanja
Zaradi povečanega obsega dela in boljših pogojev poslovanja so minuli petek predstavništvo zavarovalnice Maribor v Ormožu preselili na atraktivno lokacijo na Kerenčičev trg 3. Darko Tolar, član uprave zavarovalnice, je selitev poslovalnico v nove prostore pospremil z lepimi željami, zbranim pa zaželel, da naj jim v odločilnih trenutkih ob strani ne stoji le sosed, ampak tudi prava zavarovalnica. In čeprav je razdalja med staro in novo poslovalnico zelo majhna, je razlika velika.
Zavarovalnica Maribor v Ormožu deluje že od leta 1993, s svojimi storitvami pa so bili prisotni že prej. Vodja poslovalnice Marija Kuster je povedala, da so štajerska zavarovalnica, saj obvladujejo 85-odstotni tržni delež, pri njih pa ima življenjsko zavarovanje sklenjeno tudi vsak šesti prebivalec občine Ormož. Da pa bi bili svo-
jim strankam še bolj dosegljivi, poslujejo poslej tudi ob sobotah med 9. in 12. uro.
Odprtje je spremljal priložnostni kulturni program, v izložbenih oknih zavarovalnice pa so na ogled najnovejše likovne stvaritve ormoške slikarke Vide Rajh.
Viki Klemenčič Ivanuša
FUJ^-
. 89.8'96.g'IQ4i3iHi_________
------CÏÏTWl-

-Ted^
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Razprodaja Lekovih delnic
Prvi rezultat neuspešnih pogajanj med Novartisom, Kadom in Sodom glede prodaje Lekovih delnic se je pokazal v petek na skup{~ini delni~arjev Leka, ko niso bili izglasovani predlogi spremembe statuta v zvezi z odpravo omejitve glasovalne pravice za posameznega delni~arja. Novartis je ostal pri pogajanjih s Kadom in Sodom o prevzemni ceni Leka precej tog in je kot najvišjo sprejemljivo ceno ponudil 98.000 tolarjev, s ~imer najve~ja Lekova posami~na del-ni~arja nista bila zadovoljna. S tega razloga tudi nista podprla spremembe statuta, kar je v petek povzro~ilo mo~an padec skoraj vseh delnic na borzi.
Veliko razprodajo delnic na nizkih te~ajih pa se v prihodnjih dneh prav gotovo ne bo nadaljevala, saj je Novartis kljub nesprejetim statutarnim spremembam v soboto objavil javno ponudbo za odkup vseh delnic, ~eprav po nižji ceni, kot jo je v zadnjih pogajanjih ponudil Kadu in Sodu. V javni prevzemni ponudbi sedaj ponujajo 95.000 tolarjev za delnico. Ve~-ina poznavalcev kapitalskega trga meni, da bi Novartisu tudi pri sedaj ponujeni ceni uspelo pridobiti 51 odstotkov vseh delnic Leka, s ~imer pogojuje uspešnost prevzema, ne izklju~uje pa se tudi možnost, da bo ponujena cena nekoliko zvišana, odvisno od teko~ih dogodkov in nadaljnjih zapletov.
Sicer pa Lek nadaljuje aktivnosti na tujih trgih. Po neuspelem poskusu nakupa srbskega farmacevtskega podjetja Jugo-remedije sedaj za~enja gradnjo nove tovarne na Poljskem, ki predstavlja za Lek enega najpomembnejših prodajnih trgov. Tovarno naj bi dokon~ali v dveh letih, naložba pa bo vredna okoli 70 milijonov evrov.
Poglablja pa se tudi gospodarsko sodelovanje med ZR Jugoslavijo in Slovenijo. V soboto sta namre~ državi podpisali sporazum o prosti trgovini med državama, po katerem naj bi se v prihodnosti sprostilo trgovanje s približno šest tiso~imi industrijskimi izdelki. V primerih, ko dogovora o režimu kvot ni bilo mogo~e dose~i, bodo še naprej veljale dosedanje carine. Slovenija naj bi carine pri uvozu industrijskih izdelkov iz ZRJ v celoti odpravila že z dnem veljavnosti sporazuma, ZRJ pa naj bi carine zviševala postopno in jih dokon~no odpravila 1. 1. 2007. V za~etku bodo carine v ZRJ za vse industrijske izdelke znižane na 70% osnovne carinske stopnje, do leta 2007 pa se bodo letno zniževale za 10 odstotnih to~k.
Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d.
POLITIKA
PTUJ / POGOVOR S PREDSEDNIKOM SLOVENSKIH UPOKOJENCEV VINKOM GOBCEM
Upokojenci ne želijo ostati odrinjeni
Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec je ob nedavnem obisku med upokojenci iz Rogoz-nice opozoril na aktualni trenutek slovenskih upokojencev in poudaril, da pokojnina ni dar države, ampak z žulji prislužena pravica. Izrazil je presenečenje, da so tukajšnji upokojenci tako aktivni, veseli in zadovoljni, kajti razmere za upokojence niso najbolj idealne, saj delijo usodo z vsemi zaposlenimi in skupaj premagujejo nezavidljiv ekonomski položaj v državi.
Pa vendar so v zadnjih 12 letih slovenski upokojencih dosegli velik napredek, saj so sodelovali pri sprejemanju dveh zakonov in {tirih korektur zakonov, ki se nana{ajo prav nanje. In z Vinkom Gobcem smo se pogovarjali prav o tem, pa tudi o drugih aktualnostih ki se nana{ajo nanje.
TEDNIK: Čeprav je nova pokojninska zakonodaja sprejeta in popravljena tudi z veliko va{ih pripomb, zadeve za ve~i-no upokojencev niso rožnate. Kako jih pravzaprav ocenjujete?
"Predvsem je treba vedeti, da je je pokojnina s trdim delom prislužena pravica in v nobenem primeru ni dar države, pa tudi ne božji dar, kajti nekateri se {irokoustijo, da je na{a država do upokojencev zelo {irokogru-dna. To je sme{no in neumno, saj smo vsi redno plačevali vse prispevke. Druga pa je zgodba o tem, kam je država te prispevke vlagala.
Včasih ni bilo možno, tako kot je danes, da bi obstajal nalo-
žbeni sistem, v katerega bi vsak vlagal in bi pač imel na svojem računu toliko, kot bi vanj vložil. Danes je že več kot 140.000 ljudi, ki imajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, včasih pa tega ni bilo.
Res je tudi, da so naše pokojnine omejene. Zgornja meja pokojnine je okoli 292.000 in takih je v Sloveniji le okoli 700. Še vedno pa je več kot 80.000 upokojencev, ki prejemajo pokojnino do 70.000 tolarjev, ker pač nimajo izpolnjenih vseh pogojev. Skrbi me za njihovo socialno varnost, ampak to je potrebno reševati s socialnimi podporami. Najmanjša pokojnina za polno pokojninsko dobo pa je 75.000 tolarjev."
TEDNIK: Dejstvo je da smo na pragu vstopa v Evropsko unijo. Kako blizu smo Evropi na področju pokojninskega sistema in zavarovanja?
"Mislim, da so sistemi pokojninskih zavarovanj skoraj enaki kot v Sloveniji, s tem da ima vsak sistem pač svoje pogoje, ki se nekoliko razlikujejo po
starosti, višini delovne dobe in pokojninske osnove. Res pa je, da so pokojnine v Evropi precej različne, predvsem glede na plače in ekonomske razmere. Res je tudi, da se število upokojencev veča tako pri nas kot v Evropi, saj nataliteta povsod pada, pokojninski skladi pa poslujejo z izgubami. V sosednji Avstriji se zaradi vsega tega že lotevajo reforme pokojninskega sistema in zanimivo je, da so se nam avstrijski kolegi že najavili, saj dobro vedo, da smo slovenski upokojenci tvorno sodelovali pri reformi našega pokojninskega sistema vse od leta 1996. Zakon je bil sprejet decembra 1999 in je bil že dvakrat koregiran, v letu 2000 in lani, tako da smo vendarle prišli do sistemskega zakona, ki nekako ustreza slovenskim upokojencem. Ni idealen, ampak prepričan sem, da bomo imeli sedaj na tem področju nekaj let mir."
TEDNIK: Torej ste upokojenci zadovoljni s svojim socialno-ekonomskim položajem tudi v ogledalu Evrope?
"Tega vam ne morem reči, kajti odgovor ni niti DA, še manj NE. Res je, da delimo usodo z zaposlenimi, vsi skupaj pa trpimo usodo nezavidljivega ekonomskega položaja mlade slovenske države. Upokojenci smo navajeni trpeti in potrpeti."
Vinko Gobec zatrjuje, da upokojenci pod nobenim pogojem ne bodo odrinjeni "kot trinajsto prase". Foto: M. Ozmec
TEDNIK: V Sloveniji dajemo za pokojnine 12,01 odstoka družbenega bruto proizvoda, kaj pa drugod po Evropi?
"Nič kaj dosti več, saj je povprečje za 15 evropsklih držav 12,7 odstotka od družbenega bruto proizvoda. Konkretno pa vemo, da daje Francija 13,5, Nemčija 13, Italija 15, Danska pa okoli 16 odstotkov. Tu torej nismo nobena izjema, saj smo le malenkost pod povprečjem Evrope."
TEDNIK: Sredi leta so postregli s podatkom, da v Sloveniji skrbi za enega upokojenca 1,7 zaposlenega. Kakšno je to razmerje drugod po Evropi in morda v svetu?
"Evropa ima podobno pov-
PTUJ / POGOVOR Z DR. LEVOM KREFTOM, KANDIDATOM ZLSD
v
ZA PREDSEDNIKA DR@AVE
Ptuj in okolica nujno potrebujeta novi razvoj
Socialdemokrat dr. Lev Kreft je eden izmed resnih kandidatov za novega predsednika Slovenije. "Ne rečem, da manjkam v tej zgodbi ravno jaz osebno, ampak Slovenija, volivci in volivke na teh predsedniških volitvah preprosto potrebujejo tudi socialdemokratskega kandidata," je ob svoji kandidaturi povedal dr. Lev Kreft.
Dr. Lev Kreft je profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer predava estetiko. Ob strokovni in znanstveni karieri ima dr. Lev Kreft tudi bogate izku{-nje v političnem delovanju.
"Moja želja kot predsednika države je predvsem prispevati k večji socialni naravnanosti politik, ne samo politik, temveč tudi k večji socialni odgovornosti lastnine in kapitala ter poslovodstva nasploh. Potrebno bo pričeti vlagati v ljudi, v ohranitev delovnih mest. Dobiček naj dobi samo tisti, ki bo znal skrbeti za ljudi in okolje. Končalo se je tudi obdobje, v katerem smo hodili naokoli in prosili, da so nas priznali, da so nam rekli, da se dobro razvijamo. V okviru evropskih integracij se bomo morali znati boriti za svoj prav, ne pa samo razlagati drugim, da nas morajo imeti za primerne. Čim prej moramo doseči, da bomo imeli Evropo na vseh na-{ih mejah."
TEDNIK: Kakšni so vaši predlogi za enakomernejši, skla-
dnejši razvoj Slovenije? Sedaj je tako, da je Ljubljana z okolico bogata, obrobje pa revno.
L. Kreft: "Čeprav se to zdi včasih zelo zapleteno, v resnici recepti niso tako težki. Vsi vemo, kako se razvoj začne. Najprej mora država poskrbeti za komunikacije, lokalne oblasti pa so tiste, ki morajo privabiti investitorje s cenejšimi zemljišči in drugimi boljšimi pogoji za delo. Osnovno pa je, tako ravna vsaka pametna država, da pusti del davkov doma, kar pomeni, da bodo kraji, ki so danes nerazviti, iz državnega proračuna v bodoče dobili več, kot vanj vlagajo. Potem se razvoj lahko prične. Vzorčnih primerov, kako so v takih razmerah ravnali v Evropi, je veliko; primera Wellsa v Veliki Britaniji, Barcelone z okolico v Španiji sta najbolj zgovorna."
TEDNIK: Kako pa se lotiti revščine, v Sloveniji je vedno več ljudi revnih?
L. Kreft: "Gre za problem 21. stoletja ne samo v Sloveniji. Ne
Dr. Lev Kreft, kandidat ZLSD za presednika države, se je 29. septembra predstavil ptujskim članom ZL in njenim simpatizer-jem. Foto: Črtomir Goznik
gre samo za to, da ljudje izgubijo delo, gre za to, da ga trajno ne morejo najti. V Sloveniji je trenutno 14 odstotkov brezupne, čiste revščine. V tej revščini je potrebno ljudem predvsem pomagati. Iz nje se nihče ne more izkopati sam, brez pomoči ne more niti preživeti. Zlasti se mi zdi pomembno, da zagotovimo vsem enak dostop do izobraževanja. Da si človek na trgu dela lahko pomaga sam, mora imeti možnost, da pod enakimi pogoji kot vsi drugi vedno sproti pride do novega znanja. Druž-
ba mora biti tako organizirana in država tako pripravljena, da bomo vsi imeli enake možnosti za to."
Glede razvojnih možnosti Ptuja pa je dr. Lev Kreft povedal, da ta ob vseh že znanih priložnostih potrebuje neke nove nosilce razvoja, ki bodo prinesli v te kraje novo sodobno proizvodnjo ter s tem priložnost za zaposlitve mladih. Ti se ne bodo vračali, če zanje ne bo primernih delovnih mest.
prečje 1,7 zaposlenega na enega upokojenca, Amerika ima 3 zaposlene na upokojenca, Velika Britanija ima 2,2 na upokojenca, Hrvaška 1,6 na upokojenca, so pa tudi države, ki imajo samo 1,2 zaposlenega na upokojenca. Torej tudi tu nismo nobena izjema v Evropi."
TEDNIK: S kakšnimi občutki pa slovenski upokojenci pričakujete letošnje volitve?
"Leta 1996 smo upokojenci mirovali in pokazalo se je, da to ni bilo dobro, saj smo isto leto izgubili 60 odstotkov mesečne pokojnine. V letu 2001 je bila ta izguba le še 23 odstotkov, z
lani sprejetim zakonom pa bo ta izguba letos znašala le 5 do 6 odstotkov, saj smo se aktivno vključili v dogovarjanje pred sprejemanjem in prepričan sem, da nas vlada jemlje kot pomembnega sogovornika.
Še enkrat poudarjam, da upokojenci nismo politična stranka in tudi nikoli ne bomo. Smo stari, nismo pa neumni in vemo, da bomo svoje zahteve lahko dosegali le če bomo močni in enotni. Zato pozivam vse upokojence da se včlanijo v društva upokojencev, da bomo močnejši in kos odločitvam vlade in države. Ne bomo dopustili, da bi nas kdorkoli vlekel za nos, nas zapostavljal in udarjal po žepih, zato bomo pri uveljavljanju svojih prisluženih pravic še bolj enotni in odločni. Pod nobenim pogojem ne želimo ostati odrinjeni kot trinajsto prase, zato posebej pozivam vse upokojence, naj na jesenskih volitvah volijo za svetnike, župane in tudi za predsednka države le tiste ljudi in stranke, ki so nam upokoj-ncem naklonjeni. Želimo, da bodo upokojenci, ne glede na strankarsko pripadnost, tudi v občinskih svetih in na županskih sedežih in prepričan sem, da jih ne bo malo!"
M. Ozmec
STRANKARSKA KRONIKA
PTUJ / združena lista predstavila svoje kandidate
Združena lista socialnih demokratov Ptuj in Mladi forum sta 29. septembra na Lackovi doma~iji ~lanom in simpatizerjem predstavila kandidata Združene liste za predsednika države dr. Leva Krefta in kandidatko za županjo mestne ob~ine Ptuj Marijo Magdalene ter kandidate za mestni svet ter svete ~etrti mestne ob~ine Ptuj. Marija Magdalene je bila celo svojo delovno dobo zaposlena v KK Ptuj, nazadnje kot direktorica finan~no-ra~unovodskega sektorja. Danes je ena od tistih upokojenk, ki 'nima nikoli ~asa'. Ker je prepri~ana, da je ~as za spremembe tudi v mestni ob~ini Ptuj, se je odlo~ila, da bo kandidirala za županjo. (MG)
ORMOŽ / predstavitev županskega kandidata
Slavko Kosi, diplomirani ekonomist z 28 delovnimi leti izkušenj v gospodarstvu, direktor lastnega uspešnega podjetja z 21 zaposlenimi, poročen, oče dveh študentov, je kandidat LDS na županskih volitvah v občini Ormož. Zadnjih 20 let so občino Ormož vodili ljudje iz družbenih dejavnosti, kar dokazujejo dobro urejene investicije na področju šolstva, več pa bi bilo potrebno narediti za gospodarstvo. V primeru zmage želijo okrepiti sodelovanje z drugimi občinami in doseči enega izmed prioritetnih ciljev - cestno povezavo s Ptujem. V primeru izvolitve bi Kosi najprej spremenil statut občine in omejil županovanje na največ dva mandata. (viki klemenčič ivanusa)
PTUJ-ORMOŽ / projekt mlade slovenije
Živimo v svetu, ki je poln nenavadnih dogodkov in nevarnosti. Ena izmed teh je droga. S projektom Jaz znam biti jaz želijo mladi v podmladku Nove Slovenije predstaviti privlačno in ustvarjalno vsebino in načine uveljavljenja vsakega posameznika. Prav tako jih želijo seznaniti z možnostmi, kako preprečiti stres in odvisnost od drog. Zaradi aktualnosti problema so projekt zasnovali kot učno delavnico - debatni krožek, v kateri se bodo mladi naučili prepoznavati svoje potrebe, želje, temveč se bodo naučili tudi komunikacijskih spretnosti. S strokovnjaki bodo o tem razpravljali 3. oktobra ob 18.00 uri v domu krajanov Breg.
PTUJ / mladi forum z anketo ugotavljal mnenje ptujčanov
Vodstvo Mladega foruma (MF) ZLSD Ptuj je v ponedeljek, 23. septembra, na ptujskih ulicah izvedlo anketo, s katero so želeli ugotoviti želje in mnenja Ptujčanov, ki jih bodo nato uvrstili v volilni program svoje matične stranke. Analiza rezultatov ankete je pokazala, da volivci na ptujskem najbolj pogrešajo ureditev prostorov za mlade (mladinski hotel, skate park, skupni prostor za preživljanje prostega časa), zavzeli so se za ustanovitev varne hiše za ženske in otroke, ki so žrtev nasilja v družini, 14, 6 odstotka sodelujočih v anketi pa si želi več socialnih stanovanjih, stanovanj za mlade družine in varovanih stanovanjih za upokojence. (Mojca Zemljarič)
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / 60 LET DR. ADOLFA ZIZKA
Ohranimo Ptuj - našo vrednoto
Ko brskamo po bibliografiji katerekoli osebnosti v slovenskem ali svetovnem merilu, pa naj bo to pesnik, pisatelj, znanstvenik, verski ali politi~ni veljak, gospodarstvenik ali strokovnjak na razli~nih podro~jih, so za takega iskalca zlasti pomembne tako imenovane "zrele obletnice": abraham, 60- do 80- ali celo 90-letnica, le {portnikom ali lepotnim kraljicam, ki jim usoda ali dobra {portna sre~a nakloni slavo, ob~udovanje, novinarsko obletavanje in opisovanje, tudi pri nižji starosti. Če to velja v mednarodnem, državnem in pokrajinskem merilu, velja tudi v regionalnem.
Ptujcani v kakšnem 19. ali celo v prvi polovici 20. stoletja bi vse vedeli drug o drugem, z zanimanjem prebrali te ali one podatke o tem in onem, toda danes, v času drvenja, radijske, televizijske, raëunalni{ke prenapolnjeno-sti, programsko kulturne prenasi-čenosti, poudarjanega tekanja za dobrine, bi pač, če dobimo v roke ta ali oni časopis, morda prebrali naslov, morda celo, če tega ali onega poznamo, tudi članek, ga nato odložili in pozabili nanj. Ta zapis o dr. Adolfu (Dolfiju) Žižku pa naj bo pripoved o človeku, ki prenaša svoje življenje, svoje misli, svoje ideje, radosti pa tudi bridkosti. Naj bo spomin na njegovo 60-letnico, ki jo je neopazno preživel prav na letošnji junij. Najprej nekaj splošnih podatkov, ki lahko povedo dosti ali malo.
Dr. mag. Adolf Žižek, univ. dipl. inž. el., je bil rojen 29. junija 1942 v Zagrebu kot sin slovenskih (ptujskih) staršev, ki jih je predvojni čas postavil izven domovine. Osnovno šolo je obiskoval v ptujski Mladiki, nižjo in višjo gimnazijo v stavbi današnje osnovne šole Olge Meglic (1953-1961), nato diplomiral 1967 na fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani, kjer je na katedri za teorijo o sistemih magistriral 1977, doktoriral pa 1980. Služboval je na ptujski gimnaziji, nato v Iskri Kranj, TV Pržanj v Ljubljani, na Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja Maribor, bil docent na mariborski Visoki šoli za tehnične vede, služboval še nekaj časa na Srednji tehnični
šoli na Ptuju, nazadnje pa v Iskri Delti na Ptuju. Je oče dveh otrok (hčere in sina), vendar ga je življenjska pot pripeljala do tega, da živi sam, ohranja pa stike z bratom in sestrami, s sinom ter s prijatelji.
Poznam ga od višje gimnazije, ko je obiskoval razred A, ki je v glavnem pripadal ptujskim meščanskim sinovom in hčeram in ti so bili bolj samozavestni in podjetniški, kar se je poznalo tudi pozneje, kakor mi, iz razreda B, ki smo prihajali s podeželja ter bili bolj negotovi, večkrat tudi zmedeni. To se prav lepo vidi tudi v gimnazijskem maturantskem almanahu Zapiski, ki smo ga skupno izdali leta 1961, kjer je Dolfi napisal obširno psihološko ali bolj kriminalno črtico Usodna tipka, kjer opisuje ljubezenski konflikt.
Če bi hotel kot biograf ali celo literarni zgodovinar uvrstiti dr. elektrotehniških znanosti Adolfa Žižka v katerokoli strokovno skupino, bi bil v veliki zagati, čeprav piše praktično do danes. 1967 je prejel študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo in (1980) nagrado prof. dr. Bed-janiča za najboljšo jugoslovansko doktorsko disertacijo s področja avtomatike. Po eni strani se je ukvarjal kot glasbenik tudi s skladanjem, napisal leta 1957 odmevno Pesem o Ptuju, po drugi strani pa je poučeval na ptujski gimnaziji fiziko ter doživljal razne šolske zgode in nezgode, ki so privedle celo do psihiatričnega zdravljenja, deloval kot docent za zanesljivost in teorijo o sistemih
na mariborski fakulteti za elektrotehniko in računalništvo, po tretji strani živahno sodeloval v znanstvenih in strokovnih revijah z znanstvenimi članki (na primer o matematičnih in znanstvenih problemih, virtualni resničnosti, konstruktivizmu oziroma teoriji o znanosti, nevarnosti električne energije, obdelovanju informacijskih virov s pomočjo ključnih besed, zanesljivosti, teoriji o sistemih), obenem pa pisal, če grem po vrsti: pesmi, napisal omenjeno kriminalno povest Usodna tipka, izdal dolgo ljubezensko črtico (Imaš raje pomlad ali jesen) v Srečanjih 1966 (glasilo Kluba ptujskih študentov v Ljubljani, posvečeno 1900-letnici mesta Ptuj in 100-letnici ptujske gimnazije za leto 1969), vrsto tehtnih člankov o problemih policentrizma v Sloveniji, večkrat v Tedniku polemiziral s sektami oziroma gibanjem New age na Ptuju, pisal o ptujski univerzi, kar je takrat doživljalo posmehovanje, danes pa postaja stvarnost, o preseljevanju ljudi in medčloveških odnosih, izdajal v Tedniku (1994) del dnevnika iz l. 1961, zanimali so ga problemi Haloz, ptujskega gledališča, o problemih Ptuja v nadaljevanjih Kod te vodi pot, Ptuj? (1989) in sedaj smo pred kratkim zasledili v Ozarčku odlomek širše zasnovanega literarnega dela Kvadratura kroga.
Na koncu pa lahko pribijemo, da dr. Žižek morda ni osebnost, ki bi že sedaj prišla v Kdo je kdo v svetovnem merilu, vendar je nekdo, ki kljub vsem tegobam ohranja pozitivno držo tako do življenja kot do soljudi, zlasti pa ga neprenehoma preganja velika želja po ohranitvi vrednote, ki se imenuje Ptuj, Ptujčani, po drugi strani pa stara tisočletna modrost dokazuje in vedno znova potrjuje, da je vsak človek enkraten v svojem bivanju in kot tak neprecenljiv in nezamenljiv v skupnosti, ki se imenuje človeštvo. In tak je tudi Dolfi.
Jakob Emeršič
PTUJ / MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL
Mladost v prastarem mestu
Od četrtka do sobote je v Kolnkišti na Ptuju potekal Mednarodni glasbeni festival pod nazivom Mladost v prastarem mestu. Organizator festivala je bil Klub ptujskih {tudentov.
V	četrtek se je predstavila skupina Katalena, ki se ukvarja z ljudsko glasbeno zapu{~ino slovenskega prostora. Na koncertu smo sli{ali glasbo obrobnih slovenskih pokrajin: Rezije, Prek-murja in Bele krajine. Skupino sestavljajo dobri glasbeniki: Polona Janežič na klaviaturah, Boštjan Gombač, pihala, Tibor Mihelič, bas kitara, Boštjan Na-rat, kitara in mandolina, Robert Rebolj, bobni, ter pevka Vesna Zornik.
V	petek je nastopila priznana hrva{ka flavtistka Tamara Obrovac, ki svoja glasbena hotenja izpričuje v stilu jazza, navdihnjenega z izročilom Istre. Ob sodelovanju saksofonista Vaska Atanasovskega, kitarista in harmonikarja Elvisa Staniča, kon-trabasista Žiga Goloba ter bobnarja Kruna Levačica je predstavila svoje skladbe.
V	drugem delu petkovega nastopa se je predstavil Vasko Ata-nasovski Quartet. Kvartet izvaja avantgardni etno jazz. Ob Ata-nasovskem so nastopili še pia-
nist Dejan Berden, kontrabasist Ewald Oberleitner ter bobnar Nino Murekšic.
V soboto se je najprej predstavila skupina Damir Dičic (kitara), Bertl Mayer (ustna harmonika), Jura Vrandešič (bas) in pevka Gordana Kovačič, festival pa se je zaključil s Triom Moder/Levačic/Golob. Skupina izhaja iz jazza, funka, in kot sami pravijo, svobodnega uma, veselja in firbčnosti.
Tokrat je bila Kolnkišta premajhna za vse ljubitelje sodobne jazzovske glasbe, zanimivo pa je, da so bili med poslušalci ljudje vseh starostnih skupin, od dijakov do domala upokojencev.
Vodja projekta letošnjega festivala Peter Ladič je dejal, da je delo v Klubu ptujskih študentov kolektivno, da pri organizaciji vsak član poprime za delo in pomaga s svojimi močmi in tudi poznanstvi. Skupine dobivajo preko znanih glasbenikov in nekaterih hrvaških glasbenih agencij. Sicer pa je Kolnkišta namenjena tudi umetniškemu us-
Peter Lodič. Foto: Fl
tvarjanju članov kluba, tudi likovnim in fotografskim razstavam. Sicer pa prisluhnejo vsakemu članu, če ponudi idejo za kakršenkoli koncert, recital in podobno.
Koncerti ob festivalu Mladost v prastarem mestu so bili brez vstopnine, že jutri pa organizirajo v viteški dvorani na ptujskem gradu skupni koncert Vlada Kreslina in Chrisa Eckmana, ki bo veljal člane Kluba ptujskih študentov 1200 tolarjev, nečlane pa 1800 tolarjev.
Franc Lačen
PTUJ / VELIČASTEN ZAKLJUČEK GLASBENEGA SEPTEMBRA
Strokovna in ~love{ka povezanost med skladatelji
Prejšnji torek se je v viteški dvorani na ptujskem gradu končal letošnji glasbeni september. Umetniki so predstavili dela Felixa Mendelssohna, Roberta Schumanna in sodobnega madžarskega skladatelja Gyorgya Kurtaga. Program so organizatorji naslovili kot Hommage a, torej človečnosti, povezanosti. V tem primeru gre za strokovno in človečno povezanost med skladatelji, za sorodnost pri ustvarjanju, saj je vendar vsak skladatelj, ne glede na čestokrat umetno vzpostavljeno sovražnost do drugega, moral upoštevati ustvarjalnost in vrednost svojih predhodnikov, ki so ustvarjali za umetnost nesmrtna dela.
Tokrat smo na Ptuju iz instrumentalnega dela mednarodnega festivala komorne glasbe pod nazivom Glasbeni september 2002, ~igar umetni{ki vodja je Radovan Vlatkovic, bili deležni treh Mendelssohnovih skladb ter po eno Kurtaga in Schumanna.
Najprej so se predstavili klarinetist Elmar Schmid, bas kla-rinetistka (basetni rog) Sabine Gertschen ter pianist Kalle Randalu. Predstavili so koncertni komad v f-molu.
Sledil je Hommage a R. Schumann Gyorgya Kurtaga v izvedbi klarinetista Elmarja Schmi-da, violista Hariolfa Schlichtiga ter pianista Kalleja Randaluja. To je sodobna skladba in zgolj pravi poznavalec bi v njej na{el povezavo z Robertom Schuman-nom. Za u{esa prijaznej{e so bile {tiri pravljične skladbe za isti sestav Roberta Schumanna.
Vrhunec prvega dela večera je bil Klavirski trio v c-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja v odlični izvedbi violinistke Erike Toth, violon~elista Igorja Šker-
janca ter že prej omenjenega pianista.
V vseh triih so se predstavili vrhunski umetniki ter navdu{ili ptujsko občinstvo, ki je tudi tokrat popolnoma zapolnilo vite{-ko dvorano. Dominiral je klavir z vehementnim izvajanjem Estonca Kalleja Randalua, morda bi bilo pri klavirskem triu primerneje, če bi bil pokrov klavirja zaprt.
Finale večera je bil Mendel-ssohnov Oktet za štiri violine, dve violi in dva violončela. Ta oktet s svojo dolgo, vriskajočo glavno temo in s svojim pronicljivim izpeljevanjem teme je eno najboljših Mendelssohno-vih komornih del, ki spadajo v vrh glasbene zgodovine. Zaigrali so violinisti: Erika Toth, Miran Kolbl, Romeo Druckner, violi-sta Hariolf Schlichtig in Aleksander Milošev, violončelista Miloš Mlejnik in Igor Škerja-nec, posebej pa je blestel koncertni mojster Arvid Engegard.
Soorganizator letošnjega Glasbenega septembra je bil Pokrajinski muzej Ptuj in zanj dr. Darja Koter.
Samo upamo lahko, da bo Ptuj tudi v naslednjem letu deležen nekaterih koncertov z mednarodnega festivala komorne glasbe.
Franc Lačen
SLOVENSKA BISTRICA / DOBER VPIS V GLASBENO ŠOLO
Skoraj {tiristo glasbenikov!
Na glasbeno šolo v Slovenski Bistrici, ki je enota Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora se je letos vpisalo nekaj manj kot 400 učencev. Ravnatelj šole Ignac Pančič je povedal, da ima glasbena šola v Slovenski Bistrici že dve leti svoje prostore, na njej pa poučuje petindvajset učiteljev. Oddelke za posamezne instrumente imajo tudi v Oplotnici in Poljčanah.
Kot je povedal Ignac Pančič, poučujejo vse instrumente, vendar vodi po številu učencev klavir, veliko je tudi harmonikarjev, učenci pa se odločajo še za učenje godal, pihal, trobil, tolkal, kitare in celo citer. V okviru šole deluje petintridesetčlanski pihalni orkester. (VT)
PTUJ / JESENSKI GRAJSKI ZIVZAV
Veselje za male viteze in
Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj letos že osmi~ v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti pripravlja prireditev za otroke in star{e pod naslovom Jesenski grajski živžav. Letos bo potekala v nedeljo, 6. oktobra, med 15. in 18. uro na ptujskem gradu, zato bo soorganizator prireditve Pokrajinski muzej Ptuj.
Otroke in starše bodo v srednjeveško grajsko življenje popeljali plesalci, glasbeniki, glumači, grajska gospoda, grajski strahec, vedeževalka in še kdo. Poleg nastopov bodo potekale ustvarjalne delavnice za male viteze in gospodične. Obiskovalci
se bodo lahko posladkali z jabolki in drugimi jesenskimi sadeži. Ušesa bo božala stara glasba, nosnice pa vonj po pečenih kostanjih.
Tudi tokrat velja za obiskovalce nekaj običajnih navodil: v primeru dežja ostanite doma in za otroke je vstop prost. Se posebej bi radi poudarili to, da so vsi ljudje vabljeni na hrib peš, avtomobili pa na parkirišče pod gradom ali pa še bolje na počitek v domači garaži.
Posebnost tokratnega živžava pa je, da bodo imeli brezplačen vstop tudi vsi odrasli, ki bodo prišli od glave do pet v srednjeveški opravi.
DPM
Društvo prijateljev mladine Ptuj KMHasM^^^^^	Center interesnih dejavnosti
getai^^^^^B	Pokrajinski muzej Ptuj
l®» VI1
v nedeljo, 6. oktobra 2002, od 15. do 18. ure na ptujskem gradu
VITEZI, PRINCI, PRINCESKE, GRAJSKA GOSPODA, ^ ŽLAHTNI MEŠČANI, STARIOBRTNIKI, fl^ POTUJOČI KOMEDIJANTI, MORDA TUDI ^ \\ KAKŠEN MANJŠI GRAJSKI STRAHEC
ODRASLI, KI BODO ^^HpT PRIŠLI OD GLAVE DO ^ PETE V SREDNJEVEŠKI OPRAVI, BODO IMELI BREZPLAČEN VSTOP! PROSIMO, DA PO SREDNJEVEŠKI ŠEGI PRIDETE NA HRIB PEŠ! V PRIMERU DEŽJA OSTANITE DOMA.
OTROCI IMAJO PROST VSTOR
OD TOD IN TAM
VOLICINA / ZAKLJUČEK PRAZNOVANJ OB 100-LETNICI SOLE
Naša šola praznuje
V Veličini letos praznujejo 100-letnico šolske stavbe in 245-letnico {olstva. Praznovanje so pri~eli že maja, v septembru so predstavili zbornik Okno v svet, osrednja prireditev ob jubileju pa je potekala 13. septembra, na dan, ko je bila nova šolska stavba pred 100 leti odprta.
V četrtek, 26. septembra, je v Veličini potekal Večer domačih pevc^-v in ansamblov. Nastopili so me{ani pevski zbor Dru{tva invalidov Lenart, kvartet Dru{tva upokojencev Voli~ina, Stanko Steinbauer, Denis Čuček, ženski oktet Voličina, trio Kavalirji, Sonce in Ajda. Med programom je ravnatelj OS Voličina Anton Goznik podelil zahvale likovnikom, ki so sodelovali na razstvai ob jubileju šole, po končanem glasbenem programu pa je bila otvoritev razstave, na kateri so sodelovali profesor Bojan Goli-ja, likovna pedagoginja Martina Golija, Konrad Krajnc, likovna pedagoginja Ksenija Nedoh —
Lazič, izredni profesor Darko Golija, Slavko Toplak in Ana Suster. Ob tej razstavi razstavlja svetovni popotnik Milko Rojs fotografije s potovanj po azijskih deželah.
Petkova slovesnost se je pričela z godbo na pihala MOL iz Lenarta. Sledila je kulturna prireditev ob zaključku projektnega tedna z naslovom Naša šola praznuje in krajevnem prazniku KS Voličina. Kulturni program je pripravila osnovna šola. Zbrane sta pozdravila ravnatelj OS Voličina Anton Goznik in predsednik KS Voli~ina Zvonko Cucek.
Na prireditvi so podelili diplome KS Voličina; prejeli so jih: Pavla Čuček iz Sp. Voličine, Tanja Tuš iz Sp. Voličine, Cvetka Bezjak iz Lenarta in Roman Marin iz Zg. Voličine. Plaketo KS Voličina pa je ta ob jubileju podelila osnovni šoli.
V okviru krajevnega praznika je Lovska družina Voličina organizirala streljanje z zračno puško, SD Voličina pa tekmovanje v balinanju - trojke. Najboljšim so na prireditvi podelili priznanja.
Po končani prireditvi so odprli razstavo ob zaključku projektnega tedna Na{a sola praznuje. Učenci so raziskovali v več skupinah: tuji jeziki nekoč in danes, prazniki in običaji, ročne obrti nekoč in danes, pouk naravoslovja nekoč in danes, liko-
Predsednik KS Zvonko Čuček je podelil OŠ Voličina plaketo KS Voličina; sprejel jo je ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik
vna in literarna skupina pa sta raziskovali šolo nekoč in danes v besedi in sliki, razvoj šolstva v Voličini, šport skozi zgodovino OS Voličina in glasbeno življenje v Voličini.
Razstava ob zaključku projek-
tnega tedna, likovna razstava in stara učilnica so biia na ogled do nedelje, ko so s farnim žegna-njem zaključili praznovanja ob jubileju šole in krajevnem prazniku.
Zmago Šalamun
PTUJ / SREČANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV
Ponovno Žgeieva priznanja
V petek se bodo v Kidričevem na srečanju zbrali pedagoški delavci ptujskega področja. Organizirata ga Društvo ravnateljev ptujskega področja ter Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) in Zveza svobodnih sindikatov. Na prireditvi bo slavnostni govornik mag. Alojz Sirec, glavni inšpektor Inšpektorata RS za šolstvo in šport. Kulturni program bo pripravila Glasbena šola Karol Pahor Ptuj.
Na prireditvi bodo po trinajstih letih ponovno podeljena Žgečeva priznanja in plakete najzaslužnejšim pedagoškim delavcem. Prejemnike so predlagali pedagoški zavodi. Komisija za priznanja, ki jo sestavljajo Rajko Jurgec, Božena Bratuša, Marjan
Gojkovič, Branko Kumer in Boris Frajnkovič, je prejela 26 predlogov za priznanja in 8 predlogov za plakete. Komisija se je odločila, da bo podelila 23 priznanj in 4 plakete, ki bodo podeljene na prireditvi v Kidričevem.
Fl
PTUJ / ADOLF MIHELAC 40 LET NA KOVINARSKI SOLI
Drevesa - priia minulih let
Ob začetku letošnjega šolskega leta se je upokojil Adolf Mihelač, profesor tehnologije in tehničnega risanja na poklicni in srednji strojni šoli na Ptuju. Na tej šoli se je zaposlil kot strokovni učitelj v šolskem letu 1968/69 in tako odhaja v pokoj po štiriintridesetih letih pedagoškega dela.
Sola je bila nekdaj pod gradom, kjer so danes vrtec in mehanične delavnice. Okrog nje je bilo vse golo in takrat so drevesa posadili delavci šole. Sedaj drevesa ustvarjajo prijetno senco, so velika in pričajo o letih, ki neizmerno hitro bežijo.
Adolf se z veseljem spominja svojega pedagoškega dela, ki je bilo zelo pestro, zamenjal je pet ravnateljev, doživel številne šolske reforme, združevanje in
LENART / 5. MEDNARODNI POLETNI LUTKOVNI PRISTAN
Zakljuiek po grajsko
V petek, 20. septembra, se je v viteški dvorani gradu Hra-stovec zaključil 5. mednarodni poletni lutkovni pristan, v sklopu katerega je bilo v 15 festivalskih dneh odigranih 22 lutkovnih predstav. Nastopilo je 10 skupin in gledališč. Teh 22 predstav si je ogledalo okrog 4.000 otrok in odraslih.
V petih letih se je zvrstilo 65 festivalskih dni in odigranih je bilo 87 predstav, ki si jih je ogledalo okrog 13.000 otrok in odraslih.
Na letošnjem 5. mednarodnem poletnem lutkovnem pristanu je nastopilo pet domačih skupin (Detel iz vrtca Lenart, Pika iz Lenarta, Kobaceki iz OS Lenart, skupina iz OS Sv. Trojica in dramska skupina Mi iz OS Lenart) ter pet gostujočih sku-
pin in gledališč (Naivno gledališče Liberec iz Češke, Lutkovno gledališče KUD Koruzno zrno iz Slovenske Bistrice, Lutkovna skupina ZKD Karol Pahor iz Pirana, Gledališče Steps iz Izole in Lutkovno gledališče Maribor). Predstave so bile odigrane v Benediktu, Cerkvenjaku, Ju-rovskem Dolu, Lenartu, pri Sv. Trojici, Sv. Ani, v Voličini, Selcih in Hrastovcu, skratka za vse otroke v vrtcih in šolah v obči-
Utrinek z lutkovne predstave za odrasle Turjaška Rozamunda v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor in v režiji Brede Varl
nah Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Kot novost so letos uvedli odre na prostem in dve predstavi za odrasle.
Lutkovni pristan se je zaključil v petek, 20. septembra, v viteški dvorani gradu Hrastovec s predstavo za odrasle Turjaška Rozamunda v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor. Predstava je oblikovana na osnovi truba-durskega izročila; okvir zgodbe predstavljajo pevci trubadurji, ki občinstvu uprizorijo zgodbo lepe Rozamunde.
Kot je povedala vodja območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Breda Ra-kuša Slavinec, postaja lenarški festival prepoznaven. Vsa gostujoča gledališča in skupine so odhajali iz Slovenskih goric z dobrimi vtisi in si želijo še kdaj nastopiti na festivalu.
V ponedeljek dopoldan pa je v vrtcu v Sv. Trojici potekala lutkarska delavnica z naslovom "Lutkarske vragolije". Otroci so si po navodilih vodje delavnice Brede Varl izdelali svojo lutko. V torek pa je delavnica potekala v vrtcu v Jurovskem Dolu, vodil pa jo je Slavko Rakuša Slavinec. Na delavnicah so otroci izdelali 70 lutk in tako se je simbolično zaključil 5. mednarodni poletni lutkovni pristan v Lenartu.
Zmago Šalamun
razdruževanje šol. Pravi, da so službena leta hitro minila, delo z mladimi je pestro in zanimivo, vsaka generacija dijakov je nekaj posebnega. Dijaki so ga imela za strogega učitelja, obenem pa so ga spoštovali; v vseh letih učite-ljevanja nobenega učenca nikoli ni vpisal v dnevnik, kar dokazuje, da je znal morebitne neprijetnosti reševati sam z dijaki, brez uradnih kaznovanj.
Ob svojem rednem delu se je Adolf Mihelač veliko ukvarjal s športom (nogometom, letalstvom, strelstvom, telovadbo), dve leti je poučeval tudi športno vzgojo. Ob športu pa se je ukvarjal tudi z ljubiteljsko kulturo, s petjem, prepeval je pri komornem moškem zboru Ptuj, sedaj pa je predsednik mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Ptuj, ki deluje v sklopu DPD
Adolf Mihelač. Foto: Fl
Svoboda.
Zaenkrat se še Adolf ni navadil na vlogo upokojenca, saj še vsako jutro razmišlja, da mora v službo, torba je še vedno pripravljena na istem prostoru kot prej, ko je vsakodnevno odhajal. Pogreša mladino in tudi delovni kolektiv, vendar že načrtuje aktivnosti, ki mu bodo v nadalje krepile telo in duha.
Franc Lačen
BENEDIKT / POUK V DVEH IZMENAH
Na sreio vedno vei otrok
V OS Benedikt so že v preteklem šolskem letu imeli prostorske težave, zato so izvajali pouk tudi v gasilskem domu, da so otroci lahko šolo obiskovali v eni izmeni. Letos imajo dva oddelka več, šolo obiskuje 243 otrok v 15 oddelkih in zaradi tega so bili prisiljeni uvesti dvoizmenski pouk. Tako otroci drugega, tretjega in četrtega razreda obiskujejo pouk v popoldanski izmeni.
Kot je povedal ravnatelj OS Benedikt Feliks Jakopec, letos niso mogli več zagotoviti dovolj prostorov, da bi bilo možno izvajati pouk v dopoldanskem času. V Benediktu pa število otrok še narašča. Skoraj 60 odstotkov učencev je vozačev in tako je potrebno veliko dodatnega dela, da lahko uskladijo vse, kar sodi k rednemu pouku, od interesnih dejavnosti do dopolnilnega in dodatnega pouka.
Na vprašanje, kaj bo prihodnje leto ob prehodu na devetletko, pa ravnatelj Jakopec odgovarja: "Tudi o tem razmišljamo, saj prihodnje leto vse šole v Sloveniji pričnemo devetletko. Pri nas v Benediktu bo število otrok še naraslo. Tako bomo imeli okrog
17 oddelkov. Razmišljamo, da bi pouk v prvem razredu devetlet-ke izvajali kar v vrtcu. Vsekakor že sedaj iščemo primerno lokacijo v šolski stavbi, ki bi vsaj minimalno zadoščala pogojem. Istočasno pa bo večina oddelkov razredne stopnje imela pouk v popoldanskem času. Malo bolj tesno bo, pa vendar sem prepričan, da bomo do dograditve šole vzdržali."
Odgovorni na občini pripravljajo dokumente za dograditev telovadnice in novih osem učilnic. Računajo, da bodo gradnjo pričeli v prihodnjem letu. Glede na to, da se število občanov v občini povečuje, računajo, da se bo še povečalo tudi število otrok.
Zmago Šalamun
MARKETING
Oglas
3 - del.
Spoznali smo že pomen oglasnega teksta in dve teoriji o njegovi dolžini. Danes homo nadaljevali s spoznavanjem tekstov, pogledali pa si bomo nekaj koristnih napotkov za pisanje dobrega oglasnega teksta.
Najprej povejmo, da imajo tudi oglaševalski teksti (tako kot literarni) različne stile, kar lahko opazite, če preletite oglase v različnih časopisih. Teksti so lahko čustveni, pisani v rimah, pripovedni, opisni, izobraževalni, zabavni, pogovorni, v obliki citatov, pa še kakšen stil bi se našel. Večkrat so deli tekstov pisani v nasprotju z navodili lektorjev, ki zahtevajo striktno rabo pravilnega slovenskega jezika. Žal pa za dober tekst knjižna slovenščina, ki zadovoljuje vse kriterije, večkrat ni primerna.
Dobri teksti se ponašajo z jezikom, ki je blizu potrošniku, tako da ga lahko le-ta razume, tudi če ga prebere na hitro. Zato je zelo pomembno, da vemo, o čem in za kakšnega potrošnika pišemo. Dober tekst mora biti skladen z ostalimi elementi oglasa (nanaša se vsaj na sporočilo in sliko), ima razne poudarke, ki vzdržujejo pozornost (odebel-jen tekst, različne velikosti in oblike črk...), usmerja miselni tok k bralca k akciji (ogled oz. nakup izdelka), uporablja prave besede (kar pomeni, da so v tekstu dobrodošle kratke, neobičajne, dinamične in žive besede, izogibati pa se je potrebno klišejem in superlativom ter skovankam in tujkam, čeprav v nekaterih primerih dajo besedilu uporabno vrednost). Za tekst je pomemben prvi odstavek, ki pritegne bralca k branju. Če ne pritegne, potem se lahko uniči koncept celotnega oglasa in še tako dobra ideja gre v nič.
Pri že omenjenem primeru oglasa za elektronske tablice ABC je avtor uporabil informativni stil, v katerem je potrošniku, ki je tablice poznal in potreboval določen nakupni "pospešek", povedal, kje tablice lahko najde oz. kupi. Nakupnega vedenja pri potrošnikih s tekstom ni bilo potrebno vzpodbujati, saj je to dosegel že z ostalimi elementi oglasa (naslov, podnaslov, slogan, fotografija), na nakup pa je vplival tudi čas akcije (poletna turistična sezona), ko so se na avtocestah nabirale kolone. Drugi učinkovit razlog pa je (ne)uporaba gotovine pri vožnji po avtocestah, saj voznik, ki uporablja tablico, nima nobenih skrbi s količino denarja in preštevanjem le-tega na cestninskih postajah. Povedati pa je potrebno, da oglas učinkuje samo med potrošniki, ki so bolj redni uporabniki avtocest in jih stanje v (tudi kratkih) vrstah moti.
Pišite na e-naslov:
zlato.ogledalo @radio-tednik. si ali fidelJorever@yahoo.com.
Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Osiroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
DESTRNIK / PRAZNOVANJE GASILSKE ZVEZE
Gasilstvo - ena od identitet slovenstva
V petek popoldan se je z operativno tehnično vajo - vodil jo je poveljnik gasilske zveze Destrnik Marjan Irgl - pri osnovni {oli Destrnik pri~elo gasilsko praznovanje. Na vaji so prikazali re{evanje iz nadstropij s pomo~jo prta in s po-mo~jo gasilske lestve, sodelovalo pa je 11 gasilskih dru{tev. Osrednja proslava ob drugem dnevu Gasilske zveze Destr-nik pa je bila v nedeljo popoldan pred gasilskim domom v Destrniku.
V Gasilsko zvezo Destrnik sta včlanjeni dve društvi, Desenci in Destrnik. Praznovanja so se udeležili številni gostje iz sosednjih društev in zvez. Prireditvi sta prisostvovala tudi minister za obrambo Republike Slovenije, dr. Anton Grizold in poveljnik Civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj.
Domači gasilci in gostje iz številnih gasilskih društev in zvez so pred praznovanjem opravili svečan mimohod gasilcev in tehnike, nakar je delo destrni-
ške gasilske zveze v uvodnem nagovoru predstavil predsednik zveze Janez Irgl, pozdravne besede pa so izrekli še predsednik sveta podravske regije Franc Simeonov, predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory ter destrniški župan Franc Pukšič, ki je opisal kratko zgodovino Destrnika.
Osrednji govornik dr. Anton Grizold, ministrer za obrambo Republike Slovenije, pa je med drugim dejal, da je prostovoljno gasilstvo ena od identitet slo-
Dr. Anton Grizold, minister za obrambo
službe v gospodarskih družbah, ki opravljajo dejavnost s povečano nevarnostjo požara. S spremembo zakonov je potrebno bolje opredeliti vlogo gasilskih zvez pri opremljanju in usposabljanju. Najti je treba rešitve za izenačevanje materialnih možnosti gasilskih enot v občinah, ki najnujnejše opreme gasilcev ne morejo zagotoviti," je zaključil minister Grizold.
Prireditev je vodila Tatjana Vogrinec, v kulturnem programu pa so sodelovali destrniški godbeniki pod vodstvom Helene Bezjak, Destrniški oktet pod vodstvom Marije Stoeger ter ljudske pevke gasilke.
Destrniško gasilsko društvo, katerega predsednik je Marjan Zelenik, je ob praznovanju svoje zveze, predalo namenu novo kombinirano gasilsko vozilo.
Franc Lačen
Gasilska povorka ob praznovanju. Foto: Fl
venstva, in nadaljeval: "Gasilska organizacija je bila vselej sposobna ohraniti korak s časom in tehnološkim napredkom. Organizacija ostaja množična ter omogoča, da njeni člani dopolnjujejo znanje za uspešno opravljanje zaščite, reševanja in pomoči. V Sloveniji je varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami dobro organizirano. Temelj tega varstva so prostovoljni gasilci, zato je gasilstvo zaradi praktič-
nih in normativnih rešitev postalo del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zadnjem obdobju je ministrstvo rešilo nekatera vpra{anja, ki so pomembna za gasilstvo. Sredstva požarne takse morajo biti v celoti namenjena za varstvo pred požarom. Na novo je določilo merila za organiziranje gasilske
Opravičilo
V prejšnjem Tedniku smo v razmišljanju Samozadovoljevanje po Ptujsko zagrešili neljubo napako o sredstvih, ki jih MO Ptuj namenja za promocijo turizma. Iz MO Ptuj smo dobili informacijo, da namenjajo 2 MIO SIT za promocijo Lokalni turistični organizaciji, še 3 MIO pa za promocijo Ptuja, torej skupno 5 MIO SIT
Za neljubo napako se opravičujemo.
B. Dokl
GOČOVA / GASILCI SLAVILI
Pomembni tehnika in znanje
V soboto, 28. avgusta, so gasilci PGD Go~ova prevzeli novo visokotla~no ~rpalko Kotorna, ki jo je izdelalo podjetje Industrial commerce iz Dekanov. Tako so v 47 let starem dru-{tvu, ki ima 72 aktivnih ~lanov, 17 mladink in mladincev in 10 pionirjev, opremljeni za ga{enje požarov v naravi in objektih. Nova pridobitev jih je stala 2,6 milijona tolarjev. Investicijo so plačali gasilci, sponzorji in občina Lenart.
Po tehničnem prevzemu je bila svečana podelitev spričeval vsem, ki so končali tečaj za vodjo enote - nižji gasilski častnik. Izobraževanje, ki ga je organizirala Gasilska zveza
Trnovska vas — Vitomarci, je zaključilo 48 tečajnikov iz gasilskih zvez Trnovska vas - Vitomarci, Lenart in Destrnik. Priznanja so podelili vodja tečaja višji gasilski častnik prve
stopnje Alojz Fekonja, predsednik izpitne komisije in regijski poveljnik [tefan Vi-dovic in član predsedstva GZS Stanko [teinbauer. Zraven že omenjenih so se slovesnosti udeležili še Marjan Irgl, poveljnik GZ Destrnik, Alojz Cigula, predsednik GZ Trnovska vas — Vitomarci, in Leopold Omerzu, poveljnik GZ Lenart.
Zmago Šalamun
Skupinski posnetek gocovskih gasilcev in nižjih gasilskih častnikov pred novo visokotlačno črpalko PGD Gočova
PRVENCI / ZAKLJUČEK GASILSKE LIGE

Prvo mesto za in Polenšanke
PGD Prvenci-Strelci in Območna gasilska zveza Ptuj (OGZ) sta v soboto, 14. septembra, organizirala gasilsko tekmovanje, na katerem so se v hidrantni vaji pomerile ekipe članov za pokal Prvenci-Strelci, tekmovanje pa je {telo tudi za gasilsko ligo OGZ Ptuj in GZ Dornava.
Med moškimi so prvo mesto v hidrantni vaji osvojili domačini — ekipa Prvencev-Strelcev, druga je bila ekipa Spuhlje, tretja pa ekipa Male vasi. Med ženskami so pokal za prvo mesto prejele gasilke s Polenšaka, druga je bila ekipa iz Borovcev, tretje mesto pa so osvojile Mar-kovčanke.
Za točke v gasilski ligi se je v seriji letošnjih tekmovanj potegovalo devet moških in tri ženske ekipe. Po tekmovanjih, ki so se zvrstila med 26. majem in 14. septembrom, so med moškimi slavili Ptujčani, druga je
bila ekipa sz Polenšaka , ki pa zaradi mnenja, da so bila pravila tekmovanja nekoliko prikrojena, pokala ni želela sprejeti. Tretjeuvrščena moška ekipa so bili PGD Žamenci. V ženski konkurenci pa je uspelo največ točk zbrati gasilkam s Polenša-ka, druge so bile Markovčanke, tretje pa gasilke iz Žamencev. Poleg pokalov za prva tri mesta v ligi in za prva tri mesta za pokal Prvenci - Strelci so organizatorji podelili tudi prehodne pokale.
Mojca Zemljarič
Prvo mesto za gasilke s Polenšaka
PTUJ / nov gasilski reševalni čoln
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so po nekajletnih prizadevanjih kon~no dobili nov gasilski re{evalni ~oln in ga sve~ano predali namenu takoj po tem, ko so ga pripeljali v Ptuj, v sredo, 2. oktobra, na krajši slovestnosti na spustu pri Ranci v Budini. Gre za gumijast ~oln s trdim dnom ameri{ke izdelave, dolg 5,20 m, opremljen z motorjem Yamaha 60 km in dodatno opremo za hitro reševanje ter z manjšim ~olni~em za pomo~ pri posredovanju na vodi. Vse skupaj je veljalo okoli 4,7 milijona tolarjev, sredstva pa so poleg PGD Ptuj prispevali {e mestna ob~ina Ptuj in štab Civilne za{~ite.
OM
DOBRNIČ / srečanje žensk
V	Dobrni~u bo 13. oktobra že tradicionalno sre~anje ob obletnici ustanovitve Antifaši-sti~ne zveze žensk, ki je bila ustanovljena na ta dan leta 1943. Sre~anje organizira Društvo Dobrni~, vsako leto je posve~eno eni od dejavnosti žensk med NOB. Gre za prispevek žensk k osvoboditvi Slovenije. Vsako leto se na spominski dan v Dobrni~u zberejo napredne, demokrati~no misle~e ženske. Na njem že tradicionalno sodelujejo tudi ženske iz mestne ob~ine Ptuj. Vse, ki bi 13. oktobra želele ponovno obiskati Dobrni~, naj prijavo oddajo na sedežu ZLSD, Prešernova 29, do 8. oktobra.
KIDRIČEVO / danes seja sveta
Danes, v ~etrtek, 3. oktobra, se bodo ob 17. uri svetniki ob~ine Kiri~evo sestali na 30. redni seji. Uvodoma naj bi prisluhnili poro~ilu o izgradnji osnovnošolskega prostora v Cirkovcah, sklepali naj bi o na~inu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana ob~-ine Ptuj za obmo~je ob~ine Kidri~evo, o koncesiji za pregledovanje, nadzorovanje in ~iš~enje kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov, o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potr~a Ptuj, o pravilniku o pla~ah ob~inskih funkcionarjev, o ukinitvi statusa zemljiš~a v splošni oziroma javni rabi ter neodpla~nem prenosu nepremi~nin ob~ine zaradi gradnje obvoznice Pra-gersko; sklepali pa naj bi tudi o povišanju cen in o sistematizaciji delavcev vrtca v Kidri~-evem.
OM
LJUBLJANA / športne igre vojnih invalidov
V	invalidskem športnem centru v Ljubljani so v soboto, 28. septembra, potekale prve športne igre vojnih invalidov Slovenije. Okoli 100 udeležencev iz 16 društev se je pomerilo v kegljanju, balinanju, streljanju z zra~no puško in šahu. Iger se je udeležila tudi tri~lanska ekipa ptujskega društva (Boris Fras, Franc Širovnik in Smiljan Trop) in dosegla dve odli~ni uvrstitvi - 2. mesto v kegljanju in streljanju.
OM
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / S ČUSTVENO INTELIGENCO NAD KONFLIKTE
Čustvena inteligenca - kaj je to
V zadnjem času se vse bolj zavedamo, da imajo čustva in odnosi velik vpliv na vsa področja človekovega življenja, in dokler človek ne bo sprejel in razumel sebe, svojih čustev, njihove funkcije in vsega, kar se skriva za njimi, ne bo mogel zares razumeti ne drugih ljudi, ne sveta, v katerem živimo. O čustveni inteligenci, njenem pomenu za vsakega posameznika in za normalno funkcioniranje družbe smo se pogovarjali z eno izmed predavateljic v šoli čustvene inteligence, se je pred kratkim pričela v Ptuju, Suzano Rebolj. Šola čustvene inteligence je avtorsko delo sodelavcev Zavoda za izobraževanje in vzgojo Ljubljana.
Kaj je čustvene inteligenca? Je sposobnost harmonije med našim razumom, ~ustvi in našim srcem. Srce bi v tem primeru lahko razumeli kot najbolj osnovno hrepenenje, ki je v vsakem človeku. Vzpostaviti ravnovesje med vsemi tremi v nas samih pomeni čustveno inteligenco, je na kratko njen pojem povzela naša sogovornica.
TEDNIK: Ali lahko nekomu kar naravnost povemo, da je brez čustvene inteligence, in kdaj?
S. Rebolj: "Čustvena inteligenca je najbolj razvidna v kritičnih trenutkih, ko se znajdemo v konfliktni situaciji, kadar imamo pri sebi opravek s frustracijo, ko smo slabe volje. Kako se znajdemo v teh razpoloženjih in kako znamo uresničiti medsebojne odnose, v tem se najbolj kaže naša čustvena inteligenca. Čustveno inteligenten človek je sposoben vnašati harmonijo v odnosu do sebe in do drugega."
TEDNIK: Ali se čustvene inteligence lahko naučimo?
S. Rebolj: "To pa je tista fina stvar pri vsem tem, da se čustvene inteligence da naučiti, pri tem pa starost ni nobena ovira. To se kaže tudi skozi naše programe, ki so namenjeni ljudem od 16. do 94. leta. Čustvene inteligence se lahko pričnemo uč-
iti v kateremkoli življenjskem obdobju, nikdar ni prepozno. V bistvu se je lahko učimo celo življenje."
TEDNIK: Lahko predstavite šolo čustvene inteligence, kako je do nje oziroma do programa, ki ga izvajate, sploh prišlo?
S. Rebolj: "Bistvo v našem življenju so naši medsebojni odnosi. Če teh odnosov ne znamo vzpostavljati, nam nekaj manjka. Nismo zadovoljni, nismo srečni. Vsak človek potrebuje vsaj enega človeka, s katerim ima dober odnos, ob katerem lahko izraža svoje misli, občutke, čustva, želje. Če na primer ne razumemo naših čustev, vzgibov, ki so v ozadju naših čustvenih reakcij, zakaj na primer izbruhnemo v neko jezo ali zamero, zakaj se določenih situacij vedno ustrašimo, čutimo pritisk v želodcu ali v grlu, potem resnično ne poznamo sami sebe. Če ne poznamo sami sebe, kako bomo poznali drugega in z njim vzpostavili dober odnos? Namen našega programa je, naučiti se razumeti sebe, vzpostaviti odnos do sebe, da razumemo, kaj se znotraj nas dogaja, da razumemo svoja čustva in njihova sporočila v ozadju. Vsako čustvo bi lahko primerjali s pismom, ki nam ga prinese poštar. Na pri-
mer jeza, s katero imamo veliko opravka, ali pa zavist, po kateri smo Slovenci zelo znani. To čustvo nekaj govori o nas. Ponavadi ostanemo na nivoju čustva, zato tudi ne gremo v ozadje tega čustva, ne preberemo pisma, ki nam ga to čustvo nosi. Ne vprašamo se, zakaj se mi to dogaja, kakšna potreba je pri meni skrita v ozadju. Ostanimo pri zavisti. Nekdo nekaj naredi in mi mu zavidamo, da je tisto dobil, naredil. Imamo dve možnosti: ali mu zavidamo in ob vsaki priložnosti skupaj s prijatelji še dodatno izrazimo zavist ali pa pogledamo oziroma se vprašamo, zakaj se je pri meni porodila ta zavist. Po vsej verjetnosti bomo prišli do ugotovitve, da bi tudi mi to želeli znati narediti ali imeti. Če ugotovimo, da bi to želeli, je naslednji korak, kaj bomo pa naredili za to, da bomo to realizirali. To pomeni nek trud z naše strani, seveda pa je veliko lažje ogovarjati, kot pa se potruditi in nekaj narediti. To je tisto sporočilo, ki ga ima v ozadju vsako čustvo. V vsakem posamezniku je drugi razlog. Skozi programe in vaje ozave-ščamo ljudi o tem, kar je znotraj nas, kaj nosimo s seboj, in to spoznavamo. Če nečesa ne poznamo, tega ne moremo spreminjati, ne moremo pozdraviti. Vedeti moramo, zakaj se to dogaja."
TEDNIK: Kaj pa spletke, zadnje čase Slovenci več ne moremo brez njih?
S. Rebolj: "Generalni razlog, zakaj smo takšni, je strah, ta je v vsakem izmed nas. Ker se ne počutimo varne, ker smo bili v življenju pogosto prizadeti, izigrani, se znotraj nas porodi nezaupanje. Zato uporabljamo neke mehanizme, da zaščitimo
ORMOŽ / RAZSTAVA O KOVASTVU
Zakaj ima kovai klešie
Od sredine septembra je v avli ormoške občine na ogled zanimiva razstava Pokrajinskega muzeja Ptuj o tradiciji kovaške obrti na ormoškem območju.
Na ormoškem pokopališču je nekaj lepih izdelkov umetnoobrt-nega kova{tva. Sliko pa je mogo~e razumeti tudi simbolno, saj je razen redkih izjem kova{tvo na na{em obmo~ju v drugi polovici minulega stoletja izumrlo.
Bolj, ko je pogled, jasen, manj je problemov. Foto: Črtomir Goznik
sebe. Z manipulacijo (intrigant-stvom) delamo obrambne mehanizme tudi zase, da nas nekdo drug ne bo speljal, kamor si ne želimo. V ozadju teh manipulacij pa je znova problem, ker ne znamo postaviti meja v odnosu do drugega, ker pogosto ne znamo reči NE. Skratko, ni nam jasno, kaj se dogaja in kaj bi sploh radi. Občutek imamo, da smo ujetniki nekih dogodkov, in ker imajo ti dogodki ali ljudje moč nad nami, se bojimo. Izdelamo si strategije, s katerimi bomo druge speljali na li-manice, gradimo si svojo ograjo do drugih, namesto da bi ozrli
vase, pri sebi zgradili spoštovanje so sebe. V tem primeru se tudi drugih ne bi bali, ne življenja, ne okolja, v katerem živimo in delamo."
TEDNIK: Kako bi torej generalno izboljšali odnose med seboj, v družbi?
S. Rebolj: "Potrebno se je lotiti pogleda teh odnosov. Kako jih graditi, kako jih vzdrževati in kako vzpostavljati. Način, kako to dosežemo, je dobra komunikacija. To pa je zopet nekaj, česar se nismo nikoli učili. To ni komunikacija v smislu dobre retorike ali pravilnega besedne-
ga izražanja. Pogosto smo pozorni samo na besedno sporočanje, zanemarjamo pa nebesedni vidik komunikacije. Dokler je naša komunikacija onezavešč-ena, dokler ne obladamo dobrih veščin komunikacije, ne moremo graditi dobrih medsebojnih odnosov. Komunikacija je kot most med menoj in drugim, če je ta most stabilen, je tudi odnos globok in stabilen. Vprašanje pa je, če si osebno želimo tega, če si ne, nas odnos z drugim ne zanima, v tem primeru je tudi komunikacija slaba, in ostanemo sami. In osamljenih ljudi je danes vedno več."
Tako kot smo se naučili brati in seštevati, lahko postanemo tudi čustveno pismeni, pravi Suzana Rebolj. Čustveno opismenjevanje je eden najbolj pomembnih in vznemirljivih projektov, s katerimi se bomo srečevali v prihodnosti. Šola čustvenega življenja je na nek način varno okolje, ki udeležencem omogoča, da se bodo postopoma naučili veščin, ki so povezana z izražanjem čustev, pozitivnih in negativnih. Doslej je bilo tako, da smo pozitivna čustva še nekako izražali, negativna pa smo glede na utečene vzorce, zadrževali in prikrivali.
MG
Avtorico Nevenko Korpič je pri njenem delu zanimalo delo vaškega in mestnega kovača ter trenutno stanje te obrti na Ormoškem. Še posebej pa so zanimive življenjske zgodbe kovačev in njihovih družin, ki jih je Korpičeva predstavila na stilno urejenih panojih.
V vitrinah je na ogled orodje, ki je služilo kovaču pri njegovem delu, ter nekateri izdelki, ki so sodili v kovačev železni repertoar - različno kmetijsko orodje, podkve za podkovanje konj in drugo. Na panojih je veliko slikovnega gradiva - družinske slike nekdanjih mojstrov in fotografije njihovih izdelkov, najatraktivnejši pa so seveda izdelki umetnoobrtnega kovaštva, ki jih je še danes po ormoških ulicah kar precej.
Kovaška obrt je imela v preteklosti veliko vlogo v takratnem življenju. Vse večje vasi so imele svoje kovače, ki so uživali velik ugled, saj so jih ogovarjali celo z "gospod kovač". Predstavljeni so najbolj znani kovači iz ormoške občine, od katerih je Hanželič iz Središča ob Dravi odkril celo stroj za izdelavo podkovskih žebljev.
Poučna razstava bo na ogled do 18. oktobra.
Viki Klemenčič Ivanuša
PTUJ / SREČANJE BOLNIKOV Z MULTIPLO SKLEROZO
Kljub težavam ne klonejo
Ptujska podružnica društva multiple skleroze Slovenije je v petek, 20. septembra, organizirala medpodružnično športno-družabno srečanje, ki se ga je udeležilo več kot sto članov iz sedmih podružnic od petnajstih, kkolikor jih deluje v Sloveniji.
Na srečanju so si lahko bolniki s to boleznijo izmenjali izkušnje o tem, kako premagujejo bolezen in kako kvalitetno živi-
jo kljub vsem težavam, ki jih prinaša bolezen. Vsi tisti udeleženci, ki jim fizično zdravje to še dopušča, so se pomerili v raz-
ličnih športnih igrah v Termah Ptuj, ostali pa so jih spodbujali.
Še posebej živahno in zabavno pa je bilo v družabnem srečanju, ki so ga imeli v restavraciji Gastro ob podpori in pomoči številnih donatorjev iz Ptuja in okolice.
MS
Skupinski posnetek udeležencev srečanja
PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU BOJA PROTI LAKOTI
S prodajo kruha do denarja za prehrano
Območno združenje RK Ptuj se skupaj s krajevnimi organizacijami RK in mladimi člani RK na Ptujskem vključuje v aktivnosti ob svetovnem dnevu boja proti lakoti - 16. oktobru. Izvedli bodo akcijo prodaje kruha na stojnicah na Ptuju, Cirkovcah, Majšperku in Dornavi, ki bo potekala v soboto, 12. oktobra, od 8. do 12. ure. V to akcijo, ki v Sloveniji poteka pod naslovom "Drobtinica", se vključuje več območnih združenj RK v Sloveniji.
Zbrani denar od prodaje kruha na stojnicah, zbirali bodo tudi prostovoljne prispevke, bodo uporabili za šolsko prehrano socialno ogroženih otrok. S ptujske stojnice bodo denar namenili OŠ Ljudski vrt, s cirko-vške OŠ Cirkovce, z majšperške
OŠ Majšperk in z dornavske OŠ Dornava. Kot je povedala sekretarka Območnega združenja RK Ptuj Anica Kozoderc pričakujejo, da jim bodo pri tem humanitarnem dejanju v polni meri priskočili na pomoč peki s Ptujskega, ki naj bi jim kruh za
prodajo podarili. Njihova želja je, da bi na ta način zbrali okrog 500 kg kruha, ki ga bodo na stojnicah prodajali po enotni ceni.
Pričakujejo, da bodo njihovo akcijo podprli tudi župani in ravnatelji osnovnih šol. Otrok, katerih starši več ne zmorejo plačevati šolske prehrane otrok, je vse več. Upati je, da se bo kateri od županov odrekel tudi delu sredstev za volilno kampanjo, in se pridružil humanitarni akciji Rdečega križa. Pomoč mladim je najboljša naložba, saj gre za prihodnost.
MG
OD TOD IN TAM
RAZMIŠLJAMO
Samskost pri tridesetih
Teden se je obrnil naokrog in spet je potrebno malo "za-težiti". Ampak situacija je takšna, veste. Hm, namreč, nam tekstopiscem je v tem političnem, napetem, dramatičnem, stresnem in ne vem kakšnem času pač "prepovedano" se "vsajati" in na kakršenkoli način zgražati nad predstavniki našega ljudstva. Tudi prav. Pustimo jim zdaj, naj veselo be-sedičijo, mi pa bomo kasneje. Ha. Jih spomnili na njihove predvolilne obljube.
Pravzaprav zakaj pa bi morala biti politika rdeča nit našega razpredanja, ~etudi je ~as temu naklonjen? [e mnogo je drugih stvari, o katerih se da razpravljati, razmi{ljati. Oni dan sem na primer prebrala prav zanimiv sestavek, ki ni bil niti blizu politike, čeprav me kot diplomantko najbolj "spolitiziranega" faksa pri nas skorajda mora zanimati v temelje. Pa kot sem rekla, pustimo zdaj enkrat že to prekleto politiko in se ponovno spomnimo na prej omenjeni sestavek, ob branju katerega sem se kar nasmihala. In o čem je govoril? O samskih ženskah namreč!
O neodvisnih, samostojnih, izobraženih, svobodnih, odločnih, nazornih in kar še temu pritiče. Ob branju sem se nemudoma spomnila na film o samski tridesetletnici Bridget Jones. Čeprav je do nedavnega in ob ogledu tega filma morda še veljalo, da si je Bridgetka želela edino moškega in to z veliko začetnico, je pa vendarle tudi res, da danes vse več samskih žensk dejansko želi biti samih. Od otožne, zasanjane, malo zakompleksane zaradi kakšnega kilograma preveč, ki sanja o princu na belem konju, do take, ki pravzaprav sama
Pred leti je prvi človek novomeškega Revoza, ki je že dolgo v večinski francoski lasti, na veliko dokazoval, da bi se morali vsi slovenski funkcionarji prevažati v Re-naultovih avtomobilih, ker naj bi tako zahteval nacionalni interes in naj bi bila to nasploh nekakšna nacionalna dolžnost. Dopovedoval je, da bi tako vsak zase in vsi skupaj propagirali izdelek, pri katerem Slovenija na veliko participira in od katerega ima tudi veliko korist.
Seveda predlog francoskega poslovneža ni bila kakšna posebna domislica. V nekaterih državah imajo celo z zakoni določeno, da se morajo državni in drugi funkcionarji prevažati zgolj v avtomobilih "nacionalnega" proizvajalca avtomobilov. Ameriški diplomati se po svetu vozijo izključno s Fordi in drugimi ameriškimi avtomobili, angleški veleposlaniki so v šestdesetih letih marsikje po svetu zbujali posebno pozornost in tudi nasmeške, ker so se v "nacionalnem interesu" vozili v predpotop-nih rolsrojsih. Še pred nedavnim si je bilo nemogoče zamisliti, da bi se ruski diplomati prevažali s čim drugim kot z zisi, čajkami in podobnimi okorelimi modeli ruske avtomobilske industrije. Zdaj ruski predsednik države in tudi ruski diplomati uporabljajo mercedese in druge zahodne avtomobilske znamke. To pa še ne pomeni, da so se povsod odrekli lastnemu, doma izdelanemu avtomobilu kot identifikacijski znački in kot sredstvu, s katerim demonstrirajo svoj nacionalni ponos in nacionalni interes.
DOGME IN VZVIŠENOST
"Nacionalni interes" je tudi sicer priročna stvar za različna politična dokazovanja in politične igre. Po nekaterih ocenah naj bi bile še zlasti mlade, neizživete države iz-
odloča o sebi, o tem, da živi tukaj in zdaj, da uživa življenje in ga zajema z veliko žlico.
Hm, zdaj sem se spomnila nanizanke Seks v mestu, ki jo ponovno vrtijo ob četrtkih na Pop TV. Kako že rečejo ustvarjalci tem večerom? Ja, saj res! Popolni četrtki so to! Štiri junakinje, nad trideset in več, ena iz te druščine izstopa, ostale tri so ujete v kolesju samskega življenja, ki ga skušajo čimbolj izkoristiti. Na vsaki družabni prireditvi se najde potencialni "pravi". Tak, ki bo uspešni ženski, kot je sama, lahko stal ob strani, ampak ne kot neka opora, temveč kot uspeh njenega "lova". Nanizanka je dobra, ker morda kljub zgražanju srečno poročenih trideset- do štiridese-tletnic vendarle da misliti. Misliti o tem, da danes ženska lahko izbira, in ne tako kot v davnih časih, ko je bila izbrana. Seveda od moškega. In danes ima taista ženska tudi pravico moškega odsloviti. Kar pa je bilo v preteklosti skoraj nemogoče oziroma povezano z velikim zgražanjem in še enkrat večjim neodobravanjem.
V sosednji Italiji baje živi približno tri milijone samskih deklet, žensk med šestindvajsetim
in petintridesetim letom starosti. Jaz si jih predstavljam. Tako kot si jih lahko predstavlja marsikateri moški. In povem vam: te ženske znajo biti nevarne. Zato, ker vedo, kaj hočejo in to pogosto potem tudi dobijo. Oborožene z visokimi petami, lepo postavo, mikavnimi oblačili, ki obline še bolj poudarijo, kot bi bilo sicer potrebno, imajo v rokah vse adute. Pozabiti ne gre seveda tudi na dobro službo, stanovanje in dober avtomobil. Predpogoji so tako dani, sledi samo še njihov maksimalen izkoristek, in ker takšna ženska natančno ve, kaj hoče in česa noče, pogosto do svojega cilja tudi pride. Samozavest je tu še kako pomembna. Če te ni, pristanemo ponovno pri jokavi in sami sebi smiljajoči Bridgetki.
Govorili smo o Italiji, pa gremo še malo naprej. Ameriko je bolje, da pustimo kar ob strani, ker je tam tovrsten "izbruh" samskih žensk pri tridesetih že nekaj povsem "normalnega". Kako pa je kaj s tem pri nas? Ob izboru za pesem Evrovizije se je pokazala velika homofobija, tra-dicionalnost in zaverovanost v družino, konservatizem, ki ga v devetdesetih po svetu več niso vajeni. Tradicionalne vrednote seveda morajo ostati, tudi družina kot temeljna celica družbe pomeni nadaljevanje naroda, vendarle pa je potrebno spoštovati tudi drugačnost. To, da se ona ali on po lastni volji odločita, da bosta pač živela sama. Ker jima tako ustreza in ker imata morda občutek, da bi s svojim življenjem lahko omeje-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kakšen interes
razito dovzetne za tovrstne aktivnosti, kar naj bi dokazovala tudi najnovejša dogajanja v Sloveniji. Pri nas se zadnje mesece kar vrstijo polemike in dileme o tem, kaj naj bi bil "nacionalni interes" in kako naj bi ga najbolje zavarovali. Seveda pri tem ne manjka samovoljnih in vzvišenih ocen, vsi, ki se spuščajo v razprave, pa vendarle nekako soglašajo, da "nacionalnega interesa" ni mogoče zoževati zgolj na gospodarstvo ali politiko in da se ta, četudi v različnih oblikah, pojavlja tako rekoč na vseh področjih družbenega življenja. Nekateri celo poskušajo dokazati, da je pravzaprav največji "nacionalni interes" zdravje, visoka in uspešna gospodarska rast, socialna država ... Drugi "nacionalni interes" zožujejo na ohranjanje domačega lastništva v pivovarnah, bankah, farmacevtskih gigantih ... Tisti, ki hočejo biti svetovljanin vse to bolj ali manj glasno proglašajo za slovensko zaplankanost.
Vsekakor je zdaj že dovolj razvidno, da se "nacionalnega interesa" ne da obravnavati s kakšnih dogmatskih ali ekskluzivističnih pozicij. "Nacionalni interes" se v različnih časovnih obdobjih in na različnih območjih in področjih kaže na različne načine, včasih tudi na prvi pogled protislovno. Vzemimo najbolj banalen primer: "nacionalni interes" je zagotovo, da vrhunskega športnika, umetnika, trenerja ali režiserja zadržimo doma, po drugi strani pa vsi ti lahko tudi v tujini pod predpostavko, da bi bili maksimalno uspešni, na veliko popularizirajo svojo domovino Slovenijo in na ta način še kako delujejo v "nacionalnem interesu". Seveda nekaj podobne-
ga velja tudi za gospodarstvo in druga področja dejavnosti. Enkrat je lahko v "nacionalnem interesu", da konkretne tovarne ne predamo v tuje lastništvo, drugič je to zanjo edina perspektivna rešitev. V obeh primerih pa lahko govorimo o "nacionalnem interesu".
Vsekakor se je treba zavedati, da se sodobni svet vse bolj prepleta in povezuje. Upoštevaje to je nujno tudi novo definiranje "nacionalnega interesa", predvsem pa prakticiranje nove skrbi zanj. Zdi se, da se ta hip mi in vsa Evropa nasploh premalo ukvarjamo z nekaterimi bistvenimi "sistemskimi" vprašanji funkcioniranja sodobnih držav v pogojih globalizacije, različnih integracij in preseganja klasičnih meja. S tega vidika se zdi posebej pomembno, kako posamezne države in skupnosti držav danes vidijo in priznavajo "nacionalni interes", v kolikšni meri je mogoče doseganje konsenza o tem, kakšna naj bo funkcija "nacionalnih" držav in mednarodnih združb pri uravnavanju kapitalskih in drugih tokov, da ti ne bi dobili povsem stihijskih značilnosti oziroma usmeritev, ki bi kratkoročno in dolgoročno vzpostavljali neenakost, nadrejenost in podrejenost, pretakanje kapitala v korist zgolj enih, močnejših, in na škodo drugih, šibkejših in manjših. V trenutku, ko svet na veliko govori o opuščanju nekaterih klasičnih prvih mednarodnega pravnega reda, npr. absolutne suverenosti posameznih držav, hkrati ne kaže enake zavzetosti in volje, da bi vzpostavljal nove pravne norme, ki bi bile garant večje splošne, predvsem pa ekonomske pravičnosti v Evropi in po
vala druge. Torej je odločitev za samskost povsem legitimna odločitev, lastna, individualna in potemtakem tudi ne bi smela doživljati šikaniranja s strani tistih, ki živijo drugače.
Sama poznam kar nekaj uspešnih samskih žensk. Nekatere so se same odločile za takšno življenje, spet drugim čas ne dopušča, da bi si lahko privoščile zvezo. Morda je na prvem mestu kariera, morda je to želja imeti nekaj, česar nikoli prej niso imele, pa se jim je zdaj ponudila možnost, da si to lahko pridobijo. Zakaj pa ne. Odločitev je povsem svobodna in kot takšna tudi samostojna. Zal je vse prevečkrat tradicionalizem tisti, ki jih tukaj drži nazaj. Češ, kako bo družba, še posebej v majhnem okolju, gledala nanje.
Samske bogate karieristke, odločne in trdno stoječe za svojimi prepričanji in cilji, se s tovrstnimi očitki niti ne ubadajo. Bolj se z njimi ubadajo tisti, ki se jih tovrstne zadeve še najmanj tičejo. Saj kdo pa pravi, da si tudi samske tridesetletnice ne bodo nekoč ustvarile lastnih družin — ampak takrat, ko bodo na to pripravljene, ko bo čas pravi in ko bodo same to začutile. In ne takrat, ko bo to zahtevala od njih družba. Starostna meja ob rojstvu otrok se iz leta v leto zvišuje, tako da tudi sama odločitev o ustvarjanju družine pride kasneje in še takrat je potreben temeljit razmislek. Takšni so pač današnji časi in potrebno je iti v korak z njimi, ne pa obsojati odločitev ljudi, katerih niti ne poznate, kaj šele veste za ozadje njihove odločitve. Vsak ima v tej svobodni državici še vedno pravico, da si življenje ustvari tako, kot sam hoče. In to je to.
Bronja Habjanič
svetu. Ali rečeno drugače: vse države, velike in male, bi denimo morale razpolagati z instrumenti in možnostjo ukrepanja za primere, ko bi recimo "prevzemniki" različnih dobrih podjetij, če vzamemo konkretno Slovenijo, poskušali preusmeriti proč od Slovenije in v njeno škodo, čeprav za to ne bi bilo nobenih zares opravičljivih in zares dokazljivih razlogov ...
OHRANJANJE "ŽIVE" NACIJE
V ljubljanskem Delu je pravkar v toku velika anketa med najbolj znanimi Slovenci o tem, kaj je zanje "nacionalni interes". Odgovori so seveda različni, vendar zelo karakteristični. Sociologinja in filozofinja dr. Spomenka Hribar piše, da je "nacionalni interes vse tisto, kar ohranja nacijo živo, ustvarjalno prisotno zdaj in tukaj v okviru lastnega jazika in v odprtosti navzven. Tako bo država, ki deluje v nacionalnem interesu, storila vse za ohranjanje in razvijanje nacionalne kulture, varovala bo čistost naravnega okolja, branila bo meje nacionalnega ozemlja in storila bo vse, da bo tudi ekonomsko sposobna preživeti - ne le kot mrtev rokav svetovnega dogajanja, temveč kot živa, ustvarjalna skupnost ..." Dr. Matevž Kos, literarni zgodovinar in filozof, misli, da "interes slovenske nacije ne more biti niti domačijski izolacionizem, prav tako pa tudi ne prostovoljna utopitev v mednarodnem veletoku ljudi, kapitala, blaga in kar je še tega ... V prvem primeru bi bila država nekakšen aparat etnične prisile in domačijskega patosa, v drugem pa zgolj mehanizem za odpravljanje motenj pri napredovanju "kapitalizma kot svetovnega procesa" ...
ZETALE / KAJ POČNEJO ZOISOVI ŠTIPENDISTI NA RAZISKOVALNEM TABORU V HALOZAH
[e vedno v pričakovanju socialne pomoči
Nekaterih želja in interesov ljudje v svojem življenju niso uspeli uresničiti, zato jih poskušajo uveljaviti v starejših letih, v tako imenovanem tretjem življenjskem obdobju. Nekateri bi radi igrali kak instrument, drugi znali slikati, tretji govoriti tuj jezik ... V tretjem življenjskem obdobju so ljudje, ki so na pragu upokojitve ali pa so že upokojeni, radovedni in radi spoznavajo nova področja, želijo poskusiti nekaj, česar so si vedno želeli, pa to ni bilo mogoče, in si hkrati želijo tudi prijetne družbe.
Jak Koprive
V skupini, ki je na taboru v Zetalah anketirala 150 starejših prebivalcev, so pod mentorskim vodstvom Jerneja Golca in Mitje Laha delale Janja, Tina, Natalija in Vesna.
Staranje prebivalstva je problem vseh podeželskih naselij v Sloveniji in tako tudi Haloz. Ob pripravi na anketiranje smo se odločili, da bomo v anketi zajeli prebivalce, starejše od 55 let, ki jih je na anketiranem območju (občine Zetale, Majšperk in Podlehnik) 25,34% celotnega prebivalstva. V posameznih naseljih se ta odstotek dvigne tudi preko 40 (Spodnja Sveča) in le v treh se spusti pod 20. Tako smo v anketi med 150 anketiranimi zajeli 35% starih do 64 let, 42% do 74 let, 22% do 84 let in 1% nad 84 let. Med njimi je bilo 58% žensk in 42% moških.
Ker nas je zanimalo, s katerimi dejavnostmi so se preživljali, smo jih o tem tudi povprašali. Nekoliko nas je presenetil nekoliko nizek odstotek (29) tistih, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, v industriji jih je bilo zaposlenih 36%, sorazmerno malo pa se jih je ukvarjalo z obrtjo (11%). Ostali so bili zaposleni v trgovini ali državnih službah, predvsem ženske pa so bile gospodinje (16%).
Zanimalo nas je tudi, s čim so se ukvarjali še zraven dela, ki jim je omogočilo preživetje, ter ali se s tem ukvarjajo še danes. Po pričakovanju sta na prvih mestih vrtnarjenje, gobarstvo in kmetijstvo (skupaj preko 70%), s tem da se s prvim sedaj manj ukvarjajo. Ostali so se in se še ukvarjajo s kulturo, športom, spremljanjem medijev, a se sedaj povečuje število dejavnih na področju kulture in športa.
Seveda je za kakovost življenja v starosti pomembno tudi osebno počutje, za katerega smo pričakovali, da bo bolj slabo kot dobro. Na srečo se je izkazalo, da slika le ni tako zelo črna, a tudi veseliti se je ne smemo. Počutje so ocenjevali z 1 do 5 (grozno do odlično). Po odgovorih se jih samo 1% počuti grozno in 3% odlično. Ostali so se razvrstili v sredino, čeprav nekoliko bolj proti groznemu. Tako se jih 53% počuti srednje in 34% slabo.
BOLJ CENIJO DRUŽINO KOT AVTOMOBIL
Na kakovost življenja vplivajo različni dejavniki. Po našem mnenju so to predvsem ustrezno stanovanje, prijatelji in avtomobil, vendar so nas tu anketirani nekoliko presenetili. Na prvem mestu so družina (127 odgovorov), sledijo prijatelji (117), stanovanje (114) in počutje (112). Na zadnjih mestih so kultura (53), izobrazba (61) in avto (73).
Kakor smo sami pričakovali, so tudi anketirani menili, da je življenje v kraju mogoče izboljšati, presenetili pa so nas načini. Tako jih kar 42% meni, da je potrebno zagotoviti več socialne pomoči. Daleč zadaj so ostale možnosti, kot so povečanje števila delovnih mest (23%), povezanost krajanov (18%), turizem in zmanjševanje odseljevanja mladih iz kraja s po 8%. Na začetku smo napovedali veliko več odgovorov, češ da je turizem tisti, ki lahko izboljša življenje v kraju. O tem smo jih tudi povprašali in 64% se jih je s tem strinjalo, 15% pa ne.
Zelo pomembno je kdo je tisti, ki mora zastaviti razvoj v kraju, in tukaj so bili odgovori pričakovani. Na domačo oblast se sklicuje večina (31% na občino in 22% na župana), slaba četrtina pa jih pričakuje rešitev s strani države. Na občane same stavi le 19% vprašanih.
Ker so se mladi v preteklosti veliko izseljevali iz teh krajev, smo starejše povprašali, kaj jim svetujejo. Pričakovali smo, da jih bodo poskušali zadržati doma na kmetiji ali vsaj v njihovem kraju, ter da jim svetujejo, naj se čim bolj izobrazijo. Delno so se naša pričakovanja potrdila, saj je 40% vprašanih menilo, da naj mladi ostanejo na kmetiji. Drugače od pričakovanj jih je kar 26% menilo, da naj se mladi izselijo. Po 15% vprašanih pa je menilo, naj se mladi izobražujejo ter si poiščejo priložnost za delo izven kmetijstva.
Udeleženci tabora menimo, da je ena od možnosti za razvoj tega območja oživljanje starih obrti, zato smo starejše povprašali, katere obrti še poznajo. Kot smo domnevali, so prevladovale obrti s področja lesarstva (kolar-ji, tesarji ...), tekstila in kova-štva. Ugotovili smo, da kar 111 anketiranih še obvlada kakšno obrt, ki bi jo lahko prenesli na mlade.
Skoraj vsi vprašani so člani kakšnega od društev, ki delujejo na njihovem območju. Po pričakovanju prevladujejo člani društva upokojencev (44%), sledijo jim športno društvo (10), kulturno (7), Rdeči križ (6) in šele nato gasilci (5).
Iz rezultatov je več kot očitno vidno, da si večina anketirancev želi bolj razvitih Haloz. Pri tem najbolj računajo na denarno pomoč države. Všeč jim je tudi zamisel, da bi povezali kmetijstvo in turizem. Pri tem največ upov vlagajo v mladino, ki pa, vsaj za zdaj, še nima pravih spodbud in podpore.
Pripravil: Stanko Zunee, vodja tabora
KMETIJSTVO, PODEŽELJE
HALOZE, SLOVENSKE GORICE / VINSKI LETNIK BO POVPREČEN
Nova nadloga - rumenica vinske trte
Trgatev zgodnjih in srednje poznih sort je letošnjega septembra spremljalo slabo vreme, tako da pravih, veselih in prazni~nih trgatev ni bilo. Pravzaprav trgatve niso ve~ tisto, kar so bile, saj imajo pridelovalci grozdja ve~krat zaskrbljen kot vesel obraz. Vzrokov je ve~: predvsem jih teži slabo ekonomsko stanje v vinogradništvu in vinarstvu, zaloge starega vina, letos pa se je tudi na našem obmo~ju kot dodatna tegoba ob~utneje pojavila malo znana in nevarna virusna okužba rumenica.
Trgatev srednje ponih sort je bila v glavnem končana že minuli konec tedna, ko je bilo vreme nekoliko prijaznej{e. Konec prej{njega tedna, pa tudi že prej, so vinogradniki, ki grozdja niso prodali, potrgali tudi dobr{no količino grozdja poznih sort. Kmetijsko-gozdarski zavod Maribor, ki spremlja dozorevanje grozdja na pridelovalnem območju vinorodne dežele Podravje, je izdal dovoljenej za trgatev poznih sort, kot so laški
vsebnost sladkorja v njihovem grozdju nekoliko vi{ja od lanske. Problem leto{njega leta je posebna gniloba. S to gnilobo napadeno grozdje je potrebno odstraniti, saj predstavlja veliko nevarnost, da vino cikne in je neuporabno.
Kmetijsko gozdarski zavod Maribor v dovoljenju za začetek trgatve poznih sort z začetka tega tedna ugotavlja, da je povprečna stopnja sladkorja v groz-
Grozd, ki je zrasel na vinski trti, okuženi z rumenico. Foto: M. Ozmec
rizling, renski rizling, šipon, žametovka in ranfol, {ele v tem tednu. V vinorodnem okoli{u Haloze je dovoljeno la{ki rizling, {ipon in ranfol trgati od 1. oktobra dalje, renski rizlin pa od jutri, 4. oktobra, prav tako velja za ljutomersko-ormo{ki okoli{. V vinorodnem okoli{u Srednje Slovenske gorice je dovoljeno la{ki rizling in {ipon trgati od včeraj, renski rizling od 5. oktobra, žametovko pa od 8. oktobra dalje.
V skladu s tem dovoljenjem so v ptujskem predelovalnem centru vinarstva Slovenske gorice -Haloze začeli v torek prevzemati grozdje la{kega rizlinga. Na osnovi podatkov o odkupu ranih in srednje poznih sort je mogoče sklepati, da bo leto{nji letnik količinsko skromnej{i za 20 do 25 odstotkov. Po besedah tehničnega vodje Alberta Gonca, je bil prevzem rizvanca za skoraj polovico manj{i od lani. Doslej so prevzeli okoli 108 vagonov grozdja ranih in srednje poznih sort, glavnina prevzema pa jh čaka v naslednjih dneh. Prevzem poteka nemoteno tako od njihovih kooperatnov kot od zadružnikov, ki morajo dobavno grozdja vnaprej najaviti, tako ob prevzemu tudi ni pred leti običajnih kolon čakajočih traktorskih prikolic. Zaenkrat kaže, da bodo lahko prevzeli prav vso grozdje in da tudi pri oddaji grozdja zasebnih pridelovalcev ne bo omejitev, kot se dogaja na nekaterih sosednjih območjih.
KAKOVOST PODOBNA LANSKOLETNI
Po pripovedovanju zasebnih pridelovalcev je mogoče sklepati, da bo kakovstno in količinsko leto{nji vinski letnik podoben lanskemu. Posamezni pridelovalci se celo pohvalijo, da je
dju la{ki rizling, renski rizling, {ipon, žametovka in ranfol na pridelovalnem območju Vinorodne dežele Podravje, 64 oechsle-jevih stopinj, kar ustreza za pridelavo namiznega vina. O trgatvi kakovostnih in vrhunskih vin morajo pridelovali odločiti sami, na osnovi svojih meritev. Prav odločitev o pravem času trgatve je nadvse pomembna tudi pri možnosti prodaje vina, kjer so zagotovo v prednosti pridelovalci kakovostnih in vrhunskih vin.
RUMENICE, NOVA VIRUSNA OKUŽBA
Precej strahu je med pridelovalci grozdja povzročila nova virusna bolezen, ki je napadla nekatere vinograde. Najprej so o njej poročali z območja ljutomersko-ormo{kih goric, pojavlja pa se tudi v Halozah. Ka-k{en obseg je okužba dosegla je zaenkrat {e težko govoriti, zagotovo pa pojava ne gre zanemarjati.
Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmatijsko gozdarskem zavodu v Mariboru navaja, da so pojav rumenice na vinski trti podravske vinorodne dežele prvič opazili leta 1991. Pojavila se je predvsem na sortah šardone in modri pino, na območju Bizelj-skega in ormoških goric. V letih 1992 do 1994 se je bolezen razširila tako, da je bilo pri omenjenih dveh sortah okuženih od 2 do 25 odstotkov trsov, pozneje pa se je bolezen "potuhnila" in je bila prisotna v zanemarljivem obsegu. Kot opisuje magister Gustav Matis, je ime trsne rumenice skupno za več fito-plazmatskih bolezni vinske trte. Povzročitelji so fitoplazme, eno-celični organizmi - paraziti. Bolezenska znamenja, ki jih povzročajo rumenice so odvisna od občutljivosti sorte vinske trte, deloma od njenega fiziološkega stanja in tudi od vremenskih razmer. Listi vinske trte rumeni-jo in rdečijo, opazno pa je tudi zvijanje listov. Les okužene trte slabo dozoreva in ostaja mehak, zato se rozge povesijo, slabo dozorele mladike in rozge pozimi pozebejo in počrnijo. Na okuženi trti je izrazito moteno cvetenje in oploditev, cvetovi se pogosto posušijo. Sledi obilno osipanje nastajajočih grozdnih jagod, jagode se razvijajo počasi, ovenejo in odpadejo, grozdi so videti, kot da so poparjeni, izguba pridelka je lahko zelo velika. Okužen trs si lahko občasno opomore, vendar se z leti škoda in propadanje trsov stopnjujeta.
ORMOŽ / TRGATVE V POLNEM TEKU
Zelo aromatiini mošti
V ormoški vinski kleti so do torka prevzeli 1,5 milijona kilogramov grozdja, ki je glede na razmere zadovoljive kvalitete. V za~etku prevzema so nekaj prikolic z grozdjem zavrnili, saj se vinogradniki niso zavedali posebnosti letošnje trgatve, ko je zaradi ocetnega cika grozdje potrebno pobirati nekoliko pazljiveje. Po trditvah enologa Danila Šnajderja pa je kvaliteta moštov dobra; še posebej bodo prišli na svoj ra~un ljubitelji aromati~nih sort, saj je zaradi zmerno toplega vremena v avgustu in septembru aroma še posebej izražena.
V vinogradni{tvu družbe Jeruzalem so pobrali že vse rane sorte, do konca tedna pa bodo zaključili {e s srednje poznimi. Na trsju je {e več kot polovica vsega leto{njega pridelka. Ranih sort so pridelali toliko kot lani, ostalih pa bo okrog 10 odstotkov manj, skupno okrog 3000 ton grozdja. Tudi pri njih se srečujejo s pojavom ocetnega cika, ki se je razvil poleg običajne gnilobe. Vzrok zanj je toplo in vlažno vreme ter po{kodovano grozdje. Direktor Božo Grabovac je povedal, da pomaga le skrbno obiranje in po analizah je grozdje iz njihove proizvodnje čisto in nima povečanih vsebno-
sti hlapne kisline. Večja težava je rumenica, ki se na Štajerskem pojavlja že od 1993 in se je letos pojavila masovneje zaradi ugodnih vremenskih razmer za njen razvoj. Pojavlja se na ve~ini sort, le la{ki rizling zanjo doslej {e ni bil dovzeten. Grabovac je povedal, da je naju~inkoviteje prizadeti trs odžagati 10 centimertov nad zemljo in poganjki so potem ve~inoma zdravi.
Sicer pa je zna~ilnost leto{nje trgatve tudi zgodnje dozorevanje, sladkorne stopnje so dobre, kisline nekoliko vi{je kot lani, kar vse skupaj daje slutiti dobro letino.
viki klemenčič ivanuša
Znamenja trsnih rumenic so doslej v Sloveniji na{li pri mnogih pomembnih sortah, kot so sovinjon, renski rizling, beli in modri pino, {ipon, kerner, la{ki rizling, rumeni mu{kat, rumeni plavec, barbera in tako naprej, vendar znatno manj, kot pri sorti {ardone. Leta 2001 so v ha-lo{kih in ljutomersko-ormo{kih vinogradih prvi~ opazili v nekaterih vinogradih sorte {ardo-ne ve~ kot polovico trsov z znamenji trsnih rumenic, {koda je presegla tudi 50 odstotkov. Verjetno je k temu pipomoglo nad-povpre~no toplo vreme v zadnjih dveh letih.
Doslej je znano, da bolezen po mo~nej{em pojavu preide v ne-{kodljivo obliko, kar so strokovnjaki pri~akovali tudi po lansko-
letnem mo~nej{em pojavu. Žal pa se to ni zgodilo, pa~ pa se je bolezen v vseh okuženih vinogradih pojavila v {e ve~jem obsegu, tako da zna{a izguba pridelka že 60 do 90 odstotkov. Znatno ve-~jo okužbo s trsnimi rumenica-mi so letos opazili tudi na nekaterih drugih sortah, predvserm pri renskem rizlingu in {iponu, kjer je odstotek trsov z zna~il-nimi znamenji okužbe ponekod dosegegel 25 do 30 odstotkov.
Žal stroka ne pozna u~inkovi-tega na~ina zdravljenja s trso rumenico obolelih trsov. Ob leto{-njem spremljanju pojava bolezni v Halozah in ormo{kih goricah so na{li potencialnega prena{al-ca bolezni, ~eprav znanost {e ne pozna vseh skrivnosti {irjenja bolezni s pomo~jo podrasti (ple-
vne flore) in dolo~enih žuželk, kot je {kržat. Prav zaradi skrivnostnosti bolezni je pri vinogradnikih precej strahu, sli{ati je celo napovedi, da se obeta vi-nogradni{tvu podobna katastrofa kot pojav trsnih u{i v za~etku 20. stoletja, ko je bilo uni~enih skoraj 90 odstotkov vinogradov na slovenskem.
Strokovnjaki govorijo v primeru bolezni rumenic vinske trte o ve~plastnosti problemov, ki zahteva združitev mo~i in znanja strokovnjakov z razli~-nih podro~ij. Država mora ob tem poskrbeti za ustrezno regulativo, ki bo vinogradnike zavezovala k izvajanju predpisanih ukrepov za zmanj{anje okužb z rumenicami vinske trte.
J. Bračič
IVANJKOVCI / [ESTI PRAZNIK TRGATVE
Kislo vreme okrnilo veselje
Že šesti~ po vrsti je praznik trgatve v Ivanjkovcih okrnilo spremenljivo vreme, zelo slab obisk in nedore~ena strategija te zanimive prireditve. Organizatorji iz ivanjkovskega turisti~nega društva se vsekakor trudijo po svojih mo~eh, vendar se zdi, da bo sedmo leto leto preizkušenj, ki bo od-lo~ilo, ali se bo ta zanimiva prireditev obdržala in v kakšni obliki.
Malo{tevilne obiskovalce je v soboto zjutraj v Ivanjkovcih pozdravilo rosenje dežja in marsikateremu ljubitelju trgatve najbrž vzel pogum, da je raje ostal doma. Za dobro juto so pri baru Sekt v kulturnem programu nastopili godba na pihala iz Ormoža, folklorna skupina Ivanjkovci, harmonikarji, va{ki fantje, učenci osnovne {ole Ivanjkovci in glasbeni ansambel Branka Fifnja. Dobrodo{lico je vo{čil predsednik domačega turističnega dru{tva Stanko Žličar ter
gostom priporočil, naj na 5 kilometrov dolgi poti ne hitijo, naj prisluhnejo naravi in se predajo čarom, ki jih nudijo na{e gorice jeseni.
Gostje so se na Jeruzalemsko vinsko cesto podali pe{, s konjsko vprego ali pa kar z avtomobilom. Na poti so bili načrtovani postanki pri vinogradni{ki kmetiji Slavinec, obisk vinoto-čev Zemljič in Kos z degustacijo in nakupom vrhunskih vin. Ustavili so se tudi na Maleku in pri
Aktiv kmečkih žena je pri Bariki pripravil pravo pojedino
vinotoču Vitica, spotoma pa so si ogledali tudi cerkev pri Svetinjah. Pot so zaključili v vinskem hramu na Jeruzalemu. Gostje so si po poti ogledali trgatev in stiskanje grozdja ter {ege in navade ob tem delu.
Ker je to največji praznik v goričkem koledarju, mora biti na mizi {e posebno dobra hrana. Ta se je z vinom družila po vsej poti. Največ truda pa so v pripravo vložile članice aktiva kmečkih žena, ki so v hi{i Bari-ki pripravile vse, kar razveseljuje želodec in oko. 450 let stara hi{a Barika je bila nekoč in je {e danes pojem gostoljubnosti, ki je je deležen vsak, ki ga pot zanese tod. Ženske so pripravljale in pekle že od zgodnjih jutranjih ur, saj morajo biti vse pogače sveže in razen potice ni mogoče ničesar speči vnaprej, je povedala starosta aktiva Mimi-ca Feguš. Z miz so vabile ajdove pogače, kvasenice, tanke gibanice, ocvirkovice, najrazlič-nej{e potice, sadni kruh, meso iz tunke, drobno pecivo in kar je {e drugih dobrot. Vrata kleti so bila tudi tukaj {iroko odprta in so ponujala domača vina, h katerim so se lepo prilegli tudi kostanji.
Omeniti velja tudi zelo lične aranžmaje in prikaz dela lončarja Trkulje, kar je zaokrožilo prijeten vtis, ki so ga odnesli obiskovalci.
viki klemenčič ivanuša
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / V SOLSKEM CENTRU ZAENKRAT OSTAJA SPREJET HIŠNI RED
Dijaki morajo upoštevati sprejeta pravila
Prejšnji četrtek je direktor Šolskega centra Ptuj Branko Kumer sklical tiskovno konferenco v zvezi z dogodki ob uveljavitvi novega hi{nega reda na {oli ter ukinjanja nekaterih programov v strojni in kmetijski šoli.
Kot smo že poročali, so se dijaki Šolskega centra na Ptuju v začetku {olskega leta uprli sprejetemu hi{nemu redu, ki so ga letos uvedli v ptujskih srednjih {olah. Po besedah direktorja centra je bil sprejem novega hi{nega reda nuja, saj želijo v prvi vrsti izbolj{ati kvaliteto pouka. Petmi-nutni odmor je namenjen zgolj prehodu dijakov v drugo učilnico (kabinetni pouk) in ni časa za kakr{nekoli druge aktivnosti (kajenje, obisk bližnjega lokala). Zaradi odhajanja dijakov v odmorih pred {olo so zamujali pri učnih urah, profesorji niso mogli pravočasno začeti pouka in so {e sami zamujali, skratka pri urah se je izgubljalo, pouk je bil zaradi zamudnikov moten. Za ustrezen hi{ni red so se odločili skupaj z dija{ko skupnostjo in star{i.
NEGATIVNI POJAVI
Za omejevanje izhodov v času odmorov so se odločili tudi zato, da bi zmanj{ali nekatera negativna gibanja, ki jih zaznavajo pe-dago{ki delavci, star{i in okolica. Ob kraj{anju ur se pojavlja problem kajenja, uživanje alkohola, nasilje med mladimi in tudi jemanje mamil.
Kljub protestu dijakov v začetku {olskega leta glede hi{nega
reda je kolegij ravnateljev sprejel sklep, da se do nadaljnjega ohranja sprejeti hi{ni red, hkrati pa potekajo razgovori na roditeljskih sestankih ter v razrednih skupnostih v zvezi s tem, da se najde ustrezna re{itev in se oblikuje in sprejme kompromis. Šola ne vidi ustrezne re{itve v restriktivnih ukrepih zoper dijake, kot je recimo izključitev iz {ole zaradi neupravičenega izostajanja od pouka, saj se tak mladostnik na koncu znajde na ulici, to pa je {e najslab{a možnost.
Na dodatna novinarska vpra-{anja je direktor govoril tudi o problemih urnikov na {oli, saj je zelo težko uskladiti pouk 96 oddelkov v premajhnem {tevilu učilnic, priznal pa je tudi, da zamujanje pri pouku ni zgolj stvar dijakov, temveč tudi učiteljev, in dodal, da je to posebno poglavje, ki ga bodo z vso resnostjo in odgovornostjo re{ili na vseh konkretnih pojavih.
MINISTRSTVO SE NI ODZIVALO
Drugi del tiskovne konference je bil namenjen problematiki ukinjanja nekaterih učnih programov. Po predlogu ministrstva za {olstvo se v {olskem letu
Rajko Fajt, Branka Regvat Kampl, Branko Kumer, Milan Cimerman in Vladimir Koro{ec na tiskovni konferenci. Foto: Fl
2002/2003 v Ptuju ukinjajo nekateri učni programi. Predlog ni predvideval poklicev: v stroj-ni{tvu monter in upravljalec energetskih naprav, preobliko-valec in spajalec kovin, stroji mehanik in klepar krovec, v kmetijstvu kmetijsko—podjetni{ka dejavnost, kmetovalka gospodinja, na ekonomski {oli pa se je zma-nj{alo {tevilo oddelkov. Vodstvo centra se je na predlog ministrstva odzvalo in so pogovori potekali pravzaprav vse lansko leto.
Junija 2002 so ministrstvo obvestili, da se je za program kmetijsko—podjetni{ke dejavnosti prijavilo 25 kandidatov in zato so zaprosili za razmestitev tega programa. Na osnovi vpisa kmetijsko-podjetni{ke dejavno-
SLOVENSKA BISTRICA / ARHITEKTURA 17. STOLETJA
Razstava v razstavnem eksponatu
"Redkokdaj pride iz prestolnice v provinco tako pomemben kulturni zalogaj, kot je razstava Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem," je razstavi na pot dejal ravnatelj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica Stane Gradi{nik. Razstavo je pripravil Arhitekturni muzej Ljubljana in zajema obdobje med pozno renesanso in zrelim barokom, spremlja pa jo izjemno bogat katalog.
Avtor besedila in izbora spomenikov je dr. Nace Sumi, izvedla jo je kustosinja Arhitekturnega muzeju Asja Krecic, fotografije zgradb pa je izdelal Miran Kam-bic. Ob odprtju razstave je nastopil trio Mefistes.
Razstavo je predstavil dr. Peter Krecic, direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana. Povedal je, da je rezultat vecletnega dela zaposlenih v muzeju in številnih zunanjih sodelavcev. Posebej je poudaril, da se redkokdaj dogodi, da bi bila stavba - gostiteljica razstave socasno razstavni eksponat. To se je zgodilo v bistriškem primeru, saj je na fotografiji predstavljena grajska fasada, vzhodni portal, stopnišce v gradu iz 18. stoletja ter po Vis-cherju zunanjost grajskega kompleksa s parkom v 17. stoletju.
Razstava predstavlja 72 najimenitnejših arhitekturnih spomenikov z območja Slovenije in zamejstva. Spremlja jo pet maket, med kateri izstopa maketa župnijske cerkve sv. Jurija v Piranu.
Nam krajevno najbližjimi primeri arhitekture med pozno renesanso in zrelim barokom so Ptuj (Lesliejev trakt gradu s pogledom na grajski kompleks danes, zunanjšcina, detalj zu-nanjščine z okenskim pasom, pogled na grad z mestne strani ter podoba gradu iz 17. stoletja) in župnijska minoritska cerkev sv. Petra in Pavla z maketo in samo-
stanom, s prikazom cerkve in samostana z Marijinim stebrom na razglednici, poslani 1906. leta, arkadno dvori{~e minoritskega samostana, notranj{~ina cerkve z velikim oltarjem, refektorij s {tu-katurnim stropom ter Vischerje-va podoba Ptuja iz 17. stoletja. Zanimiva je podoba dvorca Tur-ni{~e pri Ptuju. Na razstavi je najprej prikazana dana{nja po-
doba, nato pa njegova bogata in zanimiva zunanj{~ina iz 17. stoletja ter prikaz shemati~ne rekonstrukcije prvotnega stanja po {tevilu okenskih osi na Slovenskem. Med Ptuju bližnjimi stavbami iz obdobja pozne renesanse in zrelega baroka so {e dvorec Hrastovec, pavlinska župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Olimju in romarska župna cerkev Device Marije v Pu{~avi na Pohorju, vse ostalo pa je z drugih delov Slovenije, najve~ iz Ljubljane, in nekaj malega iz zamejstva.
Razstava je odprta do 6. oktobra.
Vida Topolo^ec
PTUJ / IZOBRA@EVANJE ODRASLIH NA EKONOMSKI [OLI
Oktobra zaietek predavanj
Na Ekonomski soli Ptuj že nekaj let poteka izobraževanje odraslih v programu ekonomski tehnik. V program se vpisujejo občani, ki so uspešno zaključili izobraževanje v programu trgovec. Predavanja potekajo trikrat na teden v popoldanskem času od ponedeljka do srede.
Letos so imeli prvo generacijo maturantov v programu ekonomski tehnik in 15 občanov je uspešno opravilo poklicno maturo, kar je rezultat kvalitetnega dela. Občani s tem pridobijo izobrazbo V. stopnje in imajo možnost nadaljevanja študija na visokošolskih programih fakultet.
Med izobraževanjem na Ekonomski šoli Ptuj nudijo dijakom individualno pomoč, prilagajajo se posebnostim, zahtevam, željam slušateljev in nudijo konzultacije. Prav tako omogočajo plačilo šolnine na obroke čez celo šolsko leto. Na voljo je tudi dobro založena knjižnica, dosegljiva je uporaba računalnika in individualna pomoč posameznikom.
Vsi, ki imajo voljo in željo pridobiti izobrazbo ekonomskega tehnika, se lahko v omenjeni program še vpišejo. Predavanja se bodo začela 7. oktobra, vpis pa bo potekal vse do konca oktobra.
Ur
sti, elektrotehnik PTI in nižje poklicno izobraževanje v strojništvu so poslali vloge tudi za oblikovanje teh programov. V zvezi z dopisovanjem in odgovori na relaciji šolski center — ministrstvo je očitno bilo veliko pomanjkljivosti, tako da niso pravočasno dobili soglasij za omenjene programe. Kljub temu da ministrstvo ni dalo soglasja za program kmetijsko-podjetniške dejavnosti, so na centru dijake vpisali in sedaj po besedah ravnatelja kmetijske šole Vladimira Korošca obiskujejo oddelek večerne
šole, sredstva pa budo skušali dobiti na drug način.
DISKRIMINACIJA
SPODNJEGA
PODRAVJA
Na tiskovni konferenci so govorili tudi ravnatelji posameznih šol v centru. Milan Cimerman (Poklicna in tehniška strojna šola) je dejal, da je nerazumljivo v strojnih poklicih omejevati vpis, saj trg delovne sile ravno pri teh poklicih izkazuje primanjkljaj. Proizvodnja v strojništvu narašča. Te poklice bi morali stimulirati in mlade pritegniti v šolanje tovrstnih profilov. Gre tudi za re{eva-nje u~encev iz {ol s prilagojenim programom.
Mag. Vladimir Korošec je ugotavljal, da je ukinjanje programov v kmetijstvu, ki v Spodnjem Podravju predstavlja eno najpomembnej{ih gospodarskih dejavnosti, za to obmo~je oma-lovažujo~e. Poglabljajo se razlike v ravni izobrazbe med razvitim delom Slovenije in severovzhodno Slovenijo. Potrebno je misliti tudi naprej. Ob vstopu v Evropsko unijo bomo imeli v Sloveniji okrog 60.000 kmetov, kar pomeni, da bi jih vsako leto morali usposobiti vsaj 1000 (danes ima
okrog 5 odstotkov kmetovalcev osnovno kmetijsko izobrazbo). Sedaj jih v vsej Sloveniji letno kon~a {olanje okrog tristo. V tem okolju imamo okrog 5000 uspe-{nih kmetij, ki se bodo lahko razvijale zgolj z ustrezno izobrazbeno strukturo proizvajalcev. Tudi {ola mora ~utiti ustrezno stabilnost v u~nih programih, kar omogo~a, da se doseže tudi ustrezna kadrovska stabilnost. Ukinjanje programov ne govori v prid dejstvom v zvezi s slovensko kmetijsko politiko.
Rajko Fajt, ravnatelj Elektro {ole, je dejal, da zaradi omejitve vpisa niso mogli sprejeti 16 dijakov, ter opozoril na dodatne stro-{ke, ki se pojavijo, ko se dijaki vozijo v {olo v Maribor.
Branka Regvat Kampl, ravnateljica ekonomske {ole, je dejala, da imajo v oddelkih povpre~no 28 dijakov, da je velik naval na programe ekonomske gimnazije ter za ekonomskega tehnika, manj za programe poslovanja in trgovca. Sicer pa je v okviru centra na ekonomski {oli najve~ dijakov, 1164 v 42 oddelkih.
Šolski center na Ptuju letos obiskuje 2361 dijakov v 96 oddelkih.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Sveiano ob zaietku pravljic z jogo
Mesec oktober, ko pisano listje in darovi narave prijazno de-nejo, se začenja s svečanostmi in prazničnimi dnevi: mednarodni dan starejših (1. okt.), svetovni dan otroka, svetovni dan arhitekture in bivanjskega okolja (2. okt.), evropski dan opazovanja ptic (3. okt.), svetovni dan varstva živali (4. okt), mednarodni dan otroka, svetovni dan učiteljev (5. okt.). Zato ni naključje, da vas danes, v četrtek, 3.t.m., vabim ob 18. uri v Narodni dom, kjer bo svečanost ob 10-letnici društva Joga v vsakdanjem življenju na Ptuju, ki bo hkrati tudi uvod v tretjo sezono Pravljic z jogo, ki nastajajo v sodelovanju društva z mladinskim oddelkom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Ker k pravljicam in jogi sodi vzpodbujanje prijaznega odnosa do narave in vseh bitij, ker so učitelji pomembni življenjski sopotniki, ker modrost prihaja od starejših, ker joga goji tudi skladnost zunanjega in notranjega bivanja, materialnih in predvsem duhovnih prostorov.
V Narodnem domu, ki je prijazno odstopil prostore, boste prisluhnili slavnostnim govorcem, predavanju dr. Dejana Kupnika Z gibanjem in prehrano do zdravja, prikazane bodo joga vaje, slišali boste pravljico Jabolčni kralj, predstavili se bodo tudi najmlajši prijatelji joge. Sproščenemu druženju bo prispevala tudi duhovna glasba, vabljiva bo še pokuš-
Utrinek s Pravljice z jogo
nja vegetarijanskih jedi.
Pravljice z jogo, ki se bodo sicer odvijale vsak prvi in tretji četrtek v pravljični sobici mladinskega oddelka knjižnice, nastajajo tretje leto in jih zraven knjižničarke Liljane Klemenčič vodi inštruktorica joge Sonja Trplan, duša in motor ptujske enote Društva joga v vsakdanjem življenju Maribor (ustanovljeno marca 1991). V njegovem okviru je od oktobra 1992 vadilo jogo okrog 850 članov s Ptujskega, čez 50 otrok pa je razvijalo svoje telo in čute ter uživalo ob pravljicah.
In čemu joga?
Današnjemu stresnemu življenju, ki se dotika vseh starosti populacije, se je nujno upreti - po malem in enostavno. In predvsem ne z novimi stresnimi situacijami, ki jih lahko pov-
POVABILO NA PRAVLJICE Z JOGO
Danes, v četrtek, 3. oktobra, se začenjajo Pravljice z jogo. Tokrat se izjemoma dobimo ob 18. uri v Narodnem domu Ptuj, Jadranska ulica 13, kjer bo svečanost s pravljico in pogostitvijo ob 10-letnici društva joga na Ptujskem. Vse naslednje Pravljice z jogo bodo v pravljični sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Mali grad, Prešernova 33. Vadba je namenjena otrokom od četrtega leta dalje. Zaželena so lahna športna oblačila in copatki. Vstopnine ni! Pridite, veseli vas bomo.
zročijo mnoge priporočane in obljubljene dejavnosti. Vadba joge ne zahteva posebne športne opreme in nima starostnih, ne kondicijskih omejitev ter sodi med najbolj dostopne športne dejavnosti. Joga deluje celostno, na celotno človeško telo ter razvija notranji mir. Vadba joge nikoli ne utrudi, pa vendar ponuja odlično stanje telesa, če so vaje izvajane pravilno in redno. Na otroke vpliva joga posebej blagodejno: lažje se sprostijo in dlje časa so lahko pozorni, hiperaktivnim malčkom pomaga k umirjenosti, vzpodbuja pravilno držo in dviga kvaliteto motorike, vzpodbuja zavedanje telesa, omogoča samopotrditev, razvija čutila ...
In čemu pravljice?
Pravljicam je, kakor jogi, zibelka Indija. Tudi pravljice, preproste, a žlahtne literarne oblike, s svojimi podobami odkrivajo otrokom (tudi odraslim) etična načela in razmerja, pripravljajo jih na svet odraslih, omogočajo razumeti tisto, kar se skriva v kotičkih duš — majhnih in velikih. Svet brez pravljic je kakor dojenec, ki ni nikoli okusil materinega mleka.
Zato vas vabim, da okusite Pravljice z jogo.
Liljana Klemenčič
ZANIMIVOSTI, OBJAVE
PTUJ / ZAKLJUČEK KNJIŽNEGA KVIZA ANTON INGOLIČ IN STAJERSKA
Predstavitev portreta Ivana Potrta
V četrtek, 19. septembra, je bil v slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča literarni večer z gostom Frančkom Bohancem. Hkrati je bila prireditev namenjena 17. septembru, dnevu zlatih knjig in zaključku Slovenskega knjižnega kviza.
Prijetno, domače vzdušje na literarnem večeru so ustvarili številni obiskovalci, ki so tako počastili rojaka, pisatelja Ivana Potrča. Po nagovoru direktorice knjižnice Tjaše Mrgole Jukic in župana Miroslava Lucija je stekel sproščen dialog z avtorjem Frančkom Bohan-cem, literarnim poznavalcem in doajenom slovenskih pionirskih knjižnic. Pogovor je vodila Viktorija Dabič, zavzeta ohranjevalka kulturne dediščine na Ptujskem.
Portret Ivana Potrča izpod peresa Frančka Bohanca je kompleksno delo, ki predstavlja celoten Potrčev opus. Avtor na sto dvainosemdesetih straneh v zaključenih, naslovljenih poglavjih utemeljuje, pojasnjuje in ozavešča Potrčev literarni pomen. Uvodoma knjiga navaja osnovne življenjske stopnice Ivana Potrča ter intervju o njegovi ustvarjalni poti, ki je bil opravljen v Ljubljani leta 1989. Naslednje strani knjige so obvezne tistim, ki želijo resnično spoznati in doumeti Potrčevo ustvarjalnost ali nekoliko pokukati v pisateljevo družinsko življenje, ki ga je sicer vestno čuval v kotičkih srca. Za pokušnjo preberite del spominjanja sina Matjaža Potrča:
"... Pogosto je tipkal pozno z-več^-r, in to me je včasih tudi
motilo, saj sem spal v sosednji sobi. Ob tem je poslušal klasično glasbo. Spominjam se, da je tudi mama pretipkavala mnoga njegova dela, med drugim tudi roman Zločin. Tedaj je bilo treba vsako različico vtipkati na novo v pisalni stroj.
Delo je nesel tudi s seboj na morje, v svojo hišo v Fiesi. Tam je poskušal živeti na nek način po kmečko. Hotel je obdelovati zemljo in se veselil, ko je posadil trte ali drevesa.
Oče je rad dobro jedel, po kosilu pa je šel običajno spat. Zato je bil prej zajetne kot vitke postave. Vitek je bil v mladosti, kar sem videl na fotografijah. Vendar ga debelost ni ovirala, ob pregledih so zdravniki vselej hvalili moč njegovega srca. V ozadju vsega tega je bila tudi njegova izkušnja s stradanjem v koncentracijskem taborišču, saj si je menda obljubi, da ne bo več stradal, če mu ne bo res treba.
Gospodinjska pomočnica je morala vselej kuhati juho, on pa je najraje jedel v juhi kuhan mozeg od kosti. Njegovo najljub{e opravilo je bilo rezanje tunke ...
Pisatelja Ivana Potrča so slovenski učenci spoznavala tudi v okviru Slovenskega knjižnega	kviza,	oblike knjižnično-informacijskega opismenjevanja osnovnošolcev. Kviz, kjer je kot avtorica
letos sodelovala tudi knjižničarka Liljana Klemenčič, spodbuja k branju kvalitetne leposlovne in poučne literature domačih avtorjev ter poudarja spoznavanje slovenskih pokrajin.
Na Ptujskem se je odzvalo vabilu h kvizu 14 osnovnih šol in prav toliko knjižnih nagrad
Lavrenčič (OS Ljudski vrt), Nives Horvat (Kidričevo), Dejan Tramšek (Sela), Jasmina Dajčman (Destrnik), Maja Fi-deršek (Žetale), Žan Hostnik (Videm), Jan Kolarič (Mladika) in Mateja Arnuš (Podleh-nik). Na snemanje TV oddaje v Ljubljano, kar je glavna nagrada, bo potovala v torek, 8.
Vika Dabic in Francek Bohanec - z veseljem o Potrču. Foto: Lan-gerholc
je prispevala Knjižnica Ivana Potrča, seveda s pomočjo sponzorja Založbe Mladinska knjiga. Na literarnem večeru je kviz predstavila mladinska knjižničarka Melita Zmazek, gostje večera pa so izžrebali naslednje nagrajence: Marko Notesberg (Zavrč), Sabina Bratušek (Cir-kulane), David Čuček (OS Olge Meglič), Tina Hasenma-li (Hajdina), Amadeja Smi-goc (Leskovec), Nataša Kolar (Cirkovce), Jakob Gašper
oktobra, Mojca Pongračič z
Destrnika (oddaja bo predstavila tudi Ptuj s knjižnico in bo na sporedu v sredo, 16. 10., ob 15.15 na prvem programu TVS, ponovitve 17. in 19. 10.).
Nagrajencem organizatorji kviza čestitajo, zahvaljujejo pa se tudi vsem šolskim knjižničarjem, ki so vzpodbudili k reševanju kar 754 osnovnošolcev na Ptujskem.
Liljana Klemenčič
PTUJ/ CREEPS — PRVA SLOVENSKA UPRIZORITEV
te nisi v medijih, si le pol človeka
V soboto je ptujsko gledališče predstavilo prvo premiero v letošnji sezoni. Gre za delo Lutza Hubnerja Creeps, ki se s ptujsko predstavo prvič pojavlja na slovenskem odru.
Ko so avtorji delo predstavljali novinarjem, so dejali, da gre za grotesko, napisano za mladino, postavljeno pa tako, da naj bi pritegnila vse ljubitelje gledališča. Biti popularen, biti v medijih, pojavljati se na televiziji, biti voditelj oddaje (vseeno kakšne) je želja današnje mladine. Vodenje oddaje ali kakršnokoli pojavljanje v medijih je sanjski poklic, ki
navidezno zagotavlja priljubljenost, bogastvo in srečo. Ce se ne pojavljaš v medijih, si le še na pol človek. Gre za dva zorna kota, mladega kandidata, ki bi storil vse, da pride "noter", in televizijskega polboga, ki pozablja, da se igra z živimi dušami in srci.
Avtorji so se pred predstavo spraševali, kakšen bo odziv občinstva, ali bo prevladal
smeh ali resnoba.
Kljub vsemu je prevladal smeh. Predstava je uspela, mlade kandidatke so odlično opravile (odigrale) svoje vloge.
Predstavo je režiral Rene Maurin, delo sta prevedla Miha Toš in Marko Potrč, scenograf je bil Djordje Bjelobrk,
za kostumografijo je poskrbela Ivona Stanič, dramaturginja je bila Teja Kleč. Igrale so Petra Rojnik, Alenka Tetičkovič in Mateja Pucko, glasovno je sodeloval Aljoša Koltak ter Katarina Čas.
Fl
Creeps torta. Foto: Matjaž Wenzl
SLOVENSKA BISTRICA /
V ČAJNICI NA OGLED LIKOVNA DELA MARIJE GREGORC
Slikarka Haloz in Slovenskih goric
Ptujčanka Marija Gregorc, slikati je pričela 1979. leta in od takrat je svoja likovna dela razstavljala skupaj z drugimi slikarji v Čakovcu, Ljubljani, Majšperku, Mariboru, Novem mestu, Ptuju in na Ptujski Gori, imela pa je že tudi nekaj samostojnih razstav, je tokrat postavila na ogled svoja dela tudi v znani slovenjebistriški "Čajnici pri babici".
Odprtje razstave so popestrili s svojim ubranim petjem člani okteta Planika, kar je še posebej razveselilo Marijinega moža znanega glasbenega pedagoga in univerzitetnega profesorja Jožeta Gregorca, ki je ob oktetovem prepevanju skrbno poslušal, ali so "peli pravilno". Marijine slike, ki bodo lep čas krasile stene čajnice, pove-
do, da se ljubiteljska slikarka v svojem ustvarjanju opredeljuje predvsem za krajino. Njena risba je spontana, realna in svobodna, kar tudi ustreza njenemu značaju. Marija Gregorc ustvarja največ v okolici Ptuja, v Halozah in Slovenskih goricah.
VT
... PA BREZ ZAMERE
Vox populi
Petnajst minut sla^e II.
Prej{nji teden smo malce pretresli formalne poti in prepreke, ki vas ~akajo, če se odlo~ite pograbiti svojih petnajst minut slave ter postati prezident Republike Slovenije. Kot ponavadi smo tudi tukaj videli, da je sama stvar precej formalizirana in zbirokratizira-na, ampak enkrat za spremembo smo mnenja, da pri tako pomembni, ugledni in, kar konec koncev sploh ni najbolj zanemarljivo, tudi hudo pop(ularni) funkciji sploh ne {kodi, če obstaja tu pa tam kak{-na formalna ovira v obliki tega ali onega predpisa. Seveda to za vas, ki imate cilj postati prvi frajer jet-set scene, ni najbolj razveseljiva novica, za mastodonta, ki si je nadel ime država, pa je verjetno tako najbolje. Kaj pa vem. Po eni strani to sicer pomeni, da se, pod krinko ne vem kakih velikih sprememb, menjav in svežega vetra, pri vseh političnih funkcijah menjajo zgolj stolčki, zadnje plati pa ostanejo bolj ali manj iste, le na drugih sedalih. Kar seveda pomeni, da kak{nih novih vetrov (pa ne tistih, ki jih ponavadi povezujemo z zadnjimi platmi) v kratkem času ni nikoli realno pričakovati. No, vsaj bolj{ih od aktualnih ne.
Precej je seveda odvisno tudi od volilnega telesa, to se pravi od ljudstva, ki na volitvah odloča, a izku{nje preteklega desetletja kažejo na to, da ima slovenski živelj raj{i stare, preizku{ene formule, ki pomenijo neko domnevno stabilnost, varnost in domačnost, kot pa kak{ne nove, malce nepoznane izzive, pa čeprav le-ti morda ob za spoznanje večjem tveganju predstavljajo bolj{o vizijo prihodnosti, kot pa nas čaka. Ja, kakor hitro je zraven tveganje in negotovost, je hudič.
Najlep{o sliko o tem razmi-{ljanju in stanju slovenskega naroda nam dajo stvari, v katerih se najbolj odraža karakter naroda: njegovi pregovori. Vzemimo na primer tegale: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Seveda ima ta modrost več interpretacij, ampak ena od njih je pa vseeno lahko takale: bolje nekaj sigurnega, gotovega, kot pa nekaj, kar vsebuje tudi tveganje, čeprav bi tista druga stvar bila bolj{a. Kdo pa pravi, da ne bi, če bi vrabca izpustili iz roke in se odpravili po goloba na streho, tega goloba tudi ujeli? Ampak to dejanje vsebuje večji element tveganja kot pa to, da ne spustimo vrabca, ki ga imamo v roki. Vidite, tako razmi{lja povprečen prebivalec na{e deželice. Brez tveganja. Ce to prevedemo nazaj na volitve, kombiniramo {e z veliko pozornostjo, ki jo povprečen prebivalec-volivec posveča temu, kako kandidat za posamezno funkcijo izgleda, kar seveda pomeni, da toliko manj{o pozornost posveča temu, kaj ima povedati, kaj {ele, da bi to kritično pretresel, potem vidimo, da se dolgim obdobjem mandatov, ki jih zadnje plati na{ih vladarjev pre-sedijo na stolčkih, sploh ni kaj prida čuditi. Pa temu, da skoraj nič pametnega ne povedo, tudi ne.
Ce se sedaj povrnemo k na{i temi (sicer pa se tudi v prej{njem odstavku povedano tiče na{e teme, saj pojasni nekaj stvari v zvezi z volitvami), vidimo, da kaj dosti možnosti za to, da boste nekoč prezident Slovenije in slavni, pravzaprav nimate. Kar pa ne pomeni,
da vrzite pu{ko kar takoj v koruzo. Saj če se {e spomnite, je Slovenija načeloma demokratična država, v kateri imamo - seveda spet načeloma - vsi enake startne pozicije. No, ampak če smo čisto realni, imamo morda vsi enake startne pozicije, nimamo pa enake opreme. Nekateri, teh je le pe{čica, imajo super nove teka{ke čevlje, drugi pa se moramo, če se prijavimo na tekmovanje, zadovoljiti z bosimi nogami. Rezultat je bolj ali manj znan vnaprej.
Hej, ampak če si že tako močno želite svojih petnajst minut slave, si za začetek lahko postavite malce nižje cilje, kot pa je kar frontalni napad na predsedni{ki prestol. Kot vsi vemo, hkrati s predsedni{kimi volitvami potekajo tudi lokalne, kar pomeni, da bomo desetega novembra poleg prezidenta volili tudi občinske svete in, pazite, v vsaki občini tudi župana občine. Zakaj torej ne bi kandidirali za župana? Župan sicer {e zdaleč ni prezident, a nekaj vseeno je, ne? Je nekdo, frajer, tip, s katerim se je koristno poznati in biti v dobrih odnosih. Skratka, je pop zvezda, dobi svojih petnajst minut slave. Pa čeprav vse to večinoma na lokalnem nivoju. Ampak saj vsi poznate tisti rek, po katerem je bolje biti prvi na vasi kot pa zadnji v mestu, ne? In dobra novica pri vsej stvari je, da če se {e niste odrekli projektu osvojitve naslova predsednika Slovenije, je to lahko kar prožna odskočna deska za ta va{ salto mortale. In kar tudi ni zanemarljivo, postati župan je vsaj na papirju precej lažji projekt, kot pa postati prezident. Ce se spomnite od zadnjič, je potrebno, če hočete sploh vstopiti v igro za prezidenta, najprej zbrati pet tisoč podpisov v svojo podporo. Kar ni ravno najlažja naloga na svetu. Zraven tega pa morate biti {e polnoletni, državljan R Slovenije in kolikor toliko normalni (v glavi). Okej, ti zadnji trije pogoji veljajo tudi, ko gre za župana, a dobra novica je, da morate, če se hočete priključiti dirki za župana Mestne občine Ptuj (pod pogojem, da vas ne predlaga nobena stranka), zbrati le sto petdeset podpisov, kar je seveda dosti bolj realno in dosegljivo {tevilo v primerjavi s pet tisoč podpisi, ne? Se posebej, če imate veliko familijo in sorodstvo. In to je to. Malce {e pobrskate po člankih kolega Berliča v tem časniku, da si pridobite teoretično podlago in kak{en napotek za kampanjo, pa ste že v igri. Precej bolj realno in lažje kot pa dirka za prezidenta, ne?
Ja, seveda, mislite si. Ce ste dobro prebrali drugi odstavek, potem vam mora biti jasno, da se opisana mentaliteta naroda, predvsem pa volivcev, mora kazati tudi na lokalni ravni. In tudi se. V stilu tiste mamke, ki je pred zadnjimi predsedni{kimi volitvami, čeprav hodi vsak dan predano v cerkev, na vpra{anje, koga bo volila, kot iz topa ustrelila: Ja Kučana, koga pa?' Na vpra{anje, zakaj, je prav tako kot iz topa ustrelila: Ce pa je tako prisrčen, simpatičen in sladek, pa že tako dolgo je predsednik.. Razumete zadevo? ... Hm. Upal bi si trditi, da skoraj stoodstotno vem, kdo bo zmagal v le-to{nji dirki za župana MO Ptuj. Ja, moje sožalje, zdi se, da z va{i-mi petnajstimi minutami slave ne bo nič.
Gregor Alič
SREDI ŽIVLJENJA
SENCAK / VRABEL JE RAD NA STREHI
luknja pri luknji pa vodo drii
Slamnate strehe so dandanes tudi na podeželju že prava redkost, včasih pa je bilo drugače. Še pred nekaj deset leti je bilo na območju Haloz in Slovenskih goric več mojstrov, ki so znali pokrivati hiše s slamo, danes pa bi jih lahko prešteli na prste. V jušinski fari so bojda le še trije, ki obvladajo to spretnost, najstarejši med njimi pa je Franček Toplak, po domače Vrabel, iz Rotmana pri Juršincih.
In ker je splošno znano, da je Vrabel rad na strehi, ni čudno, da smo ga te dni med potepanjem po Slovenskih goricah zmotili pri popravilu slamnate strehe na eni najstarejših hiš v občini Juršinci, pri Miheč-evih v Sen~aku 22, ki ima na vhodnih vratih vrezano letnico 1817. Stara cimpra~a z veliko slamnato sreho kljubuje zobu časa predvsem po zaslugi svojih lastnikov. Marija in Alojz Rojht svojo hiško kljub skromnim dohodkom redno vzdržujeta in obnavljata, tako da je prava paša za oči. In ker je streha že pričela puščati, sta pred mokro jesenjo dala poklicati Vrabla, da jo popravi, kot se spodobi.
"Pokrivanje s slamo je na videz videti preprosto in enostav-
to ni poceni, zato velja en škop kar 500 tolarjev. Poleg dobre slame potrebujem dobro leseno lestev. Na strehi pa poleg slame porebujem še 'rajce' - lesene palice, dolge meter ali dva, običajno iz trpežne leske. Zatem potrebujem še gozice in šibe iz 'pintovca' ali vrbe, ki so zelo trpežne in služijo za to, da z njimi privežemo slamo na lesene late. Poleg tega potrebujem še dve leseni orodji. To sta šprekla, s katero že vstavljeno in privezano slamo počešem in potepljam, zato da se lahko po strehi premikam levo ali desno, pa mi je v pomoč hlapec, ki se z velikim železnim kavljem zarije v slamo, da lahko stopim nanj in me med delom drži."
Kako dolgo drži takole napravljena streha?
"Toplakov Franček, po domače Vrabel, s škopom slame v rokah.
no, pa sploh ni tako," pravi Franček Toplak. "K tej hiši hodim že krepko prek 20 let, saj se vsako drugo ali tretjo jesen najde kakšna nova luknja. Včasih sem bil pri hiši po teden ali dva, odvisno od obsega popravila. Sicer pa je delo precej naporno in zahteva veliko potrpljenja in ročne spretnosti."
Kaj vse potrebujete pri pokrivanju slamnate strehe?
"Najprej dobro rženo slamo, ki je danes zelo redka, saj mora biti ročno pokošena, ročno vezana v snope ali škope in tudi zmlatiti jo je potrebno na roko, sicer bi se preveč uničila. Vse
"Ne boste verjeli, ampak na novo pokrita slamnata streha je včasih zdržala vsaj 30 let; od tod tudi pregovor: Luknja pri luknji pa vodo drži. Ko pa je starejša - in ta hiša je stara, kot je videti na vhodnih vratih -že 185 let, pa je potrebno vsaki dve ali tri leta kaj popraviti, da ne pušča."
Kaj pa ste počeli v mladosti?
"Vsega po malem. Včasih je bilo dela na slamnatih strehah veliko več, sicer pa sem bil tudi muzikant; še danes rad primem za bariton, ravno oni dan smo igrali na preši skoraj celo noč.
Sicer pa imava z ženo manjšo kmetijo in nekaj živine - dve kravi in štiri pujčeke, pa maj-nšo gorico, kjer ob dobri letini pridelamo blizu 2000 litrov vina, zato je za pridne roke dela vedno dovolj."
Se se spomnite, kdaj ste nazadnje pokrivali novo slamnato streho?
"Lani, ko smo na novo prekri-
leta so tu človek ni več takšen, kak je bil včasih... "
Tako se torej spominja Franč-ek Toplak, eden zadnjih mojstrov za slamnate strehe pri nas. Naj ob koncu zapišemo, da sta Marija in Alojz Rojht, lastnika skoraj dve stoletji stare cimpra-ne, s slamo pokrite hiše povedala, da se na občini Juršinci zanimajo za njuno hiško, saj so
[kop je treba na strehi tudi ujeti ... Foto: M. Ozmec
vali Puhovo domačijo v Senč-aku, tam, kjer je sedaj muzej. Stara hiša je žal pogorela, zato so zgradili novo in trije pokrivači smo slamnato streho delali 4 cele dni. Drugače pa ne pomnim časa, kdaj sem pokrival novo hišo s slamo, to je bilo zagotovo pred kakimi 40 leti, mogoče še več ... "
Kdo pa vam je lani pomagal?
"To sta bila Konrad Veršič iz Grlincev in Vinko Horvat s Kukave, mi trije smo še edini tu okoli, ki znamo pokrivati s slamo, vsi drugi so že pomrli. Mladih ljudi pa to ne zanima več, saj pravijo, da bi bila dandanes sramota, če bi si nekdo zgradil hišo in jo pokril s slamo. Nekaj starih slamjač pa še je, in ko začne zatekati, me radi pokličejo."
Delo na strehi je dokaj nevarno. Ste že kdaj padli z nje?
"O, to pa ne, še nikoli nisem padel, ne s strehe in ne z lojtre. Tu moraš biti resnično zbran in resen, pijače ne smeš vzeti več kot kakšno kupico, če ti jo dajo. Moraš pa piti po pameti, če ne je lahko hudo. Letos pa se mi je pripetila druga nerodnost, saj sem med nalaganjem slame padel z voza. Kaj čemo,
pred leti plačali krovca in naj bi jo v kratkem zaščitili. Za to so bili pri njih že nekajkrat tudi strokovnjaki z Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Mariboru, ki je pred leti prispeval slamo za popravilo. Rojhtova upravičeno pričakujeta, da jima bo občina tudi v bodoče stala ob strani, kajti denarja ni na pretek.
M. Ozmec
HAJDINA / Z^TA POROKA ORNIKOVIH
Petdeset sreinih in zadovoljnih let
V cerkvi sv. Martina na Hajdini je bila 14. septembra zlata poroka Janeza in Marije Ornik iz Hajdoš 51. Slavnostni obred je vodil župan občine Hajdina Radoslav Simonič. Priča ženinu je bila hčerka Majda Vrabl, nevesti pa hčerka Cvetka Kušar.
Zlati ženin se je rodil v Pre-poljah, zlata nevesta v Hajdo-šah. Janez si je penzijo zaslužil v delom v Tamu, kjer je bil najprej orodjar, zadnjih 20 let pa delovodja, Marija je vsezko-zi vzorno skrbela za dom. V zakonu so se jima rodili trije otroci: hčerki Majda in Cvetka ter sin Janko. Danes ju razveseljujejo vnuki Boštjan, Mojca, Petra, Aleš, Matej, Jerneja in Katarina.
Kot je povedal zlati ženin Janez, so jima leta prve petdesetletnice skupnega življenja hitro minila, vedno sta se dobro razumela. Njega še vedno privlači gasilstvo, Marija še naprej pridno gospodinji in skrbi, da je dom urejen in poln cvetja.
Zlatoporočencema iskreno čestita tudi uredništvo Tednika.
MG
Zlatoporočenca Janez in Marija Ornik. Foto: S. Brodnjak
Gospodar Alojz Rojht pred rženimi škopi, ki so bili pred tem varno spravljani za popravilo stare strehe
prednost je v sistemu
JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA
STIROPOR - EPS
■	Baumit lepilo KlebeSpachtel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
LAMELNE PLOŠČE - LAMELE
■	Baumit lepilo HaftMortel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
liii Baumit
BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
3. - 9. oktobra 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 3. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Afriške pravljice: Basen o petelinu, koko{i in raci, 4/10. 9.10 Plesni forum celje: Čarovnik iz oza, plesna predstava. 9.50 Zgodbe iz školjke. 10.20 Oddaja za otroke. 10.40 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.10 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.25 Parada plesa. 13.45 Cik cak. 14.05 Oddaja o kulturi. 14.30 Svetovni izzivi. 15.00 Osamljeni planet - Južna Italija. 15.55 Hidak - mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 17.20 PSepe: Kar seješ to žanješ, kratki igrani film za otroke., 17.40 Dosežki, pon. 18.00 Humanistika. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.05 City folk, ljudje evropskih mest: Rotterdam. 23.30 Rdeča poglavja zgodovine, angleška dok. serija, 5/6. 0.05 Humanistika, pon. 0.35 Osmi dan, pon. 1.05 Tednik, pon. 2.00 Prvi in drugi, pon. 2.20 Mary Tyler Moore, nan., 43.epizpda, pon. 2.45 Razmišljajoče morje, nizozemski film, pon. 4.40 Šport.
SLOVENIJA 2
7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.20 Ushuaia, francoska dok. serija, 8/10, pon. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 43.epizoda. 17.35 Preblisk v steklenici, ameriški film. 20.00 Popularna resna glasba. 22.00 Poseben pogled: Poslednji dnevi, ameriški film. 23.25 V senci katedrale, nemška nan., 12., zadnja epizoda. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 46. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 116. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 43. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 23. dela nad. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 48. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 24. del mehiške nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 44. del mehiške nad. 17.20 Močno me objemi, 117. del nad. 18.15 Salome, 47. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, ameriška nad., 5/6. 21.00 Prijatelji, 5. del hum. nan. 21.30 Seks v mestu, 5. del ameriške nan. 22.00 Zahodno krilo, 5. del ameriške nan. 22.50 Odpadnik, 4. del ameriška nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 14. dela nan. 12.10 Čarovnice, pon. 4. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 244. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 118. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 15. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 18. del hum. nan. 18.15 Jesse, 6. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 25. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Opazovalec, ameriški film. 21.40 Ti in jaz, 12. del hum. nan. 22.10 Ned in Stacey, 1. del hum. nan. 22.40 Noro zaljubljena, 20. del hum. nan. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Podeželska ženska enota, angleška drama. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani.
HTV 1
7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Otroški program. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 16.30 Hugo. 17.00 Reka: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Joškova tri stoletja, dokum. oddaja. 18.20 Oddaja o kulturi. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jeziko-mer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Izbrisani prostor, magazin. 22.00 Trenutek spoznanstva. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Transfer. 23.50 Mars napada, am. film. 1.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 2.20 Na zdravje!, serija. 2.45 Dash and Lily, film. 4.20 Glasbena TV
HTV 2
8.10 Otroški program. 12.30 Zaključen svet, oddaja o filmu. 13.00 Dokum. oddaja. 13.30 Poslovni klub. 14.00 Veliki pisci: Alberto Moravia. 14.45 Glasba. 15.00 Otroci drugih žena, am. TV film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Na zdravje! 20.35 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 21.20 Novice. 21.30 Alo, alo. 22.00 Dash and Lily, TV film. 23.40 Seinfeld, serija.
HTV 3
18.10 Nogometna Liga prvakov. 19.30 Planet glasba. 20.00 Šport. 22.20 Šport danes. 22.30 Hit-depo. 0.00 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.00 Varuška, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.45 Superman, serija. 9.30 Herkul, serija. 10.15 Debeluhar, serija. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Simpatije, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X faktor, serija. 18.30 Varuška, serija. 18.50 Movie time. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, pokal UEFA, prenos. 22.50 Movie Time. 23.00 MA 2412, serija. 23.25 Kaliber deluxe, film 2000.
AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in lepi, (1607). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Alpe-Donava-Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1608). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magazin. 23.00 Primer za dva, serija.
Petek, 4. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Potujoči škrat: Palček, poučno-razvedrilna oddaja, 8/10. 9.25 PSepe: Kar seješ to žanješ, kratki igrani film za otroke. 9.45 Enajsta šola, oddaja za radovedneže. 10.15 Oddaja za otroke. 10.30 Duhovni utrip. 10.50 Humanistika. 11.20 Dosežki. 11.40 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 3/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Sydneyu, 3. del. 14.25 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Marko, mavrična ribica, risana nan., 43.epizoda. 17.00 Iz popotne torbe: Na delo veselo. 17.25 Mladi virtuozi. 17.35 National geographic, ameriška dok. serija, 20/23. 18.25 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Praksa, ameriška nan., 3/22. 20.55 Sijaj železa - Železna doba na slovenskem, dok. oddaja. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameriška nan., 18/22. 0.45 National Geographic, ameriška dok. serija, 20/23, pon. 1.40 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 44.epizoda, pon. 2.05 Gluhi smodnik, bosanski film, pon. 4.10 Šport. 5.25 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Supermodel leta 2002, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.25 Hotel kralja Davida, izraelska dok. oddaja, pon. 17.15 Mary Tyler Moore, nan., 44.epi-zoda. 17.45 Sopotnik, slovaško-nemški film. 20.00 Nadčlovek, angleška znanstvena serija, 2/6. 20.55 Trainsspoting, angleški film. 22.25 Dušni pastirji, angleška nan., 1/6. 22.55 Iz slovenskih jazz klubov: Kristina obržan kvartet. 23.35 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 47. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 117. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 44. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 24. dela nad. 13.10 Emino življenje, pon. ameriške nad., 5/6. 14.10 Varuhi luke, 49. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 25. del mehiške nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 45. del mehiške nad. 17.20 Močno me objemi, 118. del nad. 18.15 Salome, 48. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Akcija: Patriot, ameriški film. 21.45 Kameleon, 5. del nan. 22.40 Odpadnik, 5. del nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 15. dela nan. 12.10 Svilene sence, pon. 4. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 245. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 119. del. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 16. del nan. 17.45 Korak za korakom, 19. del hum. nan. 18.15 Jesse, 7. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 26. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Izganjalka vampirjev, zadnji del nan. 20.50 Angel, zadnji del nan. 21.40 Ellen, 10. del hum. nan. 22.10 Moške zadeve, 10. del nan. 23.00 Sramota, fra.-angleški film. 1.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 20. dela nan. 8.50 Automobille. 19.00 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Glavna postaja, brazilska drama. 23.30 Reporter X. 00.00 Videalisti, pon. 01.00 Videostrani.
HTV 1
7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Risanka. 9.30 Hrvaški jezik. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 15.55 TV spored. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Nov način. 18.20 Split: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogresta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Trial and Retribution, mini-serija. 2.05 Interceptors, am. film. 3.35 24 ur, serija. 4.25 Tretji kamen od sonca, serija. 4.50 Glasbena TV. 5.40 Seinfeld. 6.05 Seks v mestu. 6.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
8.10 Otroški program. 12.20 Trenutek spoznanstva. 12.50 Transfer 13.35 Joškova tri stoletja, dokum. oddaja. 14.05 Svet podjetništva. 14.35 Leni as, am. film. 16.10 TV koledar. 16.20 Novice. 16.25 Planet glasba. 16.55 Mediator. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Tretji kamen od sonca, serija. 20.35 24 ur, serija. 21.20 Novice. 21.30 Seks v mestu, serija. 22.00 V imenu očeta, irsko-britanski film. 0.15 Seinfeld, serija.
HTV 3
19.30 Planet glasba. 20.00 Svet mode. 20.30 Hrvaški rock - šestdeseta. 21.20 Kvader, oddaja o filmu. 21.50 Šport danes. 22.00 Dokumentarni film. 22.45 Pravi čas. 0.15 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška, serija. 8.20 Sabrina, serija. 8.40 Superman, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.10 Igrani film. 11.45 Confetti tivi. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Simpatije, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will & Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Dolce Vita & co., serija. 22.05 Top gun, film 1986. 23.45 Rocky 3, film 1981.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1608). 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1609). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, serija. 21.20 Žarišče. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.00 XY nerešeno. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 5. oktober
SLOVENIJA 1
7.25 Kulturna kronika. 7.30 Odmevi. 7.55 Zgodbe iz školjke. 8.30 Arčibald, risana nan., 14/26. 8.40 Male sive celice, kviz. 9.30 Ranč pri kraguljčkovi sedmici, češka nad., 14/14. 10.00 Kino Kekec: Žarko in dragulj, belgijski film. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan., 26/26. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.15 Študentska ulica, za študente. 13.45 Hidak - Mostovi. 14.15 Slovenski utrinki, odd. Madž. TV. 14.45 Tsatsiki: Mama in policaj, švedski film. 16.30 Poročila. 16.50 Slovenski magazin. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu. 17.50 Legende morja, fra. dok. serija, 7/13. 18.15 Palček David, risana nan., 12/13. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Orion. 21.05 William Corlett: Beli konjiček, nad., 5/6. 21.25 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 21.50 Irska: Smaragdni otok - 2. del: Dublin, praznična prestolnica, oddaja TV Koper 22.20 Poročila. 22.55 Pod rušo, am. nad., 3/13. 23.50 Poučevanje gospe Tingle, ameriški film. 1.25 Legende morja, fra. dok. serija, 7/13, pon. 1.50 Slovenski magazin, pon. 2.20 Homicide: Film, am. film.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.25 Murphy Brown, 11/22. 9.50 Meč časti, ang. nad., 2/4. 10.40 Dober tek vam želi Renimol iz Indije. 10.55 Velika otročaja, ang. nad., 3/13. 11.15 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 12.05 Mladi filmarji: Perič je Michelle Pfeiffer. 13.00 Hči Robina Hooda, am. film, pon. 14.25 Družinski izlet, dok. oddaja. 15.00 Večer popularnih opernih zborov. 16.25 Vrnitev v Berlin, dok. oddaja. 17.15 Josip Jurčič - Janez Eržen: Deseti brat, pos. predstave gledališke skupine Muljava. 20.00 Španski film. 21.45 Meč časti, ang. nad., 3/4. 22.45 Sobotna noč.
POP TV
8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty, risana serija. 8.55 Mjav! Mjav!, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Malinji dol, risana serija. 10.15 Alica v čudežni deželi, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Preverjeno, pon. 13.20 Bette, 14. del am. hum. nan. 13.50 Moja boš!, 9. del am. hum. nan. 14.20 Zelenci, kanadski film. 16.00 Bolnišnica upanja, 6. del am. nan. 16.50 Goodyear Liga, Cibona VIP : Pivovarna Laško, prenos košarke. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Za vsako ceno, ameriški film. 0.00 Doc Hollywood, ameriški film. 1.50 24 ur, pon.
KANAL A
9.30 Obala ljubezni, pon. 115. dela. 10.20 Obala ljubezni, pon. 116. dela. 11.10 Obala ljubezni, pon. 117. dela. 12.00 Obala ljubezni, pon. 118. dela. 12.50 Obala ljubezni, pon. 119. dela. 13.40 Ledeno hladni, 5. del nan. 14.30 Film stoletja: Moje pesmi, moje sanje, ameriški film. 17.30 Xena, 5. del nan. 18.20 Herkul, 5. del nan. 19.10 Na server, 1. del kanadske nan. 20.00 TV kriminalka: Divje srce, am. film. 22.10 Sheena, kraljica džungle, 5. del am. nan. 23.00 Glej me!, ameriški film. 0.40 Ekstra magazin, pon.
TV 3
8.00 Action Man. 8.30 Risanke. 9.00 Deček iz džungle, risani film. 10.00 Črni vranec, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 DP v raftingu, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Svetilniki jadrana, dok. oddaja. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 18.30 Rokometna mreža. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 1. del jug. nan. 21.00 Retrospektiva YU filma Oktober-fest. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Mengeš. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.55 TV spored. 8.00 Novice. 8.05 Pz. serija. 9.00 Risanka. 9.25 Zgodbica. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 11.05 Felicity serija za mlade. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.00 Fenomeni. 14.30 Religijski kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.40 Olsen Bandens store cup, danski film. 18.15 Risanka. 18.25 Hruške in jabolka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Film. 22.00 Hit HTV-ja. 23.05 Novice._ 23.20 Peti element, fr.-am. film. 1.25 A Brother's Kiss, am. film. 2.55 Ženske in hčere, serija. 3.40 Serija. 4.30 Olsen Bandens store cup, danski film. 6.05 Tuji dokumentarni film. 7.00 Hit HTV-ja.
HTV 2
9.30 TV spored. 9.35 TV koledar 9.45 Kvader, oddaja o filmu. 10.15 Split: Morje. 10.45 Svet mode. 11.15 Pol ure kulture. 11.45 Trial and Retribution, mini-serija. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Potovanje v Vučjak, dramski film. 16.30 Zlata dekleta, serija. 17.00 Melrose Place, serija. 17.50 Beverly Hills, serija. 18.40 Briljanteen. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Tuji dokumentarni film. 20.55 Novice. 21.00 Triler. 22.15 Ženske in hčere, serija. 23.10 Serija.
HTV 3
9.30 TV spored, Hit-depo, Športni program. 22.00 ČB v barvi - 500. oddaja. 22.45 Šport danes.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 10.50 Otroški program. 11.10 Disney festival. 12.10 Šaljivec Carey, serija. 12.30 Totalno mimo, serija. 13.15 Življenje in jaz, serija. 13.35 Simpsonovi, serija. 14.00 Princ iz Bel Aira, serija. 14.25 Austria TOP 40. 15.15 Clueless, serija. 15.40 Simpatije, serija. 16.25 Ally McBeal, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.35 Stre-etlive. 18.00 Gospod Bean, serija. 18.30 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Stavite, da..., razvedrilna oddaja. 22.40 James Bond 007, Goldfinger.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Igrani film. 10.55 James Bond 007, Fireball. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Gospod v hiši, film 1940. 14.35 Nemški film. 16.10 Zaba-vnoglasbena oddaja. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Les miserables, film 1997. 22.20 Čas v sliki. 22.30 La boheme. 0.10 Čas v sliki.
Nedelja, 6. oktober
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav v deželi palčkov, risana nan., 9/13; Roli Poli Oli, risana nan., 5/26; Bine, čuvaj parka, risana nan., 1/4. 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Sežane. 11.00 Orjaki, ang. dok. serija, 4/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja. 13.00 Poročila. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šampioni. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, humor nan. 16.30 Poročila. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 Družabna kronika. 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Intervju. 22.45 Poročila. 23.15 Byron: Balada za demona, grški film. 1.35 Dušni pastirji, ang. nan., 1/6, pon. 2.05 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 2/10, pon.
SLOVENIJA 2
10.50 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 93.epizoda. 11.15 Bogataš in revež, ameriška nad., 1/12. 11.55 Gregorijanski koral. 13.00 Čudoviti svet glasbil. 13.55 Lažje je premalo, italijanski film, pon. 15.30 Kjer so ognjišča ugasnila, norveška dok. oddaja. 16.30 Motociklizem za VN Pacifika, posnetek iz Motegia. 18.15 Evrogol. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 9/10. 20.55 Murphy Brown, ameriška nan., 12/22. 21.20 Homo Turisticus. 21.40 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 2/10. 22.30 Kurt Joos, portret koreografa. 23.30 Joos-Cohen: Zelena miza, balet v izvedbi Joffrey Ballet iz Chicaga. 0.05 Videospotnice, pon.
POP TV
8.55 Vrbja vas, risana serija. 9.05 Mjav! Mjav!, risana serija. 9.30 Malinji dol, risana serija. 9.40 Mala Kitty, risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, risana serija. 10.15 Peter Pan, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga, pon. 12.25 Pot v Kalifornijo, 4. del am. nan. 13.15 Bette, 15. del hum. nan. 13.45 Moja boš!, 10. del hum. nan. 14.15 Derbi, kanadski film. 15.50 Bolnišnica upanja, 7. del nan. 16.40 Močno zdravilo, 7. del nan. 17.30 Otroški jok, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena. 22.25 Goodyear Liga, Maccabi : Union Olimpija, posnetek košarke. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Mladi in nemirni, pon. 241. dela. 10.40 Mladi in nemirni, pon. 242. dela. 11.30 Mladi in nemirni, pon. 243. dela. 12.20 Mladi in nemirni, pon. 244. dela. 13.10 Mladi in nemirni, pon. 245. dela. 14.00 Begunec, 5. del ameriške nan. 14.45 Film stoletja: Most na reki Kwai, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 1. del ameriške nad. 18.20 Melrose Place, 1. del am. nad. 19.10 Čarovnice, 5. del ameriške nan. 20.00 Družinski film: Umazani ples, ameriški film. 21.50 Odvetnik z ulice, 2. del ameriške nan. 22.40 Ameriška sanjarka, ameriški film. 0.35 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Action Man. 8.30 Deček iz džungle, risani film. 09.30 Risanke. 10.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje,^ pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Črni vranec, risani film. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 TV razglednica Mengeš. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Policist s petelinjega vrha, pon. 1. dela jug. nan. 19.30 Risanke. 20.00 Reporter X. 20.30 Alfi in prijatelji, zabavno-glasbena oddaja. 21.30 Knjiga. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Auto-mobille. 23.00 Motomania. 23.30 Dok. oddaja.
HTV 1
8.10 Pleme, serija. 9.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka. 17.25 V nedeljo popoldan. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Kraljica noči, dramska serija. 21.55 Glamour Caffe. 23.00 Novice. 23.10 Somewhere in the City, am. film. 0.45 In to mi je življenje, serija za mlade. 1.30 Ruby's American Pie, serija. 2.00 Ksena, serija. 2.45 Film. 4.55 Oprah Show. 5.40 Kraljestvo divjine.
HTV 2
9.45 Biblija. 10.00 Tuji dokumentarni film. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Ksena, serija. 12.50 Otroški program. 13.55 Družinski vrtiljak. 14.25 Opera Box. 16.55 Obstanek, pz. serija. 17.45 Prvo pride ljubezen, am. film. 19.15 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Vesolje, dokum. serija. 20.55 Novice. 21.05 Roxy Music Live at the Apollo, posn. koncerta. 22.05 Zabava vampirjev, am. film. 23.50 Ruby's American Pie, serija.
HTV 3
13.50 Pravica do rojstva, serija. 17.25 Nogometno prvenstvo hrvaške, prenos. 19.20 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.10 Bobanova slačilnica. 21.15 Hrvaška nogometna liga. 22.25 Šport danes. 22.45 It. nogometna liga, posn.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 11.20 Šport.11.45 Daj opicam sladkor, film 1981. 13.25 Megaplex fantom, film 2000. 14.50 Asterix, risanka 1985. 16.05 Graški maraton,jirenos. 16.20 Nogomet, avstrijska liga. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Armagedon, film 1998. 22.40 Columbo, kriminalka. 0.20 Skrivnost Patricije, film 1995.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Verska oddaja. 10.15 Paul Badura Skoda. 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum, magacin. 14.55 Moja sestra, pošast. 15.20 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 Kristjan v času. 18.30 Slike iz deželnega studia Gornje Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Zaljubljen na Bermudi, film 2002. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Čast Strici-jev, film 1999. 23.30 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
RODNI VRH / PO SLEDI NASE ZGODBE
Bodo prišli tudi vzdrževalci?
Junija letos smo v Tedniku pisali o hiši št. 27 na Rodnem Vrhu, v kateri živi sama 71 letna Katica Pajnkiher. Stanovalka je pripovedovala je svoji žalosti in nemoči, ko so pred meseci prav mimo praga hiše kopali za vodovod, njej pa vode v hišo niso napeljali. Razlog je bil v tem, da nihče prav ne ve, čigava je hiša na omenjenem naslovu.
Naše poizvedovanje je pokazalo na možnost, da bi bila nekoč mogočna, nacionalizirana hi{a, ki jo močno načenja zob časa, v lasti občine Pod-
lehnik. Ali pa je morda občina vsaj njena bodoča lastnica. Ker pa postopki ugotavljanja lastništva še vedno niso končani, je hiša trenutno nikogaršnja last-
Katica Pajnkiher je vesela pitne vode, vendar jo še vedno skrbi usoda nevzdrževane hiše
nina, najemnica Katica, ki v njej živi že 26 let in jo je s pokojnim možem nekoč tudi vzdrževala, pa plačuje najemnino v višini dobrih osem tisočakov mesečno. Poleg tega je morala nekaj nad osem tisočakov plačevati tudi za vsako cisterno vode, ki jo je naročila v betonski rezervoar ob hiši.
Po našem pisanju se je vendarle premaknilo. "Že čez kak mesec dni sem dobila vodo," je srečna in hvaležna Katica Pajn-kiher. Od župana občine Pod-lehnik Vekoslava Frica smo izvedeli, da so posredovali za priklop vode na Rodnem Vrhu 27. Priklope so v času gradnje vodovoda sicer uredili v vseh objektih v lasti občine. V primeru hiše na Rodnem Vrhu 27 naj bi prispevek za vodovodni priklop plačalo Podjetje za stanovanjske storitve iz Ptuja, ki je prejemnik najemnine in ki je zadolženo za vzdrževanje stanovanjskih objektov v Halozah, ki so bili v času gradnje zasebna lastnina, pozneje družbena, danes pa je lastnina mnogih objektov, tudi že propadajočih, še nejasna.
Kakorkoli že, zgodba Katice Pajnkiher se je začela uspešno razpletati, vsaj kar se pitne vode tiče. Pripoveduje, da so prišli, verjetno iz omenjenega ptujskega podjetja, in si ogledali stanje hiše ter obljubili, da jo bodo toliko uredili, da ne bo še na-
prej tako hitro propadala. Na več mestih namreč pušča streha, pa tudi hoja okoli hiše je nevarna, saj se je del stropa kleti, ki je bila pod porušenim gospodarskim poslopjem, že udrl. Katica tako čaka, da bi se uresničil še drugi del njene želje, da bi lahko v hiši mirno spala, brez strahu, kdaj se bo začela podirati.
Takšna je pač usoda ostarelih ljudi, ki zaradi skromnosti ostajajo ob strani hitrega razvoja, ki ga zadnja leta, predvsem na področju gradnje vodovoda in modernizacije cest, doživljajo tudi Haloze. Ljudje sami težko ugotovijo, kaj bi bilo potrebno postoriti in na katera vrata vse potrkati, da bi zahtevali tisto, kar jim pripada. Z Rodnega Vrha ni tako lahko priti v center občine ali v Ptuj ter poiskati ustrezna vrata za pogovor in dogovor o teh in onih težavah, ki spremjajo življenje v odmaknjenih delih Haloz. V takih primerih pride zelo prav sosedska pomoč in pomoč ustreznih občinskih in državnih organizacij, včasih morda tudi javno trkanje na vest odgovornih. Srčno upamo, da bo hiša na Rodnem Vrhu 27 kmalu dočakala tudi toliko obnove, da bo Katica pod njeno streho živela brez bojazi, da se bo zaradi namočenosti začel rušiti strop, streha ali kar hiša v celoti.
J. Bračič
LAHONCI / SEDEMMILIJONSKI DOBITEK NA LOTERIJI
Sreia in denar
za Marijo
Ne zgodi se pogosto, da naše kraje najde loterijski dobitek, tokrat pa je srečka, ki jo je kupila Marija Trstenjak zadela v polno. Upokojenka iz Lahoncev je povedala, da je zadetka zelo vesela in da rada igra igre na srečo. Kupuje različne srečke, ker pa ne gre vsak teden v Ormož ali Ljutomer, včasih naroči tudi drugim, da jih kupijo za njo.
Marija Trstenjak je občasno kupovala različne srečke; tokrat si je izbrala pravo.
Dobitno srečko je kupila sama v Ormožu. Igro 3x3 igra od samega začetka in pri žrebanju 23. septembra je že mislila, da iz dobitka tudi tokrat ne bo nič. Potem pa so izžrebali še dobit-no številko plus 6 in vse številke so se ujemale. Kar ni in ni mogla verjeti, da je 7 milijonov tolarjev njenih. Od tega bo milijonček seveda šel še v občinsko blagajno in Trstenjakova
si želi, da bi ga porabili v Ivanj-kovcih.
Sicer pa s tem, kako bosta z možem porabila denar, ne bo težav. Nekaj bosta dala sinu in hčeri, nekaj naložila na banko, morda pa se bo Mariji izpolnila tudi dolgoletna želja in bo božične praznike preživela na obisku v Avstraliji.
Viki Klemenčič I-vanuša
REPORTAŽE, AKCIJE
ORMOŽ / PRIHODNJE LETO DELOVNEGA CENTRA
10 LET VARSTVENO-
Pesti jih prostorska stiska
Varovance in zaposlene pri ormoškem Varstveno-delovnem centru, ustanovljenem 1993. leta, smo zmotili sredi delovnega dopoldneva. Anton Praprotnik, vodja centra, je povedal, da je pri njih 22 varovancev, v centru pa so redno zaposleni trije strokovni delavci in delavci v okviru javnih del.
"Varovance varujemo, nudimo pa jim tudi delo pod posebnimi pogoji ter razne oblike socialne pomo~i, ko so v stiski ali mogo~e v posebni depresiji; takrat jim nudimo oporo, da lahko svoje osebne težave premagajo. Ne gre samo za socialne težave v družini ali okolju,
tekstilni program, kjer šivamo razne predpasnike, prte, vezemo prti~ke, izdelujemo tapiserije in gobeline. V mizarski delavnici pa v sodelovanju s tekstilnim oddelkom izdelujemo krajinske spominke, uok-virjamo tudi slike, ~esar v ormoški ob~ini ne dela nih~e,
Varovanci ormoškega VDC pri delu
pa~ pa za povsem osebne težave, ki nastajajo zaradi kon-flikotov znotraj kolektiva, v katerega so vklju~eni," je naloge varstveno-delovnega centra predstavil vodja Anton Pra-protnik.
V center so vklju~ene lažje in zmerno prizadete osebe, osebe s kombiniranimi motnjami, tudi s telesno prizadetostjo. Trenutno so med njimi trije vozi~-karji, kar predstavlja precejšen problem, saj stavba centra (v pritli~ju "bele hiše"), ni prirejena za te potrebe. Poseben problem so tudi sanitarije.
Dejavnost centra je dokaj razvejala. "V delovnem programu imamo kooperantski program, to je sestavljeno PEZ figuric, in razna priložnostna dela, ki jih dobimo od raznih delovnih organizacij. Imamo tudi svoj
izdelujemo pa še klju~e. Nudimo tudi manjše šiviljske storitve za ob~ane - krajšanje hla~, kril, robljenje in še kaj. Vse to pa je za ob~ane dobrodošlo, ker
se obrtniki vsega tega ne lotevajo," pove Anton Praprotnik.
Varovanci dobijo za svoje delo denarne nagrade, obstaja celo pravilnik o njihovem nagrajevanju. Za svoje delo dobijo okoli 3000 tiso~ tolarjev, nekateri celo ve~ kot 5000 tolarjev. Sicer pa prejemajo tudi nadomestilo za invalidnino, kar znaša okoli 48 tiso~ tolarjev.
V	ormoški delovni center vozijo varovance z obmo~je celotne ob~ine, v centru pa so od osme do 15. ure.
Tudi v Ormožu razmišljajo o bivalnih skupnostih; dali so že vlogo na pristojno ministrstvo, vendar je po vsej državi stiska za denar in skupnost v Ormožu ne bo tako hitro zaživela.
V	ob~ini je še veliko primerov lažje in zmerno prizadetih oseb, ki niso vklju~ene v var-stveno-delovni center, menda jih je okoli 85, a nekateri doma pomagajo na kmetijah in se v center ne vklju~ujejo. Ra~unajo pa še, da bo iz oddelka za usposabljanje pri osnovni šoli Stanka Vraza prišlo k njim še kakšnih pet varovancev. Sedanji prostori so za normalno delo že pri tem številu varovancev pretesni; poskušajo jih širiti v mizarski delavnici, saj bi se tako lažje razdelili po delovnih skupinah.
Vida Topolovec
Vodja VDC Anton Praprotnik
PODLEHNIK / SREČANJE STAREJSIH OBČANOV
Mnogi so tudi zaplesali
V občini Podlehnik živi 255 občanov, ki so dopolnili 65 ali več let življenja. Raztreseni po obsežnem območju občine, imajo le malo priložnosti, da se srečajo, obudijo spomine in se pogovorijo o vsakdanjih stvareh. Taka priložnost pa je vsakoletno srečanje starejših občanov, ki so ga organizirali tudi minulo nedeljo.
Najprej so se udeleženci srečanja zbrali pri maši v cerkvi Sv. Trojice na Gorci, nato pa odšli v krajevno dvorano, kjer je sledil družabni del srečanja s kulturnim programom in pogostitvijo. V kul-turnm programu so nastopili učenci osnovne šole Podleh-nik pod vodstvom Zdenke Golub, njihovo ubrano petje pa je na kitari spremljal p. Janez Ferlež.
Občina Podlehnik je med približno 70-timi udeleženci posebej počastila dva najstarejša udeleženca srečanja, to sta bila Katica Hriberšek z Dežna pri Podlehniku 3, rojena leta 1915 in Franc Kozel
iz Zakla 37a, rojen leta 1919. Srečanje je popestril domač ansambel in mnogi udeleženci so se, ne glede na leta, veselo zavrteli.
JB
Predstavniki občine z najstarejšima udeležencema srečanja. Od leve: predsednik komisije za socialna vprašanja Milan Vi-dovič, član komisije Alojz Novak, Franc Kozel, Katica Hriberšek, podžupan Anton Žerak in zadaj župan Vekoslav Fric.
HAJDOSE / SLOVESNOST OB BLAGOSLOVU OBNOVLJENE KAPELE
Kapelica in lipa v novem okolju
Po dolgoletni želji vaščanov Hajdoš in prizadevanju nekaterih članov vaškega odbora ter svetnikov občine Hajdina iz tega kraja so se v Hajdošah lani odločili za temeljito obnovo vaške kapele in ureditev njene okolice.
Kapela stoji na tem mestu že blizu 200 let. Zadnja leta jo je močno načel zob časa, čas pa ni prizanesel tudi lipi, eni najstarejših na Slovenskem, ki je kraljevala nad kapelo. Za obnovo so ustanovili poseben gradbeni odbor, ki ga je vodil Danijel Lipavšek.
Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Maribor. Po obnovi je kapela zasijala v prijetno in domiselno urejeni okolici. V novi preobleki sta jo blagoslovila hajdinski župnik Marjan Fesel in upokojeni duhovnik pater Pavel Pucko, zbrane sta nagovorila predsednik vaškega odbora Hajdoše mag.Stanko Glažar in hajdin-ski župan Radoslav Simonič,
svečanost pa so s pesmijo obogatile pevke Gmajnarice, moški pevski zbor PGD Hajdoše
in domačinka - pesnica Olga Vidovič. Domače gospodinje in gospodinjci so ob vesel dogodku poskrbeli za bogato obložene mize, izdali pa so tudi manjšo publikacijo.
TM
Blagoslova kapele v Hajdošah
Foto: TM
se je udeležilo mnogo ljudi.
PTUJ / OB ZAKLJUČKU USPELE TEDNIKOVE AKCIJE
Tri naj natakarice poletja 2002
O izredno odmevni akciji Tednika Naj natakarica poletja 2002 smo že pisali, objavili smo tudi prvi intervju z zmagovalko. Ker pa obljuba dela dolg, so se konec prejšnjega tedna predstavniki naše marketinške službe Simona Krajnc Pavlica, Bojana Čeh in Samo Vrabič v gostišču Lovec sestali s tremi najboljšimi Brigito Polanec, Gordano Krušič in Sonjo Kosi ter jim ob šopkih cvetja izročili tudi prislužene nagrade.
Tednikova akcija za Naj natakarico poletja 2002, ki si jo je umislila naša marketinška služba, je resnično uspela nad vsemi pričakovanji, saj smo v nekaj tednih do zaključka akcije (do torka, 10. septembra, do 14. ure) prejeli kar 6882 glasovnic z izpisanimi imeni izbrank naših bralcev. Rezultate smo sicer sproti objavljali, a največ dela so v marketingu imeli prav na dan zaključka, saj so se ob preštevanju glasovnic potili skoraj do večera.
Kot smo že poročali, ste za naj natakarico poletja 2002 z absolutno prednostjo izbrali Brigito Polanec, natakarico v gostišču Lovec na Dornavi cesti 15 a, za katero smo prejeli 2450 glasovnic. Drugo mesto je s 1391 glasovnicami pripadlo Gordani Krušič iz bara Gams v Dornavi, tretje mesto pa ste s 1142 glasovi pripisali Sonji Kosi iz gostišča Don Juan v Dornavi.
Vse tri najbolje uvrščene smo v četrtek, 26. septembra, povabili na prijetno druženje v gostišče Lovec, kjer že devet let dela in razveseljuje svoje goste Tednikova naj natakarica poletja 2002 Brigita Polanec.
Vodja marketinške službe Tednika Simona Krajnc-Pavlica je skupaj s svojima sodelavcema Bojano Ceh in Samom Vrabič-em vsaki od prvih treh najbolje uvrščenih posebej čestitala in jim poleg šopkov rož izročila tudi nagrade. Zmagovalka Brigita Pola-nec si je prislužila enotedenske počitnice za dve osebi z agencijo Relaks na španski Costa Bravi. Drugouvrščena Gordana Krušič je prejela vikend paket za eno osebo v hotelu Donat v Rogaški Slatini, tretjeuvrščena Sonja Kosi pa je za nagrado prejela stilsko in barvno svetovanje v frizerskem salonu Mili na Ptuju.
Vsem trem tudi naše iskrene čestitke ter iskrena hvala vsem, ki ste v akciji sodelovali in nam pošiljali izpolnjene glasovnice. Že sedaj pa velja povabilo: na svidenje na Tednikovi akciji naj natakarica poletja 2003!
OM
Zmagovalka Brigita Polanec (v sredini) s spominskim pladnjem v rokah; desno od nje je drugouvrščena Gordana Krušič, levo pa tretja - Sonja Kosi. Foto: M. Ozmec
Marketing Radia Ptuj, 02 743 34 30,02 749 34 39, falcs 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
^^jijjiumi^pijj^iimu i^jwíjjmjum jj/iujumu
ČETRTEK, 3. septembra: 17.00 SKUPNA ODD/VJA (Predsednik parlamenta Borut Pahor iz studia Koroškega radia) TOREK, 8. septembra:
00.00 do 5.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM iz studia radia Ptuj (Majda Fridi) 18.00 do 19.00 POMOČ SOČLOVEKU
(Marija Slodnjak) SREDA, 9. septembra:
00.00 do 5.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM iz studia radia Ptuj (gost bo duhovnik Janko Škafar, gostiteljica pa Anemari Kekec)
18.00VRTIČKARIJE
(Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko)
Ponedeljek, 7. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Iz popotne torbe: Na delo veselo. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 43.epizoda. 9.35 Zlata ribica: Polom, otro{ka nan., 2/7. 10.10 Orjaki, angle{ka dok. serija, 4/6. 10.35 Na vrtu. 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~ila. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 15.30 Legende morja, francoska dok. serija, 7/13. 15.55 Dober dan, koro{ka. 16.30 Poročila. 16.50 Radovedni taček: Jež. 17.05 Otok živali, risana nan., 9/13. 17.45 Volja najde pot. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Manatea, francoska nad., 9/13. 20.55 Gospodarski izzivi. 21.25 Umetni raj. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Knjiga mene briga - H. Kureischi: Buda iz predmestja. 23.05 Sveto in svet: Cerkve ali sekte. 0.00 Volja najde pot, pon. 0.55 Umetni raj, pon. 1.20 Gospodarski izzivi, pon. 1.50 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 45.epizoda, pon. 2.15 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi, pon. 2.35 Homojuristicus, pon. 2.55 Studio City, pon. 3.50 Končnica, pon. 5.10 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Slovenski utrinki, oddaja Madž. TV. 9.05 Dobro jutro. 14.25 Nadčlovek, angle{ka znanstvena serija, 2/6. 15.10 sobotna noč. 17.15 Mary Tyler Moore, nan., 45. epizoda. 17.45 Dober tek vam želi Rosario iz Argentine, francoska dok. nan. 18.00 Velika otro-čaja, angle{ka nad., 4/13. 18.25 Štafeta mladosti. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Ključar božjega groba, Izraelska dok. oddaja. 23.00 Brane Rončel izza odra. 0.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 48. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 118. dela nad. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 45. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 25. dela nad. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Varuhi luke, 50. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 26. del nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 46. del nad. 17.20 Močno me objemi, 119. del nad. 18.15 Salome, 49. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 2. del sosedske nad. 21.00 Sedma nebesa, 2. del nan. 22.00 Raztresena Ally, 6. del nan. 22.55 Odpadnik, 6. del nan. 23.45 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 16. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 246. del nad. 13.50 Obala lju-bezni120. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.30 Zenki, sinhronizi-rana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 17. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 20. del ameri{ke hum. nan. 18.15 Jesse, 8. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 1. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Na hladnem, ameri{ki film. 21.50 Ti in jaz, 13. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 2. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 21. del hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.10 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
06.00 Videostrani. 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Malih bogov ni, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 To je Bush, 3. del nan. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Na{ vrt. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 00.20 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva-{ka danes. 17.50 Skrinja. 18.20 Drugorazredni ljudje, izobraž. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Banova vrnitev, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Na robu znanosti. 0.00 Izbrani, am. film. 2.10 Zahodno krilo, serija. 2.55 Frasier, serija. 3.20 Družina Mann, film. 5.05 Glasbena TV. 5.55 Seinfeld, serija. 6.25 Allo, allo, serija.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 12.30 Hru{ke in jabolka. 13.00 Glamour Caffe. 14.00 Željka Ogresta. 15.00 Zadnja postaja, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Frasier 20.35 Zahodno krilo. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo, serija. 22.00 Družina Mann, film. 23.50 Seinfeld, serija.
HTV 3
14.40 It. nogometna liga, posn. 16.30 Z. Boban - oddaja. 17.25 Nogomet: Slovo Zvone Bobana, prenos. 19.30 Planet glasba. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 Auto-magazin. 22.00 Note, notice. 22.30 Šport danes. 22.40 Zvočni udar 23.40 Življenje na severu.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 8.10 Mladi Herkules, serija. 8.30 Življenje in jaz, serija. 8.50 Jesse, serija. 9.15 Sabrina, serija. 10.20 Megaplex fantom, film. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman, serija. 16.30 Simpatije, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone, kviz 21.15 Deset stvari, ki jih sovražim na tebi, film 1999. 22.50 Very Bad Things, film 1998. 0.20 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1609). 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.15 Čast Stricijev, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Gornje Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1610). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hi{a Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stiči{če kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 8. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Radovedni taček: Jež. 9.20 Otok živali, risana nan., 9/13. 9.45 Fliper in lopatka, risana nan., 1/26. 10.10 Študentska ulica, oddaja za {tudente. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Manatea, francoska nad., 9/13. 13.00 Poročila. 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.15 Sijaj železa - Železna doba na Slovenskem, dok. oddaja. 14.45 Polnočni klub. 15.55 Prisluhnimo ti{ini. 16.30 Poročila. 16.50 Slovenske iz{tevanke z M. Osojnik: An ban pet podgan. 16.55 Zlatko Zakladko: Kostanjev pire. 17.10 Knjiga mene briga - H. Kureischi: Buda iz predmestja, pon. 17.40 Zgodba o možganih, angle{ka znanstvena serija, 1/6. 18.30 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 7/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Totalna revolucija, dokum. meseca. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.50 Motovun - filmski Woodstock. 23.20 A day in life, kanadska drama. 1.05 Zgodba o možganih, angle-{ka znanstvena serija, 1/6, pon. 2.00 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 7/26, pon. 2.15 Totalna revolucija, dokumentarec meseca, pon. 3.05 Aktualno, pon. 3.55 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 46.epizoda, pon. 4.30 A day in life, kanadska drama, pon.
SLOVENIJA 2
7.45 Videostrani. 8.30 Dober dan, Koro{ka. 9.05 Dobro jutro. 14.35 Studio City. 15.30 Končnica. 16.30 Mary Tyler Moore, 46. epizoda. 17.00 SP v kolesarstvu - kronometer do 23 let, posnetek iz Zoldra. 18.00 Skrinjica želja, nem{ki film. 20.00 Dvanajsta noč ali kar hočete, ameri{ki film. 21.40 Pesni{ka liga, ameri{ki film. 23.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 49. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 119. dela nad. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 46. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 26. dela nad. 13.10 Pod eno streho, pon. 2. dela sosedske nad. 14.05 Varuhi luke, 51. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 27. del nad. 16.25 Med sovra{-tvom in ljubeznijo, 47. del nad. 17.20 Močno me objemi, 120. del nad. 18.15 Salome, 50. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Mary in Tiler, ameri{ki film. 22.40 Odpadnik, 7. del ameri{ka nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 17. dela nan. 12.10 Na sever, pon.
I.	dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 247. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 121. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball, risana serija. 16.30 Mož akcije, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 18. del nan. 17.45 Korak za korakom, 21. del. 18.15 Jesse, 9. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 2. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Operacija Delta 3, ameri{ki film. 21.45 Ti in jaz, 14. del am. hum. nan. 22.15 Ned in Stacey, 3. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 22. del hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon.
II.15	Videostrani. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi in prijatelji, pon. 17.20 To je Bush, pon. 3. dela nan. 17.50 Reklamni predah. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Popotovanja z Janinom, kontaktna oddaja. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrva-{ka danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.40 Mestni ritem, glasbena oddaja. 21.10 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Inter-nacional. 23.30 Neomejena moč, am. film. 1.25 Pravica za vse, serija. 2.10 Smrtna kazen, serija. 2.35 Kinoteka: The Elusive Pimpernel, britanski film. 4.20 Glasbena TV. 5.10 Mestni ritem, glasbena oddaja. 5.40 Seinfeld, serija. 6.05 Allo, allo, serija. 6.30 Kraljestvo divjine.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 A.J.'s Time Travellers, serija. 12.30 Hru{ke in jabolka. 13.00 Banova vrnitev, dokum. oddaja. 13.30 Kulturna zakladnica. 15.00 Krog prevare, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Smrtna kazen, serija. 20.35 Pravica za vse, serija. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo. 22.00 Kinoteka: The Elusive Pimpernel, britanski film. 23.50 Seinfeld, serija.
HTV 3
17.15 Petica - evropski nogomet. 18.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Planet glasba. 20.05 Reprizni program. 20.30 Športn program. 23.00 Šport danes. 23.10 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otro{ki program. 7.55 Sabrina. 8.20 Superman. 9.05 Deset stvari, ki jih na tebi sovražim, pon. filma. 10.35 Asterix, risanka. 11.45 Otro{ki program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman, serija. 16.30 Simpatije. 17.15 Sabrina. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka, serija. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Personal trainer, kriminalka 2000. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.15 C.S.I., serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, (1610). 9.50 Policijska in{pekcija . 10.15 Nem{ki film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1611). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizori{ču.
Sreda, 9. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Slovenske iz{tevanke z M. Osojnik: An ban pet podgan. 9.05 Babar, risana nan., 12/13. 9.30 Zlatko Zakladko: Kostanjev pire. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga - H. Kureischi: Buda iz predmestja. 10.20 Sijaj železa - Železna doba na slovenskem, dok. oddaja. 10.50 Zakladi sveta, nem{ka dok. serija, 7/26. 11.05 Zgodba o možganih, angle{ka znanstvena serija, 1/6. 11.55 National Geographic, 20/23. 13.00 Poročila. 13.15 Orion. 14.15 Totalna revolucija, dokum. meseca. 15.05 Aktualno. 15.55 Hidak - mostovi. 16.30 Poročila. 16.50 Male sive celice, kviz. 17.55 Bratranci, angle{ka poljud. serija, 2/3. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Veliki kanjon, ameri{ki film. 22.20 Odmevi, kultura, {port, vreme. 23.15 Slovenski trobilni kvintet, TV koncert ob 30 letnici. 23.25 Z umetniki... Rodion Ščedrin, skladatelj. 0.20 Bratranci, angle{ka poljud. serija, 2/3, pon. 1.10 Mary Tyler Moore, ameri{ka_ nan., 47.epi-zoda, pon. 1.35 Škorpijon, nem{ki film, pon. 3.35 Šport.
SLOVENIJA 2
7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.20 Gregorijanski koral: Večernice. 16.50 Homo Turisticus. 17.15 Mary Tyler Moore, ameri{ka nan., 47.epizoda. 17.45 Princ Valiant, ameri{ki film. 20.00 W.A.Mozart: Cossi fan Tutte, posnetek opere iz Aix En provence. 23.05 Režiserji: Lawrence Kasdan. 0.05 Veter, ameri{ki čb nemi film. 1.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 50. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 120. dela. 10.55 Med sovra{tvom in ljubeznijo, pon. 47. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 27. dela. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi luke, 52. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 28. del nad. 16.25 Med sovra{tvom in ljubeznijo, 48. del nad. 17.20 Močno me objemi, 121. del nad. 18.15 Salome, 51. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Brez pristanka, am. film. 21.40 Newyor{ka policija, 6. de. 22.30 Odpadnik, 8. del. 23.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 18. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, posn. 13.00 Mladi in nemirni, 248. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 122. del nad. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Ball, serija. 16.30 Mož akcije, risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 19. del nan. 17.45 Korak za korakom, 22. del hum. nan. 18.15 Jesse, 10. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 3. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 5. del ameri{ke nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Ti in jaz, 15. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 4. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 23. del hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon.
TV 3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avtodrom, pon. 9.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Podeželska ženska enota, ang. drama. 18.20 Motor Show Report, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Bonanca, 21. del nan. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica - Mengeš. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Ekskluzivni magazin. 23.45 Videalisti, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.05 Izobraž. program. 16.30 Hugo. 17.00 Osijek: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Barve turizma. 18.20 Marcel Kiepach, dokum. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Znaki ~asa. 21.00 Zaklju~en svet, oddaja o filmu. 21.30 Vladimir Ruždjak - Barva njegovega glasu. 22.15 Glasba. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.35 Poodle Springs, am. film. 2.00 Reševalna služba, serija. 2.45 Simpsonovi, serija.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Dance Academy, serija. 12.30 Globalno naselje. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Inter-nacional. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Glasba. 15.00 Velika laž, am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Simpsonovi. 20.35 Re{evalna služba. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo, serija. 22.00 Les voleurs, fr film.
HTV 3
20.15 Šport. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Življenje na severu.
AVSTRIJA 1
6.05 Otro{ki program. 7.55 Varu{ka. 8.20 Sabrina. 8.40 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Columbo. 11.45 Otro{ki program. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Superman. 16.30 Simpatije, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 X Faktor, serija. 18.30 Varu{ka. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.05 Pridi, sladka smrt, film 2000. 22.55 Lola Teci, film 1998.
AVSTRIJA 2
9.30 Bogati in lepi, (1611). 9.50 Policijska in{pekcija 1, serija. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Na{ Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1612). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Žensko gnezdo, film 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report International. 23.15 Žari{če. 0.00 Čas v sliki.
Televizija Ptuj
(v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri)
Informativna oddaja: Entente Florale, TD Ptuj, otvoritev poslovne enote Kompasa na Ptuju, 10 let mladinskega raziskovalnega dela, Zeleni Ptuja, Mladost v prastarem mestu, sre~anje obolelih z multiplo sklerozo, portret Ivana Potr~a, pevka Mili, na trgatvi pri Ivezi~evih. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
Vsak
ponedeuek med 21. in 22. uro na
programu
radia
ftuj
pripravlja
in vodi:
^Ajujimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
PREDLOGI ZA OKTOBER:
01.	štajerskih 7-Ko poljubim te
02.	Bratje Dobrovnik - Bolezen
03.	DorI - Zgubu sem klarinet
04.	Jasmin - Žegnanjska nedelja
05.	Kvintet Špica - Nocoj na Graški gori 06.12. nasprotje - Prebujanje
07.	AlešHribernik-Veseli godci
08.	Vagabundi - Na zdravje, prijatelji
09.	Habroví fantje - Naša pesem
10.	IVIodrl val - Od Bandime do IVIartina
11.	Družina Galič-Predica
12.	Veseljaki iz Dobja - Muzikantovska
13.	Veseli RevIrčanI - Z nami vam bo lepo Zmagovalec meseca SEPTElVIBFiA: Pogum - Po domače.
Še eno možnost v OICTOBRU Imajo: Štajerskih 7 - Ko poljubim te-,__ .

1.	Brina - Hopa cupa
2.	IVIarko Mulec - Pomlad ob tebi
3.	Čuki - Liza
4.	IVlija - Poročni dan
5.	IVIarjan Zgonc - Bela krajina
6.	Ju Hu banda - Ne, nimašpojma
7.	Ivo IVlojzer - Vinček 'ma vedno prav Zmagovalec meseca SEPTEIVIBRA: Aleksandra Krajne - Dobro jutro mali.
Še eno možnost v OKTOBRU Ima: Brina - Hopa cupa
Poskočnih 13
Glasujem z
Glasujem z
Veličastnih 7
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Janez Krajne, Zvezna 3, 2204 Miklavž na Dr. polju
Xradioptuj
89.8*98.e'l04.3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 3. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA. 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
PETEK, 4. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GlušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val).
SOBOTA, 5. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO
LEPO (Sa{a Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
NEDELJA, 6. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PONEDELJEK, 7. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROS-KOfP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (D. Klajn{ek). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormo{ka in lenar{ka kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY
(izbor Rajka Žule). 20.00 REZERVIRAN ČAS. 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vla-dimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
TOREK, 8. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOfP 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 POMOČ SOČLOVEKU (Marija Slodnjak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SREDA, 9. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 NAŠ GOST. 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
TURISTIČNI TEDNIK
PTUJ / OKROGLA MIZA O TURIZMU
Nerealni projekti - temelj ptujskega turizma?
Lokalna turistična organizacija Ptuj, ki v teh dneh praznuje prvo leto obstoja, je ob 27. septembru, svetovnem dnevu turizma, organizirala okroglo mizo o turizmu na Ptuju in v okolici. Podala je pregled turističnega razvoja v zadnjih nekaj letih in nekatere otipljive napovedi za prihodnje leto ter obdobje do leta 2005, ki je lahko z nekaterimi projekti, ki so v tem trenutku videti neverjetni, za nekatere celo nerealni, ena od pravih prelomnic turističnega razvoja Ptuja in okolice.
Superjajce kot sedemnadstropno turistično atrakcijo na Potrčevi nasproti upravne zgradbe Perutnine s kongresno dvorano, etnogalerijo, panoramsko restavracijo, kavarno z razgledom na ptujski grad, ve~namenskim prostorom, pod vsem pa bi uredili podzemne garaže, multikulturni vinski hram, Grič dobrega (urejen na Panorami) in vsebine znotraj centra za humanistične dejavnosti (prireditvene, kongresne in druge), je na okrogli mizi predstavil di-
zgodilo 5. oktobra 2005.
Dr. Štefan Čelan, ki je na petkovi okrogli mizi govoril o turizmu v luči gospodarskega razvoja pod naslovom Nove integralne razvojne možnosti turizma v ^^od-njem Podravju, je poudaril, da se bodo turistični delavci Ptuja in okolice ter širše tako dolgo vrteli v začaranem krogu, dokler ne bodo spoznali, da je turizem klasična gospodarska panoga. Ni dovolj, da se gradi turistična infrastruktura, potrebne so miselne spremembe. Brez tujih in-
Ptujski turistični delavci na okrogli mizi ob svetovnem dnevu turizma v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Foto: Črtomir Goznik
rektor Bistre dr. Štefan Čelan. Gre za atrakcije, ki jih sodobni turist, ki zahteva vse več doživljajev, v nekem turistično razvitem okolju tudi pričakuje.
Superjajce naj bi zgradili s pomočjo tujega kapitala, investicija pa je ocenjena na 2,9 milijonov evrov.
Za projekt multikulturnega vinskega hrama so nastali pogoji, potem ko se je Kmetijski kombinat vključil v poslovni sistem Perutnine. Zajema rekonstrukcijo obstoječih objektov Vinarstva Slovenske gorice - Haloze, ureditev ptujske tržnice, preselitev in odstranitev trgovskega objekta Volan in notranjo preureditev poslovnih prostorov vinske kleti v multikulturni center. Za njegovo realizacijo bi potrebovali 3,7 milijonov evrov.
Na Griču dobrega, ki vključuje ureditev Panorame in izpraznjenene objekte zdajšnje vojašnice, bi lahko na svoj račun prišla premična kulturna dediščina tega območja. Na Panorami bi lahko nastal maksimundus in še kaj. Za to investicijo bi resda porabili več kot 10 milijonov evrov, bi pa omogočila izvedbo petih 10-do 14-dnevnih mednarodnih prireditev, samo eno naj bi videlo okrog 300 tisoč obiskovalcev, vsak obiskovalec pa naj bi prinesel okrog 500 evrov prihodka in 50 evrov dobička, kar bi temu okolju prineslo 75 milijonov evrov razvojnih sredstev.
Ti projekti bi lahko dali kruh 400 neposredno zaposlenim, ob tem pa so možne še številne posredne zaposlitve.
"Vedeti je potrebno, da je Ptuj usodno povezan z okolico," poudarja Čelan. To dejstvo je potrebno zdaj še internacionali-zirati, najti sorodno ponudbo v evopskih regijah in se povezati. Potem je samo še korak do uspeha. "Nismo daleč od uspeha, vse stoji v tem prostoru, potreben je samo profesionalni nastop z mednarodno nadgradjo."
V teh projektih gre tudi za to, da bomo produkte tega okolja kot končne izdelke prodali turistu in jih ne bo treba za malo denarja plasirati na evropske trge. S Su-perjajcem naj bi Perutnina Ptuj, ki bo po tem, ko se je sicer na videz odrekla turističnim projektom, smelo vstopila tudi na turistične trge in obenem proslavila 100-letnico uspešnega dela. To naj bi se
vesticij in tujih gostov turizma na Ptuju in v okolici ne bo mogoče razvijati, so še prepričani v ZRS Bistri.
HALOZE ZA TURISTE IZ VEČMILIJONSKIH MEST
Jernej Golc iz družbe Halo, d.o.o., Cirkulane, je povedal, da trenutno zavzema turistična dejavnost v njihovi družbi med 10 in 20 odstotkov, čeprav so v začetnih načrtih pričakovali več. Turistične projekte Haloz gradijo na povezavi s Ptujem. Trenutno dajejo velik poudarek projektu Počitniške hiše Haloze.
obetati. V letu 2003 naj bi pričeli toliko želen investicijski cikel, ki naj bi v nekaj letih prinesel tudi nove kakovostne posteljne zmogljivosti; zdaj so vse na ravni treh zvezdic. Prepričan je, da je LTO Ptuj krovna blagovna znamka, pod katero morajo biti združeni vsi turistični delavci Ptuja in okolice. Tudi promocija je skupna naloga vseh.
Franc Mlakar, lastnik ptujskega garni hotela Mitra, pa je prepričan, da je slaba komunikacija med turističnimi delavci in okoljem ena osnovnih hib te dejavnosti na Ptuju. Ta je v tem trenutku na gostilniški ravni, in dokler bo tako, razvoja turizma, ki terja dobro komunikacijo med turističnim delavci in okoljem, prav tako dobre prepoznavne blagovne znamke (v tem trenutku je Ptuj nima), ne bo. "Če okolja ne spoštuješ, ne moreš razvijati turizma," poudarja Franc Mlakar, ki je tudi prepričan, da bi lanskoletnih 200 milijonov evrov investicijskega denarja, ki ga je to okolje namenilo v razvoj industrije, mnogo pametneje naložili v turizem, saj bi bila donosnost večj.
Ptuj - moje mesto bo kmalu dobil tudi svoj turistični portal z aktualnimi temami, ki prinaša številne prednosti temu okolju, je med drugim povedal njegov avtor Aleksander Dolenc. Albin Pišek, presednik TD Ptuj, je kritično ugotovil, da Ptuj še dolgo ne bo Irska, kjer se iskreno veselijo vseh uspehov, ki jih neko mesto doseže na mednarodnih tekmovanjih. Zmaga na tekmovanju Entente Florale je na ulice irskega zmagovalca pritegnila 20 tisoč prebivalcev, Ptujčani pa v vsakem dosežku vidijo le slabo. Tudi zato, dokler ne bomo dihali s tem okoljem, se za večje turistične dosežke lahko obrišemo pod nosom. Mimogrede: Ptuj je na tekmovanju na Nizozemskem vzbudil veliko pozornost, že prvi dan so ga podrobneje predstavili na nacionalni televiziji. Da bodo ideje Ptuja "zacvetele", pa je potrebno kaj več kot samo obrekovanje z lažnimi podatki.
Direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec se zaveda, da v ptujskem turizmu ni vse tako, kot bi moralo biti, to vedo vsi, ki delajo profesionalno v tej dejavnosti, se pa v zadnjem obdobju premika na bolje. Spodbudno je, da se povečuje obisk tujih gostov, upad domačih pa je minimalen v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Število postelj, ki je še občutno pre-
Po njihovih podatkih je v Halozah okrog 600 različnih vikendov, ki bi jih lahko kot zanimiv projekt ponudili prebivalcem (turistom) iz večmilijonskih mest kot oddih v idilični naravi. Prepričan je tudi, da se bodo Haloze v obdobju desetih let infrastrukturno tako razvile, da bodo zanimive tudi za investitorje.
LTO - KROVNA BLAGOVNA TURISTIČNA ZNAMKA
Letošnje leto je prelomno za Terme Ptuj, je povedal direktor Andrej Kla-sinc. K njim naposled prihaja kapital, to pa je največ, kar so si lahko želeli; od 18 kg projektov si razvoja niso mogli
Nekaj konkretnih podatkov je za petkovo okroglo mizo prispeval tudi ptujski župan Miroslav Luci. Iz proračuna je šlo za ptujski turizem letos 34 milijonov tolarjev, za promocijo 5 milijonov tolarjev, dodatno pa še 10 milijonov za različne prireditve. Iz naslova turistične takse bo v proračun letos prišlo okrog 7 milijonov tolarjev. Čeprav se turizem na Ptuju srečuje s problemi, pa podatki o njegovi uspešnosti med mestnimi občinami niti niso tako slabi, kot jih nekateri želijo predstaviti. V zadnjih štirih letih je bila mestna občina Ptuj med enajstimi mestnimi občinami po obisku tujih gostov na drugem mestu. Obisk tujcev se je v tem obdobju povečal za 49 odstotkov, v Ljubljani na primer za 30 odstotkov. Po skupnem številu obiskovalcev (domači in tuji) je Ptuj ponovno na drugem mestu, Ljubljana je ponovno za njim. Tudi pri nastanitvenih objektih Ptuj ne nazaduje, naraščanje števila sob in ležišč je opazno.
"Strategija razvoja turizma na Ptuju, ki smo jo sprejeli leta 2000, je gradila predvsem na razvoju term, na katere se bodo vezali tudi drugi turistični ponudniki. Leto 2002 je za Terme Ptuj prelomno leto. Glede na trenutna dogajanja v ptujskem turizmu, lahko v prihodnjih letih računamo na bistveno spremenjene trende," je svojo razpravo sklenil ptujski župan, ki je zadovoljen, da bo mesto kmalu s seznama potreb ptujskega turizma črtalo prireditveno dvorano. To bo eden od projektov, v katerem sta skupni jezik našla javni in zasebni interes.
MG
POGLEJ IN
ODPOTUJ
CRES. Sončkov klub
10.950
26.10., 2' hotel Kimen, 3D, POL, organizirani poiiodi, otrakdo12letbrBzplaino
P0BT0B0Ll=2

17.990
25.10.02 - 30.3.03,3* hotel Lucl|a, Senikov kleb, 3/4D, NZ, Izleti, iport, animacija_
TERME ČATEt Sončkov klub
25.500
25. - 31.10., 4* hotel Toplice, 3D, POL, kopanje, šport, otrok do 12 let brezplačno_
ČRNA GORA
32.000
25. - 31.10., avtobesni Izlet, 7D, P, vklječeni ogledi, utopnlne, degestaclla..._
TRGATEV MANDARIN
39.900
20.10., 3* hotel Stalla, 4D, POL, avtobes iz MB, CE, LI, Izleti: Dubrovnik, Mostar, Nereha
TURČIJA Z Izlet!
79.900
vsak teden do 27.10., 7D, 5* hoteli (Antell{a, Pamekkale), POL, polet z avstrijskih latallii
EGIPT.
pO Nilu
174.000
24.10., 5* hotel + iadja, OD, POL, odlično slovensko vodenja, posebno letalo z Brnika
www.sonchek.cotii
Tsonček
PTUJ, Krempljeva S, teL 02/749 32 82 ^^ TUl potovalni center_
Računalniška simulacija nove ptujske turistične atrakcije na Potrčevi - Super-jajce
malo, ni takšen problem, kot je problem njihov standard. Nočitvene zmogljivosti se pri nas v večini primerov ponašajo s tremi zvezdicami. V letu 2003 bo LTO Ptuj največ pozornosti namenila promociji turistične ponudbe na Ptujskem in turističnemu izobraževanju.
Jure [arman, direktor CID Ptuj, je prepričan, da se bo zgodba z mladinskimi prenočišči končala, da bo konec neodgovornega obnašanja Urada za mladino RS, ki s tem, da prenočišča še niso odprta, dela veliko škodo lokalni skupnosti in državi nasploh. V svetu je trenutno 3500 mladinskih hotelov, eden od teh z izredno dobro lokacijo naj bi kmalu postal tudi ptujski.
PTUJ / TURISTIČNO DRUŠTVO OB SVETOVNEM DNEVU TURIZMA
Prijaznejšo podobo ustvarjajo vsi
Na Mestnem trgu na Ptuju je v soboto Turisti~no dru{tvo Ptuj pripravilo slovesnost ob mednarodnem dnevu turizma, na kateri so podelili priznanja - zlate vrtnice tistim posameznikom, podjetjem in institucijam, ki so se v tem letu posebej potrudili pri ocvetli~enju mesta in urejanju okolja. Podelili so 64 zlatih vrtnic ter pet priznanj Entente Florale za posebej aktivno sodelovanje pri realizaciji istoimenskega projekta; TD Ptuj jih je dodelilo Termam Ptuj, LTO Ptuj, KP Ptuj, Pokrajinskemu muzeju Ptuj in Domu upokojencev Ptuj.
Skrb za lepo okolje je tisto, kar dela naše mesto prijetno in prijazno za domačine in obiskovalce, je v svojem govoru poudaril ptujski župan Miroslav Luci, ko se je zahvalil Turističnemu društvu Ptuj za njegovo prizadevanje na področju urejanja okolja, vzgoji za turizem in siceršnjemu ustvarjanju pozitivnega vzdušja za razvoj druge industrije na svetu. Ob tej priložnosti je župan tudi uradno prevzel priznanje, ki ga je mesto osvojilo v okviru svoje-
ga prvega sodelovanja v mednarodnem projektu Entente Florale. Predsednik Turističnega društva Ptuj Albin Pišek je prepričan, da so za prijazno podobo našega najstarejšega mesta odgovorni vsi, ki v tem mestu živijo in delajo.
V Mestni hiši je do 4. oktobra na ogled razstava pod naslovom Cvetje 2002 s predstavitvijo vseh tistih, ki so se letos najbolj potrudili pri urejanju okolja.
MG
Prejemniki priznanj Entente Florale (Domu upokojencev Ptuj ga bodo predali na svečanosti ob odprtju novega prizidka, 25. oktobra). Foto: Črtomir Goznik)
ZANIMIVOSTI, BRALCI PIŠEJO
OB 120-LETNICI NARODNEGA DOMA NA PTUJU (V.)
Ptujski Utalniiarji zapisani v zgodovino slovenstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Nemška gonja proti posojilnici je imela namen spodkopati zaupanje v slovenski denarni zavod. Okrajni ptujski zastop je občinam prepovedal naložbe v posojilnico in tudi Štajerc ji s pisanjem ni prizanašal. Toda Slovenci na Ptuju so se oprijeli gesla "Svoji k svojim!"
Prva svetovna vojna je pretrgala delo ptujskih narodnjakov. Avgusta 1914 je morala prenehati z delom Narodna čitalnica, prepovedan je bil Sokol, Narodni dom in slovenske lokale so v mestu zaprli. Uradna mestna občina je nenehno obdolževala narodnjake "nacionalističnega in političnega sovraštva", med njimi slovenske "voditelje" dr. Ivana Fermevca, dr. Toneta Gosaka in dr. Frana Jurtelo. Slovenci so bili izpostavljeni izzivanjem in nasilju ptujskega nemštva: leta 1914 so se Nemci grobo znesli nad patrom Petrom Žirovnikom, razdejali so gostilniške prostore Franca Mahoriča, zeta dr. Toneta Gosaka so mobilizirali, njegovo ženo pa po izgredu na železniški postaji izgnali iz Ptuja, da v mestu ne bi nastal preplah.
Po preobratu leta 1918 je ptujski mestni zastop zamenjal vladni komisar (gerent), ki mu je bilo poverjeno vodstvo občinskih zadev. Prvi gerent mestne občine Ptuj, kateremu je bil dodeljen sosvet, je postal zaslužni narodnjak dr. Fran Jurtela. Svojo narodno zavest je potrjeval po vojni. Kot vladni komisar je opozarjal Deželno vlado na nemška rovarjenja na nemoteno
nemško propagando in navedel primer prodaje zemljevida Nemške Avstrije v ptujski Blanke-jevi knjigarni, na katerem sega meja daleč od Ptuja.
Ker odkrita nemška rovarjenja na Ptuju niso pojenjala do koroškega plebiscita (gerent mestne občine, čitalničar dr. Matej Senčar), so spremenjeni politični odnosi v mestu narekovali nadaljnje razvijanje in utrjevanje narodne zavesti. Slednje je bilo tudi izročilo dr. Frana Jur-tela, ki je ob narodnem slavju v počastitev 50-letnice Narodne čitalnice leta 1919 - leta 1914 je bila onemogočena počastitev jubileja - pozdravil sokolski sprevod pred Narodnim domom z besedami: "Nadaljujte započeto delo!" Vnet narodnjak, čitalničar in odbornik Dramatičnega društva dr. Tone Gosak je tedaj na slovesnosti v Narodnem domu poudaril, da je "zgodovina čitalnice pri nas zgodovina slovenstva v zadnjih desetletjih".
Iz kroga narodnjakov, ki so začrtali pota slovenstvu na Ptuju med obema vojnama, izpostavimo tudi odvetnika, dolgoletnega predsednika Dramatičnega društva, odbornika Dijaške kuhinje in prvega povojnega predsednika Narodne čitalnice, dr. Ivana Fermevca. Kot predsednik okrajnega narodnega sveta na Ptuju leta 1918 je opozarjal Mestni urad na slovensko-nemške napise v mestu, saj se z njimi ne bi žalil "narodni čut" nemških someščanov. Navedel je tudi, da so zaradi "posebnega razpoloženja" v mestu možni izgredi. Ko
je v noči od 22. na 23. november prišlo do protinemških izgredov vojske, je dr. Fermevc spomnil mestni svet, da še ni "poravnana škoda" ptujskim Slovencem iz leta 1914. Zato je zahteva po odškodnini za povzročeno škodo leta 1918 "neumestna". Narodno načelnost je dr. Fermevc izkazal tudi ob občinskih volitvah leta 1928, ko se je kot član kluba občinskih svetnikov samostojne demokratske stranke ogradil od "nenaravne" strankarske sloven-sko-nemške koalicije. Njegova zasluga je tudi dosežena elektrifikacija Ptuja leta 1924.
Sklep: Iz povedanega lahko povzamemo, da je bil boj za uveljavitev slovenstva na Ptuju težak. Ptujski čitalničarji so svojemu narodu posvetili veliko življenjske energije.
V uvodu omenjeni posvet v Narodnem domu ob njegovi 120-letnici je imel namen globlje spoznati narodovo preteklost ter za današnji Ptuj pomembno vlogo ptujskih narodnih budite-ljev. Toda ob tem jubileju se nas je zbralo veliko, veliko premalo. Veliko manj v primerjavi z nekdanjimi narodnimi slovesnostmi, ko časi Slovencem na Ptuju niso bili naklonjeni!
Ali nas preteklost slovenstva ne zanima?
Zgodovina pomni, sedanjost pa — tako je videti — pozablja.
Dr. Ljubica Šuligoj
Opomba: Sestavek temelji na virih Zgodovinskega arhiva Ptuj, na publicisti~nih virih in ustrezni literaturi.
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED [ESTDESETIMI LETI (XII.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Tudi v ptujsko okrožje sta prinesla mladostno osvežitev in širitev osvobodilnega gibanja prav ubežnika iz nemške vojske, študenta Franc Belšak - Tone in Milko Golob - Joško, ki sta se po pobegu junija 1943 pridružila partizanom na Pohorju, od tam pa ju je pokrajinski štab že ~ez dober mesec poslal na ptujsko obmo~je. Takoj sta za~ela ustanavljati odbore OF in terenske vojaške postaje. Milko Goi-lob - Joško je bil celo imenovan za sekretarja KPS in OF ptujskega okrožja. S tem se vodstvo KPS ni povsem strinjalo, zato so za sekretarja na naše obmo~je poslali bolj izkušenega aktivista Antona Kimovca - Sre~ka, ki je to funkcijo opravljal od pomaldi do jeseni 1944, vendar vodstvo ni bilo z njim povsem zadovoljno, zato so imenovali za sekretarja Franca Belšaka - Toneta, ki je 4. februarja 1945 v Gorišnici padel, za~asno do osvoboditve pa je to funkcijo opravljal njegov o~e Franc Belšak - Simon iz Muretincev. Milko Golob-Joško pa je bil doma iz Zlatoli~ja.
Vsi ubežniki iz nemške vojske se niso vklju~evali v narodnoosvobodilni boj. Precejšnje število je bilo tako imenovanih skriva~-ev, ki so jih iskali tako nemška policija kot partizani. Pri takih je prevladovala miselnost: "Če se skrijem v doma~em okolju, imam najve~ možnosti, da preživim." Mnogim je to uspelo, vsem pa tudi ne.
Za ptujsko obmo~je je naj-zna~ilnejši primer Zlatoli~je. Ohranjen je seznam dezerterjev krajevne skupine Heimatbunda
Zlatoli~je (Golldrof), ki je zajemalo obmo~je takratnih nemših ob~in Zlatoli~je in Slovenja vas. V tem seznamu je 21 imen de-zerterjev, in sicer kar 16 iz Zla-toli~ja, 2 iz Rošnje ter po eden iz Hajdoš, Slovenje vasi in Starš. Pod zap. št. 5 je naveden Li-ebfried Golob, roj. 06.10.1921, Zlatoli~je 1, pobegnil iz voj-no-policijske enote v Berlinu, njegov o~e Jakob zaprt v kazenskem taboriš~u Strniš~e (Stern-tal), njegov odpust ne pride v poštev. To se nanaša na že omenjenega aktivista in politi~-nega funkcionarja Milka Golo-ba-Joška. Pod zap.štev. 4 istega seznama je zapisan njegov brat Vincenc, roj. 09.01.1924, ki pa je padel kot partizan že v letu 1943, kar je tudi zapisano v publikaciji V Rojc "Ptuj v boju za lepše dni."
Z vsemi ubežniki iz skupine v Zlatoli~ju pa ni bilo tako. Na to skupino je imel velik vpliv Jože Melaher-Zmagoslav, u~ite-lj iz Zrkovcev pri Mariboru, ki je bil glavni organizator ~etni-štva na našem obmo~ju. Iz razne literature in ustnih virov mi je znano, da so si aktivisti OF in pohorski partizani zelo prizadevali, da bi se celotna skupina pridružila partizanom na Pohorju. Člani skupine se zaradi gestapovske budnosti niso mogli zadrževati v doma~i vasi, temve~ so bili v raznih skriva-liš~ih po vaseh Dravskega polja in tudi v krajih na levi strani reke Drave. Iz skupine se je pohorskim partizanom pridružila le slaba tretjina z bratoma Golob na ~elu. Nekaj jih je skupino zapustilo in se skrivalo pri so-
rodnikih in znancih v oddaljenejših krajih, Ostali pa so pod vodstvom Meleharja za~eli aktivno delovati v letu 1944 tako z orožjem kot s politi~no propagando, predvsem na obmo~ju Dravskega polja in gornjih Haloz, delno pa tudi na obmo~ju Slovenskih goric. Nemci jih pri tem niso bistveno ovirali, javno pa tudi ne podpirali. Iz poro~il terenskih aktivistov OF, ki so o tej aktivnosti redno poro~ali, izhaja, da so to opisovali kot aktivnost belogardistov, dejansko pa je šlo za plavogardiste - ~etni-ke. Njihovo pravo usmeritev so aktivisti OF spoznali šele v letu 1945, ko je ta ~etniška skupina na Vurberku sklenila dogovor z gestapom, ki jim je dodelil prost teren na obmo~ju sedanje ob~-ine Lenart. Tu so od 1. februarja do konca aprila 1945 delovali po gestapovskih metodah proti sodelavcem in simaptizerjem OF Potem so se umaknili na Koroško in za njimi je izginila sled. Verjetno so bili vsi zajeti in likvidirani, morda že na Koroškem ali pa potem na Teharju pri Celju.
Kot zanimivost naj navedem, da je pod zap. št. 3 prej omenjenega seznama zapisan Anton Pulko, roj. 07.01.1924, Zlatoli~-je 10, dezertiral 26.4.1943, o~e Anton Pulko zaprt v taboriš~u Nova vas pri Ptuju. S tem Ton~-kom Pulkom sva bila od decembra 1942 v isti desetini 1. ~ete oklopne pionirske enote v Ulmu ob Donavi. Postala sva prijatelja, bil je veren in po prepri~anju desni~ar, vendar poštenjak.
PREJELI SMO / PLOTI NAŠEGA MESTA
Le kaj je mislil France Prešeren, ko je zapisal: "Ne vrag, le sosed bo mejak. " Praksa medsebojnih odnosov v naši deželici kaže, da nič kaj vzpodbudnega...
Pričujoče pisanje se bo ukvarjalo s ploti, z ograjami našega mesta. Pa naj vas nikar ne zapelje to k razmišljanju, da gre za kako konkretno ograjo našega mesta. Ploti, o katerih govorim, so v glavah in ti ploti najbolj bolijo. K pihanju tega članka me je navedlo ravnanje gospoda Ariha, direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj. Pa ne, ker bi me konkretna stvar osebno ali kako drugače prizadela. Ker preprosto in simptomatično kaže stanje duha in način razmišljanja, značilen za ta naš prostor. Ampak najprej k dejstvom.
V petek, 13. septembra, je na ptujskem gradu Radio-Tednik Ptuj organiziral podelitev nagrade zlato ogledalo, pri kateri sem sodeloval kot režiser in scenarij. Ob tej priložnosti je hotela organizatorka k poslanim vabilom priložiti propagandno gradivo pokrajinskega muzeja in tako vabljenim oglaševalcem in medijskim hišam iz vse Slovenije predstaviti lokacijo, kjer bo prireditev potekala. Seveda tako narediti promocijo mestu, gradu in muzeju. To se pač ni zgodilo, saj propagandnega gradiva ni mogla dobiti. Zakaj? Ker ga preprosto ni. Neverjetno, vendar resnično. Njeno nadaljnje prizadevanje, da bi nekako do tega gradiva prišla, je rezultiralo s tem, da je g. Arih poslal gradivo v fotokopirnico na barvno fotokopiranje, po telefonu pa jo obvestil, da ji bo gradivo, ki ga je na njeno izsiljevanje dal razmnožiti, seveda zaračunal. Zaračunal bo lastno propagandno gradivo, ki mu ga bo nekdo drug zastonj razpošiljal naokoli? Vse skupaj niti ni nič tako usodnega in se je tudi razpletlo tako, da so uspeli še pravočasno stornirati naročilo v fotokopirnici, kjer bi en izvod A4 format stal 360 tolarjev (mimogrede: tisk bi seveda stal desetino tega), če ne bi bilo simptomatičen indikator načina razmišljanja, ki je temu okolju tako lasten. Ni kaj, s takim načinom dela mu bo kot direktorju muzeja uspelo obvarovati kulturnozgodovinsko dediščino in jo zaščititi pred tem, da bi jo kdorkoli hotel videti.
Očitno našemu največjemu pesniku Francetu ne pripada zastonj pesniški primat. Ne samo da je njegovo delo izredno v literarnem umetniškem smislu, uspelo mu je, podobno kot Cankarju, Grumu in še nekaterim, z izjemno pronicljivost-jo zadeti tisto, kar nas Slovence in naš prostor najbolj definira — našo m,entaliteto. "Ne v^ag, sosed bo mejak," je zapisal in pri tem hote ali nehote zaobjel resnico o naravi našega sobiva-nja. Ta je lahko dobra ali pa klavrna, odvisno od tega, kako drug drugega obravnavamo. V Sloveniji je sosed žal ena tistih najbolj negativnih figur, ki sodi ob tašči, Pehti in Bedancu na negativno listo ter je malone prvi na listi naravnih sovražnikov. Zna biti, da se v naši mentaliteti skriva razlog za naše aktualne odnose s sosedskimi državami, ki so sladki kot pelin. Slovenska mentaliteta je taka, da če ima sosed dobro kravo, si želimo, da mu crkne. Za prim,er-javo temu lahko postavimo nasproti Američane ali pa Grke. Američani pravijo, da če ima sosed kravo, se jaz potrudim, da bom imel dve. Grk pa na primer pravi: Ce ima sosed kravo, sem tega vesel, ker bom tudi jaz imel mleko. Mislim, da ni potrebna dodatna razlaga, ki bi osvetljevala, kako različna je naša mentaliteta. Slovenije in njenih državljanov na srečo ne razdvajajo med-seboj verska, etnična ali kaka druga razhajanja, prav tako vse skupaj nim,a fizične osnove, marveč gre za problem mentalitete. Ker je tako, je problem v bistvu zlahka rešljiv, treba je samo spremeniti način razmišljanja.
Za primer si lahko vzamemo Američane. Ni je države, ki bi jo delilo toliko notranjih nasprotij. Ta imajo zelo realno osnovo v veri, barvi kože ali ekonomskem statusu ter nenazadnje političnem prepričanju. Kljub temu so na koncu ne gleda na vse to zmožni medsebojnega sodelovanja. Se posebej kadar gre za njihove odnose z ostalim svetom, so ne glede na svoja notranja razhajanja navzven homogeni in enotni. In s takšnim nastopom so nedvomno uspešni, saj trenutno ni sile v svetu, ki bi se jim lahko postavila ob bok. Sto let nazaj pa niso imeli drugega kot zgolj ambicijo to postati, še pol stoletja prej pa so se itak tolkli med sabo.
KAKO SVOJO DEDIŠČINO PRODAJAJO DRUGJE...
Ptuj se ponaša z izjemnim bogastvom kul-
turne dediščine, ki mu ga je zapustila preteklost in nič kolikokrat se je pokazalo, da ne vemo, kaj s tem početi. Pred nekaj leti sem sam med dopustom na Kreti ogledal Zeuso-vo votlino, za kar sem plačal kar konkretno ceno in pri tem ugotavljal, da razen dejstva, da je to votlina, v kateri naj bi po izročilu bival Zeus, ni prav nič posebnega. Slovenske jame, ki sem si jih do sedaj ogledal, so zanjo kot palače v primerjavi z leseno barako, toliko lepše in bogatejše so po svojih naravnih danostih. Vseeno pa to votlino obišče več turistov, ki pa jih pritegne zgodba. Prav tako sem obiskal in si ogledal palačo v Knososu, kjer je po izročilu bival kralj Minos s hčerjo Ariadno, kjer je Tezej premagal Minotavra ... Iskreno sem bil razočaran nad prizorom, ki me je pričakal potem, ko sem mastno plačal vstopnino in se kar nekaj časa drenjal v vrsti skupaj s turisti iz celega sveta. Kamen na kamen, pa ne palača, marveč kup kamenja. Razen dejstva, da sem na kraju, kjer naj bi se po izročilu odvijala tako znamenita zgodovina, nisem ob teh kupih kamenja, med katerimi se je drenjala po pekočem soncu kopica Japoncev s kamerami v rokah, začutil popolnoma nobenega zadovoljstva ne spoznanja, prav tako nisem videl ničesar, kar bi me očaralo. Beda, skratka, ki so mi jo prodali za dvajset mark. Prodali so mi kup kamenja, risbo tega, kar je to nekoč bilo, in seveda zgodbo, ki daje temu kupu kamenja tisto nekaj, kar privablja ljudi iz celega sveta. Kar pa mi je dalo razmišljati o bogastvu, ki ga premore Ptuj, pa ga tako izjemno dobro varuje, da ga je prava umetnost odkriti celo tistim, ki že vnaprej vejo, kaj iščejo.
... IN PRI NAS
Ohranjanje vse te kulturne dediščine je izjemno drago in zahtevno početje. Ob tem se v času, ko na vse gledamo tržno, lahko mirno sprašujemo, kje je smisel tega. Kak smisel ima za mesto kultura, bodisi živa, bodisi zapuščina ali neživa kulturna dediščina, če mesto in njegovi prebivalci od tega nič nimajo? Če vse neštete najdbe ležijo zakopane za zaprtimi vrati ter zakopane globoko v depojih. Če je vse skupaj namenjeno zgolj in predvsem stroki in zna-
nosti in se v njenih rokah pretvarja v dolgočasno faktografijo. In se pri tem ne pusti prostor za ustvarjanje zgodb in mitov, pa četudi skoraj izmišljenih pravljic, ki bi v mesto pritegnili še koga od drugod pogledat, kje se je to zgodilo. Pa naj se stroka še tako naslaja ob svoji suhoparni faktografiji, s katero izkopava in beleži, evidentira in klasificira zapuščino, če to nikogar zares ne zanima. Tistega, kar bi pa bilo lahko splošno zanimivo ali pa uporabno, pa ni. Tako mi zaenkrat v Ptuju ni uspelo najti niti enega načrta, risbe, skice ali česarkoli podobnega, ki bi mi vsaj približno slikala podobo nekdanje antične Poetovione. Kaj šele da bi se našel kdo, ki bi bogastvo antične dediščine na kakršen koli način oživljal.
Glede na dejstvo, da se Ptuj usmerja v turizem kot svojo razvojno perspektivo (čemur s tem pisanjem nikakor ne nasprotujem, nasprotno - sam zelo zagovarjam tovrstno usmeritev), bo potrebno razmisliti o podobi, ki pričaka gosta, ko enkrat pristane tukaj. Potrebno je preprosto pogledati na dejansko stanje kot tako z očmi gosta: kaj bi mi sami mislili o vsem skupaj, če bi sem prišli od drugod polni pričakovanja. Kaj bi bilo tisto, kar bi si želeli v "zakladnici tisočletij" doživeti, videti, izkusiti, okusiti. Skratka im,eti se čim bolj fajn v času, ki smo si ga rezervirali in porabili zase. To je osnovni pogoj, da se potem še kdaj vrneš ali pa priporočil obisk tudi komu drugemu. Iskreno dvomim, da se nekdo, ki se vrača s Ptuja doma pohvali, da je bil nekje, kjer je nedaleč stran pokopan Atila, kjer je mimo jezdil Par-cifal, kjer nedaleč stoji cerkev, pri kateri je spregledala slepa vurberška princeska, kjer de-monični kurent odganja zimo, kjer je bil kronan rimski cesar sredi takratnega antičnega velemesta, v katerem so častili boga Mitro, kjer se odlično je in pije in je narava bogata in čudovita in nas vsepovsod pričakuje kopica razburljivih doživetij. Pa so vse te zgodbe vsaj toliko resnične, kot je Zeusova otroška soba ali pa Minotaver, zaradi katerih romajo dnevno tisoči turistov v tiste kraje.
Da ne bo pomote, nikakor nisem pristaš vsakovrstnega cirkusa in cenene zabave, čeprav je to tisto, kar nam ptujski turistični delavci pogosto ponudijo (kurentovanje je tako postalo veselica in festival hrvaško-
slovenske popularne glasbe). Dediščino je treba znati iztržiti, vnovčiti in jo tako oplemenititi, ne pa razprodati ali pa razvredno-stiti. Nadgraditi jo je treba z živo kulturo ter enkratni embalaži, ki jo ponuja samo mesto, vrniti živo vsebino. Ptuj ima izjemen potencial in slej ko prej se bo našel nekdo, ki bo to odkril in izkoristil, upamo lahko le, da to ne bodo tujci, ki bodo prišli in pokupili tisto, česar sami nismo znali ne ceniti ne vnovčiti. Stvari, ki se zdijo danes ničvredne, lahko postanejo namreč čez deset let veliko vredne. Da pa bi lahko to dosegli, bo potrebno združiti vse sile, ki jih Ptuj premore. Čeprav se besede lobi drži pri nas negativni prizvok, je treba povedati, da interesne skupine niso nujno nekaj slabega, če se ljudje združujejo zaradi sodelovanja in ustvarjanja sinergič-nih učinkom. Ptuj potrebuje na tem področju prav to — ptujski turistični lobi, ljudi, ki bi sodelovali pri ureničitvi skupnih interesov. Egoizem in razmišljanje zgolj o svojih interesih je namreč tisto, kar gradi plote, gradi zidove, v katere se naše glave zabijajo po nepotrebnem. Ploti so naša največja poman-kljivost in kot pravi dalajlama: "Bolje se je zavedati ene lastne pomankljivosti kot tisoč tujih. Lastne namreč lahko odpraviš."
Verjamem in sem globoko prepričan da je pri konkretnem primeru, ki ga uvodoma navajam, moralo priti do nesporazuma, saj hote česa takega nabrž nihče ne bi hotel početi. Prepričan sem namreč, da na tako pomembnih pozicijah, kot je na primer mesto direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj, sedijo ljudje, ki jim ni vseeno za prihodnost tega mesta. In opravljajo svoje delo po svojih najboljših zmožnostih z zavedanjem, da je namenjeno predvsem drugim, ne pa njim samim. Namen tega pisanja namreč nikakor ni, da bi kogarkoli oblatil. Ponuja v razmislek, kaj bi mogoče lahko bilo, če bi lepega dne odločili, da plote po-dremo, late pa porabimo za to, da zbijemo skupaj mize in stole, za katere bomo lahko skupaj sedli in se pogovorili, kako lahko najučinkoviteje skupaj nastopimo.
Peter Srpčič
NASVETI
Kuharski nasveti
o
a
ziJika
Bazilika je dišavnica, ki jo vse premalo uporabljamo v naši kuhinji. Kako cenjena je, nam pove že njeno ime, ki izhaja iz grške besede basilikon, kar pomeni kraljevski.
Bazilika se ponaša z najbolj dišečimi in najbolj svetlo zelenimi listi med zelišči. V Italiji, Španiji in Franciji je bila cenjena že v 16. stoletju. V Indiji, kjer je njena domovina, jo gojijo kot večletno rastlino, ki lahko zraste v prave grmičke, pri nas pa jo gojimo kot enoletnico.
Poznamo več vrst bazilike. V Evropi uporabljamo najpogosteje mediteransko baziliko, ki jo nekateri imenujejo tudi francoska ali evropska bazilika in je ena izmed najbolj aromatičnih vrst bazilik. V Indiji imajo svojo svetlo baziliko, ki ima intenziven, nekoliko jedek vonj, na Tajskem poznajo sladko baziliko, ki je ime dobila ravno zaradi nekoliko sladkastega okusa, poznamo pa še cimetovo, jane-ževo in mehiško pekočo baziliko. Pri nas imamo baziliko tudi z okusom po limoni oziroma limonino in limetino baziliko, ki je dobrodošla pri pripravi slano-sladkih jedi.
Poleg znanih zelenih vrst bazilike poznamo tudi rdeče sorte oziroma baziliko, ki ima rdečkaste liste; to še veliko bolj kot zeleno uporabljamo za dekoracijo, kupimo pa jo lahko tudi na ljubljanski tržnici.
Trajne vrste bazilike, ki prihajajo na naš trg iz Azije in Afrike, imajo močan in manj prijeten okus. Glavni pridelovalci bazilike v Evropi sta Ita-
lija in Francija.
Sredozemska bazilika, ki jo v kulinariki uporabljamo največ, daje jedem sladkasto aromatično svežino. Še posebej je priljubljena v Italiji in je nepogrešljiva v sredozemski kuhinji. Njena aroma se s kuhanjem hitro uniči tako kot pri drugih občutljivih zeliščih, zato jo jedem dodajamo, tik preden jih ponudimo, kar pomeni, da jo lahko potresemo po jedi, dobro premešamo in ponudimo, lahko pa jo potresemo po jedi, ko smo jo že servirali. Bazilika se po okusu zelo ujema s paradižnikom in je nepogrešljiva za mnoge jedi na paradižnikovi osnovi. Zraven tega lahko njene liste uporabimo v mešanih in svežih solatah, za pretlačene, kremne in čiste juhe, izboljša okus jedem iz žitaric in še posebej riža, če pa jo dodamo nekoliko močnejšim mesnatim jedem, so te lažje prebavljive.
Baziliko dodajamo tudi k jedem, ki jih pripravljamo iz jaj-čevcev, okusnejše so tudi pečene bučke, ki smo jih potresli z baziliko, prav tako na kvaliteti okusa pridobijo jedi iz gob in špinače. Okusni so tudi namazi, ki jih pripravim na osnovi skute ali masla in jih bogato odišavimo s sesekljano baziliko, nepogrešljiva pa je tudi pri omakah in osvežilnih koktajlih. Pri dodajanju bazilike bodimo previdni, saj njen okus lahko hitro
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 402. NAD.
Duâevno z^d/avje otrok in uJ^JadosJni^^ov
114. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok -
9. nadaljevanje
K že omenjenim načelom velja omeniti še načelo vključevanja staršev in pravico do izbire, kje se bo otrok šolal -to načelo naj bi vzpodbudilo tudi oblikovanje bolj razvejane mreže institucij, ki delajo na tem področju.
Naslednja pomembna novost, ki jo prinaša zakon, je prenos odločanja o usmerjanju otrok s področja socialnega varstva na področje šolstva. Ta preusmeritev ima svoj temelj v splošnem izhodiščnem načelu o integraciji te skupine otrok, ob tem, da vemo, da gre vsebinsko za izrazito interdisciplinarno področje (poleg šolstva tudi socialnega varstva in zdravstva) kot tudi za sodelovanje vseh za dobro oskrbo otrok potrebnih strokovnjakov.
Zakon ponuja tudi tri različne programe oziroma sku-
pine programov: predšolske in (različne) šolske programe s prilagojenim izvajanjem, prilagojene neizobraževalne programe, ki zagotavljajo nižji izobraževalni standard, in posebni program vzgoje in izobraževanja.
Skladno s tem omogoča zakon tudi vključevanje otrok s posebnimi potrebami tudi v vrtce, v razvojne oddelke v vrtcih in v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, v šole, ki so ustanovljene za izvajanje prilagojenih programov, in v zavode za to skupino otrok.
Posebni programi vzgoje in izobraževanja se uresničujejo v šolah, ki so ustanovljene za izvajanje takega programa, in v socialno-varstvenih zavodih.
Naslednjič pa bo še govora o tem zakonu.
postane premočen in s tem zakrije celoto pripravljene jedi. Uporabimo lahko tudi posušene bazilikine liste, za katere je značilno, da so veliko manj aromatični kot sveži listi.
V kuhinji danes zraven sveže in posušene bazilike uporabljamo še znano mediteransko bazilikino omako pesto, ki je v kuhinji ravno tako cenjena kot sveža bazilika. Pesto je klasična italijanska omaka, ki izvira iz Genove in jo v Italiji uporabljajo najpogosteje za testenine in solate iz rezancev ali kot začimbo. Pri nas zraven omenjenih jedi z njo popestrimo še hladne mesne plošče, mesne solate in koktajle. Z njo lahko obogatimo tudi zelenjavne juhe, sploh če je pripravljena brez pinjol. Omako pa si lahko pripravimo tudi doma, saj jo lahko damo v steklen majhen kozarec, prelijemo z olivnim oljem in hranimo v hladilniku vsaj en teden.
Omako lahko pripravimo v kuhinjskem strojčku ali multi-praktiku ali v posebni posodici za pripravo začimbnih mešanic. Pripravimo jo iz 45 g baziliki-nih listov, ki jih operemo in osušimo, nato olupimo 6 srednje velikih strokov česna, dodamo še 40 g pinjol in 12 dekagramov fino naribanega parmezana. Vse te sestavine vsipamo v kuhinjski strojček, dodamo dve do 3 žlice olivnega olja in fino sesekljamo. Dodamo še malo olivnega olja in na koncu solimo in popramo. Na omenjeno količino ne dodamo več kot 175 ml olja. Ko pripravljamo omako, lahko izpustimo pinjole in
ŠPAGETI Z BAZILIKO
špageti ali druge testenine po potrebi (po osebi vzamemo 8 do 10 dag). Vodo zavremo, jo rahlo solimo in vanjo damo 3 do 4 ve~je paradižnike. Kuhamo eno do dve minuti, jih vzamemo iz vode in olupimo. Paradižnike nato narežemo na majhne kocke. Na malo olivnega olja damo na kocke narezano doma~o slanino, dodamo paradižnik, po potrebi solimo in popramo, dodamo narezan feferon (po želji) in dušimo, da voda izpari in nastane gosta omaka. Nato dodamo kuhane špagete in dobro premešamo. Preden ponudimo, potresemo z na-cefrano baziliko.
Avtorica: Kati Bratusa
dobimo južnofrancosko 'sorod-nico' omake pesto.
Tako pripravljeno omako damo v manjši stekleni kozarec, ga zapremo in hranimo v hladilniku en teden. Z njo lahko izbolj{amo juhe, goste mesne jedi ali pa hladne pe~enke, kot je pe~en rostbif, ki ga narežemo kar se da na tanko in po rezinah pokapljamo pripravljeno omako. Če bomo polivke za testenine ob koncu obogatili z žli~ko omake pesto, bodo prav tako veliko okusnejše, vsi tisti, ki pripravljate jedi iz pire, pa poskusite solate izboljšati vsaj s sesekljano baziliko, prav tako pa lahko za za~etek obogatimo dušeni riž z baziliko.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
17. september - Dušan Pšajd, Črmlja 5; Bolfenk Pokrivač, Sodinci 34; Emica Bezjak, Mi-hovci 22; Franc Slatič, Sp. Velovlek 2; Andrej Kozel, Velika Varnica 6; Mateja Pokrivač, Sodinci 34; Marjan Kokol, Levanjci 30; Alenka Zorman, Župetinci 33; Miran Lah, Ptujska cesta 2, Ormož; Daniel Rep, Sv. Tomaž 15/c. 19. september - Jasna Vršič, Slavšina 36; Nataša Žmavc, Destrnik 1; Miran Mohorko, Obrtniška 3, Središče ob Dravi; Daniela Gašparič, Gornji Klju-čarovci 1 ; Ksenja Kosi, Pršetinci 18; Jasna Vukovič, Vuzmetinci 43; Janez Murko, Vitomarci 33; Anton Pauko, Vintarovci 12/a; Robert Ciglar, Podvinci 113; Franc Letonja, Goričak 47; Jožef Zebec, Belski Vrh 102; Roman Golob, Slovenski trg 9, Ptuj; Janko Janžekovič, Nova vas pri Markovcih; Dragica šori, Sp. Velovlek 41; Stanko Gor-kup, Bresnica 67; Branko Rajh, Savci 23; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Karolina Meznarič, Rimska pl. 7, Ptuj; Irena Bračič, Zabovci 15/a; Nebojša Lesjak, CMD 6, Ptuj; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Ana Glogovčan, Me-
stni Vrh 28; Zoran štalcer, Viča-va 101; Ivan Emeršič, Golobova 5, Ptuj; Milan Hebar, Trubarjeva 11, Ptuj; Rudi Horvat, Ka-juhova 12, Kidričevo; Vladimir Tili, Kicar 48; Janez Majar, Bukovci 19; Jurij Gajšek, Belski Vrh 24; Stanko Habjanič, Zg. Gruškovje 59; Majda Čeh, Vintarovci 21/a; Zlatko Majcen, Senešci 55; Vlado Mohorko, Kungota 11; Franc Murko, Po-brežje 113; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Silvester škerget, Sagadinova 1, Ptuj; Natalija Kokot, Majšperk 32; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Voja Veličkovič, Potrčeva 48, Ptuj; Jože Polajžer, Nadole 32; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dr. polju; Jože Koren, Leskovec 26; Peter Žnida-rič, Dupleški Vrh 16; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Jože Krajnc, Sp. Korena 78; Martin Meznarič, Markovci 67/c; Matjaž Pišotek, Leskovec 25; Jože Brumen, Ul. talcev 23, Miklavž na Dravskem polju; Anton Vučina, Grajena 26; Roland Dobaj, Ob Blažovnici 61, Limbuš; Milan Trantura, Ra-zgor 25; Jože Levak, Rimska ploščad 8, Ptuj.
zDHHEt:
in radijsko dejavnost RADIOTEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 PtuL tel.: 08/749^10,
-----------iar<aěařničin^nTštřám:lií^^

----=

PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
VJri^j^o rasJje v vinoto^i^u
Pričela se je jesen, najlepši letni čas, v katerem se vrt in zeleno okolje še enkrat razgrneta v vsej o~arljivi barvitosti in prelesti, preden se bosta odela v zimsko sivino. V vinotoku vrtno rastje boža toplo jesensko sonce in zori še poslednje plodove, jesensko cvetje pa bo od-cvetelo do meseca listopada, ko se bo z odpadanjem listja narava odpravila k zimskemu po~itku.
V	SADNEM VRTU do srede oktobra oberemo še izrazito pozne sorte jabolk mošancelj, krivopecelj, ontario, damasonka, boskop in podobne stare sorte. Pozne sorte jabolk morajo na drevesu dobro dozoreti, da v shrambi ne venijo. Tudi od teh sort, ~e jih gojimo v sadnem vrtu, shranimo za zimo najbolj{e, zdrave, dobro obarvane in nepo{kodovane plodove. Tro{ena jabolka poznih starih sort in plodovi brez peclja ali ~e je ta polomljen, niso primerni za hrambo. Sveže sadje, ki smo ga vložili v shrambo, po dveh tednih ponovno preberemo in izlo~imo plodove, ki kažejo, da so poškodovani ali so že pri~eli propadati, da se gniloba ne bi prenašala na zdrave plodove. Često namre~ shranimo plodove s prikritimi poškodbami, kot so piki insektov ali druga~ne bolezni, ki so v shrambi opazne že po nekaj dneh, zato je takšno prvo prebiranje sadja odlo~ilno za njegovo trpežnost.
Zrelo je tudi lupinasto sadje (lešniki in orehi). Lešnike stresemo in o~iš~ene ovojnic sušimo nasipane v tankih plasteh na zra~nem in suhem prostoru. Orehi so na ve~jih drevesih nedosegljivi, zato jih pobiramo po tleh, ko sami odpadejo. Takšni plodovi so dobro dozoreli in zato najprimernejši za hrambo. Pobiramo jih dnevno, ker se plodovi na vlažnih tleh in v travi pri~no naglo kvariti. Sušimo jih na lesenih lesah ali sadnih zaboj~kih le v eni plasti na suhem in zra~nem prostoru.
V	OKRASNEM VRTU je oktobra veliko opravil z okrasnim rastlinjem. Mnoge med njimi še cvetijo in te do poslednjega cveta še negujemo, plevemo in odstranjujemo odcvetele cvetove, odmrle poganjke in suho listje.
V	tem obdobju smo pozorni na pojav prvih jesenskih slan, ko ve-~ina vrst enoletnih pozebe. Najob~utljivejše vrste okrasnega rastlinja, katere izvor so južni tropski kraji in podnebja, pred nastopom zanje kriti~nih temperatur prenesemo v zaprte prostore, kjer pozimi ne bo zmrzovalo. Ker so prve jesenske slane obi~ajno kratkotrajne, le po nekaj dni oziroma v jasnih in hladnih no~eh, manj ob~utljive za ~as kriti~nih temperatur prekrijemo s prekrivali ali zavarujemo pred pozebo cvetov na kak drug primeren na~in, da bodo v naslednjih toplih dneh še nadaljevale cvetenje.
Zalivanje okrasnega rastlinja omejimo le na najnujnejše, ker je ob nižjih temperaturah, vlažnejšem zraku, daljših no~eh v tem ~asu izhlapevanje vode zmanjšano. Kljub dežju pa je potrebno, dokler je zemlja dovolj topla za rast korenin, zalivati iglavce in zimzelene okrasne listavce, ki smo jih sadili ali presajali v za~etku septembra, da se bodo do zime ukoreninili in bodo sposobni prezimitve, ker pri zimzelenih rastlinah pozimi potekajo v listu ali iglicah vse funkcije kot med poletno vegetacijo.
Pred mrazom sejemo semena cvetlic enoletnic: ogenj~ka, aster, zaj~kov, navadnega in kalifornijskega maka ter diše~ega grahca neposredno na stalno mesto, kjer posevek spomladi le oplevemo, razred~imo in donegujemo, da lahko ~imprej zacveti. Navedene rastline brez škode prenesejo zimo, za kalitev pa potrebujejo dalj ~asa nizke temperature.
Delo v ZELENJAVNEM VRTU je v vinotoku pestro, saj pospravljamo še poznejesenske pridelke vrtnin, katerih plodovi so ob~utljivi na jesenske slane in pozebejo. Med ob~utljivejšimi so ve~ina plo-dovk, kot so pradižnik, jaj~evci, paprika, bu~ke, kumare, med korenovkami rde~a pesa, med solatnicami ve~ina sort letne solate ter med stro~nicami stro~ji fižol.
Zdrava paradižnikova stebla z nedozorelimi plodovi tik pred slano izpulimo in položimo ali obesimo v topel in svetel prostor, kjer bodo plodovi dozoreli. Izjemne vremenske razmere konec letošnjega poletja so povzro~ile nenaden propad pradižnikovih rastlin zaradi plesni. Poškodovane in bolne plodove poberemo in zakopljemo, rastline in njihove ostanke pa dosledno poberemo in odstranimo z gredic ter sežgemo, da uni~imo zasnove bolezni, ki bi se ponovno širila v prihodnji sezoni.
Pri spravilu vseh vrtnin smo dosledni, da ostanke rastlin s koreninami vred odstranimo z gredic, po možnosti sesekljamo ali razrežemo in kompostiramo. Z gredic odstranimo tudi plevele, saj že tisti majhni komaj opazni plevel~ki v tem ~asu zorijo in semenijo. Zato ni priporo~ljivo plevelov in ostankov pridelkov vrtnin ob globokem jesenskem lopatanju gredic zakopati, ker si s tem tako reko~ že vnaprej posadimo in posejemo plevele ter hranimo gnezdiš~a rastlinskih bolezni in škodljivcev za prihodnje leto.
Precej vrst kapusnic prenese tudi nekaj nižjih temperatur in jim prve slane še ne škodujejo. Med takšnimi je kitajski ohrovt s k. Z njegovim spravilom ni potrebno hiteti, saj brez škode prenese 6 do 8 stopinj Celzija mraza; še zlasti ~e smo ga sejali nekoliko pozno, bo po nekaj slanah še dobro rastel.
Pri spavilu rde~e pese pazimo, da ne poškodujemo repka na korenu, ker bo skozi nastalo rano iztekal rde~i sok, pa tudi listne rozete ne obrezujmo, temve~ listje obtrgamo ro~no.
Po biokoledarju je priporo~ljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, 7., 14. in 15. oktobra, zaradi plodov 4. in od 11. do 13. oktobra, zaradi lista 9. in 10. oktobra ter zaradi cveta 8. in 9. oktobra. Za presajanje trajnic je primeren ~as do 11. oktobra in drevnin konec oktobra (od 27. do 31.).
Miran Glušič, ing. agr.
***
Igralne konzole
Zabavna industrija v naše domove prodira na več načinov. Najpogostejši kanali distribucije njihove vsebine so televizor, radijski sprejemniki, revije in časopisi, videokasete in DVD-ji, v zadnjem času pa tudi internet in računalniške igre. Slednje je moč igrati tako na računalnikih kot na igralnih konzolah. V Sloveniji so slednje sicer manj razširjene kot v ZDA, na Japonskem ali ponekod po Evropi, vseeno pa imajo svoje zveste uporabnike.
nov prodanih primerkov močno prekaša konkurenčna Xbox in GameCube. Razlogov za takšno razmerje sil je več, najpomembnejša pa sta ponudba iger in dolgotrajna prisotnosti na trgu. PlayStation 2 je med temi tremi konzolami najdlje naprodaj, tudi
Izbira igralnih konzol je sicer pestra, glavnino prodaje strojne opreme in iger pa je ustvarjene s "tremi velikimi" — izdelki podjetij Sony, Nintendo in Microsoft. Najuspe{nej{i je Sony s konzolo PlayStation2. Ve~ deset milijo-
INFORMATIKA
Sony PlayStation 2
Procesor:
128-bitni Emotion Engine
300 MHz/FPU 6.2 Gflops
zato je zanj ponudba iger zelo obširna. Razmere se v zadnjem času popravljajo, kljub temu pa obstaja cel kup iger, ki verjetno nikoli ne bodo ugledale različice namenjene GameCubeu in Xboxu.
Prednosti in slabosti konzol
Pogosto jih primerjamo z osebnimi računalniki. Ker ti nudijo primerljivo igralno izkušnjo (samo primerno opremljeni in zmogljivi primerki), je to povsem
na mestu. Ra~unalnik je univerzalno orodje, ki lahko služi tudi kot sredstvo zabave, ni pa nujno. Igralne konzole so usmerjene prav k njej. Zaradi tega je njihova uporabnost mnogo manjša od uporabnosti ra~unalnikov, so pa
zato precej cenejše. Medtem ko lahko sodobno igralno konzolo kupite celo za manj kot 100.000 SIT, boste ra~unalnik, še posebej dovolj zmogljiv za poganjanje novih, grafi~no zahtevnih iger, le stežka našli pod 200, 250 ti-so~akov. Na prvi pogled so torej igralne konzole mamljiva izbira, a to velja le, dokler vas zanima zgolj zabava. Ko se pojavijo dru-ga~ne potrebe, si s konzolo ne morete veliko pomagati — nujen bo nakup PC-ja.
Odlo~itev ni lahka, je pa precej povezana z globino vaše denarnice. Če ste vanjo pripravljeni precej pose~i in si privoš~iti prvovrstno igralno zabavo, potem si privoš~ite igralno konzolo in uživajte. Vsi drugi pa imate še vedno na voljo izbiro številka dve. Opremite svoj PC z dobro grafi~no kartico s 3D pospeševanjem, poskrbite za zadosti pomnilnika in spodoben procesor, privoš~ite si dovolj velik zaslon in zvo~nike ter kupite igralni ploš~ek ..._in uživajte. V vmesnem ~asu, ko boste naveli~ani igranja, se lahko s PC-jem še vedno sprehodite po internetu, napišete e-mail, uredite dokument ali poslušate glasbo v mp3 formatu.
Grafika:
Graphics Synth. 150 MHz, 70 mil/s poly.
Zvok: 48 kanalov / Frekvenca vzorčenja: 48 KHz
Igralni medij: DVD, 4.7 Gb
Podpira predvajanje avdio zgoščenk, DVD filmov in PS1 iger
Nintendo Gamecube
Procesor:
IBM PowerPC "Gekko"
405 MHz/FPU 13 Gflops
Grafika:
"Flipper" 202.5 MHz, 6-12 mil/s poly
Zvok: 64 kanalov / Frekvenca vzor~enja: 48 KHz
Igralni medij: Nintendo Gamecube disc, 1.5 Gb
Microsoft Xbox
Procesor:
Intel Pentum III 733 MHz
Grafika:
Nvidia NV2A 233 MHz, 125 mil/s poly
Zvok: 64 kanalov / Podpora Dolby Digital 5.1
Igralni medij: DVD
Trije novi palmi
Palm Inc. za to jesen pripravlja tri nove dlančnike. Model Palm Zire je namenjen manj zahtevnim kupcem in je Palmov svež predstavnik v razredu nizkoproračunskih dlanč-nikov. S ceno, ki naj bi se gibala okoli 100 ameriških dolarjev, in operacijskim sistemom Palm OS 4.1 bo Palm poskušal pridobiti kupce, ki do sedaj tudi zaradi cene še niso posegli po dlančniku. Le-ta je v tem primeru precej okrnjen. Ne pozna SD/MMC razširitvenega mesta in ima samo dva gumba.
Zmogljivejša serija Tungsten ima dva predstavnika — T in W. Model T poganja 175 MHz OMAP 1510 procesor, ima barvni zaslon lo~ljivosti 320x320
mmm
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
NAROČILNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, žri čenr^bom^rve štiri številke prejemal(a) brežpfécno. NaroČrftRojDom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
>u Û. eć
t/) UJ
S
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: _
DŠ:
Tel.:
Datum naročila in podpis:
i
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma ^e prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
to~k, 16 MB delovnega pomnilnika, vgrajeno podporo Bluetooth in multimedijske zmogljivosti, deloma po zaslugi ~isto sveže razli~ice Palmovega operacijskega sistema Palm OS 5. Razširiti ga je mo~ preko univerzalnega Palmovega razširit-venega mesta (model Zire je brez njega) in SD/MMC vti~a. Tungsten W je poudarjeno povezljiv in obvlada povezave preko GSM/GPRS omrežij in je Palmov vstop na sceno pametnih mobilnikov. Procesorske
zmogljivosti so bližje starejšim modelom. V Tungstenu W te~e Motorolin 33 MHz DragonBall procesor, Palm OS 4.1, 16 MB RAM. Zaslon pa je lo~ljivosti 320x320 to~k.
NOVICE
iPAQ 5000
Compaq oziroma sedaj HP naj bi konec leta na trg lansiral serijo dlancnikov iPAQ 5000. Tehnološko zelo napredni modeli s procesorji Xscale in tudi do 128 MB delovnega pomnilnika bodo naredili korak naprej v povezljivosti. Nekateri modeli bodo imeli vgrajeno podporo mobilnim omrežjem, drugi WLAN, bluetooth, našli pa bomo celo GPS sprejemnik. Serija iPAQ 5000 poleg vsega pri nekaterih modelih uvaja tudi varnostno novost — razpoznavo prstnih odtisov uporabnika. Na trg bo prišlo šest modelov serije iPAQ 5000.
SonyEricsson T300
Navkljub govoricam o poslovnih težavah Sony Ericsson naj-avlja stalno nove modele. Jeseni pride na trg tudi cisto svež T300. Odli~en mobilnik bo imel vgrajeno kamero in barvni zaslon. Aparat obvlada delovanje na treh GSM frekven~nih ob-mo~jih, GPRS prenos podatkov, Bluetooth, IrDA vmesnik in MMS sporo~ila. Za zabavo bodo poskrbele igre, skoraj vse iz zakladnice Atarijevih klasik.
Naprodaj 2 GHz Celeron
Intel je uradno predstavil nov procesor Celeron, ki deluje z delovnim taktom 2 GHz. To je hkrati prvi Celeron, ki je izdelan z 0,13-mikronsko tehnologijo in je zasnovan okoli jedra North-wood. Obseg L2 predpomnilnika pri teh Celeronih je žal zelo skromen. 128 KB mocno ovira izkoristek jedra Northwood, kar pa je bilo nujno zaradi Intelovih lastnih komercialnih interesov. Uradna veleprodajna cena Celerona 2 GHz znaša 103 USD.
Anti spam pri Hotmailu zmogljivejši
Hotmail se je odločil dodatno zajeziti nadležno spam pošto, ki jo prejemajo njegovi uporabniki. Že delujočemu BrightMa-ilovemu filtru se bo sedaj pridružil še zmogljivejši model, ki bo deloval na nivoju strežnika in neprimerno pošti zavračal, še preden sploh pride v uporabniške inboxe. 110 milijonov uporabnikov naj bi se v prihodnje počutilo manj nadlegovane s strani pošiljateljev reklamnih sporočil.
Zaklenjene zgoščenke
Ameriška glasbena založba Epic Records, del skupine Sony Music, je storila novo potezo v bitki proti piratom. Glasbenim kritikom in vsem, ki do glasbe pridejo pred njenim uradnim izidom, so začeli dobavljati zgoščenke, ki so zaprte v walkmane, ki jih ni moč odpreti in iz njih vzeti zgoščenke. Glasbo je moč poslušati le z walkmani in priloženimi slušalkami. Walkman nima avdio izhoda, celo kabel za slušalke je fiksno povezan v ohišje. Med zvezdami založbe Epic najdemo tudi Celine Dion, Michaela Jacksona, Georgea Michaela, Oasis, Sade, Tori Amos, Apollo Four Forty in The Clash.
Sound Blaster Audigy 2
Prihaja Sound Blaster Audigy 2. Precej solidna zvočna kartica se ponaša s certifikatom, ki jamči vrhunsko kakovost zvoka THX ter podporo Dolby 6.1 Digital EX. Audigy 2 prav tako kot predhodnik obvlada 24-bitni/96 KHz zvok z dodatkom novega kanala za stranski zvočnik, ki je nujen za zadovoljitev standarda Dolby 6.1. Ta naj bi deloval z igrami, ki podpirajo DirectSound 3D ter z DVD-ji, ki so ustrezno kodirani. Kartica naj bi celo obvladala miksanje stereo zvoka v obliko Dolby 6.1. Audigy 2 naj bi bil naprodaj v dveh različicah: cenejši za 129 ameriških dolarjev ter model Platinum za 199 dolarjev. Slednji bo imel dodatne priključke, ki se lahko namestijo na sprednjo stran ohišja v mesto za 5,25-palčne enote.
Kazaa V2
Kazaa se razvija v vse bolj komercialni smeri. Lastnik — Shar-man Networks — je v aplikacijo vključil še več oglaševanja, k sreči pa nekaj novosti, ki dejansko koristijo uporabnikom. Ti lahko datoteke ocenjujejo in pomagajo drugim uporabnikom izločiti neuporabne datoteke, ki jih zadnji čas kar mrgoli. Hkrati naj bi bilo možno naenkrat presneti vsebino celotnih albumov, pri tem pa ne bo potrebno iskati in prenašati vsake pesmi posebej. Podprti so še novi formati datotek, serijsko je nameščena antivirusna zaščita in še marsikaj.
Namesto glasbe erotika?
Napster, ki je bil znan kot servis za spletno izmenjavo glasbenih datotek lahko postane usmerjen na bolj erotično vsebino.
Ponudbo za nakup blagovne znamke Napster in spletne strani je posredovalo podjetje Private Media Group, ki je locirano v Španiji. Upnikom Napsterja ponuja milijon svojih delnic v skupni vrednosti približno 2,4 milijona dolarjev. Svoje bo vsekakor moralo reči sodišče, katerega odločitev pa je precej nejasna. Nedavno je zelo resno ponudbo za prevzem Napsterja predstavil medijski gigant Bertelsmann, vendar je bil zavrnjen. Kako bo sodišče reagiralo na Privateovo ponudbo, pa bo znano še letos. Namen Privatea je stvaritev peer2peer omrežja, ki bi služilo izmenjavi erotične vsebine, na sami spletni strani Napsterja pa bi bilo tudi več plačljivih storitev. Ker ima blagovna znamka Napster velik pomen in prepoznavnost, bi bila za Private prava zlata jama. Kombinacija brezplačne vroče ponudbe s plačljivo vsebino za zahtevnejše bi namreč privabila mnoge odjemalce.
ZZA KRATEK CAS
strokovnjak» radiologijo
razvojna stopnja
tone zaur
irska reka
rim. bog plodnosti
ženski osebni zaimek
stalni tropski vetrovi
mesto v kaliforniji
strupen zimzelen grm
večanje
pritok pada
anton tomšič
ameriška smukačica
naravna slatina
balet gibanje v zraku
cerkvena tkanina
trgovec z
lojem
avdijev model karavana
naš kantavtor smolar
žensko ime
oleg vidov
gojiteui-ca čebel afriška država
slabič, Sleva
ravnina
ravna črta, poteza
dražilno nasladilo
podzemni žužkojed
furež, kouereja
naseue
pri jaršah
italu. popevkar
karel širok
ameriški filmski ogralec wallach
nebesa
jože olaj
sukanec
aleš turk
domača žival z dolgimi uhui
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: Slape, Momir, akara, zlata, petletka, kastrola, Rio Grande, Astaire, pionirka, Laokoon, Pepelka, čas, Ona, Skl, AvarI, kvart, DO, acisal, tara, ovira, atari, Iverica, nižina, AtasI, tonkin, tć, sto, lista, Onatas. Ugankarski slovarček: AER = cerkvena tkanina za pokrivanje hostij, MAIDA = italijanski spidvejdist (Andrea), OAK = ameriška smukačica (Cindy), PARTENIJ = grški elegični pesnik iz Nikaje, PLAVT = rimski komediograf, RENIS = italijanski pevec zabavne glasbe (Tony, 1938), SEPIA = naravna akvarelska barva (ena od pisav), SUTTER = mesto v Kaliforniji, ŠPITAL = naselje pri Jaršah.
govOri se ...
j^.. DA Slovenci na osn^'vi lastnih izkušenj že lahko govorimo o novem zgodovinske obdobju med socializmom in kapitalizmom: GRABIZEM
... DA h grabizmu zagotovo ne sodi ravnanje policije, ki je (preverjeno še avgusta) delila plačilne naloge s položnicami s staro številko žiro računa. Tako je kazen, hočeš - nočeš, nemogoče plačati. Policiji tisočkrat hvala!
... DA je končno znano, da so za bolezen jeter krive rumenice vinske trte. Ob cirozi je opazna značilna rumena barva.
... DA je po stanju stavbe mogoče sklepati, da bodo novo
policijsko postajo v Ptuju kmalu odprli. Fasadne plošče namreč zadnji čas več ne odpadajo, tista, ki manjka, pa je odpadla že mnogo prej.
... DA je mogoče padanje fasadnih plošč razumeti tudi kot kaznovalni ukrep: manjši prekršek ena, večji prekršek dve plošči na glavo in tako naprej.
... DA bodo policisti, da ne bi doživeli usode kršiteljev zakona, hodili v službo v čeladah.
... DA se Ptuju obeta turistični projekt SUPERJAJ-CE. Zaenkrat še ni znano, ali bo izvedbo projekta zagotovila super kura ali spada izvedba k nekomu, ki ima super curaka.
... DA so pred volitvami projekti običajno naravnani na SUPER in MAKSI, v naslednjih štirih letih pa postanejo REALNI, MINI.
... DA je rešitev vprašanja hitrejšega razvoja Slovenije v zakonu o volilni kampanji. Zakaj jo omejuje na trideset dni, ko pa bi lahko pravljično živeli veliko daljši čas?
Aforizmi
by Fredi
Šele, ko so mi ga razbili,
sem se obrisal pod nosom.
***
Širokogrudnejši ko je človek, več medalj mu lahko
pripnemo.
***
Nimajo vse lahkoživke
lahkega življenja.
***
Štetje ovčk so si izmislili
nespečni mesarji.
***
Enim obračajo plašč po
vetru glave, drugim želodci.
***
Na koruzi najlaže živiš s
kokošjo.
***
Lahkim ženskam ni treba
dolgo težiti.
***
Najdonosnejša rokodelska dejavnost je še vedno rokovnjaštvo.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Ja, pa smo tam, ko si začnejo še muhe duge rokove in hloč-nice obločti na svoje noge. Jesen je pač tokšni letni cajt, ko naj bi pospravli in pobrali sadove svojega dela. Jaz sen ze čista doj sprešani, čeglih boma z Mico s trgotvijo še čakala enih deset ali pa štirinajst dni, tak ke boma mela pozno brotev ob petih popudne. Montra pa naji hujdi problem, saj še lenskega vina nesmo spili ali pa prodali. Pa še
moj dohtar provi in piše toto ze zagvišno vsem dobro poznano pesmico: "Pusti vino, pust prašiča, pust dekliča!"
Moren vam povedati, kaj se je mojemi sosedi Juzi zgodilo, ko je priša na pregled k svojemi dohatri, ki mu je ze med dve-rami reka: "Juža, Juza, preveč smo ga popili!" Juza pa kak Juža, mu je reka nazaj: "Ja, gospod dohtar, če stegnes pijani, pa bom priša jutri ali pa pojutrišnjem, ko se bote streznoli!"
Vidite, kaj se lehko vse živemi človeki zgodi. Pa še ena tokšna dogodivščina je primerna za toti mesec, ki mu provimo tudi vinotoč. Gospod policaj je vstava na cesti vozečega tovariša in ga tak po domočem pita: "A smo ga kaj popil?" "Smo ga, smo, tri kozarčke šardoneja, samo vi si v zapisnik napišite laški rizling, ker "šardoneja" tak nete vedli pravilno napisati!" Te je še le ogenj v strehi bija. Gospod policaj je zahteva, da more pihati v tisto alkoholično napravo, ki pokože vsebnost alkohola v krvi. Voznik pa se je zgovorja: "Vete, tovariš - gospod policaj, na toto vašo frulico pa jaz že ne bom fučkal!"
Tak naprej in tak nazaj, ke je meja prav tovariš policaj in še sodnik za prekrške, ki je grešnika karštiga za lepi kupček penezov. Zato vam svetuvlem, da se z organi oblasti neje za kregati, glih tak kak ne z ženskim (spolnim) organom, ki ti lehko čez devet mescov pošle račun v obliki malega človečeka z dolgoročnimi obrestmi vred.
Pa smo na kunci. Ostalo je samo še tejko placa za poljub in pozdrav, saj vete čigav.
Va{ Lujs in od moje Mice pujs
OVEN 21. 3. DO 20. 4.
Vaš najdražji ne bo niti približno prepričljiv in to mu boste tudi povedali. Vsekakor boste opazili, da je v zadevi še precej nov. Ko mu boste povedali nekaj zvijač, bo tudi on reagiral bolje.
BIK 21. 4. do 20. 5.
V	dnevili, ki priliajajo, vas bo nosila ljubezen. To bo čudovit občutek breztežnosti in vsekakor se ga ne smete braniti. Ugotovili
boste, da je vaše življenje srečno in nočete, da bi se spremenilo.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
V	dneli, ki priliajajo, se boste precej ukvarjali z minljivostjo življenja. Med naglico in hitenjem se boste ustavili in si vzeli čas
za premislek. Sprijaznite se s tem, drugo vam žal ne preostane.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Pred vami so veseli dnevi, saj se boste smejali, ne da bi vedeli čemu. Takšni lepi in veseli dnevi se bodo nadaljevali. Nekateri vas bodo sicer malo čudno gledali, a se sploh ne ozirajte na njih.
LEV 23. 7. do 23. 8.
V	službi boste imeli težek teden, očitki na vaš račun bodo neutemeljeni. Najbolj pravilno bo, da se s tem ne ukvarjate. Ko bodo videli,
da ni odziva, vas bodo pustili pri miru.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Spoznali boste, da sta prijateljstvo in ljubezen eni osnovnih človekovih potreb, ki ju ne vidi samo, če se nahaja v napačnem življenjskem obdobju. Sporočilo v tem tednu vas bo prijetno presenetilo.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Veliko razmišljate o prekinitvi ljubezenske zveze, ki je že dalj časa negotova. Resnično obstaja veliko možnosti za obstoj zveze, samo morala bosta spremeniti tako mišljenje kot vedenje - in to oba.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Zelo pozabljivi boste. Naj-bližlji vam te dni ne bodo zaupali, saj vam bo vsaka beseda v hipu izpuhtela iz glave. Imate pač takšno obdobje, zato se ne sekirajte. Roko na srce, saj ne bodo povedali kaj zanimivega.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Vzdušje V krogu, V katerem se boste znašli, bo sila prijetno. Smešno pri tem je, da ko človek najde nekaj čudovitega povsem blizu sebe, se vedno sprašuje, kako da tega ni že prej opazil.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Prijatelj vam bo pokazal nekaj, kar vas bo v trenutku poneslo v preteklost. Uživali boste v stvareh, ob katerih ste uživali nekdaj, a hkrati ne boste obžalovali svojega življenja v sedanjosti.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Napočil bo čas za spremembe. Nikar naj vas ne bo strah, pogumno naredite odločilen korak in čez čas boste zelo ponosni na svojo veliko odločitev. Na začetku je pač še vse megleno, potem pa postaja jasnejše.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Nekdo bo zelo mislil na vas, tako da se vam bo izdatno kolcalo. Vsekakor boste zamudili vznemirljiv odnos, če s tem človekom ne boste začeli komunicirati. Obžalovali boste, če priložnost izpustite.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Prilagajanje na pesem je prava glasbena posebnost, saj so nam nekatere všeč takoj, medtem ko za nekatere potrebujemo čas in določeno število poslušanj ali predvajanj, da nam nato postanejo všeč.
RED HOT CHILI PEPPERS so zmagovali letošnje poletje s hitom By The Way in istoimenskim albumom, ki je tudi najbolje prodajan tuji album tega leta. (Gotovo pa vas ne bo presenetil podatek, da je najbolje prodajan album pri nas v tem hipu Bodi zvezda skupine Be-pop.) Če se vrnem k ameriškemu kvartetu, ugotavljam, da fantje fantastično godejo v novem komadu THE ZEPHYR SONG (*****).
Avstralska skupina INXS je neuradno razpadla, ko je njihov frontman Michael Hutchence naredil samomor. Njihova glasbena založba Universal je iz arhiva izvlekla čisto novo skladbo TIGHT (***). Ta srednje hitra skladba je zmes atraktivnega rocka in funka ter najavlja njihovo
novo kolekcijo hitov z naslovom Definitive Collection.
***
Mehiški kitarist CARLOS SANTANA je vstal od mrtvih s hitom Smooth (vokalno mu je pomagal Rob Thomas iz skupine Matchbox 20) in multi-platinastim albumom Super Natural. Kdor zna, pač zna in vrhunski glasbenik vas bo popeljal v lebdeči položaj v pesmi THE GAME OF LOVE
(****), ki jo je zapela mlada ameriška soft rockerica Michelle Branch.
***
Norveški trio A-HA je požel največ uspeha z uspešnico Take On Me. Morten Harket, Mags Furuholmen in Pal Waaktaar so nam letos postregli z zgoščenko Lifelines, sedaj pa nam ponujajo zastarelo, vendar provokativno pop/rock skladbo DID ANYONE APPROOACH YOU? (***)
***
Leta 1978 je v Los Angelesu nastala skupina TOTO, ki je zablestela s hitom Hold The Line, medtem ko njihov največji hit nosi naslov Africa. Stari mački so me totalno šokirali, saj so na energičen način priredili klasiko COULD YOU BE LOVED (****), ki jo je v orginalu izvajal kralj regija.
DAVID BOWIE je glasbena legenda, rodil pa se je 8. januarja 1947. Pevec izvaja sistematično kombinacijo rocka in r&b-ja v tradicionalni pesmi EVERYBODY SAYS (***), ki napoveduje njegov novi The Best of album in izide 21. oktobra.
***
Kanadski pevec BRYAN ADAMS je bil to poletje popularen z balado Here I Am iz risanke Spirit. Rocker z mehkim srcem vas bo gotovo ponovno ganil z balado I WILL ALWAYS RETURN (****), pod katero se je kot skladatelj in tekstopisec podpisal Hans Zimmer.
Ameriška super country zvezdnica FAITH HILL se je rodila 21. septembra 1967 v mestu Jackson, njeno polno ime pa je Audrey Faith Perry. Fatalna blondinka in odlična vokalistka nam ponuja novo skladbo
CrY (****), ki je privlačna, vendar preveč otožna country balada.
***
Pesem tedna prav gotovo prispeva pevka KELLY CLARKSON, ki je zmagala v televizijski glasbeni oddaji American Idol. Nova zvezdnica vas bo pobožala s svojim žametnim glasom v skladbi A MOMENT LIKE THIS (*****). Skladba je prejšnji teden skočila z 52. na 1. mesto ameriške Billboardove lestvice, saj so jo prodali v nakladi 236.000 kopij.
***
NICK CARTER je v osnovi član skupine Backstreet Boys. Sedaj kot solist promovira svoj debitantski sladki pop komad HELP ME (***) in album Now Or Never.
***
Britanski mojster r&b glasbe CRAIG DAVID se je zapisal v glasbeno zgodovino z naslednjimi uspešnicami Fill Me In, 7 Days, Walking Away in Rendezvouz. Mladi as vas bo osvojil s svojo inovativnostjo v valujočih sodobnih r&b vibracijah v komadu WHAT'S YOUR FLAVA? (****), ki ga je produciral garage as Artful Dodger.
David Breznik
'' ' sfeif-hÈ Ketchup Song) - LAS KETCI
yt^he Tide is High - ATOMIC K / / gáuBt Like a Pill - Pm
□und Hound - SUGABABE
□mphcated - AVHIL LAVIŇ13E Čleanin' Dut my Closat - einin^ 7. Tm Alive-CELINE DIDN 8. Still in Ldvb with you - ND ANGEL! 9. Dillemma - NELLY & KELLY HDWLANĎ

IÇf. Don't Stop - HpLLINQ STONES
T
\/3akť?	m«2d 21. in 2.2.. ur<?
KOLNKISTA / RETROSPEKTIVA FILMOV DAVIDA LYNCHA
Izgublieni v sanjah
Nova sezona Kolnkištinega filmskega krožka se pričenja v nedeljo, 6. oktobra, ob osmi uri z retrospektivo vseh celovečernih filmov ameriškega režiserja Davida Lyncha, ki nam bo približala čudaški svet v njegovih filmih.
Klub ptujskih študentov (KPŠ) nadaljuje svoja prizadevanja za dvig filmske kulture na Ptujskem. Nad najbolj optimi-sti~nimi pri~akovanji obiskani poletni Filmski kompas, festival svetovnega avtorskega filma na prelomu tiso~letja, je potrdil domnevo organizatorjev, da smo Ptuj~ani ob poplavi hollywood-skih dobi~konosnih skrpucal na lokalni kino sceni la~ni, da ne re~emo sestradani zares kvalitetnih filmov.
Na sre~o ima Ptuj Klub ptujskih študentov in z njim Koln-kištin filmski krožek, ki vsem ptujskim zaljubljencem in zaljub-ljenkam v film vsako nedeljo ob 21. uri brezpla~no servira filmske mojstrovine na Kolnkištino platno, ob~asno pa jih posladka tudi z retrospektivami znanih režiserskih mojstrov, ki jih spremljajo še predavanja oziroma okrogle mize z najvidnejšimi slovenskimi filmskimi kritiki.
Po retrospektivah Stanleyja Kubricka in Alfreda Hitchcocka so se v KPŠ odlo~ili za popolno retrospektivo, torej prikaz vseh celove~ernih filmov ameriškega režiserja Davida Lyncha. Gre za režiserja nadrealisti~nih filmov, ki ima v svetu filma, ki je razpet med umetnostjo in industrijo,
prav poseben status. S svojim edinstvenim, "lynchevskim" stilom mu je uspelo prepri~ati hol-lywoodske producente, da so mu omogo~ili snemanje visokopro-ra~unskih filmov, pri tem pa je ohranil avtorsko svobodo in svoj prepoznavni stil, kar je za ortodoksni Hollywood izjema. Režiserjev opus zato uživa kultni status tako med širšimi množica-
Za Mulholland Drive je bil David Lynch letos nominiran za oskarja za režijo
mi filmskih navdušencev (zlasti po odmevni televizijski nanizanki Twin Peaks) kot med filmskimi kritiki akademske provenience. Dokaz za to so teoretsko podkovani kritiki kultne francoske filmske revije Cahiers du cinema, ki vsak Lynchev film brezpogojno kujejo v višave.
Prepoznavni Lynchev stil je nemogo~e opisati v nekaj kratkih stavkih, gotovo pa gre v njegovih filmih za enega najbolj intri-gantnih filmskih svetov sploh. Na tem mestu naj zadustuje, ~e re~emo, da gre pri Lynchu za po-stmodernisti~ni filmski eklekti-cizem, ki ga najbolje ponazarja avtorjeva izjava: "Rad imam 47 žanrov v enem filmu in obožujem B-filme. Zakaj torej ne bi imel treh ali štirih B-filmov v enem?"
Retrospektiva se bo pri~ela v nedeljo, 6. oktobra, ob 20. uri,
ko bosta o filmih spregovorila priznana filmska kritika Slovenske kinoteke in revije Ekran Jurij Meden in Mateja Valentin~i~. Sledila bo projekcija Lyncheve-ga prvega in za razumevanje njegovega opusa zelo pomembnega Eraserheada iz leta 1976. Naslednje nedelje do vklju~no 1. decembra bodo filmi predvajani ob 21. uri, in sicer po kronološkem zaporedju. Retrospektiva se bo tako nadaljevala z zgodo-vimskim Človek slon, sledil bo znanstvenofantasti~ni Dune. 27. oktobra bo na vrsti po mnenju mnogih kritikov Lynchev najboljši film Modri žamet. Prvi Lynchev film v devetdesetih je bil Divji v srcu, temu pa sledi Twin Peaks: Ogenj hodi z mano, kar nas pripelje na kultno Izgubljeno avtocesto. Resnična zgodba je najmanj prepoznaven film Lynchevega opusa. Retrospektiva pa se bo zaokrožila z lani nastalo nepozabno mojstrovino Mulholland Drive, za katero je bil David Lynch letos tudi nominiran za oskarja za najboljšo režijo.
Nina Milošič
PRODIGY: Baby's Got a Temper
Prodigy so utelešenje dancea, punka in hardcora in po mnenju mnogih bend, ki vle~e na svetlo najtemnej{e, sata-nisti~ne vzgibe ~love{kih nagonov. Po dalj{em ustvarjalnem premoru in odsotnosti z glasbenih odrov so se ponovno dvignili iz pepela. Baby's Got a Temper je njihov novi single, ki je izšel v treh preoblekah tudi pri nas. Medtem ko je v tujini izdajanje singlov stalna praksa, je pri nas to prava redkost in zato enkratna priložnost za zbiratelje in oboževalce Prodigy.
Pred ve~ kot desetletjem je Liam Howlett s svojimi tremi prijatelji formiral štirico pristašev dancea. V osnovi so bili bojda vsi plesalci. Maxim Reallity je prevzel vlogo pevca, Leeroy Thornhill in Keith Flint pa sta se spopadala s plesnimi koraki. Kdo bi si mislil, da bo iz meglene in neopazne pojave Keitha neko~ nastala prva faca skupine ... Ampak do tega je bilo še dale~. Po številnih turnejah, uspešnicah in videospotih se je pririnil v ospredje in s svojo odštekano kameleonsko pojavo postal sinonim za ime Prodigy. Čarobni napoj za uspeh je bil pripravljen in jih v slede~ih letih izstrelil naravnost v orbito najsvetlejših ikon na glasbenem nebu.
Kljub govoricam, da so danes Prodigy stvar preteklosti, je ne-uni~ljivim carjem cyber punk scene z novim projektom uspelo opozoriti, da je resnica ravno nasprotna. Malo manj pa jim je
uspelo prepri~ati glasbene kritike. Jasno je, da uspeha mega-hitov Firestarter in Smack My Bitch Up ni enostavno ponoviti in mogo~e so se ravno zaradi tega (iz preventive, seveda) odlo~ili obrniti pozornost na vizualno spremstvo nove pesmi. Kontro-verzni videospot za skladbo Baby's Got a Temper, v katerem seksi bejbe, oble~ene v kopalke, molzejo krave, je vsekakor absurdna spremljava elektronskih ritmov. Povpre~en gledalec si to sceno hote ali nehote zapomni. Malce nepremišljeno pa izpade dejstvo, da na CD-ju, kjer sta poleg singla še dve remiksirani verziji le-tega, ni tudi spota. Škoda. Tako bi si lahko poleg tistega dela poslušalcev, ki si ob poslušanju njihove glasbe zabetonira možgane z razli~nimi substancami in posledi~no ni~ ne vidi, zagotovili tudi naklonjenost tistih, ki imajo bolj izostren ob~utek za, milo re~eno, naprednejši in
zahtevnejši humor. Poleg tega pa pomanjkljivo oble~enih privla~-nih ženskih telesc pri tako ero-ti~nem dejanju, kot je molzenje krav, ni mogo~e ujeti kar tako.
Fantje se otepajo kakršnegakoli ustaljenega postopka glasbenega produciranja, saj se je po njihovem mnenju treba prepustiti toku in pustiti glasbi prosto pot. Brez ustaljenih vzorcev. To pa verjetno ne pomeni, da bi lahko v prihodnosti pri~akovali od njih (bog ne daj) kakšne ete-ri~ne balade. Edino, kar je pri vsej njihovi diskografiji konstantno, so uporniški ritmi, pre-te~a besedila in pe~at, ki ga pusti na srednjem ušesu slehernega poslušalca.
Glede na to, da je nekaj njihovih lanskih koncertov privabilo precejšnje število ljudi, lahko zdaj verjetno pri~akujemo še toliko ve~je zanimanje za njihove nastope v živo, kjer menda kar poka od energije. Pred petimi leti smo imeli sre~o prisluhniti temu pokanju tudi v Sloveniji, a je zaradi slabega ozvo~enja ves spektakel, ki so ga pripravili Prodigy, izvodenel in prisotne pustil hladne. Le upamo lahko, da podivjanih upornikov to ni odvrnilo od tega, da bi nas ponovno obiskali.
Darja Pristovnik
■^■no
nagradno vprašanje
Kdo je glavni igralec v filmu Dirty Dancing (Umazani ples)?
Odgovor:_
Ime reševalca:_
Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenec prejšnjega tedna je Aleš Šimenko, Dornavska 2, 2250 Ruj Odgovore pošljite do ponedeljka. 7. oktobra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6. 2250 (za Info).
Poletje, sonce, morska obala. Peter stoji pred mo{kim in ga vpra{a:
"Stric, kaj delate tukaj?"
"Na dopustu sem. Kopam se in son~im!" mu je dejal neznanec.
"Stric, ali je tisti avto tam na par-kiri{~u va{?"
"Ja, mladeni~. Avto je moj!"
Takrat se je Peter obrnil in zav-pil:
"Mami! Kaj naj ga {e vpra{am?" ***
Ko se zaro~enec nazadnje poslovi in odide, re~e dekletu njena mlaj{a sestrica:
"Morala bi se vpisati v te~aj za
rokoborbo. Prelahko te je položil." ***
Star{a sta odpotovala. Doma sta ostala samo oba brata. Starej{i je izkoristil priliko in domov povabil svoje dekle. Z dekletom je sedel na kav~u, mali bratec pa ju je opazoval. Starej{i je mlaj{emu bratu ponudil tiso~aka in mu rekel:
"Kajne, da si hotel iti v kino?"
Mlaj{i brat mu je vrnil denar, hkrati pa je iz žepa potegnil {e {tiri tiso~ake in mu dejal:
"Vra~am ti denar, pa {e te {tiri ti-so~ake od moje žepnine prilagam,
~e vaju lahko gledam!"
***
"Dedek, kam gre{ z mojim kolesom?"
"Na pokopali{~e!"
"In kdo mi ga bo pripeljal nazaj?"
***
"O~ka, koliko stane kilogram otroka?" vpra{a mali Marko.
"Ampak sinko, otrok vendar ne prodajajo na kilograme!"
"Zakaj pa jih ob rojstvu vedno stehtajo?"
***
V	volilnem letu možakar na zavodu za zaposlovanje i{~e delo v gradbeni{tvu.
"In kaj ste delali doslej?"
"Bil sem minister. "
"Minister? In kaj i{~ete v gradbe-ni{tvu?"
"Samo to znam. Doslej sem polagal temeljne kamne.'
***
Mladeni~pri frizerju vzroji:
"Samo poglejte, kak{ne stopnice ste mi naredili!"
"Kaj bi pa hotel za tiso~aka? Dvigalo?"
***
V	ponedeljek v gimnaziji. Tone se obrne k so{olcu Robiju in ga vpra-{a:
"Robi, koliko je ura?"
"Deset!"
"Groza, spet teden, ki mu ni in ni konca!"
***
"Janez," je rekel gospodar hi{ne-mu služabniku, "odnesite klavir iz pritli~ja v prvo nadstropje v mojo sobo!"
" Takoj! Naj {e z drugo roko kaj odnesem?"
KINO PTUJ
Ta teden:
-	ob 18. in 20. uri: Austin powers v Zlatoticu Prihodnji teden:
-	ob 18. uri: Vrnitev Petra Pana
-	ob 20. uri: Ali G Indahouse
***
***
***
***
REZULTAT
Mož je ležal na kavču in gledal rokometno tekmo. Med gledanjem je zaspal. Žena ga je zbudila, reko~: »Vstani! 22.45je že!« »Za koga?« je vprašal mož.
ČRNOBELO IN BAR
Vl^
FOTOKOPIRANJE
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	■ Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati lO.kroga: Gorica - Maribor Pivovarna Laško 0:2 (0:1), CMC Publikum - ERA Šmartno 3:0 (2:0), Sport Line Koper - Primorje 3:0 (1:0), Vega Olimpija - Relax Korotan 4:0 (1:0), Rudar Velenje - Mura 1:1 (1:0), Dravograd - Ljubljana 1:0 (1:0)
1. SPORT LINE KOPER	10	7	2	1	15:9	23
2. VEGA OLIMPIJA	10	6	3	1	15:5	21
3. DRAVOGRAD	10	4	3	3	11:9	15
4. CMC PUBLIKUM	10	3	5	2	18:14	14
5. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	10	3	5	2	10:7	14
6. ERA ŠMARTNO	10	3	5	2	11:14	14
7. RUDAR VELENJE	10	3	3	4	12:11	12
8. GORICA	10	2	5	3	11:15	11
9. PRIMORJE	10	3	2	5	13:18	11
10. LJUBLJANA	10	2	3	5	10:16	9
11. MURA	10	2	2	6	11:11	8
12. RELAX KOROTAN	10	1	4	5	5:13	7
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 8. kroga: Aluminij - Dravinja 2:1 (0:0), Zagorje - Drava Asfalti 1:1 (0:0), Križevci - Domžale 1:2 (0:2), Jadran - Krško Posavje 1:1 (1:0), GPG Grosuplje - Nafta 2:1 (1:0), Triglav - Goriška Brda 1:0 (1:0), Železni~ar Radio City - Izola 1:3 (0:1), Bela Krajina - Livar 0:2
(0:0)
1. DOMŽALE	8 6	2	0	22:11	20
2. GPG GROSUPLJE	8 6	1	1	21:6	19
3. ALUMINIJ	8 4	3	1	14:9	15
4. JADRAN	8 4	2	2	13:8	14
5. DRAVA ASFALTI	8 3	3	2	17:11	12
6. IZOLA	8 3	2	3	13:12	11
7. GORIŠKA BRDA	8 3	2	3	11:10	11
8. KRIŽEVCI	8 3	1	4	18:14	10
9. KRŠKO POSAVJE	8 2	4	2	11:14	10
10. DRAVINJA	8 3	1	4	11:15	10
11. ZAGORJE	8 2	3	3	14:15	9
12. LIVAR	8 2	3	3	5:7	9
13. TRIGLAV	8 2	2	4	9:13	8
14. NAFTA	8 2	1	5	9:17	7
15. BELA KRAJINA	8 1	3	4	7:17	6
16. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	8 1	1	6	7:23	4
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
REZULTATI 1. KROGA: Velika Nedelja - Prevent 19:22 (9:7), Celje Pivovarna Laško - Slovan 25:17 (11:12), Mobitel Prule 67 - Termo 29:21 (14:8), Rudar Trbovlje - Inles Riko 26:19 (14:10), Pivka Perutninarstvo - Cimos Koper 27:29 (15:11), Trimo Trebnje - Gorenje 21:25 (8:14).
SPORT

-	Golf reprezentanca ^•vrope je o^-vojila 34. Ryderjev pokal, od leta 1979 tradicionalni dvoboj med ZDA in Staro celino. Zadnji dan tekmovanja, v dvobojih posameznikov, v katerih so bili Ameri~ani nesporni favoriti, so Evropejci dosegli sedem to~k in pol ter tako slavili s skupnim izidom 15,5:12,5. Da gre za polom ZDA s Tigerjem Woodsom na ~elu, pri~a podatek, da je to najve~ja razlika v zadnjih sedemnajstih letih. Tekmovanje je tokrat potekalo v povsem športnem duhu, povsem druga~e kot pred tremi leti (lani je bilo tekmovanje prestavljeno zaradi teroristi~nih napadov 11. septembra) v Bostonu, kjer so doma~i gledalci na 17. luknji vdrli na igriš~e in skoraj fizi~no obra~unali z evropskimi golfisti.
-	Ameriški košarkarski zvezdnik Michael Jordan je potrdil, da se v novi sezoni severnoameriške poklicne košarkarske lige NBA vrača na parket. Jordan, ki je lani počival 22 tekem zaradi poškodbe kolena, bo izpolnil pogodbene obveznosti in še drugo sezono zaigral pri ekipi Washington Wizards, kar bo že njegova 15. sezona v NBA. Trener Wizardsov Doug Collins je pozdravil Jordanovo odlo~itev, vendar je dodal, da bo moral zvezdnik svojo priložnost iskati s klopi.
-	Primož Peterka (Triglav), dvakratni zmagovalec skupnega seštevka svetovnega pokala v smučarskih skokih, je slavil na poletnem državnem prvenstvu v Mislinji. Z 92,5 in 87,5 m (250 to~k) je premagal Damjana Frasa (Ilirija Fersped, 247,5 to~ke, 92 in 87,5 m) ter Grego Langa (Tržič Trifix, 244,5 točke, 89 in 87 m).
-	Dražen Petrovič in Magic Johnson sta bila sprejeta v ameriško košarkarsko hišo slavnih. V imenu Dražena Petroviča, po mnenju mnogih najboljšega evropskega košarkarja vseh časov, ki je tragično umrl v
prometni nesreči leta 1993, sta največje košarkarsko priznanje prejela njegova mama Biserka in brat Aleksandar, z največ navdušenja in časti pa so v hišo slavnih sprejeli morda najbolj vsestranskega košarkarja vseh časov v severnoameriški poklicni ligi NBA - Magica Johnsona.
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Razburljivi zakljuiki so postali stalnica
ALUMINIJ - DRAVINJA 2:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Čeh (48), 2:0 Don~ec (52), 2:1 Omeragi~ (88)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec, Sambolec, Pekez, Pra-potnik, Perkovi~, Raki~, Repina (od 46. Franci), Čeh, Don~ec (od 61. Panikvar). Trener: Miran Emerši~
DRAVINJA: Kra~un, Vodopi-vec, Čerenak, Margu~, Omeragi~, Cugmas (od 61. Furman), Ribi~, Kolar, Sirc (od 75. Klopotan), Zlodej, Kolji~ (od 61. Adam). Trener: Josip Vugrinec
Ob nogometu, ki sta ga v Kid-ri~evem v prvem pol~asu prikazala doma~i Aluminij in Dravinja iz Slovenskih Konjic, so lahko bili gledalci razo~arani. Igralo se je med obema kazenskima prostoroma, s poskusi strelov od dale~. Prave priložnosti za dosego zadetka v tem delu igre so imeli doma~i dve. Prvo v 30. minuti, ko je Pekez zadel pre~nik, po odli~ni podaji Korena z desne strani, drugo pa štiri minute kasneje najprej Čeh, nato pa je strel Repine iz golove ~rte eden izmed obrambnih igralcev Dravinje zbil v polje. Gostje so v 44. minuti protestirali pri sodniku, saj bi naj Sambolec v svojem kazenskem prostoru igral z roko.
V 48. minuti je Čeh po pre-dložka Francija z glavo matiral vratarja Dravinje, enako pa sta potem ponovila še Koren z odli-~nim predložkom in Don~ec s strelom z glavo. Po tem vodstvu so doma~ini igrali zelo dobro, toda zadetka niso ve~ dosegli.
Prizor s tekme Aluminij : Dravinja; v skoku Aleš Ceh. Foto: Črtomir Goznik
Takrat se je pri~el nastop sodnika Tošeskega, ki se je popolnoma izgubil, na koncu pa je v 84. minuti dodelil še rde~i karton doma~emu igralcu Perko-vi~u. Zakaj? Tega verjetno ne ve niti sam, ali pa~? Dve minuti pred koncem regularnega dela so Konji~ani le uspeli dose~i zadetek in znižati vodstvo nogometašev Aluminija. Zmaga slednjih je popolnoma zaslužena.
ZAGORJE - DRAVA ASFALTI 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Abri~ (84), 1:1 Emerši~ (84)
DRAVA ASFALTI: Golob (Štelcer), Emerši~, Krajnc, Lenart, Klinger, Zdelar, Zajc, Toplak (Krepek), Horvat (Vogri-nec), Korez, Sluga. Trener: Dragan Grbavac.
Zagorje je vedno veljalo za neugodno igriš~e, še posebej v deževnem vremenu. Ptuj~ani so povrh vsega nastopili brez Jakoba Poš-traka in Matjaža Majcena, sicer hitrih napadalcev, ki bi se na takšnem igiš~u dobro znašla, Krepek
in Vogrinec pa sta bila na klopi. Po dogodkih na igriš~u v Zagorju so bili bliže zmagi doma~ini, ki so petnajst minut pred koncem sre~anja povedli. Toda njihovo veselje je bilo kratkotrajno, saj je Mitja Emerši~ poskrbel za ize-na~enje. Po vstopu Vogrinca in Krepeka, ki sicer še nista 100% pripravljena za igro, pa so ptujski nogometaši imeli celo možnost za zmago, saj so imeli kar nekaj priložnosti za dosego zmagovitega zadetka.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. A SRL: VELIKA NEDELJA - PREVENT 19:22 (9:7)
Pre'vent je zveneíe ime
VELIKA NEDELJA: Mesa-rec, Trofenik, Poto~njak, Koka-novi~ 1, Bezjak 8 (1), Planinc 4 (1), Kokol 1, Belec, Šantl 1, Gotal 2, Rezar, Cvetko 2 Kumer, Okreša. Trener: Vili Trofenik
PREVENT: Kavaš 3,5, Plešej 2, Špiler 4, Mauc, Kovi~ 6 (2), Ošlak, Imperl, Duman~i~, Levc 6 (2), Kle~, Jelen, Sania 1, Štusaj. Kone~nik. Trener: ilija Puljevi~ SEDEMMETROVKE: Velika Nedelja 2(7), Prevent 4(4)
IZKLJUČITVE: Velika Nedelja 4, Prevent 12 minut
DISKVALIFIKACIJA: Špiler (60)
Rokometaši Velike Nedelje so dodobra namu~ili rokometaše Preventa iz Slovenj Gradca, ki so sivcer prišli do pri~akovane zmage. Prvih dvajset minut je bilo za gledalce zelo zanimivih, saj so spremljali dobro in izena-~eno igro. V 15. minuti se je zgodila zelo sporna situacija. Gotal je lepo podal do Bezjaka, sicer najboljšega strelca v doma~i vrsti, ki je preigral Kavaša, ta pa ga je z izredno grobim prekrškom zaustavil, sodnika pa sta mu namesto rde~ega kartona pokazala izklju-~itev za dve minuti. Seveda je to
RK Velika Nedelja
vplivalo na igro, saj je Kavaš do konca sre~anja igral solidno in bil pomemben faktor pri zmagi gostov. V 21. minuti so doma~ini z zadetkom Kokola povedli z 7:6 in nato dosegli še dva zadetka preko Šantla in Kokanovi~a, ter si priigrali tri zadetke prednosti.
V drugem pol~asu so gostje najprej izena~ili, ter si v 40. minuti priigrali dva zadetka prednosti
(14:12). Dobro minuto pozneje je bil rezultat zadnji~ na sre~anju izena~en. Doma~ini so naredili veliko napak v napadu, predvsem Gotal in Planinc, zraven tega jim je vratar Preventa ubranil še pet sedemmetrovk. Do konca sre~a-nja so se doma~ini v 58. minuti Preventovcem približali na samo zadetek zaostanka, vendar so v napadu ponovno storili napako, ~emur je sledila kazen in to~ke so odpotovale v Slovenj Gradec.
Nekaj sekund pred koncem sta sodnika ironi~no pokazala rde~i karton Špilerju, ki je moral ni~ kriv in ni~ dolžen zapustiti igri-š~e. Sicer pa rokometu nikakor ni v korist, da sodniki zaš~itijo roko-metaše prve ~etverice (Mobitel Prule 67, Celje Pivovarna Laško, Gorenje in Prevent) kot ko~ev-ske medvede, ostalim pa sodijo kot se jim zljubi. Tokrat smo že dobili takšen ob~utek.
Danilo Klajnšek
SPORT
Prva toika za malonogometaše Tomaža
Bistrica pristala tik pod vrhom - Kolo neodločenih rezultatov v 1. MNZ - Veterani Hajdine spet na prvem mestu
3. SNL - SEVER
V minulem krogu 3. SNL - sever so bili klubi iz našega področja le deloma uspešni. Nogometaši Bistrice, ki so v derbiju tega kroga slavili minimalno zmago proti nogometašem iz Stojnc so tik pod vrhom prvenstvene razpredelnice. Zagotovo pa bi bilo drugače, če bi bilo srečanje med Stojnci in Mons Cla-udiusom iz Rogatca drugače registrirano. Tako pa je MNZ Ptuj zaradi precej čudnih obvestil iz Ljubljane (iz sedeža NZS), tekmo registrirala z 1:2. Zasluge za to lahko pripišemo tudi Danetu Još-tu (generalnemu sekretarju NZS), Aldu Knafelcu (vodji tekmovanja iz strani NZS), Vilibaldu Pavcu iz Mariboru (delegatu tega srečanja) in Gašperju Koširju (NZS), ki je sporno potrdilo o nastopanju dveh igralcev Mons Claudiusa tudi izdal. Stojnci, Hajdina in Središče vse bolj tonejo v nevarne vode.
Rezultati 8. kroga: Vransko - Pohorje 1:0 (1:0), Mons Claudius - Kozjak Radlje 1:4 (0:2), Hajdina - Krško Posavje 0:2 (0:0), Fužinar - Šoštanjj 1:4 (0:1), Bistrica - Stojnci 1:0 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Središče 1:0 (1:0), Paloma - Malečnik 4:0 (2:0)
1. PALOMA	8	5	2	1	16:7	17
2. BISTRICA	8	5	2	1	17:10	17
3. POHORJE	8	5	1	2	15:8	16
4. ŠMARJE PRI JEL.	8	5	1	2	15:10	16
5. ŠOŠTANJ	8	4	2	2	17:7	14
6. KOZJAK RADLJE	8	4	0	4	9:8	12
7. STOJNCI	8	3	2	3	13:8	11
8. KRŠKO POSAVJE	8	3	2	3	12:16	11
9. HAJDINA	8	3	1	4	9:17	10
10. FUŽINAR	8	2	3	3	13:18	9
11.VRANSKO	8	2	2	4	5:7	8
12. SREDIŠČE	8	2	1	5	12:16	7
13. MALEČNIK	8	2	1	5	11:18	7
14. MONS CLAUDIUS	8	1	0	7	9:23	3
ŠMARJE PRI JELŠAH -SREDIŠČE 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Pungaršek (20)
ŠMARJE PRI JELŠAH: Pepelnak, Kitak, Plošnik (od 60. Lorber), Firšt, Prah, D. Žerjav, Pungaršek, V Habjan (od 82. Dovgan), M. Habjan, Hernavs, Gotlin. Trener: Ibrahim Neskič.
SREDIŠČE: Majč, Novak (od 44. Ba-lažič), Jelovica, Ivančič, Kolenc, Kola-rič (od 55. Pintarič), Rajh, Zadravec, M. Žerjav (od 65. Aleksič), Lesjak, Prapot-nik. Trener: Miran Rakovec
BISTRICA - STOJNCI 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Topič (14) _ BISTRICA: A. Papotnik, Sep, Skale, Šabanovič, Klajderič, Horvat, Obrovnik (od 63. Frelih), I. Papotnik, Topič (od 67. Vrenko), Regoršek, Primožič (od 77. Tkavc). Trener: Momčilo Mitič
STOJNCI: Klinger, Purgaj, Štebih, Emeršič, Serdinšek, Bezjak, Strgar, Ku-pčič, Klajderič (od 46. Arsič), Čeh (od 56. Milošič), Rižnar. Trener: Ivan Zajc
Danilo Klajnšek HAJDINA - KRŠKO 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Zlobko (55), 0:2 Fili-povič (78).
HAJDINA: M. Brodnjak, Gaiser, Frangez, Krajnc, Vrabl, Bauman, Hotko (Kuserbanj), Princl (Bezjak), Jurišič, Pi-hler, Petrovič.
KRŠKO: Polovič, Žerjav, Banič, Mo-lan, Gabrič, Omerzu, Slakonja (Brdik), Filipovič, Zorko, Zlobko (Brestovšek), Stopar (Šetinc).
V začetku so maloštevilni gledalci gledali raztrgano igro, ki se je odvijala po sredini igrišča brez zaključnih strelov na vrata. Gostje so imeli rahlo inciativo, igralci obeh moštev pa niso izkoristili ponujenih polpriložnosti. V nadaljevanju smo pričakovali boljšo igro in zadetke domačinov, ki pa nikakor niso mogli resno ogroziti vrata gostov. Kar ni uspelo Hajdinčanom, pa je uspelo igralcu Krškega Zlobku, ki je dosegel vodstvo gostov. Zaradi nepazljivosti domače obrambe pa so gostje dosegli še drugi zadetek preko Filipoviča, ki je ostal sam na desnem krilu. Žal domači napadalci niso uspeli doseči spremembe rezultata,
še zlasti Jurišič, ki je zamudil številne priložnosti.
anc
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6 . kroga: Slovenja vas - Videm 1: 1, Pragersko - Dornava 2:2, Mark 69 Rogoznica - Podlehnik 1:2, Zavrč -Gorišnica 0:0, Holermuos Ormož - Skor-ba 1:1, Tržec - Gerečja vas Unukšped 2:2
1. PRAGERSKO	6	4	2	0	15:5	14
2. HOLERM. ORMOŽ	6	4	2	0	12:4	14
3. PODLEHNIK	6	4	0	2	9:7	12
4. GORIŠNICA	6	3	2	1	12:4	11
5. GEREČJA VAS U.	6	3	2	1	13:12	11
6. SKORBA	6	2	2	2	14:9	8
7. MARK 69 ROGOZ.	6	2	1	3	8:12	7
8. ZAVRČ	6	1	3	2	6:10	6
9. SLOVENJA VAS	6	1	2	3	6:12	5
10. TRŽEC	6	1	1	4	8:14	4
11. VIDEM	6	1	1	4	5:13	4
12. DORNAVA	6	0	2	4	7:13	2
MARK 69 ROGOZNICA -PODLEHNIK 1:2 (0:2)
STRELCI. : 0:1 Beloševič (17), 0:2 Že-leznik (21), 1:2 Makovec (80)
MARK 69 ROGOZNICA: I! Polanec, Kurbus, Bela, Kralj, Pungračič, Cajnko (Makovec), Markež, Lah, Hvalec (Ne-nad), D. Polanec, Dokl. Trener: Janko Vindiš
_ PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak, Železnik, Topolovec, Polajžer, Zajšek, Vinko, Frlež, Beloševič (M. Grabrovec), Koren, Milošič. Trener: Dušan Hvalec
PRAGERSKO - DORNAVA 2:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Dirnberk (32), 2:0 Ro-bar (49), 2:1 Stergaj (51), 2:2 Kvar (74) _ PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Kralj, Žnuderl, Čelan, Breznik (Pišek), Debe-vec, Dirnberk, Robar (Leskovar), Krajnc, Kokol (Lončarič). Trener: Zvonko Kocjan
DORNAVA: Peteršič, Arnuš, Flos, Metličar, Jurič, Trunk, Kvar, D.Novak, Stergaj, R. Novak, Kaučič. Trener: Viljem Mar
ZAVRC - GORIŠNICA 0:0
ZAVRČ: Cestar, Cvetko, Žunec, Breznik, Juričinec, Petrovič (R. Kokot), Se-rec (S. Kokot), S. Kokot, Pongrac, M. Kokot, Strelec (Golob). Trener: Milivoj Jamnik
GORIŠNICA: Milošič, Bezjak, Janže-kovič, Bohl, Šmigoc, Tobijas, Brodnjak, Lapornik, Ž. Horvat (Krabonja), J. Horvat, Plohl. Trener: Franc Rajh
HOLERMUOS ORMOŽ -SKORBA 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Janžekovič (39), 1:1 Husel (89)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Dovečar (Govedič), Jerebič, Tušek (Sko-liber), Jurčec, Husel, Jambriško, Zida-rič (Zidarič), Plohl, Habjanič, Gašparič. Trener: Darko Lah.
SKORBA: L. Šmigoc, Perko (Petek), B. Mertelj, Panič, Klaneček (Lenartič), Janžekovič, Mlakar, Širovnik, J. Šmigoc (Škerget), S. Mertelj, Šijanec. Trener: Jeza Darko
SLOVENJA VAS - VIDEM 1:1 (0:0)
STRELCA 1:0 Krajnc (74), 1:1 Kokol (87)
SLOVENJA VAS: Vegelj, Sarkičevič, Topolovec, Metličar, Levstik, Šterbal, Huzjak (Lenart), Ekart, Predovnik (Be-čirovič), Gerečnik, Kotnik (Krajnc). Trener: Alojz Podhostnik
VIDEM: M. Trafela, Kokol, G. Tra-fela, Sok, Horvat, Bračič, Šipek, Ovčar, Ciglar, Palijan, Varnica. Trener: Franc Panikvar.
TRZEC - GERECJA VAS UNUKŠPED 2:2 (1:2)
STRELCI: 1:0 Pečnik (16), 1:1 Gorše (17), 1:2 Pacher (20), 2:2 M. Šeliga (49. iz 11m)
TRŽEC: D Šeliga, Bratušek, Zelko,
Fideršek, D. Emeršič, M. Šeliga, Me-tličar, B. Emeršič, Pečnik, Medved, Nahberger (Kolednik). Trener: Janez Pe-čnik
GEREČJA VAS UNUKŠPED:
Brencl, Gorše, Slaček, G. Krajnc, Kai-sesberger, Vidovič, Vrbanec, Ciglar, B. Krajnc ( Jurilj), Pacher ( Sagadin), Petek (Veselič). Trener: Ivan Ornik
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga: Cirkulane - Pod-vinci 1:1, Markovci - Boč 2:5, Apače -Zgornja Polskava 4:0, Spodnja Polska-va - Hajdoše 2:3, Lovrenc - Bukovci 0:1, Leskovec - Grajena 1:4.
1.	BOC	6 6 0 0 24:7 18
2.	APAČE	6 4 11 10:6 13
3.	GRAJENA	6 3 1 2 13:8 10
4.	HAJDOŠE	6 3 12 12:13 10
5.	BUKOVCI	6 3 0 3 14:10 9
6.	LOVRENC	6 3 0 3 11:9 9
7.	SP POLSKAVA 6 3 0 3 17:17 9
8.	CIRKULANE 6 2 2 2 9:10 8
9.	MARKOVCI 6 2 1 3 8:12 7
10.	PODVINCI 6 1 3 2 9:13 6
11.	ZG. POLSKAVA 6 0 2 4 7:17 2
12.	LESKOVEC 6 0 1 5 8:20 1
APACE - ZGORNJA POLSKAVA 4:0 (1:0)
STRELCI: 1:0 Sambolec (22), 2:0 Bauman (58), 3:0 Sambolec (67), 4:0 Šeru-ga(88)
APAČE: Horvat, Bezdrob, Zajc (Merzidovšek), Marčič, Kralj, Šmigoc,
Plohl (Perša), R. Kuserbajn, Stočko, Petrovič, Toplak. Trener: Slavko Petrovič.
LOVRENC - BUKOVCI 0:1 (0:0)
STRELEC: Ljubec (50) LOVRENC: Pišek, Pulko, Krušič, Novak, Tominc, Tomanič, Belca, Lam-perger, Godec, Medved, Dolenc. Trener: Damjan Letonja.
BUKOVCI: Jurgec, Kozel, Bedrač, Zupanič, Rojko, Petrovič (Kos), Majcen, Mustafi, Habjanič, Ljubec, Štrafela (Žni-daršič). Trener: Maks Kmetec.
SPODNJA POLSKAVA -HAJDOŠE 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Jevšenak (14), 1:1 Petek (43), 1:2 Hentak (60), 2:2 Pučnik (69), 2:3 Drevenšek (83)
SPODNJA POLSKAVA: Klaneček, Tropan, Razboršek (Ceder), Trol, Horvat, D. Sobotič, Pučnik, G. Sobotič, Fa-lež, Koren, Jevšenak (Merlak, Pravdič). Trener: Boris Ratej.
HAJDOŠE: Mišič, J. Hentak (Zupa-nič), Česek, Ornik, Kirbiš, Cebek, B. Hentak, Drevenšek, Petek, Glodež, Do-minko. Trener: Marjan Glažar
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 5. kroga: Tržec - Hajdina 1:4, Apače - Dornava 2:2, Prepolje - Vi-
Nogometaš Aluminija Jernej Repino (9) v akciji. Foto: Črtomir Goznik
Kmetec, Krivec, Bauman, Predikaka, Vaupotič (Sambolec, Šeruga), Trener: Zlatko Škerlak
ZGORNJA POLSKAVA: Vidmajer, Čelofiga, Matijašič, Mikložič, Romih, Polajžar, Virtnik, Stojan Pečovnik, Pivec, Stanko Pečovnik, Ostruh. Trener: Aleš Utenkar.
MARKOVCI - BOC 2:5 (1:2)
STRELCI: 0:1 Medik (11), 1:1 Jan-žekovič (18), 1:2 S. Trunkl (39), 1:3 Stojnšek (49), 1:4 Volavšek (80), 1:5 Vo-lavšek (83), 2:5 Ciglar (90)
MARKOVCI: Starič, T. Kunčnik, M. Kunčnik, B. Korošec (Golob), Plohl, N. Korošec (Topolovec), Zver, Rožman, Ciglar, Janžekovič, Bezjak (Zver). Trener: Marjan Bezjak
BOČ: črešnar, Fridrih, P. Trunkl, Sto-jnšek, R. Korošec (Berglez), B. Vehovar, Habjanič, Medik (Stanojevič), Volavšek, S. Trunkl (Samastur), Vehovar. Trener: Janez Forštnarič
CIRKULANE - PODVINCI 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Stočko (30), 1:1 J. Horvat (76)
CIRKULANE: Hercog, Jus, Belšak, Kovačec, Arnečič, P. Horvat (Kumer), Kelc, Žuran, Kokol (Klajderič), Milošič (Janez Horvat), Zebec. Trener: Branko Fridauer.
PODVINCI: Popošek, Arnuš (Majcen), B. Kuserbajn, Petek, Pihler, Brus,
14:2	11
15:2	10
10:3	8
15:6	7
9:8	7
4:16	7
5:7	6
5:12	5
4:5	4
7:27	1
dem 1:2, Polskava - Gorišnica 0:0, Markovci - Rogoznica 2:1
1.	HAJDINA	5 3 2 0
2.	GORIŠNICA 5 3 1 1
3.	POLSKAVA 5 2 2 1
4.	ROGOZNICA 5 2 1 2
5.	PREPOLJE	5 2 1 2
6.	MARKOVCI 5 2 1 2
7.	TRŽEC	5 13 1
8.	VIDEM	5 1 2 2
9.	APAČE	5 0 4 1
10.	DORNAVA 5 0 14
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 8. kroga: Nafta - Aluminij 1:2, Drava Asfalti - Bistrica 6:0, M.U. Šentjur - Ormož 3:5, Nissan Ferk - Zreče 9:1, Pohorje - ERA Šmartno 0:2, Krško Posavje - Kozjak Radlje 5:1, Kovinar Maribor - Železničar Radio City 1:4
1.	ERA ŠMARTNO 7 7 0 0 30:2 21
2.	ŽELEZNIČAR R. C. 7 5 2 0 26:9 17
3.	NISSAN FERK 8 5 1 2 29:10 16
4.	KRŠKO POSAVJE 8 5 1 2 26:14 16
5.	DRAVA ASFALTI 8 5 1 2 24:14 16
6.	ALUMINIJ	7 5 1 1 15:5 16
7.	NAFTA	8 4 0 4 19:17 12
8.	ORMOŽ	8 3 2 3 14:21 11
9.	BISTRICA	6 2 1 3 10:21 7
10.	M.U.ŠENTJUR	7	2	0	5	9:18	6
11.	POHORJE	8	2	0	6	15:26	6
12.	KOVINAR MB	8	1	1	6	8:26	4
13.	KOZJAK RADLJE	7	1	0	7	9:29	3
14.	ZREČE	7	0	0	7	3:25	0
2. SLOV. KADETSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 8. kroga: Nafta - Aluminij
LISTE STRELCEV
2.	SNL
4	zadetki: Matjaž Majcen (Drava Asfalti); 3. zadetki: Aleš Čeh (Aluminij); 2 zadetka: Milan Rakic, Nejc Repina, Igor Perkovic, (vsi Aluminij), Uroš Krajnc, Aljaž Zajc, Mitja Emeršic in Jakob Poštrak (Drava Asfalti)
3.	SNL - SEVER
5	zadetkov: Tadej Jurišic (Hajdina), Filip Žnidaric (Stojnci); 4 zadetki: Denis Kolenc (Središče); 3 zadetki: Boštjan Kupcic (Stojnci), Simon Rajh (Središce), Aleš Primožič in Gregor Regoršek (oba Bistrica)
1.	LIGA MNZ PTUJ
5	zadetkov: Robert Šijanec (Skorba); 4 zadetki: Aleš Gerečnik (Slovenja vas), Denis Petek (Gerečja vas), Jože Šmigoc (Skorba) in Mitja Lah (Mark 69 Rogoznica);
2.	LIGA MNZ PTUJ
6	zadetkov: Gregor Sobotič (Spodnja Polskava); 5 zadetkov: Dejan Mlakar (Grajena) in Danijel Lamperger (Lovrenc)
1:2, Drava Asfalti - Bistrica 5:2, M.U. Šentjur - Ormož 2:1, Nissan Ferk - Zre-~e 13:0, Pohorje - ERA Šmartno 1:3, Krško Posavje - Kozjak Radlje 5:0, Kovinar Maribor - Železni~ar Radio City 0:4
1.	ŽELEZNIČAR R. C. 7 6 1 0 47:5 19
2.	ALUMINIJ	7 6 1 0 37:3 19
3.	NISSAN FERK 8 5 3 0 25:2 18
4.	ERA ŠMARTNO 7 5 1 1 34:4 16
5.	KRŠKO POSAVJE 8 5 1 2 24:16 16
6.	KOVINAR MARIBOR 8 3 3 2 11:12 12
7.	DRAVA ASFALTI 8 3 2 3 14:11 11
8.	M.U.ŠENTJUR 7 3 1 3 20:17 10
9.	BISTRICA	6 2 2 2 21:11 8
10.	NAFTA	8 2 0 6 18:23 6
11.	ORMOŽ	8 2 0 6 10:60 6
12.	POHORJE 8 0 2 6 6:29 2
13.	KOZJAK RADLJE 7 0 2 5 2:25 2
14.	ZREČE	7 0 1 6 1:52 1
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET -1. SLOVENSKA LIGA
Rezultati 3. kroga: Sevnica - Puntar Tolmin 3:2, GIP Beton Zagorje - Napoli Intelsat Pernica 7:1, Kix Ajdovš~ina -Grafis tiskarna 5:3, Dobovec - Svea Lesna Litija 4:9, Tomaž Mila Poetovio - Metropol Ljubljana 6:6.
Vrstni red po 3. krogih: Svea Lesna Litija 9, GIP Beton Zagorje 9, Puntar Tolmin 6, Dobovec 6, Metropol Ljubljana 4, Kix Ajdovš~ina 3, Napoli Intelsat Pernica 3, Sevnica 3, Tomaž Mila Poeto-vio 1, Grafis tiskarna 0.
tomaZ mila poetovio -
METROPOL LJ 6:6 (2:3)
STRELCI: 0:1 Marjeti~ (1), 0:2 Šubic (9), 1:2 Bohinec (11), 2:2 Bohinec (11), 2:3 Ristevski (15), 3:3 Jur~ec (23), 4:3 Jur~ec (24), 4:4 Marjeti~ (31), 4:5 Blatnik (36), 5:5 Bohinec (38-10m), 5:6 Rozman (40), 6:6 Bohinec (40-10m).
TOMAŽ M.I?: Bedra~, Magdi~, Plohl, Jur~ec, Bohinec, Gašpari~, Kamenšek, Janžekovi~, Cvetko, Lah, Školiber, Pin-tari~. Trener: Dušan Meško
Gostje iz Ljubljane so že v štirinajsti sekundi šokirali maloštevilne gledalce v Športni dvorani na Hardeku, ko je po napačni podaji Školibra zadel Marjetič. To je zagotovo bil eden najhitrejših zadetkov v zgodovini 1. SLMN. Drugi del prvega polčasa so odlično pričeli domačini, saj je najboljši igralec srečanja Bohinec v pičlih tridesetih sekundah dvakrat premagal vratarja Nagodeta. Zadnja minuta prvega polčasa je bila vroča na eni in drugi strani. Domačini zamudijo tri priložnosti iz hitrih protinapadov preko Laha, Bohineca in Cvetka, gostom pa je zadetek preprečila vratnica. Drugi polčas se prične z dvema zadetkoma Jurčeca. Sledijo minute gostov. Dve minuti pred koncem spet izenačenje. Domači so nato imeli priložnost za zmago, vendar jo je zapravil Kamenšek. Kazen sledi že čez nekaj sekund. Prosti strel je izvajal Rozman, ki je zadel po sredini gola slabo postavljenega Bedra-ča. V zadnji sekundi sledi prekršek gostov. Strel Bohineca iz desetih metrov je končal v mreži Nagodeta in točka je vendarle ostala v Ormožu. V 4. krogu Toma ž gostuje pri ekipi Grafis tiskarne.
Uroš Krstić
SPORT
ROKOMET / 1. B. LIGA - MOŠKI IN ŽENSKE
Uspešna šok terapija v Ormožu
1. B. LIGA (M)
DOBOVA - ORMOŽ 20:26 (10:10)
ORMOŽ: Radek, Luskovic, Belšak 5, Horvat, Koražija 1, Bezjak, Prapotnik, Mesarec 3, Grabovac 1, Kiri~ 2, Luka~ek, Hanželi~ 3, Vu~i~ 8(2), Hrnjado-vi~ 3(1). Trener: Saša Prapotnik
Po visokem pokalnem porazu doma proti Novolesu so se v taboru Ormoža odlo~ili za menjavo trenerja. Tako je Marjana Valenka zamenjal Saša Prapot-nik, sicer še aktivni igralec, ki je tako postal že ~etrti trener v zadnjih dveh letih pri Ormožanih. Do uvodne zmage v Dobovi pa so Ormožani prišli precej težje, kot govori kon~ni rezultat. Neverjeten je podatek, da je bil izid do rezultata 14:14 kar štirinajst krat izena~en. Gostom je prvi~ uspelo uiti na dva zadetka razlike pri izidu 14:16. Odlo~ilni trenutki sre~anja so se zgodili deset minut pred koncem tekme, ko so sicer grobi doma~ini ostali brez treh igralcev v polju. Šte-
vil~no premo~ so s pridom izkoristili Ormožani. Pri Ormožu je dobro formo potrdil vratar Radek, strelsko pa sta bila razpoložena še Vu~i~ in Belšak. V soboto ob 19.00 uri v Športni dvorani na Hardeku gostuje ekipa Mito-la iz Sežane.
Uroš Krstić
MITOL PRO MAK - GO-RIŠNICA 33:25 (19:12)
GORIŠNICA: Valenko, Štor-man, Fricelj 2, Kumer 8, I. Ivan-~i~ 2, Zajnkovi~ 1, Zuki~ 2, Buzeti, D. Ivan~i~ 8. Firbas 1, Krauthaker, Ali~, Pisar 1, Štr-bal.
Rokometaši Gorišnice so izgubili uvodno sre~anje v novem prvenstvu v 1. B SRL v Sežani. Odlo~ilen je bil verjetno pristop do same igre, saj so gostujo~i igralci preve~ lagodno krenili v to sre~anje (Sežanci so namre~ v minulem prvenstvu komaj ohranili prvoligaški status). Takšnega mnenja je bil po tekmi tudi trener Vlado Hebar. Samo na za-~etku je bil rezultat izena~en,
nato pa so rokometaši Mitol- Pro Maka izkoristili svoje priložnosti in si do odhoda na odmor priigrali prednost sedmih zadetkov, kar je bila prevelika razlika, da bi jo Gorišni~ani v drugem delu uspeli nadoknaditi.
Še dobro, da so takšen poraz doživeli na za~etku prvenstva. Upajmo, da bodo rokometaši iz Gorišnice v nadaljevanju prvenstva zaigrali tako, kot smo jih bili vajeni v minulem prvenstvu. Opozoriti pa je potrebno, da je liga v letošnjem prvenstvu kvalitetnejša.
Danilo Klajnšek 1. B. LIGA (Ž)
MERCATOR TENZOR -BRANIK 31:21 (19:8)
MERCATOR-TENZOR:
Laki~, Pu~ko 1, Rodi~ 6, Cvetko 1, Mikoli~, Molnar, Ram{ak 1, Nojinovi~ 6, Brumen, Kelenc, Jankovi~, Majnik 6(4), Raukovi~ 5(3).
BRANIK: Filipi~, Lazarevi~ 10(3), [mit, Klemen~i~ 6, Turk,
TENIS / DP ZA DEČKE DO 14 LET
Sampioni so Ptujiani
Ekipa TK Ptuj do 14 let je zmagovalec letošnjega play off-a ekipnega državnega prvenstva Teniške zveze Slovenije v kategoriji de~kov, ki je bil odigran 24. in 25, septembra na Ptuju.
Na zaključnem turnirju so se pomerili štiri najuspešnejše ekipe in rednega dela prvenstva, v katerem je sodelovalo 16 klubov: TK AS Litija, JAKI ŠPORT Ljubljana, Šport plus Ljubljana in TK Ptuj.
Zaradi deževnega vremena je TK Ptuj, kot organizator tekmovanja, tekme izvedel v dvorani centra Goya v Hajdošah.
Ekipe so se prvi dan pomerile v polfinalnih dvobojih, drugi dan pa zmagovalca v finalu. Igra se po sistemu štirje dvoboji posamezno in en v dvojicah. TK Ptuj v sestavi Karlo Pintarič, Toni Hazdovac, Erik Konig in Blaž Rola, pod vodstvom kapetana Luke Hazdovca, je v polfinalu premagal favorizirano ekipo TK Litija z rezultatom 3:2. V posamičnih dvobojih sta zmagala Toni Hazdovac in Erik Konig , odločala je igra dvojic, v kateri sta Toni In Erik z 2:6, 7.6 in 6:0 premagala nasprotnika in ekipi zagotovila finalni nastop proti JAKI ŠPORT, ki je s 4:1 premagal Šport plus.
V finalnem dvoboju je na prvi deski Karlo v tretjem setu izgubil proti Petru Kovačiču (2. na rang lestvici TZS do 14 let), na
Ekipa dečkov do 14 let TK Ptuj: Luka Hazdovac (trener), Karlo Pintarič, Erik Konik, Toni Hazdovac, Blaž Rola in David Klajderi~.
drugi je Toni s 6:3, 6:2 premagal Mirana Taslidžo, na tretji Erik Miha Štroka s 6:2, 6:1, še ne 12 letni Blaž Rola na ~etrti pa presenetljivo a zasluženo Luka Sto-parja s 5:7, 6:1 in 7:5. Ker so ptuj~ani že v posmi~nih dvobojih dosegli za zmago potrebne tri to~ke, igre dvojic niso odigrali, tako, da so zmagali z rezultatom 3:1 in osvojili naslov ekipnih državnih prvakov do 14 let za leto 2002.
V ekipi, ki se je uspela uvrstiti v play off, je sodeloval tudi David Klajderi~, ki je bil zaradi bolezni tokrat odsoten.
Po odličnem uspehu mladih ptujcanov so izjavili:
Luka Hazdovac, kapetan ekipe: »Kot kapetan in trener ekipe
NAJ NOGOMETAŠ
2002/3
2.	SNL...............
3.	SNL-SEVER...
1.	LIGA MNZ PTUJ.
2.	LIGA MNZ PTUJ.
Ime in priimek: Naslov:.........
Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj
se veselim izjemnega uspeha naših mladih tekmovalcev. Osvojeni naslov ekipnih državnih prvakov je rezultat ve~letnega kvalitetnega in kontinuiranega dela z mladimi in povezave generacij v TK Ptuj ter dobrega sodelovanja kluba in Teniške šole KIH.
Verjamem, da bo dosežek osnova in motiv obstoje~im in bo-do~im tekmovalcem na Ptuju.«
Toni Hazdovac, igralec: »Osvojeni naslov državnih prvakov je moj najve~ji uspeh v kategoriji do 14 let, zato sem sre~en, da sem s svojimi igrami in zmagami sodeloval v ekipi, v kateri se odli~no razumemo in sodelujemo.«
Branko Brumen, predsednik TK Ptuj: »Ponosen sem na naše mlade tekmovalce, ki so osvojili jubilejni 10. naslov državnih prvakov TK Ptuj v zadnjih štirih letih ter prvi v moški in ekipni mladinski kategoriji. Posebej pomembno se mi zdi, da nam je to, za razliko od drugih udeležencev play off-a, uspelo pretežno z igralci vzgojenimi v klubu, saj smo se okrepili samo z enim igralcem (Erik Konig iz Kopra), kar je odraz kvalitetnega dela z mladimi. Verjamem, da fantje še niso rekli zadnje besede v slovenskem in mednarodnem tenisu, tudi v posami~ni kategoriji.«
TK
[alamon, @uran 2, Lobnik, Kari~.
Po izena~eni igri v prvih minutah, so pri rezultatu 3:3 gostiteljice pri~ele s hitro igro prevzemati pobudo in polniti mrežo gostij. Do odmora so si tako priigrale visoko vodstvo. Tudi v drugem delu se stanje ni spremenilo in Ptuj~anke so si priigrale najvišje vodstvo 25:12. Neustavljivi sta bili Nojinovi~eva in Brumnova, v vratih pa skoraj nepremagljiva Laki~eva. Doma~i trener Prislan je nato poslal v boj preostale igralke s klopi, ki so nekaj ~asa držale ravnotežje, nato pa so Ma-ribor~anke uspele razliko znižati na 26:20. To je bilo tudi najve~, kar so zmogle, saj so potem doma~inke spet dosegle serijo golov. S streli od dale~ se je predvsem izkazala Raukovi~eva. Prikazana igra gostiteljic potrjuje, da bodo resno posegle v boj za vrnitev med najboljše slovenske ekipe.
anc
POKAL
SLOVENIJE (M)
at
Tjaša Brumen (Mercator Tenzor)
ORMOŽ - NOVOLES NOVO MESTO 22:29 (13:13)
ORMOŽ: Radek, Luskovi~, Belšak 4, Horvat 1, Koražija 1, Bezjak, Prapotnik 1, Grabo-vac, Kiri~ 3, Luka~ek, Mesarec, Vu~i~ 6(3), Hanželi~, Hrnjado-vi~ 6(1). Trener: Valenko
V prvem pokalnem sre~anju so Ormožani na doma~em igriš~u zasluženo doživeli popolni polom, ~eprav je v prvih petnajstih minutah sre~anja kazalo prav nasprotno. Ormožani so po zaslugi odli~nih obramb Radeka (11 obramb v prvih 18.minutah, skupaj 18 obramb) in zadetkov iz
v napadalni akciji. Foto: CG
protinapadov povedli 10:5. Nato so se pri gostih prebudili vratar Medved, izjemno iznajdljivi Pla-zar na ~rti ter odli~ni strelec iz razdalje Er~ulj in gostje so s serijo 8:1 povedli 13:11. Doma~i-ni so do konca pol~asa le uspeli izid izena~it. Do izida 16:16 je bil rezultat še izena~en, nato pa je sledila novo serija gostov in vodstvo 20:16. Do konca tekme Novoles ni popuš~al in razlika se je pove~ala na osem zadetkov (19:27).
Povratno sre~anje so Ormoža-ni v~eraj odigrali z mladinsko ekipo, ki nastopa v 1. slovenski rokometni ligi.
Uroš Krstić
NAMIZNI TENIS / 1. SNTL IN URHOV MEMORIAL
Terbuio'va do finala
1. SNTL - ŽENSKE
PTUJ - ŠKOFIJE 4:6
Namiznoteniški igralci Ptuja so v prvem doma~em sre~anju izgubili z ekipo Škofij, ~eprav so pri~akovali ve~. Odlo~ilna sta bila dva poraza Borisa Rihtari~a in slaba igrasta bila odlo~ilnega pomena, kakor tudi to, da njihov tretji igralec Ov~ar ni uspel presenetiti nobenega igralca gostov iz Škofij. V zadnjem dvoboju bi lahko Ptuj~ani še ra~unali na morebitno to~ko, vendar Ov-~ar ni uspel premagati gostujo-~ega ~etrtega igralca Ceka.
Posamični izidi: Ov~ar - Se-moli~ 0:3, Rihtari~ - Ribalj~en-ko, Piljak - Jerman 0:3, Rihtari~ - Semoli~ 1:3, Ov~ar - Jerman 0:3, Piljak - Ribalj~enko 3:0, Piljak/Rihtari~ - Jerman/Cek 3:0, Rihtari~ - Jerman 1:3, Piljak -Semoli~ 3:0, Ov~ar - Cek 1:3
Rezultati 2. kroga: Ptuj - Škofije 4:6, Lisk Križe - Maribor e-Kompenzacije 2:6. Sobota -Vegrad igra se 4.10., Preserje -Maxi Olimpija 3:6, Krka - Kema Puconci 1:6.
1.	. K RtCNCI 2 2 0 0 12:2 4
2.	ARIBOR 2 2 0 0 12:3 4
3.	I£K RIŽE 2 1 0 1 8:8 2
4.	RJSERJE 2 10 1 9:8 2
5.	O^OTA 1 1 0 0 6:3 2
6.	A/XI OLIMP 2 10 1 9:9 2
7.	KOFIJE 2 10 1 8:10 2
8.	VfiERAD 10 0 1 1:6 0
9.	RI) 2 0 0 2 5:12 0
10.	RKA 2 0 0 2 4:12 0
1. SNTL - ŽENSKE
Rezultati 2. kroga: Edigs -Ptuj 6:2, Iskra - Rakek 6:3, Ilirija - Arrigoni 6:3, Merkur - Istra-benz 6:2
1.	LIIRIJA 2 2 0 0 12:4 4
2.	DEGS 2 110 11:7 3
3.	MRKUR 2 1 1 0 11:7 3
4.	RRIGONI 2 10 1 9:7 2
5.	ISIRABENZ 2 1 0 1 9:12 2
6.	RI) 2 0 11 7:11 1
7.	/SKEK 2 0 11 8:11 1
8.	SKRA 2 0 0 2 7:9 0
EDIGS - PTUJ 6:2
Ptuj~anke so na svojem drugem zaporednem gostovanju na za~etku novega prvenstva gostovale v Mengšu, kjer so merile mo~i z doma~o ekipo Edigsa in doživele dokaj visok poraz. Edini to~ki za gostje je dosegla Katarina Goli~, kar pa je bilo premalo za kaj ve~ kot poraz.
Posamični izzidi: Lužar -Mele 3:1, Burgar - Mojsilovi~ 3:1, Grum - Goli~ 0:3, Burgar - Mele 3:0, Lužar - Goli~ 0:3, Grum -Mojsilovi~ 3:0, Burgar/Lužar -Goli~/Mele 3:1, Burgar - Goli~ 3:0.
Danilo Klajnšek
URHOV MEMORIAL KOVAČU IN ŠETINČEVI
7. mednarodni Urhov memorial v namiznem tenisu je bil v dvorani Center, kjer se je zbralo 62 tekmovalcev in 9 tekmovalk iz 14 klubov iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Igralke in igralci so s svojo udeležbo po~astili spomin na Urha Straška, perspektivnega slovenskega igralca, ki je pred 8 leti tragi~no preminul na poti na prvenstveno tekmo v Radlje. Pot Urha Straška je bila prekinjena v trenutku, ko se je razvil v prvoligaškega igralca in reprezentanta, ki še ni pobral sadov svojega dela in se je šele za-~el vzpenjati po športni lestvici.
Med nastopajo~imi je manjkalo nekaj vrhunskih igralcev, kar pa ni zmanjšalo pomembnosti tega turnirja, ki je navdušil maloštevilne gledalce. Prese-ne~enj v 16 predtekmovalnih skupinah ni bilo. Ob odli~ni organizaciji ptujskih namiznote-niških delavcev-sodnikov so po šesturnem tekmovanju razglasili najboljše in podelili prehodna pokala. Pri fantih je zmagal Štefan Kovač, ki se je pridružil dosedanjim zmagovalcem B. Benku
-	Radgona, T. Kusu - Radlje, IP Wwiju - Presarje, Y. Shigangu
-	Maribor, R. Redžepu - Ljubljana in U. Slatinšku - Velenje. Med ~lanicami se je dosedanjim zmagovalkam B. Todorovi~evi -Slovan, K. Goli~evi - Ptuj, G. Šiškovi - Varaždin, P Dermasti-ja - Ilirija, Rami~evi - Varaždin, B. Mojsilovi~evi - Ptuj pridružila letošnja zmagovalka Z. Setina iz Raven, ki je po srditi borbi s 4:3 premagala doma~inko Terbu-~evo. Ta je v polfinalu premagala Mojsilovi~evo 4:1. V polfinalu pri ~lanih so bili doseženi naslednji izidi: Petrov~i~ (Presarje) : Kova~ (Kema - Puconci) 1:4 in Unger (Kema Puconci) - Piljak (Ptuj) 4:1. Tako sta se v finalu pomerila kljubska igralca, zmagal pa je 10 let starejši Štefan, ki je zmagal 4:1 in prejel prehodni pokal in pokal v trajno last.
anc
Vesna Terbuc. Foto: Črtomir Goznik
ŠPORT, REKREACIJA
KICKBOKS / DRŽAVNO PRVENSTVO
Imamo tri državne prvake
V soboto je bil v Murski Soboti zadnji nalni turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini light kontakt. Na tekmovanju so nastopali tudi tekmovalci iz Ormoža, Maj-šperka in Ptuja.
Državni prvaki so postali:
-	članice nad 65 kg: Nadja Ši-bila (Ptuj)
-	~lani do 69 kg: Marcel Feko-nja (Ptuj)
-	~lani do 63 kg: Milan Koro-taj (Ormož)
3. mesta so osvojili:
Marcel Fekonja in Nadja Šibi-la
-	mladinci do 48 kg: Matjaž Kaluža (Ormož)
-	mladinci do 56 kg: Denis Jug (Majšperk)
-	~lani do 79 kg: Marko Zida-ri~ (Ormož).
Po tekmovanju je selektor slovenske reprezentance Vladimir Sitar objavil spisek reprezentance, ki bo od 23. do 27. oktobra 2002 nastopala na Evropskem prvenstvu WAKO organizacije v Jesolo Lido v Italiji.
Spisek reprezentance:
SEMI KONTAKT: ~lani:
-	57 kg: Tomaž ROGELJ (Nova Gorica), - 63 kg: Sandi KOLED-NIK (Ptuj), - 69 kg: Marko RAZ-POTNIK (Izlake), - 74 kg: Uroš MAKUC (Nova Gorica), - 79 kg: Primož BRAČIČ (Zagorje), - 84 kg: Igor KALŠEK (Zagorje), - 89 kg: Matej ŠIBILA (Ptuj), - 94 kg: Matjaž VINDIŠ (Ptuj), + 94 kg: Mladen PAVLIN (Maribor)
~lanice:
JUDO / MLADINSKO DP
Punte uspešnejše od fantov
V Slovenski Bistrici se je v soboto odvijalo mladinsko državno prvenstvo v judo. Na njem je nastopilo rekordno število tekmovalcev in sicer 79 v moški in 38 v ženski konkurenci. Prišli so iz 29 slovenskih klubov. Zelo dobro so se odrezali tudi predstavniki klubov iz našega podro~ja (JK Drava, JK Juršinci, JK Gorišnica in JK Impol iz Slovenske Bistrice).
Med nastopajo~imi je bil tudi nosilec medalje in zadnjega svetovnega prvenstva Sašo Jereb, kateri je obranil tudi naslov prvaka Slovenije v konkurenci mladincev do 20 leta starosti.
Na blazinah smo torej videli vse najboljše slovenske mladince, katere ~aka v mesecu novembru še mladinsko prvenstvo Evrope v Roterdamu, ekipa pa bo dolo~eno po zadnjem kvalifikacijskem mednarodnem turnirju v Berlinu.
Najve~ uspeha v moški konkurenci so imeli judoisti Ivo Reye iz Celja, med dekleti pa je najve~ prvih mest osvojil celjski Sanka-ku.
Rezultati:
Mladinke: - 48 kg: 1. Matejka Dakšic (Sankaku), 2. Anja Kavčič (Železničar), 3. Ines Mišič (Bežigrad); - 52 kg: 1. Nives Perc (Sankaku), 2. Maja Georec (Bežigrad), 3. Tamara Petek (Sankaku), 3. Brina Solina (Drava); - 57 kg: 1. Maja Oblak (Bežigrad), 2. Tadeja Rojko (Lendava), 3. Vesna Đukič (Sankaku), 3. Katarina Čop (Golovec); - 63 kg: 1. Maja Uršič (Sanakaku), 2. Valerija Četič (Fužinar), 3. Natalija Kotnik (Sl. Gradec), 3. Tamara Strnad (Bushido); - 70 kg: 1. Janja Karo (Juršinci), 2. Maja Krušič (Mislinja), 3. Katarina Gabrovec (Proton S.g), 3. Lea Benko (Lendava); - 78 kg: 1. Barbara Murko (Drava), 2. Polona Košir (Impol), 3. Petra Leber (Drava); + 78 kg: 1. Lucija Polavder (Sankaku), 2. Tina Kukec (Olimpija Krmelj), 3. Martina Fras (Juršinci).
Mladinci: - 60 kg: 1. Andrej
Pavlin (Šiška), 2. Igor Trbovc (Sankaku), 3. Sebastjan Pipen-bacher (Impol), 3. Simon Mo-horovič (Bežigrad); - 66 kg: 1. Dani Rus (Gorišnica), 2. Mark Faflja (Olimpija), 3. Renato Šti-bler (Impol), 3. Toni Drakšič (Sankaku); - 73 kg: 1. Sašo Jereb (Olimpija), 2. Marko Pet-rič (Olimpija), 3. Miha Mavec (Olimpija), 3. Borut Lakner (Bežigrad); - 81 kg: 1. Edis Ima-
Barbara Murko (JK Drava)
movič (I. Reya), 2. Denis (Ivo Reya), 3. Andraž Mlaker (Im-pol), 3. Matija Rjavec (Sankaku); - 90 kg: 1. Primož Ferjan (Bežigrad), 2. Robi Pesjak (Partizan Jes), 3. Jan Kozlovič (Marezige), 3. Matjaž Kunčič (Olimpija); -100 kg: 1. Beno Lah (Sankaku), 2. Marko Mavrič (N. Gorica), 3. Luka Grossi (Portorož); + 100 kg: 1. Matjaž Ceraj (Ivo Reya), 2. Damjan Fras (Juršinci), 3. Gregor Tomazin (Marezige), 3. Danijel Toškan (Marezige).
Danilo Klajnšek
-	50 kg: Liljana GOŠTE (Izlake), - 60 kg: Brigita PLEME-NITAŠ (Izlake), - 65 kg: Urška DOLINŠEK (Izlake), +70 kg: Nadja ŠIBILA (Ptuj)
LIGHT KONTAKT: ~lani
-	57 kg: Tomaž ROGELJ (Nova Gorica), - 63 kg: Milan KORO-TAJ (Ormož), - 69 kg: Marcel FEKONJA (Ptuj), - 74 kg: Aleš ZEMLJIČ (Maribor), - 79 kg: Sašo POPOVIČ (Izola), - 84 kg: Andrej SANDE (Maribor), - 89 kg: Uroš URLEB (Maribor), +94 kg: Matej LEPENIK (Maribor)
~lanice:
-	50 kg: Mateja RABOTEG (Maribor), - 55 kg: Ana UGRI-NOVIČ (Ljubljana), - 60 kg: Vesna ŽEGARAC (Maribor), - 70 kg: Nuša RAJHER (Maribor), +70 kg: Nadja ŠIBILA (Ptuj)
FULL KONTAKT:
-	Robert KOLARIČ (Murska Sobota), David NAGODE (Vrhnika)
GLASBENE KATE:
-	Sabina MIKLAVČIČ
Reprezentanca bo letos imela
priprave na Rogli in sicer od četrtka, 3. 10. do nedelje, 6. 10. 2002. Vodil jih bo selektor Vladimir Sitar s pomočnikom Bojanom Korošcem in trenerjem Tomažem Barado.
Franc Slodnjak
RISE: DRAGO ACIMOVIC SVENSEK
Izbirni predmet za področje športa v zadnjem triletju devetletke - 2
2. Izbirni predmet za podro-cje športa sestavljajo trije enoletni programi:
-	Šport za zdravje predvideva raznovrstne vsebine, s katerimi lahko vplivamo na zdravje in dobro počutje (splošna kondicijska pripravljenost, atletika, ples, ena od športnih iger, plavanje). Učitelj se sam odloči, kolikšno število ur bo namenil posameznemu športu.
-	Pri izbranem športu gre za poglabljanje vsebin posameznega športa. Šola lahko ponudi atletiko, gimnastiko z ritmično izraznostjo, ples, košarko, odbojko, rokomet, nogomet ali plavanje. Učitelj se odloči za eno izmed omenjenih športnih panog in program izvede v enem šolskem letu.
-	Pri Športu za sprostitev učencem predstavimo športno rekreativne vsebine glede na možnosti okolja in različnih potreb, možnosti in zanimanja učencev.
Program lahko vsebuje vsebine osnovnega programa, lahko pa tudi druge športe: kolesarjenje, namizni tenis, badminton^ Izbira vsebin in časovna razporeditev je prepuščena učitelju in šoli, glede na materialne in kadrovske pogoje ter tradicijo kraja.
Vsi programi so namenjeni za učence 7., 8. in/ali 9. razreda. Učenci lahko izberejo vsako šolsko leto enega od ponujenih programov. Vsako leto imajo možnost vključitve v isti program učenci sedmega, osmega in devetega razreda.
Programi izbirnega predmeta za področje športa so enoletni. To pomeni, da vsak program učenec lahko obiskuje le eno leto. četudi se vsebine istega programa spremenijo, učenec ne more izbrati programa z enakim nazivom v naslednjem šolskem letu.
Lahko pa izbere katerega koli izmed ostalih ponujenih programov. Istočasno lahko izbere tudi katerega koli od programov za področje plesne dejavnosti.
D.)	Obseg izbirnega predmeta
Izbirni predmet se praviloma izvaja enkrat tedensko po eno šolsko uro. Skupaj torej v šolskem letu 35 ur (oz. 32 ur v devetem razredu). Ponudba in izpeljava programov je odvisna od prostorskih zmožnosti in materialne opremljenosti šole. Vsebine, ki jih je možno izvesti le v strnjeni obliki, lahko potekajo tudi zunaj urnika in zunaj šole.
E.)	Velikost vadbenih skupin
Minimalno število učencev za
oblikovanje skupine je 15, maksimalno pa 20. če se med šolskim letom poveča število učencev v skupini za enega ali dva, se nova skupina ne oblikuje.
Če je v skupini prijavljenih več kot 20 učencev, se lahko učenci delijo v skupine po spolu, drugače pa pouk izbirnih predmetov poteka skupaj za učence in učenke.
Normativ za spremstvo učencev v šoli v naravi ali na ekskurziji je 15 učencev.
Pri plavanju je normativ za oblikovanje skupin 8 učencev neplavalcev ali 12 učencev plavalcev. Pri smučanju je normativ za oblikovanje skupine 12 učencev, za skupino začetnikov pa 10 učencev.
Za učenje in preverjanje vožnje s kolesom na terenu je normativ 5 učencev na enega spremljevalca.
Za planinski pohod veljajo naslednji normativi: na izlet po nezahtevnem svetu morata spremljati učence vsaj dva spremljevalca; na izlet v sredogorje je na enega spremljevalca poleti lahko 15 udeležencev, pozimi pa 10. V visokogorju spremljevalec poleti ne sme imeti skupine večje od 12 učencev, pozimi pa 6.
F.) Kadrovski pogoji
Izbirne predmete za področje športa lahko poučuje športni pedagog s končano visokošolsko izobrazbo športne smeri ali športni pedagog, ki po 146. členu ZOFVI izpolnjuje pogoje za poučevanje ki jih predpisuje zakon.
Izbirni predmet za področje Športa ni interesna dejavnost in ni namenjen pripravi šolske ekipe na tekmovanje. Program izbirnega predmeta mora biti zasnovan tako, da omogoča uspešno in aktivno sodelovanje prav vsakega učenca, ki se zanj odloči; ne glede na njihove sposobnosti ali predznanje s področja športa. Upošteva naj različne sposobnosti, znanja in interese učencev, spodbuja naj učence k humanim medsebojnim odnosom in športnemu obnašanju.
Poleg praktičnih, naj učenec pridobi tudi nekatera teoretična znanja, ki jih športni pedagog smiselno vplete v praktične vsebine in jih ne podaja posebej v razredu.
Učno ciljna naravnanost dopušča športnemu pedagogu veliko avtonomijo, istočasno pa zahteva od njega, da prevzame vso strokovno odgovornost za ustreznost izvajanja načrtovanih programov in varnosti učencev.
Se nadaljuje
Andreja Razlag in Jure Košir s priznanji za fair play - Andreja s svetovnim, Jure z evropskim. Foto: C. Goznik
Zmagovalci v dvojnem trapu: (z leve) Kolaric, Le{nik, Preskar.
FAIR PLAY - TEMELJNA VREDNOTA
V	Ljubljani je od 25. do 29. septembra potekal osmi evropski kongres gibanja za fair play, od 26. do 28. septembra pa tudi sre~anje ambasadorjev športa iz 27 držav. Na otvoritveni slovesnosti 8. evropskega kongresa o ferpleju, ki je bila 25. septembra v Stanovski dvorani ljubljanskega gradu, so podelili priznanji za fair play Juretu Koširju in Andreji Razlag.
Jure Košir je prejel priznanje evropskega združenja za air play (EFPM), kegljavka Andreja Razlag pa svetovno priznanje Mednarodnega komiteja za fair play (CIFP). Prejemnika priznanj nista samo odli~-na športnika, temve~ tudi udeleženca in pobudnika številnih humanitarnih in socialnih projektov, s katerimi sta pomagala omiliti takšne in druga~ne težave mladim, invalidom in druga~-nim športnikom. Andreja se je s humanitarnim delom pri~ela ukvarjati pred desetimi leti.
Predsednik Slovenske olimpijske akademije Miro Cerar je ob tej priložnosti povedal, da je osnovna misel letošnjega kongresa pove~ati zanimanje za na~ela poštene igre, ob tem pa opozoriti na vrednote in eti~na merila, saj je ferplej temeljna vrednota v športu in življenju. Direktor kongresa je bil dr. Rajko Šugman. (MG)
TEKMA GP BERETTA
Na Olimpijskem streliš~u na Pragerskem je bila tekma GP Beretta. Sodelovalo je 125 strelcev iz šestih držav. Najprej so nastopili strelci dvojnega trapa; tekma je hkrati štela za državno prvenstvo. Prvak je postal Miran Lešnik iz Slovenske Bistrice (119+35), drugi je bil Franc Kolari~ (118+35) in tretji Marjan Preskar oba iz Rudar Globoko (114+38).
Naslednji dan so nastopili strelci v trapu. Zmagal je letošnji Evropski prvak David Kosteletcky (145), drugi je bil Karel Polivka (142) in tretji Jiri Liptak (140), vsi iz Češke. (Mirko)
PRVI PORAZ KEGLJAČEV DRAVE
Keglja~i ptujske Drave so v soboto v 2. krogu 3. SKL - vzhod gostovali v Krškem. Doma~ini so bili boljši in so Ptuj~ane premagali s 6:2 (3136:3077). Edini dve to~ki za goste sta dosegla Podgoršek in Sušanj.
Posamični izidi kegijačev Drave: Arnuš 483, Haladea 501, Šeruga 521, cuš 498, Sušanj 541, Podgoršek 533 podrtih Kegljev. (DK)
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V TWIRIINGU
V	soboto, 28. septembra, je v športni dvorani v Lenartu potekalo prvo tekmovanje v twirlingu v Sloveniji. Na tekmovanju je sodelovalo pet klubov iz Slovenije (PD Horjul, Mace Cerknica, DMG Logatec, Ma-žorete HIT-GPO Nova Gorica in doma~inke, Twirling klub lenarških mažoretk), dva iz Hrvaške in pet iz Madžarske. Kot je povedala predsednica in trenerka Twirling kluba lenarških mažuretk Anita Omerzu, se s twirlingom ukvarjajo od 1999 leta. V teh letih so vložili veliko truda in obiskali veliko seminarjev in doletela jih je čast, da so organizirali prvo takšno tekmovanje v Sloveniji.
Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom sodnikov, in sicer pod vodstvom podpredsednice svetovnega zveze twirlinga W.B.T.F. Sandi Wiemers.
V	kategoriji D - kadetinje (do 12 let) je zmagala Teja Novak iz Cerknice. Pri parih kadetinje D sta zmagali Irena Stepanovič in Patricija Stepanovič iz Logatca.
V	skupini junior D (od 13 do 15 let) pa so v prva tri mesta osvojile domačinke. Prva je bila Petra Rokavec, druga Tadeja Bračko in tretja Gabrijela Bauman. V kategoriji D - skupina so zmagale domačinke v sestavi Gabrijela Bauman, Tadeja Bračko, Tina Dajčman, Polona Muršec, Mihaela Pola-nec, Petra Rokavec in Lea Vuzem.
Tudi v parih - junior - D sta zmagali domačinki, in sicer Tina Dajčman in Petra Rokavec.
Pri seniorjih D (od 16 do 19 let) je zmagala Edit Molnar, Kórósladany iz Madžarske.
Pri kadetinjah C je zmagala Martina Mladinovic iz Slavonskega Broda. Najboljša skupina C pa je bila iz Paksa iz Madžarske.
Pri parih junior B sta bili najboljši Dora Molnar in Zjanett Deli, Paks iz Madžarske. Pri juniorjih - B je zmagala Sara Jevtic iz Nove Gorice. Pri parih senior - B sta zmagali Ružica Pejic in Vlatka Miloš iz Slavonskega Broda. V skupini B je bila najboljša skupina Slavonskega Broda.
DOSEŽENI REZULTATI ZA SLOVENSKO PRVENSTVO V LENARTU:
Kadetinje - D: 1. Teja Novak, Cerknica, 2. Maša Urbančič, Logatec, 3. Maja Staglič, Logatec. Junior - D: 1. Petra Rokavec, 2. Tadeja Bračko, 3. Gabriela Bauman. B junior: 1. Sara Jevtič, Nova Gorica, 2. Neda Vičič, Nova Gorica. D pari kadetinje: 1. Irena Stepanovič in Patricija Stepano-vič, Logatec, 2. Sara Pečkaj in Lara Ferbišek, Logatec, 3. Maša Urbančič in Maja Stagličič, Logatec. D par junior: 1. Tina Dajčman in Petra Rokavec, Lenart. B par senior: 1. Barbara Jereb in Nataša Kovačevič, Logatec. Skupina-D. 1. Lenart-SLO (Gabrijela Bauman, Tadeja Bračko, Tina Dajčman, Polona Muršec, Mihaela Polanec, Petra Rokavec, Lea Vuzem). Skupina -B: 1. Nova Gorica, SLO (Barbara Ber-ginc, Anja Djogič, Neža Grajžl, Sara Jevtic, Sara Pod-gornik, Neda Vičič, Ana Šuligoj, Maja Zavrtnik) Zmago Šalamun
Dekleta iz skupine Twirling kluba lenarških mažoretk na razglasitvi rezultatov v kategoriji skupine D.
SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 11. kroga: sobota - ob 15.00: Relax Korotan - Dravograd; nedelja: Maribor Pivovarna Laško - Rudar Velenje, Primorje - Vega Olimpija, ERA Šmartno - Sport Line Koper, Mura - CMC Publikum, Ljubljana - Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 9. kroga - nedelja ob 15.00 uri: Drava Asfalti - Križevci, Goriška Brda - Aluminij, Livar - Jadran, Domžale - Bela Krajina, Izola - Zagorje, Dravinja - Železni~ar Radio City, Nafta - Triglav, Krško Posavje
-	GPG Grosuplje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - SEVER
Pari 8. kroga: sobota - ob 15.00 uri: Male~nik - Vransko, Sre-diš~e - Paloma, Stojnci - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj - Bistrica, Krško Posavje - Fužinar, Kozjak Radlje - Hajdina, Pohorje - Mons Claudius.
1.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 7. kroga - sobota ob 16.00 uri: Dornava - Mark 69 Rogoz-nica, Gere~ja vas Unukšped - Zavr~; nedelja ob 10.30 uri: Videm
-	Pragersko, Skorba - Slovenja vas; ob 16.00 uri: Gorišnica - Holer-muos Ormož, Podlehnik - Tržec.
2.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 7. kroga - sobota ob 16.00 uri: Hajdoše - Leskovec, Zgornja Polskava - Spodnja Polskava, Bo~ - Apa~e; nedelja - ob 16.00 uri: Bukovci - Cirkulane, Grajena - Lovrenc, Podvinci - Markovci. LIGA VETERANOV MNZ PTUJ
Pari 6. kroga- petek ob 16.00 uri: Videm - Polskava, Dornava
-	Gorišnica, Hajdina - Prepolje, Savaria Rogoznica - Tržec, Apa~e -Markovci.
POKAL MNZ PTUJ - ČETRTFINALNE TEKME Sreda 9. 10. - ob 16.00 uri: Bistrica - Markovci, Stojnci - Apa~e, Gorišnica - Aluminij, Drava Asfalti - Podlehnik.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
Pari 2. kroga: Gorenje - Velika Nedelja, Slovan - Termo, Cimos Koper - Mobitel Prule 67, Inles Riko - Rudar Trbovlje, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA Pari 2. kroga: Gorišnica - Novoles Novo Mesto (sobota ob 19.30), Ormož Mitol Pro Mak, Dol TKI Hrastnik, Črnomelj - Dobova, Gorica Leasing - Chio Kranj, Pekarna Grosuplje - Izola.
1.	B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
Pari 3. kroga: Millenium - Mercator Tenzor Ptuj, Branik Maribor -Velenje Vegrad, Sevnica - Zagorje
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
Pari 1. kroga: Ajdovš~ina - Drava Ptuj (sobota ob 20.00 uri), Mo-kerc - Šmartno 99, Gr~a Ko~evje - Sviš, Cerklje - Radovljica, Raz-križje - Arcont Radgona (Ljutomer, sobota ob 16.30), Krim - Atom Krško.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Pari 3. kroga: Maxi Olimpija - Ptuj, Škofije - Krka, Kema- LISK Križe, Vegrad - Preserje, Maribor - Moravske toplice.
1.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA ŽENSKE
Pari 3. kroga: Ptuj - Iskra (športna dvorana Mladika ob 17.00 uri), Rakek - Ilirija, Arrigoni - Merkur, Istrabenz - Edigs Mengeš.
2.	SLOVENSKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA - MOŠKI
Pari 2. kroga - ob 10.00 uri: Vegrad II. - PTUJ II., Ilirija Muta, Unior
-	Merkur, Lendava - Ljutomer; ob 16.00 uri: Ilirija - PTUJ II., Vegrad II. - Muta, Unior - Rakek
ODBOJKA
V	petek, s pri~etkom ob 18.00 uri, se bo v športni dvorani Mladika pri~el ženski odbojkarski turnir, na katerem bosta poleg doma~e ekipe Fiat Prstec Ptuj nastopili še ekipi Dravograda in Tabor Maribora.
MALI NOGOMET
1/8 finala pokala NZS: petek, 4. oktobra, ob 20.30 v športni dvorani Center na Ptuju: Vitomarci Era Petlja : Puntar Alpkomerc Tolmin.
GAZVODA, MARIN IN ILEŠIČ NA SVETOVNO PRVENSTVO
Prihodnji teden in sicer od 8.-13. oktobra bo v belgijskem mestu Zolden potekalo svetovno prvenstvo v cestnem kolesarstvu za ~lane, mlajše ~lane in mladince. V šestnajsterici potnikov iz Slovenije bodo tudi trije kolesarji Perutnine Ptuj in sicer Gregor Gazvoda, Matej Marin in Aldo Ileši~.
V	kategoriji do 23 let bosta na cestni dirki barve slovenske reprezentance branila Gregor Gazvoda in Matej Marin, Gregor bo nastopil tudi v vožnji na kronometer. Med mladinci pa bo na cestni diki nastopil Aldo Ileši~.
Danilo Klajnšek __________
POHOD PO VINSKI GORICAH NA BOČ
Planinsko društvo Polj~ane in Komisija za turizem pri KS Polj~ane organizira v soboto, dne 5. oktobra, ~etrti pohod z naslovom »S hojo po zdravje« po turisti~no pohodni poti Po vinskih goricah na Bo~. Pohodniki se zberejo do 9. ure na tržnici pri železniški postaji Polj~-ane. Startnine ni. Čas hoje bo predvidoma 6-7 ur. Udeleženci, ki menijo, da ne zmorejo prehoditi cele poti, se lahko pohodu priklju~ijo med 12. in 13. uro v Makolah, odkoder je hoje do planinskega doma samo 3 ure. Pot nas pelje po Dreveniških in Haloških goricah med vinogradi, ve~ih vzponov ni. Za vse dodatne informacije se lahko interesenti obrnejo na Jožeta Težaka (GSM: 031 623 900)
Greaor Gazvoda
Mali oglasi
STORITVE
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov.Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje - kvalitetno delo - priporočamo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za ve~ kot 1/3 pla~e ali pokojnine, stari kredit vam lahko odpla~amo. VIVA - Matej Prapot-nik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 1.5 00 in 041 32.5-923
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Pre-knjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
ZASEBNA AMBULANTA za male živali V.M.V. Vojko Milenkovi~, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. DelOvni ~as od pon. do pet. od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, torek, sobota od 9. do 12. ure. Telefon 771 00 82 ali GSM 040 86
32 52
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Inf. 041 326-006. Aleksander Šket, s.p., Irie 3 D, Rogaška Slatina
S
RAČUNOVODSTVO IDA LORBER,
s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obveš~am stranke, da sem razširila dejavnost ra~unovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Grajevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim
Haupnim 7a\/p7anppm
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov In estrihov Pero
Popnvi~ s p Gaievci 26 a 2272 Gnri{nica
SVETOVANJE OB TRGATVI, kakovostna enološka sredstva, zamaški, slojnice za filtracijo. Laboratorij Analiza izdaja uradne odlo~be za prodajo vina. Vabljeni. Tel.78 76 770 ali 041 484-062. Andreja Brglez, s.p., Grajska ulica 1, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
POSOJILA NA SVOJO nepremičnino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij Šlehta, s.p., Hausenbichlerjeva ulica 8, 3310 Žalec.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozništvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
ZARADI ŠIRITVE dejavnosti sprejmemo še 2 komercialista na terenu. Pogoji: komunikativnost, delavnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo nadpovpre~ni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Rogozniška cesta 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771-01-86 ali 041 631-578
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190
DELO
INFOKOMERC Danica Male{ev, s.p., [ercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ro~nih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel.041 747-121.
ČE ŽELITE BITI ZA svoje u~inko-vito delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in "Delo" ponujata sodelovanje kot zastopniku naro~ni{kega oddelka na terenu (tudi mlaj{i upokojenci). Pisne ponudbe po{ljite v 8 dneh: "Dialog", K mitreju 2,2251 Ptuj.
MLADEGA [OFERJA C kategorije zaposlimo. Vauda, d.o.o., Zg. Hajdina 83 a, 2288 Hajdina, tel.
RR7 yriA
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tel.; 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popusi in Dopust za uookoience
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplacniška zobna ambulanta te|_! 774 28 61
PRODAJA IN POPRAVILO
Malih kmetijskih stroiev Kosilnic Škropilnic Motornih žag Kultivatorjev
Servis Peteršičsp.
Domava 7fia. tel ■ 75S-0941
DEKLE za strežbo v lokalu "GREEN BAR" i{~emo. Damjan [irovnik, s.p., Čopova ul. 1, Ptuj. Telefon 031 666 738.
DEKLE za strežbo v dnevnem baru i{~emo. Kava bar Jamica, s.p., Ob železnici 11, Ptuj, telefon 031 525-521.
NATAKARICO, urejeno in po{teno, z nekaj prakse in higienskim minimumom, staro od 25 do 35 let, sprejmemo. Tel. 740-84-77, 031 267-303. Mesarija Krabonja in kava bar Zinka, Jože Krabonja, s.p., Gori{nica 58 a, 2272 Gori-{nica.
I[ČEMO ČISTILKO za {tiri ure na dan. Tel. 041 366-431 ali 772 29-51.
DEKLE za delo v bistroju potrebujemo. Tel. 041 510-708, Bistro Oaza, Topolovec. s.p., Strni{~e 7/b, Kidri~evo.
ZIDARJA in izvajalca strojnih ometov zaposlimo. Gradbena dela Miran Tajhman, s.p., [tuki 29/a, Ptuj. Ponudbe na telefon 041 730 815.
NATAKARICO oziroma dekle za strežbo zaposlimo. Bar Diana, Gere~ja vas, Bradisa, d.o.o., tel. 796-00-13.
RAZNO
2500 kosov nove stresne opeke zareznik in 100 lat prodam. Tel. 031 287 139._
DO&GO, d.o.o., Čufarjeva 3, Ptuj, razpisuje za {olsko leto 2002/03 kadrovski {tipendiji za {tudij na Eko-nomsko-poslovni fakulteti Maribor in za splo{no gimnazijo. [tipendiji sta že podeljeni.
INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ ravni siv in ELNA entlarico + Uber-deck ugodno prodam. Tel. 783-73-81 ali 040 25-20-78.
POZOR! Z aparati is~emo vodne tokove, vsa sevanja v domu, parceli, okolju in podjetju. Ivica Kocmut, s.p., Personova 17 a, Ptuj, tel.02 779-50-10 ali 041 897-675.
OPEKO, stresno, 610 kosov, 42 m2, kot nova, prodam. Tel. 751-13-91.
DOBRO OHRANJENO pe~ za etažno ogrevanje 18 na trdo gorivo prodam. Tel. 041 327-202._
HARMONIKO, 80-basno, prodam. Inf. na tel. 740 82 54.
KUPIM STARINE, drobnarije, pohi-stvo, slike, ure, steklo. Pla~am takoj!
Toi n^-l ftQ7-fi7(^ ali 77Q-(^n--1 "1
Tednik
Male oglase sprejemamo na telefonski številki: 02 / 749-34-10 in
02 / 749-34-39
MOTORNA VOZILA
TOVORNO VOZILO TAM 75 T 5 BE 3,2 s podaljsano kabino, letnik 1983, neregistriran, v voznem stanju, ugodno prodamo. Informacije na tel. 745-90-09.
AVTO-RAK, UREDIMO KREDIT ALI LEASING DO 5 LET. PRODAMO: matiz, 1998, omega 2.5 td, 1995, megane 1.6, 1996, golf 1.4, 1994, punto 1.2, 2000, lan-tra 1.6, 1996, escort 1.6, 1996, tipo 1.6,1994, lantra 1.6, 1994, mondeo 1.6 karavan, 1997, ZX 1.4, 1993, polo 1.6 clasic, 1996, bravo 1.4, 1998, golf 1.8 karavan, 1995, fabia 1.4, 2001, kia pride, 1998, R5 five, 1995, smart, 1999, fiat palio 1.2 weekend, 2000, mondeo, 1993, volvo V40, 2000, BMW 316, 2000, astra, 1993, BMW 325, 1997, punto cabrio, 1995, golf TDI karavan, 1994, lanos 1.5, 1997, škoda, 1994. Gotovinski odkup vozil do 7 let starosti. Radko Ke-kec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550!
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23. GSM 041 730 857.
__fítnATlir^MXTLLl________
■vcivxLyix-n f-oj-
__■ _woa.Qfip.in^jifn,_________
EDUĚt:
Družba za časopisno In radllsko d^avnost RADIO-TEDNII^ d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95. Ralčeva 6,2250 Ptuj, tel.: 0a/74»34-10, MnJŮAÁSJ fa k- AoyViAAiJl^ 9l»lrtmn«lra nnïta- niihlniln1lflarAHIni»Hnllr.«l cnl^n» etranl-	d

Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 5. oktober 2002 Gregor Kavos, dr. stom. ZA Na tratah, Ptuj
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka ArtonoviÉa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsal« dan po dogovoru Vse informacije po -n-0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN nnnasi f
KAMNOSESTVO
VKnian Knlariř <»
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV TER VSEH VRST OBLOG|N TLAKOV IZ MARMORJA IN GRANITA
PTUJ. Budina. K jezeru 11. teiefon: 772-03-71. asm: 041 902 648

I POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
I 090-42-22 c^
SP I .IIIRF7FN npin nPMÛR pnifi iřjTF m MŮM 7ŮIIPŮ.ITFI
POSLOVNA SPOROČILA
Ekstra lahko	Najhitrejša dostava ekstra E^ lahkega kurilnega olja!
kurilno olje	080 22 66
	brezplačna številka Bi
Petrol	za hitra in enostavna il
	naročila!
*	Možnost plačila na 6 obrokov in
	prihranek pri plačilu z Magna kartico! E^
Kurilno olje	
evropske kakovosti	^ PETROI. ^^^
RAČUNOVODSKI SERVIS INTEL
strokovno in kakovostno:
•	vodenje poslovnih knjig za družbe in samostojne podjetnike
•	davčno, finančno in podjetniško svetovanje
Nenad Šoíkič, s.p., Prešernova 36, Ptuj (stavba restavracije Amadeus) Tel.: 02/ 748 13 06, GSlU: 041/ 683 112
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Prod^»MonlaiQ,Swlt
Franc LOVREC, s.p., VbtamU trg 3, Ptul
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske kleti - toplotne črpalke
tol: 02/78 06 4J0
mm ^ MMT
Tečaj cestnoprometnih predpisov
7. oktober ob 15.30 v Domu društev v Ormožu 14. oktober ob 16.00 na Ptuju (ZŠAM), Nova c. 1 14. oktober ob 17.00 v Mošl<anjcih (OTTO).
Informacije: 740-82-74, 040 221-640
Mali oglasi
kmetijstvo
GROZDJE laški rizling, mošt ali vino, prodam. Tel. 758-28-41.
HIDRAVLIČNO STISKALNICO, 150-litrsko, prodam zelo ugodno. Tel. 041 504-204.
ZELJE za kisanje prodajamo. Inf. 768 52 31.
DVOBRAZDNI OBRAČALNI plug znamke Fogelnot in 440 l škropilnico, delovna širina 10 m, prodam. Tel. 752 01 53.
BREJO KRAVO prodamo. Telefon 745 65 31.
DRVA, suha, mešana, prodam ter kupim motokultivator Gorenje Muta z okroglim priključkom v okvari ali pa samo menjalnik za rezervne dele. Kličite zvečer na telefon 031 407-116.
GOZDJE, mešano ali sortno, ali mošt izpod preše ugodno prodamo, možnost dostave. Tel. 763-28-91.
BELE KOKOŠI in peteline, težke od 4 do 5 kg, po 850 SIT za kos. Naročila po telefonu 02 688 13 81. Rešek, Starše 23.
TRGATEV šmarnice ali mošt prodam. Tel.: 041/363-947, Cvet-kovci 102.
PURANE od 3 kg do 13 kg lahko dobite z brezplačno dostavo na dom. Telefon 584-80-73. Damjan Tibaut, Babinci 49/b, 9240 Ljutomer.
LAŠKI RIZLING ali mešano grozdje prodam. Tel. 763-05-61.
GROZDJE ali mošt prodam. Tel. 755-31 51.
PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Marija Pleger, Frankovci 39, 2270 Ormož, tel. 740-14-93.
BRAJDE - gemaj, kvinton - trgatev prodam. Tel. 745-79-61.
JABOLKA za ozimnico sorte jona-gold, idared, zlati delišes prodajamo, možna dostava na dom. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetala, tel. 769-26-91.
BELE PIŠČANCE domače reje lahko dobite pri Irgoličehvi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
DVOOSNO prikolico s tristranskim kipanjem kupim. Tel. 041 368-475 ali 02 792 56 51.
PRAŠIČA, težkega 180 kg, samo domača reja, prodam. Tel. 751-52-11.
ŽENSKI KOSTIMI 12.500 SIT ŽENSKE BLUZE 4.900 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a. Ruj

Kllogi-flinsko blago ' Meterako blago Dekorativno blago* Pozamentorija
UGODNO
OTROŠKI TERMOFLIS, ŽAMET, DEFTIN, JEANS; elastičen, rebrasti, različne barve Vse po 1.990 SIT/m lUetra, Cankarjeva ul. 6, Ruj
BUČNICE kupim, pridem tudi na dom. Tel. 041 730-866.
KORUZO z njive in dvobrazdni plug 14 col prodam ali menjam za odojke. Tel 041 327-147.
BREJO TELICO prodam ali zamenjam za nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941-878.
HIŠO pri asfaltni cesti v Slovenskih goricah prodam. Kličite na tel. 031 378-150.
GOZD v izmeri 64 arov na lepi legi ter koruznjak prodam. Naslov v uredništvu.
nepremičnine
MANJŠO posestvo v Vareji 22, Videm pri Ptuju, prodam. Tel. 764-02-61.
NJIVO v Podložah, 70 ar, prodam. Tel.: 041/353-164.
GRADBENO PARCELO ali manjšo hišo v bližini Ptuja kupim. Tel. 031 818-706.
DOM IN STANOVANJE
STANOVANJE, trosobno, opremljeno, v Ptuju oddam v najem. Mobitel 031 407-300.
GARSONJERO v izmeri 22 m2 v Trstenjakovi ulici na Ptuju in vrstno garažo v Gregorčičevem drevoredu prodam in kupim garažo v garažni hiši v Rabelčji vasi. Informacije na telefon 040 490 564.
TROSED (postelja) in dva fotelja prodam. Telefon 777 05 61.
STAREJŠO HIŠO v bližini Ptuja oddam v najem, tel. 041 84O-545, po 15. uri.
HIŠO v okolici Zavrča prodam ali dam v najem. Informacije na telefon 041 798 765
NA PTUJU prodam dvost. hišo, v račun vzamem 1,5- ali 1-sobno stanovanje,v poštev pride tudi garsonjera. Tel. 777-63-71, po 17. uri, ali 041 753 103, ves dan.
DVOSOBNO stanovanje 5 km iz Ptuja oddam. Tel. 040 268 650.
V NAJEM vzamem enosobno ali dvosobno neopremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 346-765.
Mali oglasi:
02 / 749-34-10 in
02 / 749-34-39
OÂtO
€U¥IOMTci
\o.o.
&
GRnDBCNn H
MCHRNIZnCIJfl
CLEKTROMONTRZn
RLCKSnNDCR GRBROVEC s.p.
IZVnjRMO: - IZKOPC (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC cesTišč
-	POLHGRNJe INFRnSTRUKTURNIH VODOV (lianolizacijo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJ6VnNJ6 T6R€Nfl, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NRBRCŽJC 12. S250 PTUJ. TCL: OS / 748 18 90 FRKS: 02 / 774 21 51, GSM: 041 648 255,031 648 255
PET TOLARJEV OD PRODANIH IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE TUŠ PODARIMO ZA ZDRAVJE OTROK
v mesecu oktobru bomo pri vašem nakupu kateregakoli izdelka blagovne znamke TUŠ, skupaj s proizvajalci, podarili pet tolarjev za nakup sodobne opreme za otroške oddelke bolnišnic v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli.
PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o, Banex d.o.o, Šampionka d.d, Kemikal d.o.o, Foli-fix d.o.o., Paloma d.d., Panterix d.o.o., Gea d.d., Podravka d.o.o.. Dana d.d.. Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o, Fructal d.o.o.. Greda d.o.o.. Horizont trading d.o.o., Intes, mlin in testenine d.d.. Klasje d.d., Koestlin d.d., Leskovšek Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex international d.d., Mlinotest d.d.. Tovarna sladkorja Ormož d.d.. Vino Brežice d.d.. Žito Šumi d.o.o.. Žito d.d.. Kapela d.d., Vipava d.d., Pomurka-trgovina d.o.o.. Osem d.o.o.. Beril d.o.o, Prosol d.o.o. Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d, MIR d.d, Pivka d.d. Pomurske mlekarne d.d., MIP Nova Gorica d.d.. Celjske mesnine d.d. Mlekarna Celeia d.o.o. Dolce vita d.o.o, Pfanner getraenke Ges.m.b.H, Avstrija, Pata S.p.A, Italija, ALI CRUMP n.v., Belgija.

Kjer dobre stvari delamo vsi.
www.trgovineTUS.com
rs^ss s	ne zamudite izjemno priložnost!
^^^^s^s	^^sopečni modularni blok 6/1, II. kvalitete - 86,40 SIT/kos OHnrtn nH 7 1 7 h -opečno stropno polnilo 40, II. kvalitete - 90,00 SIT/kos '-'"P' "" ' " " ">
Opekarna Opté Ruj, d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, Telefon: 02/745 9001	map opečni nosilec, -20%	Cene vsebujejo DDV. v s O bOtO Od 7 ■ 1 2 11.
OGLASI ÊN OBJAVE
liim
za vse zaposlene ter upokojence za dobo do 5 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 1/3, stari kredit ni ovira.
NO. 1, Dušan Šimunovič s.p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
tel.: 02/252 48 26, GSM: 041/ 750 560
Zaposlimo trgovca
za polni delovni čas.
Zaželene delovne Izkušnje in Izpit B kategorije. Pisne prijave s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: ATCGUTA, d.o.o.. Rogaška c. 20,2251 Ptuj.
RoletarstvoABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
Talum d.d. Kidričevo
Družba TALUM, d.d., Kidričevo objavlja razpis za nepodeljene {tipendije za {olsko leto 2002/2003, in sicer:
1.	UNIV.DIPL. INŽ.ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO
-	1 {tipendija
2.	UNIV. DIPL. IN@. ELEKTROTEHNIKE ZA IND. ELEKTRONIKO - 1 {tipendija
3.	DIPL. IN@. METALURGIJE - 1 {tipendija
4.	DIPL. IN@. VARSTVA PRI DELU IN PO@. VARSTVA - 1 {tipendija
5.	UNIV. DIPL. IN@. METALURGIJE IN MATERIALOV
-	1 {tipendija
Zainteresirani po{ljite prijave na naslov: TALUM, d.d., Kidričevo, Tovarni{ka cesta 10, 2325 KIDRIČEVO, do 15. 10. 2002.
Pogrešamo Te vsak trenutek, dom je prazen, ker Te več ni, ostali so le spomini na Tvoje pridne roke in tiste lepe, sre~ne dni, ko bil si z nami Ti.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 2. oktober 2001, ko si nas za vedno zapustil, dragi mož, oče in dedek
Konrad Furbos
IZ SPUHLJE 87/B
Hvala vsem za gorečo svečko, poklonjen cvet in trenutek spomina nanj.
Tvoji najdražji

Strgar Majda s.p., StUlÓ 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
- Športna Iniifelicija za oinke in odrasle: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tUdI za močnejše postave.
@e leto dni na{ dom je prazen,
odkar nehote smo {li narazen,
usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče ti v spomin gorijo.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 2. oktober 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, stari ata, prade-dek, svak in tast
Jožef Vaupotic
IZ TRZCA 51
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi tvoji najdražji
Žalost zdaj je v naši hiši, glas tvoj se več ne sliši. Strahovit bil boj je tvoj, nešteti dnevi tvojega trpljenja, bolezen premagala je moč življenja.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
Franca Klemenčiča
IZ TRNOVSKE VASI 63
7. 8. 1942 - 17. 9. 2002
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter svete maše, nam pa izrekli sožalje in nam v najtežjih trenutkih neizmerno stali ob strani. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pogrebnemu zavodu Jančič, g. Zvonku za molitev in ganljive besede, g. županu Karlu Vurcerju za ganljiv govor, patronažni sestri ga. Martini, godbeniku za odigrano Tišino.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, sinova Srečko in Stanko z družinama, hčerke Nežika, Nada, Marica z družinami, vnuki in vnukinje
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Ane Toplak
IZ PODVINCEV 82
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in sv. maše, za pisno in ustno izražena sožalja in da ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Hvala g. župniku iz Dornave za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu, se še enkrat zahvaljujemo.
Žalujoči: njeni najdražji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je ...
ZAHVALA
ob veliko prerani izgubi moža, očeta in dedija
Ivana Šica
Z ZAGREBÏKE CESTE 67, PTUJ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo PGD Turnišče in PGD Železničar, govorniku g. Šeguli, župniji Sv. Vid za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu podjetju MIR. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milica, hčerki Blanka in Irena z Julijanom
Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečino in trpljenje si prestala, zdaj lahko boš v grobu mirno spala.
ZAHVALA
V 90. letu je umrla draga mama in stara mama
Marija Maticic
IZ STOPNEGA PRI MAKOLAH
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter za cerkvene potrebe.
Posebna zahvala gospodoma duhovnikoma iz Makol in Majš-perka za opravljen cerkveni obred. Zahvala tudi cerkvenim pevcem in pevcem pri odprtem grobu. Prisrčna hvala g. Oniču za izrečene besede pri odprtem grobu.
Žalujoča hčerka Vida z družino
Tih in boleč je spomin na 5. oktober 1997, ko si nas za vedno zapustil, ljubeči mož, oče, dedek in pradedek
Janez Orlac - Hanzek
IZ PTUJA
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Življenje tiho dalje teče, a zame, dragi, ni več sreče, ta je
mene zapustila, ko sem tebe izgubila.
Za teboj žalujejo žena in otroci z družinami
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, odšla si tiho, brez slovesa tja, kjer ni trpljenja, ne gorja.
ZAHVALA
Prerano nas je zapustila žena, mama, tašča in babica
Marija Obran
roj. Kostanjevec
IZ ZABOVCEV 18
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za cerkveni obred, pevcem, govornicama, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: mož Janez, sin in hčerka z družinama
PTUJ / POTAPLJAČI ODPRLI VRATA
Smo pripravljeni na reševanje iz vode?
Nezavestnega "ponesrečenca" je na obrežju prevzela ekipa nujne medicinske pomoči
Potapljaško društvo Ptuj in Podvodna reševalna služba Slovenije z reševalno postajo za Podravje v Ptuju sta minulo soboto, 28. septembra, pripravila dokaj odmeven in zanimiv dan odprtih vrat s prikazom svoje dejavnosti in akcijo reševanja iz vode, v kateri so poleg potapljačev sodelovali še gasilci, policisti, pripadniki civilne zaščite in zdravstveni delavci.
V gasilskem domu na Ptuju, kjer domuje podvodna reševalna postaja za Podravje, so od 9. ure naprej razstavili potaplja{ko opremo in razpoložljivo tehniko z edinim in vedno pripravljenim gumjastimim motornim čolnom ter vlečnim vozilom. Občanom in svojim gostom so svoje delo v minulih 21 letih predstavili tudi s prikazom videokasete.
Predsednik Potapljaškega društva Ptuj Milan Matijevic je v krajšem nagovoru pojasnil, da so dan odprtih vrat in prikaz svoje dejavnosti pripravili v dogovoru
z direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je med drugim predlagal, da skupaj z lokalnimi skupnostmi pregledajo vsebino zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta lokalnim skupnostim med drugim nalaga izdelavo ocene ogroženosti, načrta zaščite in reševanja ter sofinanciranja.
V drugem delu dneva odprtih vrat pa so na Dravi praktično prikazali reševanje na vodi in iz vode. S predpostavko, da sta s pešmostu v Dravo padli dve osebi, so iz regijskega centra za ob-
Reševalna ekipa PGD Ptuj hiti do ponesrečenca
veščanje sprožili alarm. V skupni akciji reševanja, v tem primeru v praktični vaji, so sodelovale vse ekipe lokalnih skupnosti za Pod-ravje.
Na prvi spust ob Dravi sta z motornimi čolni v 5 minutah prihiteli ekipi potapljačev Podvodne reševalne službe Slovenije - reševalne postaje za Podravje Ptuj in ekipa prostovoljnega gasilskega društva Ptuj. Ti sta "utapljajočega se" sredi Drave rešili in ga s čolnom prepeljali na obrežje, kjer mu je nudila prvo pomoč ekipa nujne medicinske pomoči iz Zdravstvenega doma Ptuj.
Na zahtevo uslužbencev Policijske postaje Ptuj so potapljači začeli iskati drugega ponesrečenca, ki je domnevno potonil. Preiskali so okoli 500 m dna in ga kmalu našli ter ga nezavestnega prepeljali na obrežje, kjer mu je nudila nujno medicinsko pomoč zdravstvena ekipa pod vodstvom dr. Branka Babiča, zatem pa so
Kulturni križemkražem
PTUJ * 3. oktobra ob 18. uri bo v Narodnem domu na Ptuju svečan pricetek Pravljic z jogo.
SLOVENSKA BISTRICA * V
petek, 4. oktobra, ob 19. uri bo v počastitev 130-letnice PGD Slovenska Bistrica slavnostna akademija s kulturnim programom, ki ga bodo izvajali kvartet pozavn, oktet Planika ter violinistka Vesna Čobal.
PTUJ * V petek, 4. oktobra, ob 21.00 organizira Klub ptujskih študentov v viteški dvorani na ptujskem gradu koncert Vlada Kreslina in Chrisa Eck-mana. Vstopnina: 1800 sit, za študente 1200. LENART * V soboto, 5. oktobra, ob 20. uri bo v domu kulture gledališka predstava -politična satira Volitve 2002 v izvedbi gledališke skupine LA LUNA iz Lendave. PTUJ * V četrtek, 10. oktobra, bo uradno odprla vrata prodajna galerija sv. Jurija v Mestnem stolpu. PTUJ * Na hodniku pred refe-ktorijem minoritskega samostana je še 14 dni odprta razstava o delu in življenju mag. Kristine Šamperl Purg, ki jo je pripravil višji bibliotekar Jakob Emeršič iz Knjižnice Ivana Potrča. SLOVENSKA BISTRICA * V Čajnici pri babici razstavlja svoja likovna dela Ptujčanka Marija Gregorc. PTUJ * V Blagovnici Merca-torja na Ptuju so na ogled slike Rozine Šebetič iz novejšega obdobja. Razstava bo na ogled do konca oktobra. PTUJ * V gostišču Lužnik razstavljata svoja likjovna dela Cilka Bernjak in Samo Vra-bič.
ORMOŽ * Ob mednarodnem letu gora in tednu otroka je v razstavišču avle osnovne šole Ormož na Hardeku na ogled razstava mladih ustvarjalcev. ORMOŽ * V avli občinske zgradbe je na ogled razstava Zakaj ima kovač klešče. Avtorica Nevenka Korpič se ukvarja s tradicijo kovaške obrti na ormoškem območju.
V gasilskem domu Ptuj so pripravili razstavo potapljaške opreme in tehnike. Foto: M. Ozmec
Napoved vremena za Slovenijo
v oktobru burja, mraz -januarja sončen čas.
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, zjutraj in del dopoldneva po nekaterih nižinah megla. Čez dan se bo zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, na Primorskem okoli 6, najvišje dnevne od 16 do 22 oC.
Obeti
V petek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. V severni in vzhodni Sloveniji so popoldne možne manjše padavine. V soboto bo spet pretežno jasno in nekoliko hladnejše. Zjutraj in del dopoldneva bo po nižinah megla ali nizka oblačnost.
ga z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico.
Po vaji so se udeleženci vaje njen potek podrobneje analizirali. Ugotovili so, da so ekipe prihitele na prizorišče nesreče v najkrajšem možnem času, razen ekipe regijske potapljaške enote iz Ptuja, saj njihovo vozilo ni opremljeno z zvočno in svetlobno signalno napravo, ki bi jim zagotavljala prednost v prometu. Vsi pa so ugotavljali, da je bila vaja izredno koristna tudi zaradi preverjanja celotnega sistema, zato so sklenili, da bodo odslej podobno pripravili vsako leto.
M. Ozmec
CRNA KRONIKA
V	OVINKU V DREVO
25. septembra ob 0.45 uri se je na regionalni cesti v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je voznik os. avtomobila Lada samara M.H., star 39 let, iz okolice Ptuja med vožnjo iz smeri Mariborske proti Osojnikovi cesti v blagem desnem ovinku izgubil oblast nad vozilom, zapeljal izven vozišča v desno čez varovalno ograjo in s sprednjim desnim delom vozila trčil v drevo, nato pa se je vozilo prevrnilo na streho. Voznik in potnica v vozilu T.K., stara 23 let, se zdravita v Splošni bolnišnici Ptuj, na vozilu pa je nastala škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 100.000 SIT.
KOLESAR UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
27.	septembra ob 19.05 uri je M. M., star 38 let, iz Zakla vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz smeri Ptuja v smeri naselja Tržec.
V	bližini Tržca ni vozil s takšno hitrostjo, da bi lahko vozilo varno ustavil, kar je imelo za posledico, da je z vozilom zapeljal v desno izven vozišča na travo, ob tem pa trčil v kolesarja O. U., starega 67 let, doma s Turnišč. Pri tem je kolesar padel po vozišču in se hudo telesno poškodoval. Tri dni pozneje je v bolnišnici Ptuj za posledicami prometne nesreče umrl.
MLADOLETNIK UMRL ZA POSLEDICAMI NESREČE
28.	septembra je v bolnišnici v Mariboru umrl za poškodbami, ki jih je utrpel v prometni nesreči dne 12. septembra na Ormoški cesti v Ptuju, M. S., star 16 let, iz Zabovcev pri Ptuju. Nesreča se je zgodila, ko je pešec S.O., star 55 let, iz Vidma pri Ptuju prečkal vozišče izven prehoda za pešce v trenutku, ko je 16-letni kolesar pripeljal v smeri Ptuja. Pešec je ob nenadnem vstopu na vozišče s komolcem leve roke trčil v desni del krmila kolesa, zaradi česar je kolesar padel po nasprotnem smernem vozišču.
Z DVORIŠČA UKRADEL AVTOMOBIL
V noči s 27. na 28. september je neznani storilec z dvorišča stanovanjske hiše v Bukovcih pri Ptuju ukradel osebni avtomobil znamke Opel vectra, kovinsko srebrne barve, reg. št. MB J0-859, ter s tem lastnika oškodoval za 500.000 SIT.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Anica Vrečar, Vin-tarovci 30, Destrnik - Jana; Violeta Ore{nik, Slovenska c. 9, Sredi{~e ob Dravi - Lea; Branka @uran, Gradi{~a 48, Cirkulane - @aklino; Darja Loren~i~, Pleterje 67, Lovrenc na Dr. polju - Denisa; Jožica Mur{ič, Vinski Vrh 34/a, Miklavž pri Ormožu - Uro{a; Helena Glažar, Na jasi 23, Ptuj - Ja{a; Anita Colnarič, Brezje pri Podplatu 5, Podplat - Aljaža; Slavica Čeh, Vitomarci 28/a, Vitomarci -Jureta; Mateja Lozin{ek, Haj-do{e 61, Hajdo{e - Jana; Lidija Kos, Minoritski trg 3, Ptuj
-	Nata{o; Nada Fric, Strmec pri Sv. Florjanu 66, Roga{ka Slatina - Alena; Gordana Pre-{eren, Podvinci 108/b, Ptuj -Jureta; Nata{a Novak, Zg. Velovlek 15, Destrnik - dečka; Simona Rožman, Gere-čja vas 19/a, Ptuj - Lano; Renata Bratin{čak, Ple{ivica 18, Ivanjkovci - Alena; Marjana Kostanjevec, Bukovci 98, Markovci - Nika; Zdenka Vel-din, Obrež 108, Sredi{če ob Dravi - Blaža; Barbara Plavec Brodnjak, Potrčeva c. 43, Ptuj
-	Blažko; Jadranka Krajnc, Zg. Leskovec 8/a, Zg. Le-skovec - dečka; Ida @unko-vič, Grdina 2/a, Stoperce -Luka; Valerija Šuman, Gori{-nica 121/a, Gori{nica - Nika. Poroke - Ptuj: Janko Mlina-rič in Slavica Petek, Polenci 29; Andrej Voga in Darinka Bezjak, Šikole 23; Dejan Lo-vrec in Natalija Ogrizek, Ul. 5 prekomorske 11, Ptuj; Janko @nider in Suzana Pi{ek, Kungota pri Ptuju 118; Denis Mulec, Ul. 19. septembra 4, Sp. Duplek, in Miranda Čeh, Spodnji Velovek 45. Poroka - Dolane: Matjaž Gerl in Jana Maru{ič, Na tratah 12, Ptuj.
Umrli so: Marjan Štumber-ger, Gru{kovec 44, rojen 1964
-	umrl 20. septembra 2002; Marija Golob, rojena Šegula, Brezovci 21, rojena 1915 -umrla 22. septembra 2002; Elizabeta Butala, rojena Dra-{ak, Mariborska c. 18, Ptuj, rojena 1930 - umrla 24. septembra 2002; Ciril Brusar, Re-pi{če 2, rojen 1928 - umrl 24. septembra 2002; Janez Šic, Zagreb{ka c. 67, Ptuj, rojen 1936 - umrl 24. septembra 2002.
-r\

• TRGOVINA •VODOVOD
O. O.
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85. 2281 Markovci, Tel.: 02/788 88 12
Seicento
FIAT SEICENTO
-že od 1.266.668. sit
^..T lllliprstec Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, 02 782 30 01