Stev. ISO V IMH, v IfHO, dMl. Mla 1914 Letnik XXXIX I, ob ponefeUklli ob 8 dopoMne. Sv. Frantift* Asiftcp IL 30. L nadtfr. — Vi jajo uredniltvu li«U. Nefranklr«* pkn •• M *mak> in rotaooisl n «e vnbjo. Izhaja vsak dant tudi ob nedeljah ta ob 5 zjutraj " " Uredajfivo: Ulica Sv_____ dopisi naj se pošiljajo uredništvu sprejemajo in »lupiti Lzdsjatelj In odgovorni nrednik Štefan Oodiaa. lista .Edinosti". — Ttafc tiskane .Ediao^l" omejeni« porotom v Trstu. uMca Sv. Frani Telefon uredništva in uprave *ev. 11-97. Naročnina iiala: Za cak> leto.......1 2a pol leta................. *a bi mesece......... •••••••• Za nedaljakn ii^tjt n edo Ml. ••••••• a pol leta................. 34-I*— // / jfe moč t" ftoŠamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev ' V"r zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v SirokosU ene kolon« Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- .vodov..................mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet" vrat.........K 5— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno 1« upravi .Edinosti'. — Plača ln toH ser v Trstu, uprava In Inaeratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Pranči&a Aalškega ». 20. - Poštnohranilnični račun ŠL 841.6591 Jf; 4/j. Pogrebne svečanosti Eskadra s trupli prestolonasledniške prispe v Trst v četrtek v prvih jutranjih ur Preiskave o zaroti se nadaljujejo. - Bosenskl sabor se zaključi. - Ustava ne bo suspendirana. - Viharna sela hrvatskega sabora. - Srbska vlada opozorila avstrijsko na nevarnost prestolonaslednikovega potovanja v Bosno. - Aretacijo v istrske deielnozborske volitve. voiitev v Ps««bne smetenost! za prestolonaslednikom in roproso«Trstu. (Z uri ►m na različne n-n«! =ti, ki krožijo estu gieae na prmoa vojnih ladij, s katerimi prispete trupli prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegovsoproge vojvodin je Kohenberške v Trst, smo se obrnili na pristojna mesta in smo dobili sledeče zanesljive podatke: Eskadra vojne mornarice z dread-noughtom »Viribus Lnitls« na čelu prispe jutranjih urah. Natančen čas ni določen, pač pa je gotovo, da se zasidra eskadra do četrte ure zjutraj v našem pristanišču. Kakor je znano se nahajata trupli prestolonaslednika in njegove soproge na dread-noughtu »Viribus Lnitls«. Ob 7 uri -15 min. se izkrcate krsti z »Viribus Lnitis« na tržaška tla. Pogrebne svečanostne odredbe. Prostor za izkrcanje je določen na o-brežju pred Ljudskim vrtom na Velikem trgu. Tamkaj se postavi mrtvaški oder pred katerim zavzame svoje prostore vsa tržaška katoliška duhovščina s škofom m>g. dr. Karlinom na čelu. Na desni strani, če gledamo od morja proti mestni palači je določen prostor za najvišje vladno u-radništvo, na levi strani mrtvaškega odra pa za mestni občinski svet. Pred prostorom za občinski svet, bližje proti morju je določen prostor za trgovsko in obrtniško zbornico, na desni strani pa prostor za ostalo državno uradništvo. Pred vsemi temi zastopstvi državnih in avtonomnih uradov, če gledamo proti morju, pa je določen prostor za deputacije drugih izven-tržaških uradov in društev. Na obeh straneh ljudskega vrta je določen 'or za tržaško šolstvo in |e upati, .udeleže pogrebnih svečanosti vse tržaške šole. Dlagoslovljenje* Trupli prestolonaslednika in njegove soproge preneso kakor smo že rekli na mrt-\ aški oder. Okrog 8 ure bo škof msg. Karlin ob asistenci vse tržeške duhovščine blagoslovil krsti in opravil vse o-stale mrtvaške obrede. Izprevod po mestu. Po končanih cerkvenih obredih se razvrsti nato izprevod na južni kolodvor. Izprevod otvori oddelek redarstva na kontih. Nato bo sledila stotnija infanterije. za njo vozovi z \enci, potem križ, za cjitr duhovščina s škofom, potem pa oba pogrebna voza nalašč naročena za ta pogreb. Za vozovoma s krstama bo sledilo prestolonaslednikov o spremstvo, za njim najvišje državno uradništvo, potem častniški zbor, državno uradništvo, občinski j _ . (.i,__«• /_ J, S»iil, »j: uiti* auunoicne \z ueterc; in končno deputacije društev. Izprevod bo zaključevala stotnija infanterije in oddelek stražnikov na konjih. To je oficijelna razpuredba izprevoda, potem pa bo prihajalo občinstvo. Izprevod pojde izpred namestništva čez Veliki trg. po Borznem trgu, Corsu, ul ici Sv. Antona, Vojašnični ulici, čez Vo-iašnični trg skozi Ghegovo ulico na južni kolodvor pred glavni dohod, kjer blagoslovi msg. dr. Karlin ponovno krsti častno stražo bo tvorila stotnija Infanterije in oddelek mornarice. Nato preneso krsti v dvorni vlak, ki odide s tržaške postaje ob 10 uri dopoldne. Po ulicah, koder se bo pomikal izprevod bo tvorilo špalir vse vojaštvo tržaške garnl-zije, vsi mornarji eskadre, vsi policijski in f?nančni stražniki, orožništvo, občinski stražniki in gasilci. Okrog 6 ure zjutraj se začno zapirati ulice po katerih se bo pomikaj izprevod. Na raznih krajih bodo nameščene am-bulance, kjer bodo na razpolago občin-! stvu zdravniki rešilne postaje in uradni ^.uia« utAi. • * * Društva, ki se nameravajo udeležiti pogrebnih svečanosti in iz-j prevoda po deputacljah, korporativno, z društvenimi zastavami ali brez zastav, morajo svojo u-deSeibo še tekom današnjega dneva ob uradnih urah (od 8 i zjutraj do 2 popoldne) priglasiti c. kr. policijskem ravnateljstvu, ki ukrepa o vseh podrobnostih llfofih se pogrebnih svečanosti. Netfonje! Njegova cesarska in kraljevska Visokost prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand in njegova prevzvišena sopro-ga vojvod inja Hohenberška, žrtvi strahovitega zločina, sta našla prezgodnjo in nepričakovano smrt v Sarajevera v nedeljo, 28. t m. Grozna tragedija, ki združuje v moreči bolesti preljubljenega vladarja, ki ga v njegovi visoki starosti tako hudo udarja nesreča, in mlade sirote, prizadete po naj-bridkejšl boli že v njihovi zorni mladosti, napolnjuje vsako plemenito srce z najglobljim gin jen jem. Zemskl ostanki žrtev, namenjeni k svojemu zadnjemu počitku, prispejo v naše mesto v sredo popoldne in se odpeljejo odtod na Dunaj in Artstetten, kjer se pokopljejo v petek. Da se pokaže tudi na zunaj sožalje ob tej pretežki žalosti, poživljam meščane, da izvesijo žalne znake tekom treh dni pogrebnih svečanosti In to od srede opoldne dalje. T r s t, 30. dne meseca junija 1914. leta. Župan: Valerio. Pojit® prestolonasledniške dvojice. DUNAJ 30. (Izv.) Kolikor je dosedaj znano, boste razpostavljeni krsti prestolonasledniške dvojice v petek od 8 do 10 dopoldne v dvorni kapeli. Ob 4 popoldne boste nato trupli blagoslovljeni. Cerkveni akt bo izvršil kardinal nadškof Piffl. Krsti boste v petek zvečer odpeljani na grad Artstetten, kjer bo definitivni pogreb v soboto dopoldne in ne, kakor se je prvotuo poročalo, že v petek ponoči. Razven nemškega cesarja in bavarskega kralja najbrže ne bo navzoč noben tujih vladarjev, :>er se cesarjeva okolica boji, da bi ga mnogoštevilni obiski vladarjev, ker je še vedno slab, silno utrudili. Dalje je tudi nemogoče ukreniti v tako kratkem času vse potrebne priprave za obisk tolikega Števila vladarjev. Tuji dvorni krogi so bili že obveščeni o tem. Zato bodo zastopali tuje vladarje samo dunajski poslaniki. Tudi še nI gotovo, če bo pogreb vojaški, ali samo običajni dvorni. MONAKOVO 30. (Kor.) Kralj je naznanil na Dunaj, da se udeleži osebno pogreba nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Testament prestolonaslednika že odprt DUNAJ 30. (Izv.) Oporoka prestolonaslednika je bil~ deponirana v neki praški LWh ;>1Ldnik nadvojvoda Franc Ferdinand fn njegova soproga me poobiašča turška zbornica, da izrekam državnemu zboru odkrito sožalje in izraze globoke žalosti. Temu sožaMu se pridružujem tudi osebno zz.. tovilnm u danega spoštovanja. Predsednik HalyL DUNAJ 30. (Kor.) Občinski svet in mestni svet sta imela danes izredne seje, ki sta potekli kot veličastni maniiestaciji izraz sožalja. MADRID 30. (Kor.) Vsi listi z ogorčenjem obsojajo zločinski atentat vsled katerega je osiveli monarh tako strašno udarjen in izražajo obenem tudi gorke simpatije za kraljico Marijo Kristino. BURUN 30. (Kor.) Predsednik zbornice le poslal avstro-ogrskemu poslaniku v Berlinu v imenu pruske zbornice brzojavno sožaljko. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) Poslanska zbornica Je imela danes žalno sejo. Vsi poslanci so prišli črno oblečeni. Predsednik je prebral sožalno izjavo in govoril med drugim: Ogrski narod ljubi svojega vladarja. S celim srcem se pridružuje vedno njegovemu veselju in njegovi žalosti Vsak posameznik r našem narodu je čutil vsak udarec usode, ki je zadel našega vladarja v tej dolgi blagoslova polni dobi vladanja. Iz src 20 milijonov Ogrov odmeva globoka žalost, ki je zadela našega kralja. Dvajset milijonov čutečih duš se obrača danes v globoki žalosti in z globokim sožaljem na knežje sirote. Od te žalosti prevzet, predlagam, da naj zabeleži visoka zbornica to globoko sožalje tudi v zapisnik. Dalje naj se pooblasti predsednik, da položi to globoko sožalje na stopnice visokega prestola. Zbornica naj sklene, da se udeleži pogreba in naj suspendira seje dokler niso končane pogrebne svečanosti. Tudi naj se predsednik pooblasti, da ukrene vse potrebno za to žalno svečanost in odredi po svečanostih zopet sejo. Na to je govoril v imenu odsotnega min. predsednika grofa Tisze finančni minister dr. Teleszky, ki se je pridružil izvajanjem predsednika. KRAKOV 30. (Kor.) Na vseh javnih in na več zasebnih poslopjih vise črne zastave. Listi prinašajo posebne izdaje in napadajo z najostrejšimi besedami zločinski atentat. PRAGA 30. (Kor.) Mestni kolegij je imel izredno žalno sejo v kateri se je sklenilo, da se pošlje kabinetni pisarni so-žalna brzojavka. BRNO 30. (Kor.) Moravski deželni zbor je imel danes žalno sejo. GRADEC 30. (Kor.) Namestnik grof Clary-Aldringen je poslal v svojem in v imenu podrejenih mu uradnikov kabinetnemu ravnatelju baronu Schiesslu brzojavno sožaljko. DUNAJ 30. (Kor.) V znak žalovanja po nadvojvodi in njegovi soprogi bo dunajska borza v petek zaprta. V današnji seji je izrazil predsednik sožalje. Borzni komisar je sporočil da bo poslal ta izraz sožalja vodji finančnega ministra. DUNAJ 30. (Kor.) Predsedstvo občinskega sveta bo položilo v imenu mesta Dunaja na krsti knežje dvojice dva krasna venca v barvah mesta Dunaja. IŠL 30. (Kor.) Župan v Išlu, cesarski svetnik Leithner, je dobil danes popoldne iz Schonbrunna sledečo brzojavko: »Njegovo Veličanstvo cesar se srčno zahvaljuje Vašemu preblagorodju, občinskemu zastopu in vsemu prebivalstvu Išla za izkazano zvesto udanost in toplo sožalje. Po naročilu cesarja grof Paar.« Proračunski provizorij podaljšan za 6 mesecev. DUNAJ 30. (Izv.) Jutršnja uradna »Wie-ner Zeitung« priobči zasilno odredbo po § 14, s katero se podaljšuje proračunski provizorij do 31. decembra 1914. Istočasno priobči uradni list tudi odredbo po § 14, ki modificira zakon z dne 16. decembra 1906 o pokojninskem zavarovanju privatnih nas ta vijence v. Volitve v Italiji. RIM. 29. (Kor.). Pri nedeljskih volitvah so zmagali v Rovigo, Fano. Fermo in na ni bližini, k|e»- je °rinčip zvršl atentat, u-rednk »Srpske nieči«, Busar. Nadalje se zatrjuje, da je bil danes aretiran tudi glavni urednik »Naroda«, Raduiovič, proti katerima ie državno pravdništvo dvignilo obtožbo zaradi hujskanja. MOSTAR, 30. (Izv.) Snoči je bil v Neve-sinju aretiran predsednik srbske radikalne opozicljonalne stranke, takozvane »Narodove« skupine, dr. Atanazij Šola in sicer zaradi dozdevnega hujskanja proti oblastim. Po drugih poročilih pa je bil dr. Šola aretiran, češ, da le klical srbskemu kralju »živio«, kar pa se splošno smatra za iz- voliščih v Umbriji konstitucionalci v Cata- u j učeno * rotacija dr. Šole in Jeitanovi-niji in Mosi pa socijjalisti. V rlorenci so potrebne nove volitve. Rusko sožalje. PETROGRAD, 29. (Kor.). Povodom smrti nadvojvode Franca Ferdinanda in in njegove soproge je poslal ruski car Nikolaj cesarju in kralju Francu Jožefu sožalno brzojavko. — Zunanji minister Sa- _ zonov je pozval ruskega poslanika na Du-1 je šlo le za malenkostne prestopke, naju, pl. Šebeka, da izroči avstro-ogrski vladi sožalje ruske vlade. — Danes so se zglasili pri avstrijskem poslaniku v Petro-grodu veliki knezf Jurij Mihajlovič, Sergij Mihajlovič in Andrej Vladimirovič, dalje ministrski predsednik Goremijkin, ministri Sazonov, Frederiks, Suhomlinov, Grigo-rovič in Dimašev, senator Argiropulo, rav- ča je vzbudilo po vsej Bosni splošno konsternacijo. SARAJEVO. 30. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva in tekom potekle noči je bilo v Sarajeveni aretiranih nad 300 oseb. Večino jih je oddala varnostna oblast garni-zijskeniu sodišču. Več arestantov je bilo pozneje zopet izpuščenih v svobodo, ker mmz prefišFiiske demonstrcicile. Srbi se brcnili z mmn. ZAGREB, 30. (Izv.) Snoči je prišlo tu zopet do velikanskih prntisrbskih izgredov. Frankovci so aranžirali najpre} patri jo tični izprevod, ki pa ie bil le krinka s natelj pisarne zunanjega ministrstva, baron katero ^ prikrili izgrede proti Srbom! — „ci in ri.niomatičm 1 jvinoiica je vedno naraščala In je potem Schilling, vsi poslaniki in diplomatični za stopniki tujih držav, več zastopnikov državnega sveta, ter so izrazili globoko sožalje avstrijski vladi in avstrijskemu cesarju in kralju Francu Jožefu. Odhod angleške mornarice iz Kiela. KIEL 30. Danes ob 7 zjutraj so odplule skozi kanal tri angleške križarke proti Severnemu morju. Kmalu nato so odplule ostale bojne ladje, ki so peljale okoli Ska-gena. Čete Prenk Bib Dode napredujejo. DUNAJ 30. (Izv.) »Albanische Korre-spondenz« poroča iz Drača: Čete Pren-ka Bib Dode polagoma napredujejo in so zavzele danes mesto Prežo, 25 km od Drača. Potovanje Turkhan paše v Rim. DRAČ 30. (Izv.) Naglo odpotovanje ministrskega predsednika Turkhan paše v začela razbijati srbske trgovine in okna na srbskih hišah. Tako ]e razbila vsa okna na hiši saborskega predsednika dr. Me-dakeriča In na palači srbske cerkvene občine. Tudi na hiši srbskega Sokola so razbita vsa okna. Pri veČini srbskih trgovin so razbili napisne table. Frankovci so izdali parolo, da sedanji saborski predsednik dr. Medakovič ne sme več predsedovati saborskim sejam. Zato Je tudi tisočeroglava množica tekom vsega dopoldneva oblegala saborsko poslopje in kričala: »Doli s Srbi! Dr. Medakovič naj takoj odstopi!« — Situacija v Zagrebu je zelo resna. SARAJEVO, 30. (Izv.) Tekom včerajšnjih protisrbskih demonstracij, ko so iz-gredniki kakor divji naskakovali srbske trgovine, so se nekateri srbski trgovci uprli izgrednikom. Med temi so bili tudi Rim in na Dunaj se smatra kot nekak beg, trije bratje JovičičL Izgredniki so pridrvili ker se je baje v mestu govorilo, da se pri-1 tudi pred trgovino, k je last bratov Jovi-pravlja proti njemu atentat. DeželnozMie volitve v Istri. Slovanski okraju PAZIN 30. (Izv.) Rezultat današnjih de-želnozborskih volitev v Istri v volilnem razredu mest. trgov, tržišč in obrtnih krajev, je sledeči: Hrvatski okraji: I. V enajstem volilnem okraiu- z davnim voliščem razinom, je izvoljen dr. Kurelić Širne, odvetnik v Pazinu. Kurelić 260, Italijan 34 glasov. II. V trinajstem volilnem okraju, z glavnim voliščem V o 1 o s k i m, je izvoljen oficijelni kandidat »Pol. društva za Hrvate in Slovence v Istri«, dr. Cervar G juro, ki je dobil 253 glasov. Njegov protikandidat, tržaški odvetnik dr. Brn-čič je dobil 118, italijanski kandidat dr. Constantini pa 114 glasov. III. V tretjem volilnem okraju, z glavnim voliščem P u 1 o, je ožja volitev med hrvatskim kandidatom Stihovićem in ka-morašem F a b r o. Stihović Je dobil 3 7 5, italijanski kandidat Fabro 258, mornariški kandidat Morari 148, socijalist Anton Pirz 42 glasov. Italijanski okraji: I. okra] Pula: Izvoljen dr. Rizzi (liberalec), ki je dobil 187 glasov. Hrvat Stihović 33, mornariški kandidat 18, socijalist 5 glasov. II. okraj Pula: Izvoljen kamoraš prof. Carvin z 289 glasov. Hrvat Stihović 67, mornariški kandidat 93, socijalist 12 glasov. III. Volilni okraj Koper: Izvoljen liberalec dr. Belli. V. Volilni okraj Piran: Izvoljen liberalec dr. Ventrella. VI. Volilni okraj Rovinj: Izvoljen liberalec dr. Bartoli. VII. Volilni okraj Izola —Milje: rezultat še neznan. VIII. Volilni okraj Poreč: Izvoljen U-beralec dr. Tulij Sbisa. IX. Volilni okraj Buje — Umag: Izvoljen liberalec dr. Franco. X. Volilni okraj Vodnjan: Izvoljen liberalec dr. Dominik Sbisa. 156 glasov, slovanski kandidat 28 glasov. XI. Volilni okraj Mali in Veliki Lošinj: Izvoljen liberalec Nicolich. XII. Volilni okraj Ćrez —Krk: Izvoljen liberalec dr. Chersich. Krvavi Izgredi povodom VsepoU-skesa sokolsResu zleta v BlalL B1ALA 30. (Izv.) O priliki zadnjega Vsepoljskega Sokolskega kongresa, ki se je vršil v nedeljo, je prišlo do krvavih spopadov med Poljaki in Nemci. Sokoli so se razvrstili na kolodvoru za izprevoc in odšli nato proti Narodnemu domu. Na mostu so Nemci napadli izprevod. Mec Sokoli in Nemci je prišlo do pravcate bitke. Policija je bila brez moči. Poljakov je bilo ranjenih 55, med njimi 14 težko. Ranjena sta bila tudi poslanca Dobila m Zamorski. Nemci imajo 40 ranjencev. Med bojem je padlo na obeh straneh tudi več strelov. Konečno Je bilo poklicano vojaštvo, ki )e demonstrante razgnalo. Vendar pa so se demonstracije nadaljevale še pozno v noč. _ zeieznuui zaivuuucduu. i^i^uirm « teVfe^I]ŠnIe DODOlđanSke DOSCfinC vaim na razbili železne zatv VU1 UJMlje iiyi/UIUUli^i\C| I* nice .n skušali potem vdreti v trgovino. Izdaje „Edinosti. METKOVIĆ, 30. (Izv.) V zgodnjih ju-1 hoć^'p^vianTmnožica vdreti v trgovino, tranjih urah je že nešteta množica občin- je yzej revojver ;„ ustreli! proti množici, stva pričakovala pred tukajšnjim kolodvor Ena kroglja je zadela nekega izgrednika, ške. Vse mesto je v črnih zastavah. Na iolodvcru je bila postavljena častna stot-nija infanterijskega polka in pa oddelek vojne mornarice. V pristanišču pa je čakal majhen parnik vojne mornarice »Dalmat«, ki naj bi popeljal krsti na veliko vojno ladjo »Viribus Unitis«. Ob 6 zjutraj je pripeljal poseben dvorni vlak trupli prestolonaslednika in njegove soproge na kolodvor. Z vlakom je prispelo tudi spremstvo prestolonaslednikovo. Na kolodvoru je pričakoval vlaka dalmatinski namestnik grof Attems, potem deputacije častnikov ter odposlanci raznih oblasti in prebivalstva. Ob železniški progi Je stalo prebivalstvo v neštetih množicah. Bilo ga je na tisoče in je od-eritih glava pozdravljalo izprevod. Mornarji so dvignili krsti iz železniškega voza. Katoliški duhovniki so izvršili nato cerkvene obrede ob zvonenju vseh zvonov v Metkoviću . . . Nato Je ob grmenju bobnov krenil mrtvaški izprevod iz kolodvora proti pristanišču. Krsta umrlega prestolonaslednka je bila pokrita v vojno zastavo. Mornari so nato vkrcali krsti na parnik »Dalmat«, ki je bil ves pokrit z venci. Ob strelih generalne desarže, ki jo je oddala častna stotnija, je parnik jani, oziroma je nočejo uvaževati v svoji narodni politiki. Ce si storil grdo delo, se porajajo iz njega po naravnem zakonu le zle posledice. Te resnice nočejo uvaževati naši Italijani, ker se love vedno le za hipnimi efekti. Ko pa prihajajo naravne posledice, stočejo in tarnajo v svojih »Piccolih«. Sklenili so zvezo z Nemci in so dosegli s tem iiipen in — efemeren efekt v njihovem boju proti nam Slovencem. Ves italijanski tabor je zaplaval v zadovoljstvu. Pričakovali so za-sc dobrega sadu iz te zveze na bližajočih se volitvah v Gorici 111 v Istri. A kaj so dosegli v resnici? V Istri nič, ker tu je bila na volitvah v splošnem in v razredu kmečkih občin slovanska manifestacija še večja nego na prejšnjih volitvah, bodi v okrajih, kjer so bili voljeni slovanski kandidatje, bodi v onh, kjer so res nekaj dosegli: dosegli so, da sta jim prišla v občinski zastop dva Nemca in da so si vezali roke nasproti nemški infiltraciji in ekspanzivnosti, ki tvori istotako nevarnost za Slovence in Italijane, pri čemer je razlika le ta, da smo mi ostali dosledni v odporu proti tej nevarnosti, dočim morajc oni še poljubljati šibo, ki bo nekdaj hudo tepla tudi njih! Sklenili so zakon, ki pa ni nič drugega, nego najnemoralniji in najodvratneji — konkubinat: stopili so z Nemci skupno življenje, ki more vzbujati le gnus. A kaj vidimo? Ta »zakon« je še le v medenih tednih, ko naj bi novoporočena uživala le še srečo in sladkosti življenja! Naj bi uživala! Ali jih ne uživata. To se pravi: na italijanski strani. Že prihajajo tožbe, rekriminaci-je, znaki nezadovoljstva. Notri v medenih tednih nemško - italijanske zveze tožijo Italijani in protestirajo proti napredujoči — germanizaciji, proti invaziji nemškega uradništva v državne urade v Primorju. Tako si Italijani niso predstavljali te zveze. Pač so si jo predstavljali v zasledovanju svojih ciljev tako smotreni in neizprosno dosledni ter železno-vstrajni Nemci. Saj so z edino to mislijo stopili v zvezo z nesmotrenimi in politično povsem slepimi Italijani! Le v tej slepoti je mogel »Picco-Io«, ko je prišlo v diskuzijo imenovanja novega ravnatelja državnih železnic v Trstu, priporočati imenovanje Nemca za ravnatelja, zatrjajoč, da bodo s takim imenovanjem zadovoljni vsi Italijani in posebno ves italijanski trgovski svet v Trstu. Slo mu je le za to, da ne bi bil imenovan kdo, s katerim bi mogli biti zadovoljni tudi Slovenci. Slo mu je le za hipen efekt v boju proti Slovencem! Edina misel mu je bila, da Slovencem podloži nogo, a nič ni mislil, kaj utegne slediti. Sledilo je imenovanje dvornega svetnika na pomorski oblasti. In imenovan je bil — Nemec. Tedaj pa je italijansko glasilo že zastokalo, češ, da je vlada drzno porušila vse stare tradicije, po katerih je bilo vse pomorstvo na vz- ubraniti so skušali pobegniti. Dvema se je posrečilo, tretji brat, Tatimir, pa je padel v roke razsajeni množici, ki ga je skoraj do smrti pretepla. Rešil ga je končno neki vojak. Pri Jovičiču so našli veliko revol-verskih patron. Vest o atentata In prestolonaslednikovo decii. PRAGA, 30. (Izv.) »Hlas Naroda« poroča, da je vest o strahovitih sarajevskih dogodkih dospela na prestolonaslednikov grad v Konopištu v nedeljo zvečer. Seveda pa se prestoionaslednikovim otrokom, ki so na tak grozen način Izgubili svoje starše, niso upali povedati takoj vse resnice. Grofica Chotkova Jim je proti večeru povedal ale, da sta oče in mati oba nenadoma opasno obolela. Peljala jih je nato v cerkev, da tamkaj molijo za mater in očeta. Proti 7. uri zvečer je vzgojitelj dr. Stanovsky na kolikor mogoče prizanesljiv način obvestil vse tri otroke o strašni izgubi, ki jih je zadela. Prizor, ki je sledil nato, se ne da popisati in je tudi umljivo, da se ie grofica Chotkova, videča vso ono silno žalost, onesvestila. Na gradu so se nahajali tedaj še grof Gu- J" —-------------. . . 1 . .. I l^lčt (IUU 3U IIUU»J— ----.--— nato odplul. Na parniku se je nahajal tudi thenau s soProgo, potem knez Schwarzen-dalmatinski namestnik grof Attems. Pred | ber& grof Nestitz in grof Schonborn, ki . i. x a^i« ^ tolažili sirote. Najstrožje policijske odredbe o Sarajesem. SARAJEVO, 30. (Izv.) Snoči je varnostna oblast izdala sledeče stroge odredbe: vsaka izprememba stanovanja se mora naznaniti tekom treh ur; navadne kavarne in gostilne morajo biti zaprte ob 8 zvečer, boljše pa ob 10 zvečer; hišna vrata morajo biti zaprta ob 8 zvečer; več ko tri osebe ne smejo biti skupaj na ulici; dijaki, otroci in rokodelski učenci, stari izpod lo let, morajo biti ob 7 doma; na ulici postajati je prepovedano. Kdor se pregreši proti tem odredbam, se kaznuje z zaporom do dveh mesecev ali primerno denarno kaznijo. paruikom je vozil torpedni čoln. Prebivalstvo iz vseh krajev obali je v velikanskih množicah stalo odkrito na obrežju, z gorečimi svečami v rokah. Ko je plul parnik mimo njih, so množice pokle-kale in katoliški duhovniki so ob zvonenju zvonov blagoslavljali krsti Ko je parnik dospel do izliva reke Neretve v morje, je krenil proti dreadnough-tu »Viribus Unitis«, ki je pozdravil mrtvega prestolonaslednika z 19 topovskimi streli. »Dalmat« se je potem približal dreadnoughtu, nakar so obe krsti dvignili na krov vojne ladje. Na zadnjem koncu vojne ladje »Viribus Unitis« je bila pripravljena kapelica, okrašena z vojnimi zastavami in avstrijskimi štandartami. Duhovščina vojne ladje Je blagoslovila krsti Ob 9 dopoldne so nato ponovno zagr- , SirJ^"^^ "dro«" I ProroKowanJe mada,ne des Thebes. krenil proti Trstu. f PARIZ, 30. (Izv.). Listi živahno komen- »Viribus Unitis« prispe v Trst v četrtek tjrajQ prorokovanje znane pariške vedeže-zjutraj in se potem trupli prestolonasled-1 vaike madame des Thabes začetkom Ie-nika in njegove Mflnroce prepeljeta z vla- tošnjega leta. Ona je prorokovala: On, ki kom Južne železnice na Dunaj, kamor do- mislif ^a postane vladar, ne bo nikdar in dal je sicer le vlado, ali s tem je v resnici — z ozirom na znano razmerje med državno upravo in nemštvom v Avstriji, izrekel obsodbo zveze Italijanov z Nemci. Kajti pri nas mora vedeti že sleherni politični abecedar, da velja v Avstriji — ko že »Piccolo« govori o svetosti tradicij — stara, globoka in doslej neizkorenljiva tradicija, da se državna uprava identificira z nemštvom, da povspešuje povsod njega stremljenja in — izpolnjuje njega voljo. Tudi invazija nemškega uradništva v Primorju se vrši ne le v sporazumljenju, ampak naravnost na zahtevo nemštva! Evo gospoda Italijani: ali še ne umejete, da vaša zveza z Nemci je nenaravna in da je v direktnem navskrižju z vašimi lastnimi narodnimi aspiracijaml in cilji !1 A še se ni prav pozabilo na dvornega svetnika pri pomorski oblasti, in že je »Piccolo« zopet v razburjenju iz — enakega vzroka. Ali to pot je »Piccolo« še bolj, še bolj rezek. Dolžl namreč finančno prokuratnio tržaško, da je sprejela kot konceptnega uradnika Človeka, ki je pangerman, dočitn so bile vsem italijanskim prosilcem po mučnem čakanju enega celega leta prošnje — vrnjene, odbite, dasi so imeli — tako zatrja »Piccolo« — vse potrebne kvalifikacije. Pa da bi bil ta slučaj osamljen, bi še molčal, ali je tipičen. Italijanski jezik se odriva bol] m bolj,, da-si je doslej suvereno vladal v teh uradih Na njegovo mesto stopa nemški jezik, iako sledi še dalje jeremijada v »Piccolu«. Jok in stok torej že v medenih tednih italijansko nemške zveze! Ali kaj bo, kaj bo še!! Bodo že občutili Italijani na svoji koži posledice grehov svoje pohtike. mari so mislili, da jim bodo iz kopriv, ki so s, Jin sadili iz sovraštva do Slovanov cvele— lilije?! S svojo zvezo z Nernu so n italijanski stvari najhmse zla ^Schille pravi: Das ist der Fto* ^ Zlo poraja zlo' Ital jansK J, ^ mnogokrat stokala m » imeren tre_ E&ft rJZJ^ _ spete v četrtek zvečer. Opolnoči Ju prepeljejo potem v cesarski dvor. V petek dopoldne bo dovoljen občinstvu dostop k mrtvaškemu odro. V petek dopoldne H boste krsti poaovno blagoslovili, nakar In zvečer prepeljejo v Arastettea, kjer Ju polože v rodbinsko rakev prestolonaslednikov« rodM—. iietncOe Mm. - Dr. Solo orHrdl SARAJEVO, 30. Ozv.) Kakor poročalo, !e bil ■■ dae atentata aretiran v čisto mlad mož postane vladar. Se predno poteče pol leta, postane namreč oni, m misli, da bo vladar, žrtev atentata. Isto pot bo hodila tudi njegova soproga. Zlo poraja ZlO! _ .Das eben ist der Fluch der bflsen ^ dass sie fortzeugend unmer » pesnik_ geb&ren«. Tako eovon nen' ,picco_ knez Friderik Schiller v svojem^. ^ lomiju«. Te resnice ne PoznaJ OBčnl zbor mo^Ke pođružnlce CM D. v žoli pri Sv. Jakobu sta bili nameščeni rp eklo leto Sestrazredna deška ljudska žnia z U razredi, mej tem ko je bilo še 6 razredov nameščenih v šolskem poslopju na Acquedottu. Prvi razred ima 4 vzporednice, II.. III. in IV. po dve vzporednici, V. I vzporednico. V prvem razredu je bilo skupno 237, v II. 205, v III. 200, v IV. 153, v V. 73 in v VI. 62 učencev, skupno torej 930 učencev ! Na tel šoli je poučevalo 16 učiteljev skupno s šolskim vodjo in 1 učiteljico ter 1 veroučitelj in 2 pomožna veroučitelja. Dekliška šola pri Sv. Jakobu je šest-razredna z 12 razredi in sicer ima prvi V Trstu, dne !. iu'ti* 1014. ►EDINOST« št 150. Stran III. razred 2 vzporednici, IU III. IV. in V. po 1 vzporednico. Učenk je v I. razredih 171, v II. raz. 112, v III. raz. 113, v IV. 83, v V. raz. 81 in v VI. raz. 72, skupno torej 632 učenk. Na Acquedottu v mestu ie tudi poleg vzporednic deške šole tudi samostojna 7 razredna dekliška šola z 8 razredi, ker ima prvi razred vzporednico. Učenk je v I. raz. 116, v II. 87, v III. 86. v IV. 73, v V. 70, v VI. 73 in v VIL 51, skupno torej 5 76 učenk, iz obiska je razvidna nujna potreba razširjenja te šole in zlasti ustanovitve novih vzporednic, ker so razredi od prvega do zadnjega prenapolnjeni. Poučevalo je na tej šoli 8 učiteljic skupno z voditeljico in pomožni veroučitelj. Od teh učiteljskih moči vzdržuje država le 3 učiteljice. Vseli uOenccv je bilo !. 1912/13 833, letos pa 930. torej 97 več; vseh učcncev pri Sv. Jakobu je bilo L 191J 13 522. letos 632, torej 90 več; vseli učenk na Acquedottu je bilo L 191213 460, letos pa 576, torej 116 več. Leta 1912/13 je bilo na družbenih šolah v Trstu skupno 185 učencev in učenk, letos pa 2 13 8, torej 2S5 učencev ln učenk več, kar nam potrjuje staien napredek slovenskega naroda v Trstu, ob enem pa nam je živa priča vzbujene narodne zavesti. To so številke, ki se ne dajo zatajiti in pretvoriti, to so tisoči ubogih slovenskih otrok, katerim ne priznata niti mesto niti vlada pravice do slovenske šole, vsled česar mora v sramoto poklicanih faktorjev vzdrževati ubogi narod sam potrebne kulturne hrame. Da bi bili to nemški ali italijanski otroci, koliko šol bi Imeli na razpolago eni od vlade, drugi od mesta, le naša deca je prepuščena narodu samemu, tako, da tvorimo glede iolstva v Trstu popolno avtonomijo, kateri se brez vseh postav in zakonov ra-devolje odzivajo tržaški Slovenci kakor tudi naša osrednja matica, in ne puščamo naše mladine brez vzgoje v slovenskem jeziku. In ako bi slovenski narod ničesar druzega ne storil kot to veliko delo za vzgojo tržaške slovenske dece, moralo bi se mu priznati njegovo kulturno misijo, katero ima in bo imel v bodočnosti na jugu ob obali Jadranskega morja. Razven ljudskih šol pa rnora v zdrževati naša šolska Družba tudi otroške vrtce v Rocolu, Rojanu, pri Sv. Jakobu, na Vr-delci, v Skednju, pri sv. Mar. Magd. Zg., pri sv. Ivanu in v najnovejšem času tudi v Kolonji. Vseh otrok na teh vrtcih je 847, kar dokazuje, da so bili vsi otroški vrtci kot protiutež italijanskim otroškim vrtcem in rikreatorijem nujno potrebni, kajti le malo ali nič onih slovenskih otrok, ki bi hodili enkrat v italijanski otroški vrtec, bi šli v slovenske šole, vsled česar bi se popolnoma odtujili naši šoli ter d .....___T Da more vzdrževati naša Družba vse te obsežne šole in prenapolnjene otroške vrtce je treba pač posebne požrtvovalnosti v kateri se v resnici odlikuje naš narod v Trstu, vsled česar se ga vedno in povsod stavi za vzgled narodne požrtvovalnosti. In res lahko rečemo, da nikjer v primeri ne daruje ljudstvo toliko za izobrazbo naše mladine kakor v Trstu, da se nikdar in nikjer ne strašijo rodoljubne nabiralke in nabiralci narodnega davka dela in naprav ter tudi osebnih napadov kakor ravno v Trstu. Gotovo je, da naše poročilo ne sme pozabiti onih divjaških napadov od strani nekaterih naših italijanskih »cittadinov«, ki so se ponižali na nivo divjaških rodov srednje Afrike vsled svojega nekulturnega postopanja napram našim delavnim nabiralkam o priliki cvetličnih dnij. Sramujejo se svojega postopanja in skušajo z lažmi pokriti svoje zločinske napade, katere so povzročili pravzaprav italijanski tržaški časopisi. Toda mi se ne strašimo več in smo pripravljeni za boj, ker smo prepričani, da mora zmagati v boju pravica nad krivico, ker znamo dobro, da so ti boji predpriprava za večje in slavnejše zmage, katere mora izvojevati naš narod na tem o-zcmlju. ako bo imel za seboj vedno tako neustrašne in požrtvovalne čete, pred seboj pa velike cilje osvobojenja slovenskega naroda v tr/aškem mestu in okolici od tujega jarma. Vsi stroški za vzdrževanje slovenskih šol so znašali preko 80.000 kron. za vzdrževanje vrtcev pa okrog 30.000 kron. razven tega pa je zgradila Družba šolsko poslopje pri Sv. Jakobu, ki je tudi stala skoro 4O0.000 K. Temu nasproti žal naša podružnica ni mogla prispevati s temu primerno svoto, kajti pripomniti je treba, da obstoji v Trstu in okolici danes 18 podružnic, katere so vse na delu za zbiranje darov in narodnega davka. Iz blagajniškega poročila se prepričamo natančnejše o dohodkih in izdatkih, toda bodi mi dovoljeno že v tem poročilu omeniti narodno mladino, ki se tudi to leto ni strašila truda za prireditev velikega Ciril -Metodovega plesa, ki je tudi letos prinesel nekaj tisočakov za našo potrebno Dru/bo. Ncutrudljiv je naš »drobtinar«, ki k'iub mnogobrojnim poslom vestno izvršuje službo izterjevalca s čemur je dokazal. da se z malimi zneski tekom časa nabere lepa svotica, vsled česar seveda tudi g. protidrobtinar vestno prispeva i nadalje v korist naSe Družbe. Omeniti moram tudi I. skupino uradnikov, ki je z mesečnimi doneski prispevala Družbi znatno svoto. Da se naše šolstvo v Trstu tako dobro razvija je zasluga zlasti tudi p** Ven uči-teljstva. ki se s posebno ljubem , * posveča mladini in ji je pripravilo v majhnem obsegu zabavišče, razven tega pa jo zbira tudi v izver^Jskih urah v telovadnici, kjer se navaja mladina k narodni zavednosti in neomahfjivostL O vseh korakih našega podružničnega delovanja in o vseh darovih je obveščala naša »Edinost« slovensko javnost, za kar ji bodi izrečena tukaj zahvala. Število članov naše podružnice žalibože nikakor ni v primeri s številom našega naroda v Trstu in potrebami Družbe za razvoj narodnega šolstva v Trstu, vsled česar je potrebno, da se vsi oni, ki še niso člani sami priglase, kajti čast in ponos vsakega Slovenca zahteva, da je član vsaj ene podružnice. Ko je podal g. tajnik še nekaj podatkov glede notranje uprave podružnice je zaključil: »Velika in vzvišena je naloga naše Družbe, katero morajo podružnice kot trdna korenina po svojih najboljših močeh podpirati k uspešnemu razvoju njenih vele-važnih narodnih institucij. Razvoj in napredek našega šolstva zaznamujemo z veseljem od leta do leta. vsled česar smo prepričani, da tudi naši deci zašije lepše solnce, da bo vendar enkrat dobivala vzgojo v svojem jeziku v šolah, na katerih ne bo krvavih žuljev naroda trpina, ampak katere bodo vzdrževali oni faktorji, kateri so po zakonu v to poklicani. Mi pa ne mirujmo, dokler ne izvojujemo svojemu narodu njegovih najelementar-nejših pravic, kajti vsled našega stalnega narodnega napredka smo trdno prepričani, da bomo živeli, kajti le oni narod, ki ne napreduje, je obsojen v smrt. Naš narod je čil in krepak, njegov vsestranski napredek priznavajo tudi vsi naši narodni nasprotniki, vsled česar ne smemo odnehati, dokler ne zašije solnce narodnega osvobojenja nad našim ljudstvom in našo deco, dokler bo narod sam upravljal vse svoje posle ter odločeval sam o svoji usodi, dokler ne bo na svoji zemlji svoj gospod in neodvisen od vseh naših narodnih nasprotnikov. Zato naprej na delo za narodno šolo in osvobojenje naroda!« Na to je podal blagajniško poročilo g. A. Cok, iz katerega posnemamo, da je bilo vseh dohodkov K 9113.17, izdatkov pa za razne šolske potrebščine na šolah K 8610.34, tako, da je prebitka K 502.83. Pripomniti je, da glasom poročila plačuje moška podružnica le^nekatere izdatke za vzdrževanje šol direktno, mej tem ko večino stroškov pokriva vodstvo C. M. D. v Ljubljani. Iz poročila podajemo Ie eno postavko med izdatki namreč znesek K 137.68, kateri Izdatek je povzročila laška fakinaža, ki je razbila na slovenski šoli šipe za tako visok znesek. Za ta znesek je bila prikrajšana naša Družba vsled laškega divjaštva in 2000letne laške kulture, ki nam avstrijskim državljanom krati naše imetje, katero smo si pripravili z žulji slovenskega ljudstva. Na predlog g. K. Mahkote je bil izvoljen sledeči odbor: gg. dr. J. Abram, A. C^rrv* „ i rwir dr. £. Rekar. A. Cok, F. Marinsek, ing. r. Zupančič in o^t^i^. Pri slučajnostih je stavil g. Arhar predlog, da izda podružnica oklic na vse slovenske stariše, da pošljejo otroke v slovenske šole in se zlasti apelira na višje sloje, da pošljejo svoje otroke v C. M. šole ter da ti v slučaju, da bi bil njihov otrok radi prenapolnjenih šol ukrenejo vse potrebne korake pri kompetentni oblasti. Ko so še nekateri zborovalci stavili razna informativna vprašanja, katera sta jim g. predsednik in-g. blagajnik pojasnila, je zaključil g. predsednik občni zbor s pozivom na navzoče, da vsi do zadnjega delujejo za procvit naše podružnice in Družbe. Dnevne vesti. Romunska kulturna liga za ogrske Romune. V Bukarešti se je vršil te dni velik kongres kulturne lige, ki se je bavil posebno z vprašanjem ogrskih Romunov. Na kongresu je bil sklenjen sklep, katerega je poslala liga vsem ogrskim Romunom. Ta sklep se glasi glasom uradnega poročila sledeče: Kulturna liga je ugotovila, da se je vršilo v preteklem letu preganjanje Romunov med Karpati in Tiso z najnasil-nejšimi sirovimi sredstvi. To preganjanje so povzročli oligarhična ogrska vlada in njeni organi v katerih je zamoril fanatizem vsak čut pravičnosti in človekoljubja. Liga izraža začudenje, s kakšnim preziranjem prenaša romunski rod na Ogrskem to nasilno preganjanje in s kako zaupnim idealizmom zre v bodočnost. Liga pošilja borilcem na Ogrskem bratski pozdrav in upa. da jih bo videla v kratkem kot zmagovalce. Eonme gesti. Za naše zunanje naročnike srno posneli iz včerajšnje popoldanske posebne izdaje najvažnejše vesti za današnjo številko. — \ Gorici se dobiva danes včerajšnja popoldanska posebna izdaja v vseh toba-karnah. — Danes popoldne ne izide posebna izdaja našega lista. Nemškim klevetnikom. Da nemški fanatični slovanožrci porabijo tudi priliko tragedije v Serajevu za nove divje gonje proti Slovanom v monarhiji in izven nje — na to smo bili pripravljeni, nas ne preseneča, in ie čudili bi se ,če bi bilo drugače. Drugače pa moramo soditi o dejstvu. da se je našel vojaški list — glasilo krogov torej, ki morajo dobro vedeti, kaj pomen ja slovanski vojak v avstrijski vojski — ki na nečuven način, s psovko »narod morilcev«, insultira ves narod sosednje države in ki naravnost pozivlje na ljuto proganjanje tudi Jugoslovanov v monarhiji sami! Kar je zagrešila »Militžirische Rundschau«, (glej včerajšnjo zjutranjo »Edinost« v vesteh pod naslovom »Kdo je kriv«?), je nezaslišano. Nu, tudi za to gospodo imamo curek hladne vode na razgreto glavo. Se-li še spominjajo nekega REDLNA?! Dobro. Ta mož ni bil Jugoslovan, ampak Nemec, vendar je storil nekaj, kar je prav grdo smrdelo po veleiz-dajalstvu!! Po našem mnenju je bilo to — ako vpoštevamo vse okolnosti celo še huji zločin, nego je bil sicer res grozni in grozo vzbujajoči atentat tistega nesrečnega Principa. Razlika med Principom in Red-lom je namreč ta, da je ta poslednji mlad, nedozorel, razpaljen fanatik, še brez vsake pozicije v človeški družbi, dočim je bil Redi zrel mož, člen avstrijske armade, c. in kr. štabni oficir v službi, ki je spojena ne Ie z veliko odgovornostjo, ampak tudi z velikim zaupanjem. In vendar! Ne iz fanatizma, ne iz razlogov politične naravi, ampak le radi svoje umazane osebne koristi je hotel ta Redi izdati svojo domovino in svojega cesarja ter izročiti vso vojsko eventuvelnemu sovražniku v bodočnosti, sosedu, na katerega ravno vodilni armadni krogi pazijo z jastrebovim očesom. Za denar je hotel Redi izdati vojsko, v kateri je služil. Bil je c. In kr. oficir in Nemec! Sedaj pa vprašamo le, kaj bi rekli vojaški krogi, ako bi mi bili tako krivični proti njim, kakor so infamni oni pri »Militarische Rundschau« proti Jugoslovanom v monarhiji in bi mi Identificirali njih z izdajico in prodancem Redlom?! — Protestirali bi gotovo z največjim ogorčenjem proti takemu lopovstvu. Zato pa protestiramo tudi mi ln z indignacijo odbijamo nesramno žaljenje od strani onih pri »Rundschau! Ali se jim res zdi, da ni še dovolj nesreče prinesla nad to državo ravno tista politika, ki jo sedaj oni zopet zahtevajo proti slovanskim narodom?! Gospodje naj si zapomnijo: veja more biti močna in debela, ali nikdar ne tako, da bi žaga ne prišla enkrat skozi. O slovenskih klevetnikih v Trstu za danes še molčimo. Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov ima nocoj, točno ob 7, jako važno izredno sejo, h kateri se nujno vabijo vsi člani. Predstave orjaškega cirkusa Charles prično definitivno prve dni julija. Ta cirkus nudi posebne čare, moderne razglede, ki puščajo za seboj stari nazor, kjer spadata le konj in plesalec na vrvi. Pojm »cirkus dobiva tu čisto novo barvo. Dovsem drugo lice. Charles — to ne pomenja porabo ljudi in živali vseh svetov in plemen: Charles pomenja cel kompliciran aparat, fino razpredeljen mehanizem, tako umetno zamišljen, da se človeku zdi, kakor da stoji pred čudežnim delom. Pisalni in računski stroji ropo-Čejo, telefoni zvonijo, tiktofoni čebrnjajo, cestne lokomotive sopihajo in teški dinamo podpirajo ta koncert velikokapitalistič-nega obrata. To ni več navaden cirkus, kakor nam je v spominu izza mladih let, to ni navadno povprečno podjetje, kakor prihajajo vsako leto za nekoliko dni — Charles pomenja izkoriščanje najnovejših tehničnih pridobitev sploh, pomenja svet na kolesih, prevozljiv tovarniški obrat, le impozantneji, večji, ne privezan na grudo, premakljiv, vzbujajoč strmenje. Pregled je to petih delov sveta, celo zračno mesto, bolj internacijonalno, nego največja trgovinska metropola. Velikopotezen mož kot kralj v svoji premični državi, z vsemi sloji svetovnega prebivalstva, kot podaniki in sovzdrževatelji vse interesantne te države. Vse skupaj vzgledna organizacija: od prvega svetovalca do zadnjega vazala; vsak na svojem mestu, vsak zadovoljen s svojim poklicem. In mednarodna, kakor vsi nje prebivalci in vzdrževatelji, je skupnost sama. Nobena meja se ne postavlja temu impozantnemu podjetju. Neskončne tračnice mednarodnega svetovnega obrata dajejo fino zamišljeni tehniki možnost, da izkorišča z vso raiiniranostjo uporabljene pridobitve in vozijo s 5 do 6 brzovlakovih lokomotiv tri posebne vlake na stotine kilometrov daleč. Vsaka je nov traumi idej nadarjenega, daiekoglednega in modrega cirkuškega organizatorja, ki je povzdignil cirkuško umetnost, je napotil na nove poti ter je ves pisani svet z njega najrazličnejšimi posebnostmi pritegnil v potovalno državo moderne Italijanskim klevetnikom. Več slučajev nam je že znanih, ko je kak pobesnel in poleg tega bedast cittadino nesramno žalil Slovence, kažoč na črno zastavo na balkonu »Narodnega doma«, češ: »Glejte jih, najprej so ga ubili, sedaj pa so tako nesramni, da razobešajo zastave!!« Treba že tem nesramnežem malo zavezati jezik. Kaj bi rekli oni, ko bi mi dolžill tržaške Italijane, da so oni ubili kralja Um-berta in potem d*-ao hiti tako nesramni, da so zavili vse tržaško mesto v črne zastave?! Dalje, da so oni ubili predsednika francozke republike Carnota, cesarico uredbe. resMro^arva sadrufa t os-zsv. muško hranilnica In posojilnica o Trsta ——— v Trstu, Via Torre blanca 21 (v lastni hiSi) sprejema hranilne vloge in obrestuje po 4Vi%> mmh^ vloge na dvamesečno odpoved po 4s/«7«> l^^r vloge na šestmesečno odpoved po 57«, daje potepta proti poroštvo na zadolžnlco (menjice so izključene), aH pa na vkaj&bo, oboja proti odplačevanju v poljubno določljivih obrokih na daljšo dobo. Urmdvje am vaaJt đelurnUk cd 9. do za. dopoldne ta od 3, do 5. potvidne. m* e< Žalosti potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje naš pre-ljubljeni :n nepozabni soprog in oče Ugitost Sinka krojač po dolgi in mučni bolezni previden s gvetetajstvi za, umirajoče danes ob 6 popoldne izdihnil svojo blago dušo. Poereb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek d-.« 2. julija 1914 ob 4 in pol popoldne iz hite ialosti, ulica Bachi štev. 11. TRST, dne 30. junija 1914. Ta oglas velja kot direktno obvestilo. IM roj. KoM, soproga. — Marica, Mirke, Danica* otroci. Novo Pogrebno Podjetje, Trat, Cocao 47. aBraBiraBTfaBTaETaES0 ZDRAVNIK Dr. D. KARAMAN specialist aa notranje bolezni in sa bolezni na (Ukor: grlo in bob) ordlnnje na svojem stanoraaju v Trsta, Corso ttev. 12, Telef. 177/IV od 11«/, do 1% in od 4»/. do 5'/, pop. Alojzij Uhlfeder Trst, V. G. Vasarl 19, Trst Zaloga bukovih in Hrastovih dos za vsahourstne pođe. SuojiksoGjim! Svoji K suojim! Dolžnost vsakega Slovana, ki stanuje na Greti, Rojanu ali kje drugje je, da se poslužuje v edini narodni trsovim jestvin = Irtt-Rolan št. 2 = Velika zaloga testenin iz II. Bistrice ter likerjev, finega olja, namiznega vina, riža, kave itd. — Dobi se vsakovrstno Clril-Metodovo blago po najnižjih cenah. Točna postrežba na dom In po poštnem povzetju od 5 kg. naprej. J pomladna ta poletna sezona 1014. 3*10 m ' 1 odmak 7 I! ediessk 10 kroa edressk 15 kron (sakaja, telovnik, fcladt) I I edrak IT kroa ■ amo * 1 odrask M kroa Odrsaek sa Ano salonsko obliko M K kakor ftadi blaco na porriaiks, taristovsks lodas, tviL kamgarne, blago sa damake obleke itd. p o Kij a po tovamilktti cenah kot rsslsa in solidna, najbolje gmM tovarniška zaloga sukna SeteI - Imhof - Brao Obranio) Vzord gratis ln franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, Cs naroča jej o rV naravnost pri tvzdki Sleg.l - Imhof aa tovarniškem mestu, so znatne. Stalne, niske eeae. Velik tabor. Uzorna, pazljiva poetreiba tudi y»-H>i naročil s popolnoma sveiim blagom. Prodoialnlca ur in drcgecenosti G. BUCHER («x drug Drag. V.kjeta) Trst Corso St. 35. Bogati izber zlatanine, srebrnine, dragoco- nusu Lu Upu!!> M*. Kajraje in menja oto.ro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine. kakor tudi žepne ure. Dr. PETSCHNIGG TRST. VIA S. CATERIHA ŠTEL'. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 In 2 — 3 ln Specijalist za kožne lu vodne (spolne) bolezni: HM?—1 in 7—7V& ' 6COKSH Specijalist za sifilistične in kožne bolezni Ima stroj ambulatorlj ♦ £ v Trsiu, v ul. S. Lazzaro Št. 17,1. - Palazzo Biana) ■ = Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: In od 6 do 7 pop. ženske od 5 do 6 popoldne. figov* nu flootf rscHfppt« ■mi «u«uip*n* ttiplh/vTfsru 'm/ierM r' / ^ Tire/tir C&vj-ocć v -ptra/a/t ■ I Gramofonske plošče!! Dospel je popolen slovensko - hrvatski repertoir oper-ops-ret, romanc, pesmi« komičnih prizorov, solo-spevov, plesnih komadov, orkestraSalh točk itd. Pevske točke najboljših umetnikov od K 2-50 naprej. Edino In prikladno zalogo plošč m sremofonov. Ceniki na zahtevo zastonj. Kd> r nabavi pri nas plošče, dobi vreden dar za gramofon. — Oglejte si takoj Mi grafični urad (Hiinto grafite IMo) e Plazza della Borsa 13- Prvo nadsSrop«e. Po najvišjem pooblaščenju ces. in kr. apostolskega Veličanstva. v skupne vojaške dobrodelne namene i Ta denarna loterija vsebuje 21.146 dobitkov v gotovini v skupni svoti 625*030 Kroa. ■ Glavni dobitek: kron. S Žrebanje se bo vriHo javno na Dunaju 2. Julija 1914. — Srečka stene 4 K. Srečke se dobijo pri oddelku za državne loterije na Dunaju III. Vordere Zollamts-strasse štev. 5, v loterijskih kolekiurah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzo- j---j- uradih v menjalnicah itd. — Igralni načrti za kupovalce Srečke se pošiljajo poštnine prosto. javnih in srečk se železniških uradih, dobijo brezplačno. Od c. kr. loterijske direkcije ( držIVoterlJc _ L«* .»I imš ftii nmrfAiit jia iiiB^ifl. ^.iMsg eBam^^j^ai EH Tržaška posojilnica In hranilnica regiatrovana zadruga z omejenim poroStvom TRST, Plazza della Caserma it. 2, l. nad. (v lastni palad) vhod po glavnih stopnjlcah. I - — ^ aa sa>t I ISKON ■SSniaiai POSOJILA DAJE m* vknjitbo 5 l/t«/o .. menice po M iMtare ia amortixaeQ. sa dalj to dobe po dogeeeem. _ HRANILNE VLOGE •pr^jMoa od tukigi. fte tndi »i ud in Jik obrastaj« po 4 T. °|o Večje stalne vloge in vloge na tek. račnn po dogovora. Sunai davek plat«]* zavod tam. - Vlaga se lahko po eno krono. - ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE (HRANILNE PUSICE). Poitn -hraniinićui račun 16 004 TELEFO št 9.2. lana varnostno celico (eafe deposit.) za shramb- v rodno« t-d h li*tin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma varno proti vlomu ia rožaru. urejeno po nujnoveiferm načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. Stani« vlog nad 10 mllUonev kron. Uradu« are; od • do 12 dopoldne in od S do 5 popoldne. - IzplaCnJ« m di........ vsak delavnik ob uradnih urab. Iti ■■! IE« III IM HI 111111 111 lil ni iai ni iij in in ni in Stru IV. »EDINOST« k 149. V Trstu, dne 1. julija 1914. Elizabeto ter da so hote Frana Josipa!! Kaj b« rekh, aJto bi Jim rm vračali milo za drago in b. Jim vrgli iu glavo take obdolžit ve zato. ker woa * a in tisti poizkus u nora izvrtan S, Torej le bolj previdno, gospoda laška/in puncto umorov političnih in — drugih!! Na Sokolskem Župne« Zietn prirede tudi letos tržaike gospe In gospodične svoj naviijon. V ta namen se vrli damska seja danes, v sredo, ob 4 popoldne v »Slovanski Čitalnici« v »Narodnem domu«. Cenjene darovalce, ki bodo kakor vsako leto, darovali za paviljon jedila, pijače in drugo, pa prosimo, da to pošljejo vratarici »Narodnega doma«, gospcj BičkovL Aretacija Bošnjaka, ki Je odobraval grozoviti zločin v Sarajevu. Med osebami, ki 30 sedele na neki klopi v vrtu pred na-mestniStveno palačo — bilo je včeraj predpoldne — se je bil vnel pogovor, ki se ga te dni čuje povsod, bodisi na javnih ulicah, bodisi v lokalih, namreč pogovor o grozovitem umoru prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge. Tedaj je pa eden med onimi, ki so tam sedeli in se pogovarjali o tem zločinu. na glas povedal, da odobruje ta grozoviti zločin. O tem njegovem odobravanju je bil pa takoj obveščen policijski ko-misarijat v ulici della Muda vecchia in četrt ure pozneje je bil oni nečlovek aretiran. In to je bil 291etni mornar Ante Matič, doma iz Karadže v Bosni, stanujoč tu v ulici dei Capitelli št. 5. Renjikolova nasilnost v templju Venere. 33Ietni brezposelni čevljar Italiano (tako mu ie namreč krstno ime) Pierantossi, doma iz Arcoli Pičeno v Italiji, ki pa nima nobenega stalnega stanovanja, je bil šel predsnočnjim v nek Venerin tempelj v ulici Punta del Forno. da bi tam daroval tej boginji. Ko je pa opravil svojo daritev, ni hotel plačati določenega obolusa oni svetnici, ki je bila sprejela njegovo žrtev, in ker ga svečenica ni pustila oditi, je potegnil iz žepa nož in ji z istim zagrozil. Seveda se mu je nato svečenica umeknila in ga pustila, naj gre. A ko je Pierantossi odiiajal po stopnjicah, sta mu prišla nasproti niežtiarica istega templja in še neki Častiice Venere ter ga prisilila, da je moral plačati zahtevani obulus, nakar je šele >mel mirno iz templja. Ko pa je bil Pierantossi že na ulici, je zopet potegnil nož iz žepa in zavpil mežnarici: :»Pridi ven. da ti s tem le pobrskam po črevih!« — Mež-i.arica je pa pozvala redarja, ki je vročekrvnega Pierantossija aretiral in odvedel na hlad. Tat na parniku. Na parniku *Austro-Aire.ikane« »Egenia« je bila kurjaču Juriju Spatisu ukradena kovinasta ura z zlato vcrižico. Ker je osumljen, da je izvršil to taivino, je bil aretiran 271etni mizar Ivan Bassa. rodom Tržačan. Lojzek in Ančka, pa Ančkin denar. — Prisrčna, preljuba, premija moja Ančka! Oh. kako vroče (pa res, preko 30 Celziu-sovih stopinj nad ničlo, in to v senci!) te ljubim! Ti ne veš, ti ne znaš, kako hrepeni po tebi moje srce! Brez tebe mi ni živeti! \ eruj mi, da te ljubim in da te hočem v najkrajšem času poročiti!« — Tako in e: ako je vzdihoval in zatrjeval Mayerjevi Ani 27letni natakar Alojzij Hrebernik. doma iz Celja in stanujoč tu v ulici di Ri-fcorgo št. 35. Ančki se je pa ob tako vročih besedah srce omehčalo: verjela je Lojzku in mu dovolila, da jo je obiskoval na njenem stanovanju. Lojzek je pa to dovoljenje uporabljal in pridno obiskoval svojo Ančko. In Ančka je bila vsa srečna ob zavesti, da je ona predmet tako vroče ljubezni. A reva se je motila: pravi, resnični predmet Lojzkovi ljubezni ni bila ona, temveč njen denar: Ančka je namreč imela prihranjenih par tisočakov in ravno ti so vzbudili v Lojzkovem srcu tako veliko ljubezen. Lojzek, dasi ne gleda križem. je vendar z enim očesom gledal Ančko, a z drugim iskal, kje bi zagledal resnični predmet svoje ljubezni. Slednjič se mu je neki dan to posrečilo: videl je, kje ima Ančka denar, in ko ni Ančka pazila nanj, si je brž prilastil 300 kron denarja. — Ko je par dni pozneje prišla Ančka na sled temu njegovemu — izkazu ljubezni, ga je hotela ovaditi policiji, a Lojzek jo je prosil in jo tudi preprosil, da ga ni ovadila, Češ: saj bova tako v kratkem mož in žena in — kar je moje, bo tvoje in--nasprotno. — Nekaj časa po tem dogodku je pa Lojzek povedal Ančki, da ima priliko kupiti dobro idočo gostilno na takozvanem Cam-po Marzio (Markovo polje) št. 4, a da mu manjka denarja. Zadostovalo bi mu le 1000 kron. In toliko je prigovarjal Ančki, da jo je slednjič pregovoril, da mu je dala onih 1000 kron. In res je Lojzek na rečenem nie^tu odprl nekako krčmo, katero je pa že čez par dni moral zapreti, ker jo je zanemarjal in samo zapravljal Ančkin denar. Sele nato je Ančka spoznala, kakšna da je Lojzkova ljubezen, a ko je prišla do tega grenkega spoznanja, je Šla na policijo in tam ovadila Lojzka, ki je bil vsled tega aretiran. Narodna delavska organizacija. Ra> nateija predilnice v Ajdovščini Step-ka m generalnega ravnatelja Broško v iča »•pozarjamo. naj drugače ravnata z našim delavstvom. V tej tovarni je že tako: eden pntiskac gre. pa drugi prihaja. Pritožbe, ki zopet prihajajo iz Ajdovščine, so vedno bolj razburljive. Vse kaže, da se morajo num tovariši v Ajdovščini pripraviti ia nov boj za svoj obstanek in da ta boj ni več daleč. Bomo videli, kdo bo zmagal v tem boju. ah organizirana falanga slovanskega delavstva, ali par v Ajdovščino pri-tepenih tujcev. Na strani našena delavstva je tudi ostalo ajdovsko občinstvo, poleg tega pa vse v * Narodni delavski organiza- ciji« združeno jugoslovansko delavstva Stojimo torej pred bitko. — Bodi omenjeno, da Je ravnatelj Stepka po roda Ceh. V začetku, ko Je po padca prejšnjega ravnatelja Listrunga — katerega Je vrgla naša organizacija —- prišel na njegovo mesto Stepka, Je bilo malo boljie. Toda ta Človek dan za dnem slabše postopa. Najslabše pa seveda postopa generabu ravnatelj, m Je delavstvo tudi silno razburjeno zaradi njegovega ravnanja. Torej Se enkrat: konec mora biti tem razmeram! Delavstvo zahteva svoje pravice in si jfli ne bo dalo kratiti po nikomur 1 Mavd »DahnacBe« so vabljeni na sestanek, ki bo jutri, v četrtek ob 7 zvečer v ulici Sv. Frančiška št. 2. Ves« IZ Gortibe. Gorica v 2aM obleki Ravno spremili smo drage brate iz Voloske, ko se je razširila na kolodvoru okoli 3. ure popoldne grozna vest, da se je ponesrečil prestolonaslednik s svojo soprogo. V začetku sploh nihče ni hotel verjeti tej vesti, šele ko so resni ljudje to sporočali in ko se je izvedelo za vir vesti, šele potem so vsi verjeli. Prvotna vest je govorila o avtomobilski nesreči, kmalu pa se je razSirila prava vest, da je postala visoka dvojica žrtev nizkotnega atentata, da je ustrelil Prinčip prestolonaslednika in njegovo soprogo. Vtis vesti je bil naravnost depri-mujoč. Videli smo ljudi, ki so glasno kleli atentatorja, vsem pa je bilo žal po prestolonasledniku, ker bil je mož, v najlepšem pomenu besede. Bil pa je tudi znan kot državnik, ki ima smisel za naše narodno stremljenje. — Takoj, ko je bila vest 0 atentatu potrjena, je naznanila črna zastava z glavarstva in grada, da je izgubila monarhija svojega prestolonaslednika. Drugi dan je bila že večina hiš okrašenih s črnimi zastavami. — Vse veselice in javne prireditve so bile odgodene. Gorica se je zavila v žalno obleko — s o 1 n č n a Gorica žalujel Zupan je izdal na meščane oklic, v katerem izraža ogorčenje nad zločinom v Sarajevu, ustavlja tombolo in poživlja meščanstvo, da se pridruži izrazu sočustvovanju in ogorčenja. — Danes opoldne je imel tudi mestni svet pod županovim predsedstvom izredno sejo radi pre-stolonaslednikove smrti. Sožalje je izrekel dalje deželni odbor, glavar in drugi zastopniki korporacij. Maša po pokojnem prestolonasledniku bo v sredo ob 10. dopoldne v stolni cerkvi. Mašo daruje sam nadškof. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici, podružnica Glasbene Matice v Ljubljani, je vsled prestolonaslednikove smrti odložilo svoj koncert in izlet v Tolmin. Politična šola v Štandrežu je bila prekinjena. coUoicL; iio4 v i. —tu- žen. — G. S. 2. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bil sklep šol. leta v soboto, dne 27. t. m. — Vseh gojencev je bilo 23, izmed katerih jih je izvršilo z dobrim uspehom 19, z odliko Josip Fon iz Tolmina. Ob enem se obvešča si. občinstvo, da je vis. c. kr. ministrstvo to šolo opustilo; edina pripravnica za učiteljišča je sedaj ona v Gorici, ki je združena s c. kr. moškim u-čiteljiščem. — Pripravnica v Tolminu je obstajala 9 let; tekom tega časa se je izšolalo 163 gojencev, izmed katerih jih je vstopilo na učiteljišče 122; drugi so si izbrali kak drug stan; pri sprejemnem izpitu za učiteljišče je padel v vseh teh letih 1 sam gojenec. — Vodstvo se uljudno zahvaljuje starišem, ki so kazali veliko zaupanje do tega zavoda, kakor tudi vsem blagim dobrotnikom, ki so podpirali u-božne dijake. Zanimivo razpravo v Rovinju. Slovanski branitelj odklanja italijanskega svetnika - sodnika. Razmere na okrožnem sodišču v Rovinju postajajo z vsakim dnevom neznos-nejše. Na vsem sodišču službuje eden edini hrvatski sodnik. Vsi drugi so Italijani, in kar je še važnejše, odločni Italijani. To je res žalostno, če se pomisli, da spadajo v območje rovinjskega okrožnega sodišča v pretežni večini slovanski kraji. To smo hoteli zopet enkrat nagla-šati in prehajamo k poročilu o sodni razpravi, ki se je vršila pred rovinjskim kazenskim sodiščem preteklo soboto. Na obtožni klopi sta sedela zavedna hrvatska rodoljuba, I. B. od Josipa in L B. od Ivana, posestnika iz Materade. Obtožena sta bila, da sta s sovražnim namenom in z namenom prizadjati Ivanu To-mici (»Tomizza!«) težko poškodbo, vrgla proti slednjemu več kamnov, vsled česar sta ga težko poškodovala na obrazu. Oebnem sta bila obtožena, da sta z nekim trdim predmetom ranila Miho Horvatina in Petra Kozloviča. Razpravi je predsedoval višji sodni svetnik dr. Sbisa, obtožbo je zastopal drž. Dravdnik dr. Stefffc. je »ha obtožen- ca branil dr. Josip Mandič iz Trsta. Vsa razprava se je vršila v hrvatskem jeziku in predsednik se je res trudil, da bi se razprava vršila kolikor mogoče nepristransko. No, sodnemu senatu je pripadal tudi sin slovenskega pesnika, c. kr. svetnik Cegnar. Razprava je bila dolga in naporna, za- sliSanih Je bilo čez 22 prifi. Tekom vse rasprave Je g. svetnik Cegnar kazal, recimo, veUko »nervoznost«. Ko je b0o zaslišanje prič že pri kraju. Je vstal branitelj, ter je, na veliko presenečenje polne dvorane izjavil, 4m Je prl- kajti te-ta da Je tekom vse razprave pokazal, da nI dorastel nalogi, da bi sodil objektivno in nepristransko obtožena Slovana. Branitelj Je navajal konkretne okolnosti, katere opravičujejo odklonitev in njegovo trditev, da nima zaupanja do tega sodnika. Vsled tega je predlagal branitelj, naj se prekine razprava in odstopijo spisi pred-sedništvu okrožnega sodišča, katero naj reši ta incident (Moramo opaziti, da je svetnik Cegnar bil ves po koncu, ko je dr. Mandič izgovoril njegovo ime tako, kakor se pač izgovarjati mora, namreč slovenski »Cegnar«. Svetnik Cegnar pa meni, da se njegovo ime mora izgovarjati laški »Čeajar«!) Sodišče je po dolgem posvetovanju odbilo predlog branitelja z utemeljitvijo, da je sodnika odkloniti 3 dni pred razpravo. Razprava se je nato nadaljevala in so govorili državni pravnik, branitelj in zastopnik zasebnega udeleženca (odv. dr. Bartoli). Končno je sodišče proglasilo sodbo — pozno v noči Obtoženec I. B. od Ivana je bil popolnoma oproščen od obtožbe, obtoženec I. B. od Josipa pa obsojen na 3 mesece ječe. Deželno sodlife. Komisija, ki ima nadzorovati, da trgovci z jetsvinami prodajajo pristno blago, ali Če prodajajo ponarejeno blago, da ga prodajajo pod označbo, da je ponarejeno, je bila našia pri trgovcu Josipu GUmpelnu več vreč popra, o katerem se je potom kemične analize dognalo, da ni pristen poper, temveč da so mu primešane druge snovi. Vreče vsega skupaj 4 kvintale popra so bile Giimpelnu zaplenjene, a Gtim-pel je povedal, da Je oni poper kupil za pristnega pri trgovcu Mariju Prottiju. — Vsled tega je bil Marij Protti obtožen zločina goljufije, češ, da je prodal nepristni poper kakor pristnega, in obenem tudi prestopka proti zakonu glede prodaje življenjskih potrebščin. In včeraj se je na deželnem sodišču vršila tozadevna razprava proti Mariju Prottiiu. Obtoženec ie rekel, da se ne čuti kriv goljufije, ker je moral Giimpel vedeti, da poper nI pristen, kajti dočim stane pristni poper 170 kron kvintal, je prodal oni poper Gtimpelnu po K 146 kvintai. In iz ravno tega uzroka se ne Čuti kriv omenjenega prestopka. Sodttče je zaslišalo dve priči, ki sta povedali, da je OQmpel res plačal poper ceneje, kakor če bi bil poper pristen in sodišče je na tej podlagi oprostilo Prottija o-beh obtožb. Trgovhfl m gospodarstvo. BORZNO POROČILO. dne 30. junija 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.10 pop. Avstrijska renta papir 80.95 avstrijska srebrna renta 80.95. avstrijska kronska rent* 81.60- ogrska kronska renta 79 8.\ kredi tke 599.50, Anglobanka 327.—, Union 571.—, Lftnderbank 474—, Bankverein 504.5'J drž. Žel. 687. -. Lombardi 83 25. alpinke 792 —, turške srečke 210,- Napoleoni 19 21, marke papir 117.83. London kratko 25.18. Pariz 96 1 K Mirno. Trst, arad.) Francija 95 80 - 9i.l-\ Nemčija 117.60 - H8.1 , It. 95 (.5 - 95.85, London 24.11 - 24.22, 20 frankov 19.17 - 19.23, 20 mark 23.48 - 23.54, so-vereign 24.06- 24.14. ne maki papir 117.7» -118.15, " *" ---* "" "O, avstr. zlata renta 100.— renta 81.50 - 8».9», ogrska ika kronska renta 79.85 80.25, turške srečke 2i'9-2l2 — diskont za menice do 3 mesecev 3- 47/.'0, nad 3 mesece 4l/4 - Blagovna borza. Trst, 27. junija Kava. Santos good average za m j —.--.—, za juli 55.75 —.—. september 55.25- 56 50, december 56 - 57.25, marec S7.25 - 58.25 Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —. , jnli —.---.—, september —.---.—, december —.---.—, maj —.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 27'-28.— juni avgust. 27V4 - 28 ^ovem.-marec - 2S25 - 2 stotin k. : □□ Lepa +0, vr. meblirana poba se odda takoj dvema Čed nema mladeničema s hrano. 13o>chetto št. 2.; 900 "e takoj m^blirana soba z dvema poste-UutlU ljama na žel,} tudi hrana. Ulica Com-merciale 9 pritličje. 800 Stara trška žganlama Via Cavana 5. Bogat izber liker odlikovana z zlato _ kolajno v Trstu, Bogat izber likerjev; grški in francoski konjak, kranjski brinjevec, kraški slivovec in briski tropinovec in rum Cene nizke. Izber grenčic. — SlaS&ce in prepečenci Grški m*stici iz šija. Filijal a na vogsdu Verdijevega trga in ulice deli'Orologio. — Se priporoča Ana rej Antonopulo. 3« \i j^lllll odpotovala prodam kolo .Stjria' nad. Ulica 875 tlmuml I P°trebuje*e dobrega zidaija ali jlUVUlll I sobnega slik«rja t -d»j se obrnite do Manna Grgin, ulica Bosco št. 18, III nad. Izvršuje vsako delo hitro, točno, solidno in po zmernih cenak. Svoji k svojim I 711 V)|lf|ffn se razno kmetijsko orodje ter več rab-FrUUU ljenih pisalnih miz po jako nizki ceni. Ulica S. Francesco šL 2, dvorišče. 713 Ženitbena ponudba Enointridesetletni samostojni obrtnik se želi seznaniti z gospodično od 20 —-;0 let, katera bi imela veselje do obrti, in bi imela vsaj 2&j0 K denarja, katerega bi se porabilo v razširjenje obrti. Ponudbe ~ i .Samostojni obrtnik" na Inseratnl odle ek inosti. 709 Fd Važno za tetovliiaris! /£ imain za oddati v najem 'ive sobi in eno kuhinjo z \ so opravo v jako prij znem in zdravem kr ju na Marjnem Celju. Natančnejša pojasnila se >/.ve pri gostilničarju na postaji v Kanalu- — A.ndrei Mugrli, lastnik. CS6 trgovini jestvin na stanovanje. iNaslov pove lus. odd. Ldinosti. Učenca m koliko zmožnega v me se tak- j. Dobi plačo hrano in 1 spreji je. rs asi I 0T?ff zracna» meblirana soba se oddaš l. julijem iCpU samo boljšemu go-podu. Ulica Romagua št. 12, vr. 3. 708 se išče za I-tr >. Zmožen mora biti hrvaščine in laščine. Dobri pogoji. —-Ponudbe pod „Plačilo" 8t 689 na Ins. oddelek Ed nosti. 6S9 PotniK U LJUUJJ! Slovenske Alpe. !!1 Železniška postaja. Krasna gerska lega zavarovana proti vetru, popolen mir, brez prahu. Čist zrak. Oživljajoče solnce. Popolno vodno zdravljenje. S lnčne, og ikovo-kisle in električne ko eli. Senčnati parki. Kr sni gozdni sprehodi. Izborne restavracije s zmernimi cenami. Stanovanja v zdraviliŠČni hiši in v dvoicih.— Niz-e cene. I/.borni uspehi pri Krvnih - čivfoih in plju?nih boleznih. Prospekti s as to a j in poš-nine prosti Dr. Rudolf Hasba upravni zdravnik. prodajalo se 63 m v znlosi nabcimote $2 s sledečimi popusti 0\j MANiifl^n rahlim nnfuftll (Vse zadnje novosti) Bluze, obleke, reform, plošči, lope, krilo, mm spodnja krilo, kopalne obleke, kopalni Mšči, Jerpe za solnčnlM, dežniki, perilo, rokavice, nogavice, moderci, coiisSinžes, paj- blani, plaids, robci, parfemi itd. (Vse zadnje novosti) Snlce, spodnje hlače, pletenice, ovratnice, robci, plaids, dežniki, palice, rokavice, nogavice, naramsiki, podveze, ovratnik ovratnice, zapestniki, potne kape, telovniki itd. P. n. $2. meščani so v lastnem interesa va&ljeni, da izndffio ^ p 4 1 k .sls Casermu) TRGOVCI! PEKI! 11twi»« mt * ^ - Mfi IIIMUVUi: rmn ^ m ^ u ^ pjj^fc p,, knnknrpnfnlh nattlL - v~ud'" kpc,loni° « Glfinfil, Trst Te,.,. Vasari Nro.