82. številka.
Izdanje zet sredo IO. Julija 1895.
_(t Tratn, v torek zvečer dnt* 9 julija 1895.)
„IDINOtT"
izhaja po trikrat na tedm t ieatili tadanjih ob torkih, 6atrtklh in *ObOteh< Zjuiranje iidnnje ii-haju ob K. ari zjutraj, večrrno p« oh 7. ari večer. — Obojno isdanje »tane : /r le.len nraec . f. —.»o, irven A vat rij. I. l.lfi m tu neier . , , 2.60 . , „ 4,— f pol leta . . . 5.— , , , h. -» var leto . . , 10.— „ • , 16,—
Na naročbe brez pritoiene naročnine ••
m jemlje Mir. Posamične itevilko a« dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v lratit po 21 nvč.. iiven Tnt* po S nvč. Sobotno večerno iidanje v Trutu 4 ni., iiven T rita S ni.
Ol
EDINOST
Aglati ta /naulovf i
Tečaj XX.
rakune po tarifu t petita; ta debelini črkami m plačaj« jiro.tor, kolikor ob.nga navadnih »retie. 1'o-lmin osmrtnico in javnenahvale, do-n • ■ tf 11« h i itd. »e riM-unajo po pogotlbi-
V*i dopivi naj «« poiiljaio iredniitvo: ulicu Caiemu it. l;t, V.ako pi.ao mora hiti fran*uvnno, k»r nafrankovana te ne a|>rejMuajo. Rikopiti ■>> ud vračajo.
Naročnino, reklamacije in ogla*« tpra-jema ii/trarntitvo uliea Molino pic -colo hit. 3, [I. nadat. Odprt« reklamacije _	(o proet« poitnin«.
tlo »lovenaketfa polltlćne^a dvuitva za Primorsko.
PODLISTEK.
Volitve v Podgradu.
Volitve v Podgradu so dovršene. Izid tem občinskim volitvam je tak, kakor-' a nega gotovo niso pričakovali j na mnogih straneh, kakoršnega smo si pa iskreno želeli — ml!! To pa ne radi te ali one osebe, ampak radi naše stvari, radi našega svetega narodnega načela
—	radi nače'a hrvatsko-slovenske vzajemnosti, radi načela politiškega in narodnega poštenja, radi načela one politiške značajnosti, ki ne pozna transigiranja z najljutejšimi nasprotniki, z ljudmi, ki žele le našo narodno smrt!
Ali prosimo Vas, ne sodite nas krivo po tej naši izjavil Nikakor nismo načelno nasprotni spravi in sporazumljenju z našimi so-deželani italijanske narodnosti; ne, narobe : taka sprava na podlagi popolne in brezpogojne jednakopravnosti je ravno prva točka na našem programu. Ali upirati se moramo in se bodetno vsikdar upirali pogajanjem in transigiranju pomočjo korumpiranja, demoralizovanja in pačenja našega ljudstva-
Takega pogajanja so se ravno lotili iz-vestni kolovodje v občini Podgrajski, a uprav s tem so povzdignili občinske volitve v občini Podgrt^ki visoko nad višiuo lokalne važnosti. Po takem nismo krivi mi, ampak le oni sami so krivi, da seje ves slovenski svet zanimal za te volitve, uverivši se, da je vprašanje o boljši ali slabši upravi v tej razmeino malo važni občini postalo le postranska stvar ter da je na volišču pod-grajskem izvojevati silovit boj za — načelo!
Mi priznavamo brezpogojno, da je d o-s toj n a opozicija le koristna tudi pri občinskih stvareh in ni *al besede ne bi bilo iz naših ust, ako bi bili dotični gospodje stopili v boj, ki ne bi bil presezal mej občine, ako bi bili izvojevali ta boj z lastil i m i domačimi močmi In da niso Sli nabirat sredstev preko teh mej
—	v tabor naših nasprotnikov. Da so se gospoda držali teh mej, smatrali bi bili i mi občinske volitve v Podgradu, kot to, kar bi morale biti: kot stvar jedino le lokalnega pomena.
Ali dotičuiki bili so toli zaslepljeni v svoji strasti in v svojem sovražtvu do prejšnjega župana, da so menili, da je dovoljeno vsako sredstvo proti njemu: tudi sredstvo narodnega izdajstva, liratiti in paj-dašiti so se jeli z ljudmi, kojih se inora izogibati poštena slovenska duša uro daleč.
V istem hipu, ko so stvari dozorele do te stopinje, postalo je — če se smemo tako izraziti — podgrajsko vprašanje zajedno tudi n a r o d n o vprašanje; v istem hipu bili smo prisiljeni identilikovati se se stranko prejšnjega občinskega zastopa. Kajti veljati nam mora načelo: Priucipiis obstal, ako nočemo, da nam politiška korupcija ne zastrupi,
»o
Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Špinat A. Š e n o a.
(Dalje.)
Konečno potolažil je grbež strasti razjarjene skupščine in po njegovem nasvetu sklenil je sabor tako-le :
.Pred vsem odločili so preverili podaniki posvečene cesarske in kraljevske svetlosti, čuvši od gospode komisarjev Željo pre-jasnega gospoda nadvojvode Ernesta gledo utrdbe trdnjave Koprivnice in drugih mest, stoječih na meji tužne kraljevine Slavonije, da, dočitn ista gospoda stanovi za sedaj v kraljevini nimajo nikakoršnega zakonitega poglavarja, to je gospoda bana, ki bi vršil
kar je bilo zdravo do današnjih dni. A ravno v tom pogledu so nas prepričali dogodki med volitvami v Podgradu, da je bila n a S a bojazen popolnoma opravičena, kajti v tej, nedavno še uzorno mirni občini so zavladale dosedaj nepoznane strasti in taka politiška demoralizacija — pojavljajoča se v vseh stopinjah: od najivnega slepenja do nasilja in kupovanja glasov —, da so se človeku kar lu<je jezili. Ta korupcija je došla brezdvojbeno iz onega tabora, kamor je stranka domačih zaslepljencev hodila po informacije in po — drugačne kolofonije!
V propalem taboru je zavladala baje velika poparjenost; kar konstruirani so, ker niso pričakovali takega ladikalntga poraza. Siromaki so so udajali optični prevari: menili so, da imajo pred seboj le Jenka in par kapelanov, v resnici pa so imeli proti sebi
—	po lastni krivdi — veliko narodno načelo in vse narodne značaje. Proti tej sili so morali pasti, sicer bi mi morali obupati nad poštenostjo našega ljudstva in nad bodočnostjo naše Istre. Padli ste — zapomnite si to
—	ne zato, ker vas je premagal Jenko, ampak zato, ker ste pogazili v blato narodno disciplino, ker ste se posluževali sredstev, kakoršna smo morali obsoditi se svojega narodnega stališča.
Sami in jedino sami ste krivi na svojem porazu.
Politiške vesti.
V Tr*tnf dnu 9. julija ISflfi.
Državni zbor. Posl. zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu naučnega ministerstva. Oglasil se je tudi posl. Dartoli proti zahtevi, da se v Pazinu zasnuje hrvatsk gimnazij. Po dolgih ovinkih in logiških skokih došel je do zaključka, da na gimnaziju v Pazinu bi moral bili učni jezik italijanski. Argumente gosp. Bartol i ja si že ogledamo natančneje, ali jedno njegovo izjavo moramo pri pečati ti že danes, izjavo namreč, da so z Istro spojeni tudi taki kraji, ki ne spadajo k njej ni v zemljepisnem ni v narodopisnem pogledu! Mislil je na Liburnijo in na otoke. Sedaj pa vprašamo: koliko časa je od tega, da so ista gospoda trdili, da jo vsa Istra italijanska zemlja, torej tudi Libnrnija! Od to poslednje odstopajo torej; in tako bodo morali polagoma odstopiti od marsikoje .contradu", kojo prištevajo sedaj svojemu posestnemu stanju !
Plener pod streho! Odložil je torej blestečo perjenico politiškega generala in zateče se skoro pod varno streho uradniške hierarhije. Kakor namreč poročajo današnji listi, imenovan bode g. Plener predsednikom skupnega najvišjega računskega dvora. In tako se je našel košček maslenega kruha tudi za tejja bivšega nemško liberalnega generala. Dobro um teknil — tako dobro, da se nam nikdar več ne povrne na politiško polje.
polno liunsko oblast, ki bi nepokorščino in nemarnost zakonito kaznoval in sodi! pravo stanovnikom kraljevine, — ne morejo dovoliti nikakoršnih delavcev za krajino, niti česar drugega zaključiti, o čemur se izda gospodi komisarjem pismo pod pečatom kraljevine ; ter da gospoda stanovi in redovi podeljujejo gospodu Gašperju Alapini, prej banu in njegovemu podbanu, županom in začasno postavljenim sodcem to privatno oblast, da završe vsa zaostala, prej odrejena dela toliko pri Koprivnici, kolikor na drugih kra jiških mestih, da sodijo in vladajo po obilnih davkih in da isto tako pozo vejo dav-karje kraljevine, da po prideljeni jim privatni oblasti poberejo vse zaostatke kraljevskega davka in deželne hišarine.
Nadalje zaključila je gospoda stanovi in redovi, da se pošlje kraljevski svetlosti
Raziične vesti.
Cesarjev dur. Nj. Vel. cesar podaril je, kakor vsako leto, 300 gld. za pom u sko ko-pelj v Gradežu.
Groflnja Kielmansegg obiskala je včeraj dopolndne v spremstvu druge pospode ubožnico. Groflnjo so vsprejeli župan in vodstvo ubožnice. Ogledala si je zavod jako podrobno. Od tam se je podala grolinja v sirotišče za deklice .Klisabelhinum", kjer si je ogledala zavod, s posebnim zanimanjem pa vezenja in risanke gojenk. — Sinoč ob H. uri odpeljala se groflnja Kielmansegg na Dunaj. Na kolodvoru sta se poslovila od nje presvetlo-sti cea. namestnik vitez KiunMini, župan dr. Pitteri v prisotnosti razne druge gospode.
„Slovensko strankarsko gibanje*. Pod tem naslovom priobčila je dunajska „Neue Freie Presse" v svoji številki z dne «1. t. m. dopis iz Trsta, odlikujoč se s tem, da je v njeni vse polno neresnice, še več pa — bedastoč. Dotičnemu dopisniku gotovo ne storimo krivice, ako rečemo, da je ali grozen ignorant, ne imajoč niti pojma o odno-šajili med primorskimi Slovani, ali pa je brezvestnež, ki vedoma pretvarja resnico, ali kakor bi rekli po domače: da — laže!
Ta vrlina pripoveduje, da se je te dni slavila petindvajsetletnica slovenskega lista „Naša Sloga" in da se je slavnost poli es reči i a popolnoma. Da podpre svojo poslednjo trditev, pravi, da smo na shod vabili vse odlične voditelje avstrijskih in oger-skili Slovanov, »osebno pa Mladočehe, Slovence iz Hohenwartovega kluba iu pa člene sabora hrvatskega. Vse lepe nade pa da so izjalovile, ker so došli na shod le poslanci dr Laginja, Spincid, Jenko, Kompare, oba Trinajstiča, bivši drž. poslanec dr. Vitežič in „Mladosloveuec" Ivan Hribar iz Ljubljane Udeležba pri banketu da je bila slaba, došlo ni mnogo tu živečih Slovanov, posebno p a n i došel tukajšnji odvetnik dr. Pretner. Politiške važnosti da je bila lo izjava posl. Splnčida, da bi njegova skupinica radu prestopila („dass sie Lust hatte") k novi večini, ako se premeni vladni/.istem.
Temu načrtu daje pritrdil zlasti Hribar iz Ljubljane, toda dr. Laginja je sodil veliko trezneje o teh p o I i t i š k i h s a u j a h za bodočnost, odkloni vsi vsakoršni razgovor o tem predmetu, češ, da še ni čas za to ter da bi taka razprava več škodila nogo koristila. I'ri tej slavuosti da se je pokazalo, da je mod Slovenci in H r v a t i se d aj mnogo nasprotstev, i/.virajočili iz osebnih vzrokov, vsled katerih ni pričakovati složnega postopanja, ter da je popolnoma ponesrečil poskus, delati propagando med velikimi strankami avstrijskih in ogerskih Slovanov za stvar primorskih Hrvatov. Saj niso bili zastopani ni d a 1 m a t i n s k i H r-v a t i i u goriški Slovenci, ne glede na to, da so O e h i in transIitvanskiJSIovani popolnoma prezirali to slavnost.
odposlanstvo, in sicer gospod Peter liatkaj Veiikotaborski, častni gospod Peter Hereši-nac, lektor kaptola Zagrebškega iu vzvišeni gospod Ivan Petričevič, podprabeležnik kraljevine ter da prosijo naj se postavi zakonita glava, to je ban."
Zlovoljen ostavil je Draškovič skupščino, pobita generala šla sta za njim. Vsa osnova razbila se jim je bila ob trdili glavah plemiških.
„A še ne rečeni: Amen!* zašepetal je Draškovič srdito svojima tovarišema. „Jaz najdem uzde tem besnim konjem. Nad vladal sem premetene kardinale italijanske in biskupe portugalske, kako ne bi tu razuzdano tolpo !"
• *
Na večer istega dne sedelo je v dvoru preprosta Želniškega veselo društvo za mizo :
Na vso to knlobocijo ni da bi človek odgovarjal obširno. In kdo bi bil toli brezpa rneten, da bi gnbil svoj čas s človekom, ki toli drzno bije resnico v obraz.
Konstatovano bodi le to : da nikdo niti mislil ni na slavnost v velikem stilu, ampak je bila ta slavnost izrecno iatrsko-lokalnega značaja. In kot taka je vspela popolnoma -- veliko sijajnejše nego smo »e nadejali sami. Saj so bili navzoči skoro vsi istrski poslanci, dva poslanca tržaška, mnogo veljakov iz okolice tržaške, mnogo duhovščine, več kmetov in lahko rečemo cvet nezavisne inteligencije tržaške.
Pri banketu ni bila udeležba slaba, ampak tolika, da smo se komaj gibali v čitalniški dvorani. Na banketu smo videli tudi istega dr. P ret ne rja, kojega navaja dopisnik kot klasično pričo, da so nastala n a s p r o t st v a m e d H r v a t i i n S I o v e u c i Primorske. Gola izmišljotina je, ako trdi dopisnik, da smo računali tudi na prihod Alladočehov, Slovencev iz Hohetiw»rtovega kluba in Hrvatov iz Zagreba. Kdo ne ve, da imajo Mladočehi in slov. poslanci sedaj veliko važnejega posla, nego prihajati od tolike daljave na take lokalne slavnosti.
Temu nasproti pa treba konstatovati, da so se slovenski, hrvatski in češki listi — ne gledo na politiško mišljenje — iskrenimi simpatijami spominjali petindvsjsetletnice .Naše Sloge" ter da je došlo na to slavnost nad 100 brzojavnih pozdravov in mnogo pismenih čestitk. Dalje treba konstatovati. da se je skozi vse govore tako ua shodu, kolikor pri banketu vlekla kakor rudeča nit iskrena želja po tesni vzajemnosti med Hrvati in Slovenci: da j ti b i I »i ta slavnost mogočna manifestacija solidarnosti med n a ui i! I n m o r d a j e ravno to dejstvo napotilo ,P r e š i n e g a" dopisnika, dajo poslal med svet »voje — laži. Radi verujemo, da mnogo-katerega peče vzajemnost iu ljubezen med nami; kakor tudi vemo, da se naši nasprotniki nobene stvari bolj ne boje nego zistema, pri katerem bi mogli sodelovati naši poslanci. Zato se je ljuba dušica razjezil, ker nista hotela Spinčič iu Laginja napraviti neumnosti, da hi si za večne čase pred nosom zaloputnila vrata do večine. Šema, mari misliš, da mi ne znamo računati ?! Prene-umno pa ju namigovanje, da dalmatinski Hrvati nočejo ničesar čuti o istrskih Hrvatih. Na take neumnosti ne odgovarjamo.
Odkrito pa bodi povedano, da nas je kar osupnilo, da se dopisnik i m e n o m a s k I i c u j e na gos p o d a dr. P r e t u e r j a v dokaz, d a s e j e v n ela n e s I o g a in e d nami; p r i č a k o v a t i smerno od r o d o I j u b j a tega gospoda, d a b o d e sam r e a g o v a I proti takemu z I o r a b 1 j e n j u njegovega i m o n a.
Alapič, Stolulkovič, Vramec. Samo Stepko Gregorijanec je mrk in zamišljen buljil pred se.
„V dobro zdravje, reverendissime !• dig-nol je Alapić čašo; kocka je padla na naio stran !•
„V dobro zdravje!* odzdravil je domačin, a za njim Stoluikovič in Vramec.
„A ti, poglaviti gospod? Kakšne te mučijo skrlii? vprašal je kroničar Stepka.
„Izgubil sem ženo, izgubil sina, a da se veseim? Ali —* nadaljeval je, diguivši čašo, „sedaj hočem /. vami za jedno samo zvezdo — za slavo! V dobro zdravje!*
„Per ardua ad astra!* (Po naporih v višave) dodal je Vramec. In zvonko zazve-nele so čaše.
(Dalje prih.)
Strah pred antisemiti Omenili smo že, kako je .11 Piccolo* — p o svoje! — pozdravil nekatere gosi»* <hui ijske, |»ri-i|»e\>f t« dni v naše mesto, v kolikor ti gostje seveda niso pripadali — Izuielu. Toda motil l>i se oni, ki bi menil, tla je tiiko, le pri naših tržaških listih, nikari pa med omikanimi ljudmi oliirajno postopanje z grnsti — kajti : kdor je moj povabljeni gost, moram vsprejeti nljudno in prisrčno, ne gleilt1 na njega političku mišljen e — motil bi se, pravimo, ako bi menil kdo, da tako postopanje naših krivouoscev izvira le iz srditosti in sr-boritosti, marveč je to tudi pojav bojazni — bojazni pred antisemitizmom. O tem se je prepričal lahko vsakdo iz notice, priobčene v .Piccolu" z dne 6. t. m. pod zaglavjem : ,G 1 i antisemiti a Trle ste*. Goli strah nam zveni nasproti i/, omenjene vesti „Piccolove": strah pred spoznanjem, strah, da bi mogla priti dohn, ko tudi siromašno italijansko ljudstvo odpre svoje oči, da vidi, kdo i n kje so isti, ki je zlorabljajo za svoje namene, vzbu jevaje v njem pogubne strasti. Ona gospoda, ki kruto svojo roko terorizujejo vse naše javno menenje, ki na peklenskozloben način vnemajo .strasti in narodna nasprotatva in ki pod penečim valov-jem narodnih bojev skrivajo svoje prave u mazane n a m ene: ona gospoda trepe-čejo v strahu pred — dunajskim vzgledom. Hoje se, da nastane tudi pri nas reakcija proti njim, kakor je navstala na Dunaju proti njih vrednim vrstnikom.
,11 Piccolo* ne more verjeti, da le slav-nosti mornarice tako vlečejo dunajske antisemite v Trst. „V drugič že — vsklika — bile so te slavnosti | ovod sestanku antiseini-tov v Trstu. Ali je ies jedino le radovednost, videti take slavnosti, < na sila, ki jih meče tu doli na naše obrežje? Ali j h pa morda silijo posebni n a in e u i, da nas počeščajo se svojo navzočnostjo? In res kaže njih postopanje, da je opravičeno tako domnevanje. Opaziti je bilo, da se radi zbirajo tam, kjer je največ ljudi; posebno pa se je opazilo, da se radi laskajo slovanskemu življu okolice, obsipaje z uljudnostjo kmečke statiste okoli-čanske. Videti hočemo, da-li bodo tudi to pot nadaljevali svoje tajne in odkrite spletke!*
Ali ste čuli, kako se bo)e ? ! Mi bi sodili cel<5, da se Izrael bolj boji antisemitov, nego pa Slovanov. Kaj še le, ako bi se antisemitizem res vnel med italijanskim ljudstvom?! Kaj, ko bi to zaslepljeno ljudstvo prišlo do spoznanja, da mu slovenski živelj ni pravnic nevaren, pač pa da so njega duševnemu in telesnemu blagostanju nevarni oni, ki se mu usiljuje za voditelje ? Kaj, ko bi iz zaslepljenosti vzdramivse se italijansko ljudstvo podalo roko slovenskemu poštenju ? !
Tega se boje gospoda; le zato se side na dunajske antisemite, da so jeli prihajati med nas. Mi seveda ne vemo, ali prihajajo dunajski antisemitje posebnimi nameni v mše mesto, ali to vemo in to smo hoteli kuiistatovati, da se tržaški kolovodje nobene stvari ne boje bolj, nego antisemitizma, ki ni diuzega nego napor v ta namen, da se reši ljudstvo iz jarma, v koji ga je ukoval spekulativni mednarodni kapitalizem. »11 IV.colo" ue more prikrivati tega svojega strahu, ovadil se je povodom zadnjega bivanja dunajskih antisemitov v Trstu.
Ta strah „Piccolov* je lahko umljiv tui-gljej, kje treba zastaviti sekiro, ako hočemo porušiti neznosno gospodstvo lažiliberalizma v Trstu. Bog vedi, ali bodo hoteli razumeti ta migljej vsi oni, ki nam trde v jednoiner, da hočejo zopet uvesti krščanska načel a v n iše javno življenje?! Dal Bog, da bi bilo tako, dal liog, da bi dotičniki vendar enkrat sprevideli, da v javnem življenju ne kaže loviti „slepe miši*, ampak da treba nastopiti odprtim vizirjem: da se treba prepričati, kje je provzročitelj vse naše bede, kje je naš ukupni sovražnik!! in da treba potem v ljubezni združiti vse one, kojim vseui je jednako nevaren ta močni sovražnik! „II Piccolo" vstrepeče v strahu pred par duna.skimi antisemiti; slep mora biti oni, ki ne razume tega strahu!
,11 Paose' it Co. Umrl je zopet — in nadejamo se za vedno list, ki se je bil sicer za nekoliko časa oživel le v ta namen, da uliva strup nemorale med tržaško mladež po umazanih svojih ilustracijah Umrl je. Kilo ga je pokopal ? Vredni njegov drug in tovariš „11 Piccolo*, kateri je sedaj satno-
Lastuik politično
vladar na poljn nemorale. Veselje v Izraelu v Novi ulici! — — A vrli ,11 Paese* ni
izročil peklenščku svoje umazane duše »e. pripravljen, ampak objavil je v zadnji svoji številki nekako oporoko — brez ilustracije, i ker mu je že zapiralo sapo 1 —, v katerem te<tamentu časti svoje odjemalce in čitatelje sploh / naslovom : .tolpa s I a h o u m n e-■/. e v i n h e d a k o v* !! Ta svoj testament nazivlja ,.II Paese*: ,11 trionfo del buon senso* (Zmaga dostojnosti). Prav resnično pripominja „Adrija* z dne 7. t. m. k temu
krasno ironijo:.....Ne more se tajiti, da
je v tem članku povedano v najbrezobzir-nejši iti goli obliki mnogo resnice. Samo, da bi bil moral ,.11 Paese* to resnice povedati prej; no ni škoda, da jo je povedal, če tudi „in articulo mortis*.
Potem nadaljuje ,L/ Adria" :
,Nič manj zanimiva, kakor oporoka „II Paesa" — je osmrtnica, katero poklanja ,1/ Indipendente" svojemu pokojnemu bratu ....
Ali kaj! kakor da ne ne bi znalo, da sta se kuhala oba lista v isti kuhinji 1 Niti ne bi pustil resnice daleč na strani, ako bi kdo trdil, da sta se porodila članek-testa-ment 'Paesa* in pa osmrtnica, objavljena v .Iiidipeudentu*, v jednl in isti glavi!
Kt nune erudimini, stalni čitatelji nazovi-
liberaluih listov.....in pomislite malko,
če niste res, — kakor vam pravijo pod nos — t o 1 p a s 1 a b o u in n e i e v in beda-k o v, kako vas spoštujejo monopolisti svobode, napredka, omike in toliko drugih lepih stvarij!!"
S tem finim sarkazmom povedala je „L' Adria" kruto resnico, toda bojimo se, da ostanejo glasila namišljenih monopolistov liberalizma itd. v očeh „tolpe slaboumnežev in bedakov" tudi v iiHprej še — evangelij!
Razpisana štipendija za obrtno iolo- Iz ustanove tržaške trgovinske in obrtne zbornice ,Kran Josip I., za državno obrtno šolo v Trstu" razpisana sta dva štipendija, jeden v znesku GOO, drugi 400 gld. Pobliže razvi-deti je iz natečaja, objavljenega v včerajšnjem ,Osservatore Triestiuo*.
Krajevna razstava v Logatcu. Kmetijska podružnica v Logatcu namenijo prirediti septembra meseca t. 1. krajevno razstavo živine itd. Na dotično prošnjo izjavilo je poljedelsko ministerstvo, da hoče podpirati to razstavo, dovolivši v ta namen nekoliko državnih daril v obliki svetinj in za premije za razstavljene govedi, ovce in prasce še denarno podporo BOO gld.
Potres v Ljubljani. V včerajšnjem .Slovencu" čitamo: Danes smo občutili v Ljubljani večkrat rahlo tresenje zemlje; ob J. uri JJf> min pa precej močan, kratek sunek z navadnim podzemeljskim šumenjem.
O izletu veteranskega druitva v Nabre-žino nam poročajo službeno; „Izlet minolo nedeljo bil je zares nekaj krasnega. Ude ež-nikov bilo je okolo lonO. Izletnike pričakovali so o prihodu pred kolodvorom veterani nabrežiuske podružnice z god »->. Pozdravil je došlece načelnik poružnice g. Fran Gruden. Temu pozdravu odzval soje predsednik g. Mahorič primernim nagovorom. Po odsviranju cesarske pesni korakali so veterani z izletniki o sviranju obeh godb v slavnostno okrašeno s-lo. Zastav in lampi-jonov bilo je jako mnogo iu najrazličnejših (izvzemši seveda italijanskih), med temi lepo število narodnih. — Na trg pred cerkvijo prišedie izletnike pozdravil je župan gospod Ignacij Tance dobrodošlico, v tein koje hčerka mu Zoika delila lepe sveže šopke med goste. — Godba je zatem pozdravila podoknico župana, svirala jnlen koirad pred župuiščem in jednega pred šolskim poslopjem. Potem je pričel koncert na trgu pred cerkvijo. Vštric, pred hišo županovo, stala je lepo okrašena podoba Nj. Vel. cesarja v naravni velikosti.
O koncertu omeniti je na kratko, da so se vršile vse točko zelo precizno; pevski zbor izvajal je izključno narodne pesmi. O mraku prižigali so lampijone, ki so razsvet-Ijali magično lučjo tij?; razsvetljava bila je zares kr.nua. Nabivžiua menda ni še videla kaj takega. Došlo j.» več starih mož, na katere je prizor tega dne napravil tako globok utis, da so prosili, naj se jih vsprejme kot članove veteranskega društva. — Koncert je trajal do 9 ure zvečer. Tržaško veteransko društvo poslovilo se je pri č. g. vikarju MaruŠiču, zahvalilo se županu g. Ignaciju
Taueetu in nevovodji društva „Nabrežina* g. Avgustu Tancetu na lepem vsprejemu in
krasili zabavi, potem so odkorakali izletniki, spremljani po dom »činih, na kolodvor. Tam je godba odigrala cesarsko pesem in med navdušenimi klici odpeljali so se izletniki proti Trstu. — V Nabrežini se je od razah strani izrekla želja, da bi veteransko društvo skoiaj priredilo drug izlet, kajti stari ljudje zagotavljajo, da kaj tace ga še niso \ ideli.*
Izkaz dohodkov, stroškov in premoženja Dijaške kuhinje
v Trstu za šolsko leto 1894—1895.
Dohodki :
P. n gospod Dejak Kristijan . gld. 10 , „ , Fabris Kan d . . 12 , . , Fnrlan Andrej . „ 1 , „ . dr. Glaser Karol . „ 3 , , gospa Katarina Grerorič. 15 n * gospod Jesenko Ivan . „ 18 , n , Kalister Fran . , 50 „ „ , Mankoč Ivan . , 10 . . „ Šabec Ivan ... 20 . . . Seražin Luka . „ 10 „ . . Vesel Alojzij . „ 3 , „ „ NVnrto Julij . . „ 5 , „ , Žitko Anton ... 2 V hraniln ci naloženih .... 92.82 nd.
Obresti........ . 2.61 ,
Skupaj: gld. 271.43 nč.
Stroški :
Za obede se je plačalo meseca septembra in oktobra 37 gld. 20 nč., novembra 23 gld. 52 nvč., decembra 24 gld. 72 uvč., januvarja 33 gld. 88 nvč., i'ebruvar,a 29 gld. 28 nv\, marca 27 gld. 60 nvč., aprila 29 gld 76 nvč., inaja 31 gld. in junija 16 gld. 04 nvč. Siromašnim dijakom se je dalo za knjige 4 gld. in enemu za čevlje 6 gld. Skupni stroSki 203 gld. Izkaz premoženja 8 gld. 43 nvč. Hrano je dobivalo 16 dijakov tukajšnjega državnega gimnazija, izmed katerih dva vsaki dan razmi nedelj, eden štirikrat na teden, vsi drugi pa po dvakrat na teden, (lili so dijaki od sv. Ivana, iz Itojana, iz Harkovelj, s Prošeka, iz Katinare, z Opčin, eden je celo iz Feruetičev pri Sežani vsaki dan v Trst hodil.
Učili so se večinoma prav dobro, eden je bil odličnjak, dvema pa je spodletelo pri vsej pridnosti.
Vsem p. n. dobrotnikom izraža se najtoplejša zahvala, istotako slavnemu odboru ..Slovanske Čitalnice", ki je, kakor prejšnja leta, tako tudi to leto za dijake prostor od-kazal, kjer so obedovali in se učili.
V Trstu dne 4. jnija 1895.
I. V a rt o.
Naznanilo! Ker bode v nedeljo dne 14. t. m. v Rojanu procesija sv. Rešnjega telesa iu ker je to zadnja procesija v tem letu, h kateri hodijo navadno skoraj vsi spodnji okoličani, odložen je občni zbor .Kmetijske in vrtnarske družbe za T r s t i u okolico* na nedeljo dne 21 t. m. z istim vsporedom.
Toliko v pojasnilo.	ODBOR.
Vzgledna dijaka. Pišejo nam: Gotovo bode vsakega rodoljuba veselilo, ko izve, da najboljša dijaka v drugem oddelku prvega razreda na tukajšnjem državnem gimnaziju sta bila Slovenca, in sicer: Josip O e-p e r iz Divače, in Makso O b e r s n e 1 tudi po očetu D i v a č a n. Čast jima, še bolj pa starišem, ki tako dobro vzgajajo svoje otroke. Dečka sta tako pridna iu se tako lepo ve-deta, da ju mora vsak pošteni človek vesel biti.
Nagrobni kameni na dražbi. V četrtek, dne 11. t. m. ob 9)£ uri dop. bode na katoliškem pokopališču pri sv. Ani prodanih na javni dražbi več sto nagrobnih kamnov in križev, razdeljenih v več partij Kamr.i in križi oddajo se najboljšemu ponudniku, toda ne izpod vsklicne cene. Pogoji dražbe in cene naznanili se bodo omenjenega dne na licu mesta.
Izpred porotnega sodišča. Včeraj pričelo je, kakor smo omenili že v današnjem zjutranjem izdanju, zasedanje porotnega sodišča tržaškega. Obtožen je bil 3 lletni težak
Ivan Buschian iz Gradnje, okraja Motovunskoga, ubojstva, ker je dne 25. marca t. 1. na cesti med dvema vašima koperskega okraja v prepiru zabodel svojega bratranca Ivana Buschiana — Sodišču je predsedoval predsednik dež sodnije Urbancich ; javni tožite^ je bil državni pravilnik Vidulich, obtoženca je branil odvetnik dr. Basseggio. — Obtoženec izgovarja! se je s tem, da ga je bil njegov jednokoimeni bratranec razdražil psovkami. Na cesti sta se sprijeia in v tem je bil bratranec vrgel obtoženca ob tla. Le-ta, da se brani, izvadil je iz žepa not iti zabodel svojega bratranca. — Sodišče ga je obsodilo na 14 let ječe.
Policijsko. 56letnega mešetarja Blaža B. iz Oseka, pristojnega v Šempa«, stanu-jočega v ulici Miramar list, 23, so zaprli, ker je na sumu, da je po noči od 30 min. na I. t. in. ukradel Petru Pirjavcu, pri katerem je bil na stanovanju, razno obleko, vredno 35 gld. — Učiteljica na laški šoli v ulici Fortunato prijavila je policiji, da so predvčerajšnjem na dvorišču šole trije poba-lini zlobno razbili okolo 30 cementnih opek, vredna vsaka po 30 nvč. Ti trije fantiči so: 12letni Josip Gustincich, 131etni Ivan Sclierl in 131etni Ivan Battich. — 201etnega zidarja Ivana M. iz Trsta, pristojnega v Sežano, stanujočega na Vrdeli hšt. 725, so zaprli, ker je na sumu, da je dne 88. minulega meseca v Kjai boli ukradel »darju Grilonu is Dekani razno zidarsko orodje, vredno 6 gld.
Najnovejše vesti.
Dunsj 9. Poslanska zbornica je nadaljevala razpravo o naučnem ministersivu, poglavje .visoke šole*.
Zagreb 8. Pri selu Pakracu se je vtrgal oblak. Skoda velikanska.
Peterburg 9. Listi javljajo, da ima bolgarska deputacija tudi nalogo, naprositi rusko vlado, da dovrši gradnjo cerkve poleg prelaza preko Šipke.
Beligrad 9. Skupščina se je sestala. Kralj je imenoval Miljutina Garašaniua predsednikom, Pajoviča podpredsednikom skupščine.
TrtfovImHe tortojitvk«
ruilmpita. fina!.-* *« joten tf.Ol 0.62 Planira za (pomlad 1806 —.— do —— Ove« u jewn K 56—657 Iti m j cm d S 55 5.5*1 Korum za juli-avgust 5-95—5-97 z i mnj-juni 1886 1-8«—4.88.
J'imnuu no»a oil 7n kil. f. H80-H85 otl i'J kil. f. H85 - 0 90'. o<l hO kil. I. 6 90—6 95 ul H!
kit 1. fl-95 -7-—, ud sa kit. t»r T--7 05.
leč 111X11 rt 40-«i-70, prtinu 6'---6 5« ri novu 0.45 -ti.H >.
Plenica: Trg dano« mlačen, ker Je bilo vt-liko buga mi prodaj in mulo kupcev. Prodalo k« jo 16000 mt, m, cene padlo za 10-12'/, nvč. Ov> s n ri tudi mlačna 10 nvč . koruza 7 10 nvč. <vnejo. Vrome lojin.
Vraga. Nnraiiiinaiii «Udkor ** juli f. IS 90. nova letina 13*45 ktulno v*l->d suie*
Pragu. Centrifugul ikivi, pu lUvljatr t Tr»t in * curino vred odpoSiljalev pmeoj l -'8 50-M.74. Juli
■ept. f. 28.75 -2»,— Conu*««< 29.---Četvorni
80----.--. V glavah (nudili) 30 25 .
Bavre. Kava Santu« jo.nt »ver«^« i « juli 91.25 za oktober 89.75. mlačno.
Bambarg. tlanlu« gou<l nvurnK* ** Juti 73 75 ■opterober 7.1.75 decuinber 72 7>\ mirno.
Danajiha
Driavni .iolg
bova« 1SOS
s. juiu».
r papirju v Hruliru Avutrijnka ronta v zlatu n n t kronali Kreilune »kitije . . , liondon 10 i,nt. . , ,
Napolaoni.....
20 matk .... 100 italj. lir ... .
s—
dane*
101.85 101 40 124-101 50 409-10 12105 ».81V 11.85 46.15
včeraj 101.20 101.40 1SS.95 101.55 409.25 IS! 5 »•SI«/, 11.85 46 10 kAAI
JAKOB STRLIKKLJ - TRST
vla Cnserma it. 16 uhod piana dtlla Caterna.
(muproN nUH vqj€inici>,
prodaja po nr-verojetnih nizkili cenah vaako-vrntna angleška
kolesa (bloykle)
ZiiHtopstva kolen „Adlar" ii tovarne H. Klejer Frankfurt in ,Viktoria Cykle Work»" Wotver huinpton Angleiko.
Kolesa Adler' ti svetovno znana in ae rabijo v nemški vojski.
•lamči ho m vsako kolo 12 mesecev; kdor no zna voziti, nauči se brozplačno. — Pošilja se na deicto in na vse krnje.
t
1
Zdravljenje krvi
Cuj „Tisočeri!i cvet" (Milleflori).
člnti kri tur ju izvrstno sredstvo proti onim Mučajom, če počo r ielodcu, kakor proti slabemu probavljanju in liomoroidam. Jeden omot za ozdravljenje, stoji 50 nč. ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMAR£R „Ri die Mori" Trst, veliki »n.
i:
¥
Srečke za zidanje ccrkwe ob jubileju cesarjevem po I
(ilavni dnbiiek:
I
Žrebanje ie pojutršnjem
30.000
vreden
^»•^^ke priporočajo: Marco Nigris. Enrico Schiffmann, Giuseppe Zoldan.
društvo .Ediuoat*. — Izdavatelj in odgovorni ureiluik ; Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.