KO. 234
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, DECEMBER 6, 1966
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPfil
ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV
'Zffiikanje' v trgovinah je zmeraj ohssfeeiše
Poročila trdijo, da bodo kraje v trgovinah od strani kupovak'av in od strani u-službencev dosegle vrednost 2 bilijona dolarjev.
NEV/ YORK, N.Y. — Vse velike trgovske družbe tožijo, da je iz leta v leto več “zmikanja” v prodaj alnicah vse dežele. Tako kupci kot tudi prodajalci odnašajo iz leta v leto več kljub Vsem varnostnim ukrepom in posebnim policijskim paznikom. Odnašajo in zmikajo vse, kar je kod naprodaj, pa naj je to v prodajalni živil, malih hišnih potrebščin ali pa trgovin z obleko in obutvijo.
Kradejo in odnašajo blago na Vse načine, preprosto in premeteno, v malem in velikem obsegu. Odkrili so ponovno cele organizirane skupine, ki so blago odvažale kar s tovornjaki ali pa ga že med potjo usmerile drugam. Vse te izgube morajo trgovine na nek način kriti. Najpreprostejše je seveda za toliko dvigniti cene blaga, če to ne škoduje konkurenčnosti.
Podatki, ki so jih zbrale trgovske družbe po vsej deželi, pra-vijo, da bodo trgovine letos utrpele na te vrste krajah in zmi-kanjih dva bilijona dolarjev ali Pa celo več. Posebno ugoden čas ?-a te vrste “posla” je sedaj pred Božičem, ko je v veliki večini trgovin gneča in osobje ne more ‘••".h kupcev zadostno nadzirati/ Pa tudi ne — prodajalcev. Tudi Njihovih prstov se po omenjenih Podatkih rado kaj prime, kar ni Njihovega in ne plačanega.
fiiisi g@wr@ § Mlršfi isa mefafs s Iliafsb
Moskva, zssr. — Komu-
Pistični režim prireja širom de-shode in sestanke, ki imajo Pamen, da vse ljudi poučijo o Tatiju stikov s kitajskim sose-^0T. Govorniki na-shodih in se-stankih so dobili ukaz, da ne s Pie j o stanja o stikih s Kitajci Preveč črno slikati. Zdi se pa, da Sredo nekateri govorniki predahe in v svoji vnemi namigujejo obmejne dogodke, ki jih naj-Prže v resnici ni. Vse to pomaga Slriti po Rusiji vse mogoče no-viee in čenče: da so Kitajci že Načeli delati nemire na meji in pirati v Sibirijo, da so se ki-uski komunisti že sporazumeli ® kapitalisti, kako bodo spravili ■^Psijo na tla, da je Amerika že ljubila Kitajski, da ne bo Ru-S^e podpirala itd.
Moskva skuša vse te govorice ^Mjati z zanikanjem. Seveda ji padsko mnenje ne verjame, a-°ravno so uradne izjave naj-bliže resnici kot pa ljudske vePče. Značilno pa je, da so tuji ^nikarji dobili dovoljenje, da lahko poročajo svojim u-ecMištvom.
Novi grobovi
Agnes Grachanin
Včeraj je umrla v Parma Community bolnici 72-let:na Mrs. Agnes Grachanin, roj. De-jak, s 634 Fordham Phwy., Bay Village, rodom iz Lipovca pri Ribnici. Tukaj zapušča 5 sinov in 6 hčerk, več vnukov in vnukinj, sestro Mary Kožar ter druge sorodnike tukaj in v Sloveniji. Na mrtvaškem odru bo počivala v Zeis Forrest Funeral Home na 16105 Detroit Ave. Pogreb bo v sredo.
Leonard Picket
Po krajši bolezni je včeraj umrl v Women’s bolnici 71 let stari Leonard Picket s 1203 E. 175 St., mož Josephine, roj. Herci, brat Ann e Muller, pok. Georgea, pok. Paula in pok. Johna. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob enajstih na Lakeview pokopališče.
Republika Gvajana ima težave s prazniki
GEORGETOWN, Gv. — Dokler je bila Gvajana angleška kolonija, se je morala angleška vlada ubadati z vprašanjem, koliko praznikov naj ima kolonija. Ko je pred 6 meseci kolonija dobila neodvisnost, je .stala pred vprašanjem, kaj naj menja na tradiciji sedanjih uradnih praznikov. Problem ni ravno lahek.
V Gvajani živi 250,000 kristjanov, ki hočejo imeti krščanske, praznike, dalje 220,000 hindujcev, ki se potegujejo za svoje. Muslimani pa zahtevajo rav-nop-ravnost, čeprav jih je le 80,000. Na-svoj račun glede praznikov hoče, priti tudi 30,000 Indijcev in 4,000 Kitajcev.
Vlada se je odločila, da bo dala, splošno veljavo 12 praznikom, deloma državnim deloma verskim. S tem seveda ni zadovoljila vseh verskih skupin. Nezadovoljneže je potolažila s tem, da jim je izjavila, da je sedanji odlok o praznikih le začasen. Na tihem je pa tudi sklenila, da bo tolerirala vse verske tradicije glede praznovanja.
Plezanje po egiptovskih piramidah prepovedano
KAIRO, Egipt. — Turisti, ki hodijo v Egipt, so prišli ob tra-dicijonalno zabavo: plezanje na piramide. Policija je namreč u-gotovila, da se jih vsako leto pri tem poslu ubije povprečno pet, največ Nemcev, ki hočejo brez spremstva kar dirkati gor in dol po piramidah.
Vojaški diktator je popustil pritisku stvarnosti.
RANGOON, Bur. — Burmanski diktator general Ne Win je
1.	1962 uvedel strogo diktaturo, ki se je oblekla v nacijonalni komunizem. Nacijonaliziral je vse gospodarstvo, posebno industrijo in trgovino in s tem pregnal vse tuje podjetnike, posebno Indijce in Kitajce, iz dežele. Pretirana hitrica se je hitro maščevala posebno v trgovini.
Ker dežela nima izvežbanih domačih trgovcev, je preskrba z živili, obleko itd. hitro opešala, zato se je pa ravno tako hitro razbohotila trgovina na črno in pognala cene na črni borzi za 190 do 200 odstotkov nad uradnimi. Na drugi strani je pa zastal izvoz, kar je rodilo pomanjkanje deviz. Blagostanje je hitro padalo, nezadovoljnost potrošnikov pa rastla. Ne Win je par let gledal, kako propadajo njegovi načrti, sedaj se je pa podal pritisku stvarnosti in začel dovoljevati svobodno trgovino za posamezne predmete za prehrano. Obenem je njegov režim povišal cene za riž, ki je edini važni pridelek za burmanskega kmeta.
Ne Win je pa začel popuščati tudi na političnem polju. Dal je svobodo dvema ministrskima predsednikoma U Nu-ju in -U Ba Sweju, ni jima pa dovolil političnega dela.
Ne Win pa ni povedal, kaj naj bo končni cilj njegove sedanje liberalnejše politike. Zato mislijo nekateri opazovalci, da se bo vrnil na staro, kakor hitro mine sedanja gospodarska kriza.
He Win začel popuščali	JJSe*
v gospodarstvu Burme "Lgon j v*. _ v„ svet
je že dosti pisal o korupciji, ki vlada v Južnepa Vietnamu prav povsod: v javni upravi, v vladi, med generali in oficirji, v mestih in na deželi. Sedaj je prišlo na dan, da podobna korupcija vlada tuni na komunistični strani tako v javni upiavi Severnega Vietnama kot m-d gverilci in terenci, ki jih vodi Vietnamska osvobodilna fronta. O tem je tovariš Le Due Tho napisal dolg članek v uradnem glasilu sever-novietnamskih ko munistov Nhan Dan.
Pripoveduje, kako se širijo med komunističnimi uradniki in sopotniki pojavi tatvin, goljufanj, podtikanj, podkupovanj, kako se je zabohotilo veseljačenje in pijančevanje, pa tudi zapravljanje ljudskega premoženja. Sebičnost birokratov je tako velika, da se nič ne menijo za trpljenje revnih slojev, da za denar celo pomagajo verižnikom in tihotapcem, da gledajo skozi prste tistim, ki izkoriščajo ljudske zadruge za svojo korist.
Tho trdi kar naravnost, da se mnogi uradniki obnašajo kot pravi mandarini, ki poznajo le sebe in svoje žepe. Pri tem pa vsi zločinci držijo skupaj kot klopje, zato jih je tadi tako težko preganjati.
Zakaj vedno več zločinov?
WASHINGTON, D. C. — Iz poročila FBI je razvidno mišljenje o tem vprašanju načelnikov policije v velikih mestih. Na prvem mestu vidijo vzrok v splošnem padanju spoštovanja zakonov in predpisov o javnem redu, takoj za tem pa v pomanjkanju podpore javnosti policiji in njenemu delu.
Sledijo popustljivost sodišč, kršenje javnega reda v okviru boja za civilne pravice, pomanjkljiva vzgoja v domači hiši in šoli, “prazne” pritožbe o policijskem nasilju in drugo.
Španski zakon o verski svobodi bo Še letos izglasovan
MADRID, Šp. — pbjavljen je bil vladni načrt zakona o verski svobodi, ki jamči pravico do javnega in zasebnega bogoslužja vsem državljanom in ne samo katolikom. Načrt ima 42 paragrafov in bo prišel pred parlament še pred prazniki. Mislijo, da ga parlament ne bo dosti spremenil, akoravno se nekateri španski katoliški škofje ne strinjajo čisto z besedilom. Pričakujejo pa, da ga bo večina škofov odobrila na svoji zadnji letošnji konferenci, ki bo te dni.
Na zunaj se zakon ne bo dosti poznal, kajti sedanji režim je že do sedaj večino pravic nekatolikov toleriral. Sedaj bo pa tega toleriranja konec, kajti vsakdo bo imel po zakonu pravico, da mu javna uprava jamči za svobodo vere in pravico do javnega bogoslužja. To, kar je bilo do sedaj tolerirano od strani države, bo sedaj zajamčeno z novim zakonom.
RODEZIJA JE ODKLONILA NAČRT 0 KONCU UPORA
Rooezija je po daljši razpravi sinoči obvestila britansko vlado, da dogovora o končanju rodezijskega upora, izdelanem koncem tedna na angleški križarki Tiger med Wilsonom in Smithom, ne sprejme. Britanska vlada je nato predložila sejo Varnostnega sveta ZN za ta četrtek, na kateri bo predložila proti Rodeziji gospodarske sankcije.
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson je sinoči “z žalostjo” in razočaranjem obvestil parlament, da je Rodezija odklonila načrt o končanju upora, kot sta ga izdelali britanska in rodezijska delegacija pod vodstvom Wiisona in Smitha v dvodnevnih razgovorih na angleški križarki Tiger koncem preteklega tedna. Wilson je opozoril na usodnost rodezijske odločitve in na težke posledice, ki utegnejo seči daleko preko Rodezije. Razpoloženje v parlamentu je bilo napeto, razočaranje na vseh straneh očitno. Danes odleti zunanji minister George Brown v New York, kjer bo pred Varnostnim svetom zastopal stališče britanske vlade:_
Rodezija
je sprejela del dogovora o ustavi in jamstvu za podelitev političnih pravic vsem rodezijskim državljanom neozi-raje se na njihovo raso, zavrnila je le postopek, kako naj bi bila ta ustava uveljavljena. Po dogovoru bi morala Rodezija končati upor proti Veliki Britaniji, ki ga je začela lani 11. novembra, ko je proglasila svojo neodvisno s t, priznati, guvernerju v Salisburyju vrhovno poveljstvo nad oboroženimi silami dežele in nad policijo. Guverner bi nato imenoval novo vlado pod predsedstvom lana .Smitha, pa vključil vanjo tudi par črncev in belcev, ki so v opoziciji s politiko Smitha. Po štirih mesecih, ko bi bilo vse potrebno pripravljeno in nova ustava uzakonjena, bi Velika Britanija uradno priznala ’Rodeziji neodvisnost.
Smith; Boj se nadaljuje
lan Smith je včeraj v Salisburyju objavil odločitev svoje vlade in dejal “Boj se nadaljuje!” Ta boj utegne biti usoden ne le za Rodezijo in njene neposredne sosede, ampak za vso osrednjo in južno Afriko, pa tudi za ostali svet. Očitno je, da sankcije proti Rodeziji ne morejo uspeti, če jih ne bosta podpirali Južne Afrika in Portugalska. Južna Afrika je že izjavila, da se jih ne bo držala.
V tem slučaju nastane vprašanje, ali naj Združeni narodi Južno Afriko prisilijo, da bo sankcije izpolnjevala s tem, da
štiri petine vseh ; Detroit, Mich. — v zdru-'0liih državah je 4 petine vseh
*hot
°mih vozil na svetu.

Zevno in milo. Naj višja "‘Pwatura 45.
CLEVELAND, O. — Naša dežela se je dobro zalagala s hrano že med drugo svetovno vojno, saj smo morali takrat zalagati vse nasprotnike nacizma in fašizma z deželnimi pridelki. Veliko pridelkov nam je bilo treba imeti tudi takoj po vojni, rediti smo morali razdrto in o-pustošeno Evropo ne glede, ali nam je bila med vojno sovražna ali v zavezništvu z nami.
Tako je prišlo do tega, da smo še pred 10 leti kar plavali v izobilju deželnih pridelkov, dočim je po svetu hrane primanjkovalo. Nadaljevanje podpiranja sveta s hrano je tako postalo ne-obhodno potrebno, spremenil se je samo nagib. Do 1. 1956 smo odstopali deželne pridelke iz u-smiljenja; dežela ni mogla trpeti, da bi se Amerikanci utapljali v deželnih pridelkih, ljudje po svetu pa stradali. Po 1. 1956 se je pa v podpiranje začela vmešavati politika. Amerika je seveda še zmeraj podpirala reveže, toda pri tem je zmeraj bolj
Hrana za mir - povod za prepir
gledala, da pridejo kot prvi na vrsto tisti, ki “držijo” z nami v eni ali drugi obliki. To načelo velja še danes. Podpiranje je dobilo tudi novo obliko: revnim narodom nismo deželnih pridelkov samo poklanjali, smo jih tudi prodajali ne za dolarje, ampak tudi za njihove narodne valute, ki praviloma niso bile in niso še danes dosti vredne. A-meriške prodaje blaga za narodne valute so pravzaprav le podpiranje v zakriti obliki.
Posledice so se hitro pojavile. čim lažje je bilo dobiti ameriško hrano, tem več narodov je hotelo biti deležnih te dobrote. Ta tekma je začela močno vplivati na ameriško zunanjo politiko. Deželne pridelke smo oddajali ne samo po socijalnih, ampak tudi po političnih vidikih. Ker je bilo zalog dosti, smo lahko zadovoljili večino prijavljenih potreb.
Med tem so se pa časi spremenili. Ameriška proizvodnja de-
želnih pridelkov ni več zadostovala za domače in tuje potrebe. Že pred 2 letoma je federalna administracija morala dati farmarjem dovoljenje, da so začeli pridelovati več pridelkov. To politiko nadaljuje tudi Johnsonov režim v naših dnevih. Pa ne samo to: cene deželnim pridelkom so rastle, z njimi vred so rastli tudi stroški za podpiranje. Vse to je pripeljalo do tega, da se danes v politiko podpiranja vmešavajo kar štiri federalna tajništva: agrarno, ki mora skrbeti za pridelke, državno, ki bi rado delilo hrano le p0 političnih vidikih, tajništvo za narodno obrambo, ki bi jo rado delilo samo tam, kjer tako podpiranje koristi ciljem naših vojaških krogov, finančno, ki mora skrbeti za obratni kapital, kolikor ga je treba za izvrševanje podpiranja.
Pokojni predsednik Kennedy se je hotel ogniti prepirom med tajništvi s tem, da je nastavil v Beli hiši posebnega pomočnika,
ki naj usmerja politiko podpiranja in miri interese vseh 4 federalnih tajništev. Johnson je ta sistem podedoval in ga pustil do letos takega kot je bil. Letos je pa — naj hrže po nasvetu in na pritisk državnega tajnika Ruska — ukinil mesto pomočnika in vodstvo podpiranja prepustil diplomaciji. S tem seveda niso zadovoljna ostala tri tajništva, to pa je rodilo že prvo krizo. Dosedanji Johnsonov zaupnik Reuter, ki ga je predsednik premestil iz Bele hiše v državno tajništvo, je demisijoniral, akcija za izvajanje hrane za mir je ostala brez upravne glave.
S tem je kriza v politiki o hrani za mir butnila na dan. Trenja med tajništvi bodo kmalu odmevala v Kongresu. Med tem bodo pa rastli stroški za izvajanje programa radi višjih cen za deželne pridelke, dočim bo odvečnih deželnih pridelkov zmeraj manj. Vse to pomeni za Johnsona novo skrb, kot da bi že drugih ne imel dosti.
te razširijo tudi na njo in če to ne uspe, mar naj uporabijo proti Rodeziji in Južni Afriki oboroženo silo?
V Londonu se resnosti položaja in težav, ki jih ta skriva, zavedajo, toda morali so iti na pot, ko jim Rodezija ni pustila več nobene druge poti.
Hacijonalizem dviga glavo fudi med Ogri
Na kongresu Madžarske komunistične partije so omenjali “imperialistični diktat” trianonske mirovne noaodhe.
BUDIMPEŠTA, Madž. — Romunija in Jugoslavija spadata med najgorečnejše nasprotnike nove mednarodne komunistične konference, ki naj bi obsodila kitajsko notranjo in zunanjo politiko, pri tem pa ne pognala, kitajskih komunistov iz rdeče tovarišije. Rusom seveda to ni všeč in so bili gotovo zelo zadovoljni, da je na zadnjem madžarskem komunističnem kongresu začel madžarski nacijonali-zem dvigati glavo. Tovariš Kadar je namreč rekel med drugim, da je poznala tudi Madžarska dobo divjega medvojnega nacijonalizma, povod zanj je pa dal “imperijalistični diktat trianonske mirovne pogodbe”. V trianonski pogodbi se je namreč morala Madžarska odreči Slovaški v prid Češkoslovaške republike, Sedmograški v prid Romuniji in Vojvodini v prid Jugoslaviji. Za Kadarjem so tudi drugi madžarski govorniki brenkali na nacijonalistično struno.
Tovariš Tito je šel ravno takrat na obisk k tovarišu Ceau-sescu, menda sta šla na lov in se umaknila javnosti. Tako sta lahko v miru premišljevala, kaj naj pomeni Kadar jeva lepo zavita izjava o “trianonski pogodbi”, ki proti njej ni nič protestiral tovariš Brežnjev iz Moskve. Morda sta se pogovarjala tudi o očitnih prizadevanjih Romunije in Bolgarije, da bi pritegnile Albanijo na svojo stran. Ko je pa Tito prišel domov, se je lahko pomenil o tem tudi z Rankovi-čem, saj si bosta lov na albanske simpatije verjetno oba enako razlagala.
Ni težko razgreti nacionalizem, ni pa tako prijetno nositi posledice, tega bi se balkanski politiki lahko malo bolj zavedali.
Iz Clevelanda in okolice
Priznanje—
The Jewish Community Federation je počastilo v nedeljo zvečer predsednika Cleveland Electric Illuminating Company Ralpha M. Besseja s Charles Eisenman nagrado za izredno službo skupnosti neoziraje se na raso ali vero. Besse je sprejel nagrado na 63. letnem obedu v Park Svnagogui na 3300 May-field Road ob navzočnosti kakih 500 ljudi. Izročil mu jo je predsednik in načelnik nagradnega odbora David N. Myers.
Žalostno sporočilo—
G. Štefan Vesel z E. 66 St. je dobil sporočilo, da je 30. novembra letos umrla v Kanderšah pri Pečah v Sloveniji ga. Marija Avbelj, 70 let stara mati njegove svakinje ge. Justi Vesel v Milwaukee, Wis. Doma je zapustila moža Antona, 3 sinove in 3 hčerke.
Zamenjan površnik—
Preteklo nedeljo po Slovanovem koncertu je nekdo zamenjal v SDD na Recher Avenue temen moški površnik. Prošen je, da kliče IV 1-7441. da se zamenjava uredi.
Zadušnica—
Jutri, v sredo, ob 8.30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Peruseka ob 2. obletnici njegove smrti.
Zarota proti L, A. Jacksonu—
Mestni odbornik 24. varde Leo A. Jackson je včeraj na seji mestnega sveta razkril, da je skupina “črnih nacionalistov” najela ljudi, ki ga naj bi umorili, ker se zavzema za strožji nadzor nad izvrševanjem zakonov v črnskem predelu Clevelanda. Jackson je sam črnec. Direktor varnosti McCormick je iejal, da je policiji znana nevarnost, ki preti Jacksonu.
Cel koš patentov
WASHINGTON, D.C. — Thomas Edison je tekom devet let prijavil skupno 370 patentov s področja razvoda elektrike.
Če ai brezobziren pri vožnji, ae pozabi, da se boš zaradi tega kesal!
Zadnje vesti
TOKIO, Jap. •— Peipinški radio je objavil protest kitajske vlade Združenim državam, katerih letala naj bi bila napadla kitajske ribiške ladje v zalivu Tongking, pri čemer naj bi bilo 17 kitajskih ribičev mrtvih, 29 ranjenih, 6 ribiških ladij pa potopljenih.
TIM, IT. — Včeraj je pokril sneg višje predele Italije vse od Alp pa do Napolija. Sneg in v nižjih predelih dež sta znova povzročila naraščanje voda in nevarnost novih poplav.
BONN, Z. Nem. — Vodniki krščanskih in socialnih demokratov, ki so se povezali v vladno koalicijo, javno kritizirajo drug drugega, ko zagovarjajo svoje stališče pred svojimi pristaši.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Vodnik sovjetske delegacijo Kuznetsov je včeraj v političnem odboru glavne skupščine ostro napadel Združene države zaradi njihovega posega v Vietnam in zahteval takojšnje končanje bombnih napadov na Severni Vietnam. Ameriški zastopnik Goldberg ga je zavrnil, da ima vedno polna usta besedi, da pa Sovjetska zveza ne stori nič za obnovo miru v Vietnamu.
r AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 6, 1966


6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published drily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
'Ca Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months t anada and Foreign Countries:
$1S.G9 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 234 Tues., Dec. 6, 1966
Kriza v davčni politiki
Da je naša federalna davčna politika zašla v krizo, je kriv predsednik Johnson. Gledal je na to vprašanje zmeraj samo skozi politična očala, pa še takrat je videl napak. Odlagal je povišanje davkov v upanju, da mu bo to pomagalo pri jesenskih volitvah. Izid volitev je povedal, da se je predsednik zmotil. Radi odlaganja odločnih korakov v davčni politiki ni pridobila njegova stranka na glasovih. Morda je radi tega celo kaj zgubila, kajti ameriški volivec je že tako razgledan, da ve, da nobena vreča ne stoji pokoncu, ako je prazna, tudi davčna ne.
Johnson se ravno sedaj peča s sestavo proračuna. Odrediti mora, kako velik naj bo proračun in kako naj davki pokrijejo izdatke. Da bodo izdatki večji od lanskih, o tem dvomi le malokdo. Odkod pa vzeti večje federalne dohodke za njihovo pokritje? Prirodno bi bilo povišanje davkov.
Povišanju davkov se naravno najbolj upirajo veliki davkoplačevalci, ki so že vpregli vse sile, da pridobijo predsednika za čim prejšnjo izjavo, da v novem proračunu ne bo nobenega povišanja. Razlogov seveda lahko naberejo celo vrsto.
Zastoj je zavladal na primer v avtomobilski industriji, tovarne so morale omejiti proizvodnjo novih avtomobilov. To naj bo zanesljiv znak, da se je konjunktura približala vrhu in da lahko začne pojemati. Zastajati je začelo tudi stavbeno gibanje, ker nove hiše ne najdejo več kupcev. Tudi to naj bo znak, da nam grozi nevarnost gospodarskega zastoja. Kdo bi pri takem gospodarskem stanju še mogel zagovarjati večje davke?
Zajec pa lahko tiči tudi v drugem grmu. Amerika ima samo nekaj pod 200 milijonov ljudi in to število ne raste tako hitro, kot lahko raste število novih avtomobilov. Enkrat bomo prišli do tega, da bo avtomobilski trg nasičen, saj imamo že sedaj 95 milijonov motornih vozil. Kupci ne bodo takrat rabili večjega števila voz, naj bodo vozovi dragi ali poceni, naj vlada konjunktura ali zastoj. Temu stališču se seveda vsi izogibljejo, ker še ni dosti pritisnilo nanje. Isto velja za nove hiše. Nikoli ne bomo dočakali časov, da bo vsaka ameriška družina imela novo hišo. Zmeraj bo precejšen del družin živel v starih. Število kupcev za nove hiše je torej omejeno, naj bo konjunktura ali zastoj v stavbenem gibanju. Ne vemo, ali se ne bližamo hitro gornji meji povpraševanja tako po novih hišah kot pri avtomobilih. Morda se pa.
Proti novim davkom se borijo seveda zastopniki velikih davkoplačevalcev v obeh strankah. Vsi svetujejo Johnsonu, naj rajše zniža izdatke, da spravi proračun v ravnovesje. Johnson je deloma že podlegel njihovemu vplivu. Naročil je, naj federalni uradi zmanjšajo svoje izdatke za 10%. Tak splošen predlog je pesek v oči javnosti. Kdor zasleduje zgodbe naših proračunov, dobro ve, da si administracija v takih slučajih zna pomagati. Uboga predsednika, toda ne popolnoma in ne v obupu. Ima svoje kanale do Kongresa in tam izposluje, da senatorji in kongresniki dvignejo ravno tiste postavke v izdatkih, ki jih je admi-nistraoija morala na pritisk “od zgoraj’’ znižati. V tem pogledu smo prišli še vsako leto z dežja pod kap, bomo tudi letos.
Sedanji boj proti višjim davkom pa buta z glavo ob zid. Stvarnost mu nasprotuje, naj nam bo všeč ali ne. Dejstvo je namreč, da nam bo prihodnje leto vojskovanje v Vietnamu naložilo večje izdatke kot letos. Nesreča je le v tem, da McNamara sam ne ve, koliko več denarja bo potreboval v ta namen. Zakulisne ocene njegovih svetovalcev se gibljejo med $15 in $25 bilijoni, na zunaj pa le med $5 in $10 bilijoni. Na drugi strani je pa Kongres že izglasoval toliko zakonov v okviru akcije za “veliko narodno skupnost”, da bo njihovo izvajanje zahtevalo več dolarjev in ne manj. Na silo se stroški za izvajanje ne bodo dali znižati. Tako uči skušnja.
Predsednik menda čaka tudi na poročila, kakšni so iz-gledi na investicijske načrte za prihodnje leto. Dobil jih bo menda v nekaj dneh, če jih že nima na mizi. Ne bo pa konjunktura za investicije tako dobra kot letos, o tem se vsi strinjajo. Letos bodo namreč investicije kar za 17% večje, kot je bilo predvideno. To je nekaj izrednega in se da razlagati samo z gornjo mejo sedanje konjunkture, ko vsako podjetje hiti, da vse svoje dohodke in rezerve vtakne v novo* proizvodnjo. Prihodnje leto ne bo po splošni sodbi tako dobro.
Johnson se je menda že sprijaznil z idejo, da bo treba davke povišati. Ne ve samo, kdaj bi to storil. Ali že sedaj, ko bo predložil proračun ali šele poleti, ko bo postalo vsem jasno, da brez večjih federalnih dohodkov ne bo mogoče držati primanjkljaja, recimo, v okviru $5-15 bilijonov.
Gospodarski strokovnjaki, ki ne zagovarjajo interesov velikih davkoplačevalcev, svetujejo takojšnjo odločitev.
Politični oziri, saj nekateri med njimi, pa svetujejo odlaganje.
Ta precep bo odprl vrata ne samo debati, ampak kar naravnost polemiki, kdo ima prav. V polemiki je pa pretiravanje zmeraj v modi. Pretiravanje bo rodilo zmedo. Med tem bo draginja rastla. Nihče nima namreč toliko poguma, da bi napovedal, da se bo njena hitrica zmanjšala. Johnsonu grozi torej nevarnost, da bo zamudil priliko, kot jo je že parkrat. Škodo bodo imeli revni sloji. Resda jih ne bodo morili večji davki, toda hitro bodo lahko izračunali, da jim draginja pobere iz žepa v par mesecih več, kot pa bi znašalo celoletno povišanje njihovih davkov.
Losallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Stmny Spot Crty-a”)
La Salle, 111. — Volivni viharji, ki so razburjali javnost in po-litikarje, so minili. Zdaj po “viharjih” opazujemo vsak po svoje vse okrog nas, kaj so in kakšne spremembe bodo še te zadnje volitve prinesle deželi, državi, okrajem, mestom in vasem. Kmalu se bo pokazalo, ali so bile obljube, s katerimi so bili kandidati tako radodarni in širokogrudni, le besede na jezikih politikarjev, ali če bodo skušali politikarji to, kar so obljubljali, tudi izvršiti. Eno ali drugo bo. Vsakega in vse ne bodo zadovoljili, poskusijo pa lahko nekaj napraviti, če bodo pri taki volji in ostali zvesti obljubam, ki so jih dajali. Ko sem to moje mnenje pred kratkim omenil sosedu Jožetu, me je ta nekam hudomušno pogledal izpod svoje kape in pripomnil:
“Veš, Matevž, o tem imam pa jaz svoje misli, ki mi pravijo: politikarji sami sebe ne bodo pozabili, na to se lahko stavi. Ampak na nas druge .. .? Hm, so pa že najbrže prvo noč po volitvah pozabili in če jih greš da-
shall in Putnam. Velik pomen za prevoz izdelkov, kakor tudi za odhod in dohod delavcev v službe in na dela iz vseh štirih okrajev imajo dobre cestne zveze, posebno velecesta št. 80, ki teče vse od Atlantika preko o-srednjega zaipada, tu tik nad La Sallom tja naprej skozi Iowo vse da Pacifika. Poleg tega pa so ti okraji tudi poleg ugodnega rečnega toka reke Illinois, po kateri se lahko na parobrodih dovaža raznoteri materij al v tovarne, kakor tudi potem izdelke po deželi in ven v svet. Kakor zgleda in napovedujejo, bo v prihodnjem četrtletju z r a s 11 o tod okrog večje število naselbin, kar bo dvignilo v teh okolicah promet, trgovino in gospodarstvo. Tako gre, rastemo in rastemo naprej in naprej .. .
* PODRAŽITEV JAJEC je lahko opazila, pa tudi gotovo občutila vsaka gospodinja po naši deželi. Za vzrok navajajo, da v gotovih sezonah kokoši ne nesejo toliko jajec, kakor v drugih sezonah. Nekaj je na tem. A
, ,	,	... v poleg tega so še drugi razlogi,
nes za kako uslugo poprosi , boslJavnosti se ^ nikdar ne ob.
dobil odgovor od nuhovih taini-1.	.	...	.	, , v
,	.	...	„ ,	, .'javi. Draginja in precej slabsa
kov m tajnic, da gospoda ni''
doma!” Zraven bodo pa še pripomnili, “da nič ne vedo, kdaj bo doma, da bi jim lahko kdo prišel dobro jutro voščit in če-stat. To seveda zato, ker so na “zasluženih počitnicah”.
Tako mnenje ima Sosed Jože o politikarjih. Počakajmo, bomo kmalu videli, če ima Jože s svojim prerokovanjem prav.
*	NOVACA MANJKA — NO-VACA TREBA! Tako nekako poudarja guverner Kerner. Denarja je treba posebno za graditve in poprave državnih cest. V bližnji prihodnjosti bodo te potrebe zahtevale okrog 5 bilijonov dolarjev, pravijo v svojih ooročilih računarji, ki se bavijo s temi problemi. Pet bilijonov pišemo s številkami 5,000,000,-000.00. To je precej zelenih metuljev. Kje jih dobiti? Davke treba zvišati. Kje, kako in na kaj? Guverner priporoča, da se zviša davek na prodajo gasoli-na. Zdaj že plačujemo davek v Illinoisu od vsakega galona ga-solina, ki ga nalijejo v naše “avto-šajtrge”, po 5c. Priporoča se zvišanje tega davka na 8c od galona. In ker se ljudje radi vozijo, plačajo radi ali neradi ta davek. Od čevljev, škornjev, copat že plačujemo davek. Yes, vsakikrat, ko kdo kupi čevlje ali pa copate, plača 4% prodajnega davka. Zgoditi se zna, da bo kakemu “brihtnemu računskemu izvedencu” prišlo na misel, koliko davkov bi še lahko dobili, če bi se uvedel davek na pod-olate in pete, to je dodatni davek, kar zdaj plačujemo. Bolje je, da tem ne govorimo, če bi nas o tem slišali govoriti, bi jim kaj takega kmalu prišlo na misel in rpojutrišnjem bi v Springfieldu že kdo predlagal take davke. Bolje, da smo tiho ...
*	NOVA NASELJA SE OBETAJO za nižavo ob reki Illinois. To odtod, ker več in več industrij prihaja v te kraje. Odkar ima v načrtu povečave jeklarskih delavnic znana Jones & Laughlin Steel Corp., ki obratuje biizu mesteca Hennepin v Putnam okraju ob cesti št. 71
kvaliteta se čuti zadnje mesece tudi pri nekaterem mesu. Nekateri razlagajo, da zdaj gredo velike količine mesa in drugih jestvin v Vietnam, kjer imamo blizu pod milijona vojakov, več milijonov pa za hraniti domačinov v Vietnamu. Tako ali tako, krivda in vzrok v tem ali onem, draginja se čuti in pravijo, da po Novem letu jo bomo čutili še bolj.
Podražitev jajec je v tem, pravijo nekatera poročila, da jih nimamo dovolj doma. Od avgusta sem letos smo baje uvozili iz Nizozemske, Belgije in Danske okrog 2 milijona in pol ducatov jajec v naše ZDA. Cena je malce poskočila, zraven pa radi živilskega trga v zapadni Evropi je zdaj carina na evropska jajca ekrog dVz centa. Vse to seštejejo skupaj, pa ti povedo: jajčka so danes po tej in tej ceni. Ti se pa lahko zeksaš in dušaš, ali pa greš brez jajec iz trgovine. Tudi pri drugem blagu je tako. Zakaj? Vojna, razne druge zadeve in težave imajo svojo besedo pri tem in te segajo občutno v naše žepe.
* VIŠJE OBRESTI KORISTIJO, pravijo nekateri ameriški finančniki. Znano je, da so zadnjih pet let tožili nekateri, da ameriški kapital odhaja v prevelikih množinah v tujezem-stva. S tem vred so bile tudi zahteve po zlatu in so ga izvlekli precej zadnja leta iz ZD. Pravijo nekateri, da temu je pomagalo dejstvo, da so v evropskih deželah marsikje plačevali od investicij in drugih posojil višje obresti. Vsakdo pa sadi rad fižol in krompir tam, kjer prinaša več sadu. In tako je šlo po tem reku. čutili so pa to na Wall Streetu, deloma še zdaj čutijo, čutili so v zveznem kontrolnem uradu zlata, ker evropske države so zahtevale več in več izplačil v zlatu. V naših zalogah pa ga je bilo manj in manj. Wellstreetski mojstri, ki znajo obračati “zlato tele” tako, da se lepo praži za njihov okus, so ga obračali na vse strani, sem in tja in končno se jim je dopa-
in bolj mastnih obrestnih merah. In naj verjame kdo ali ne, nekaj uspeha se je že zadnje mesece pokazalo. Pravijo, da tekom zadnjih mesecev tega leta, odkar so prišle v veljavo višje obrestne mere na hranilne vloge in razna posojila, da je investicija evropskih investor jev v ameriške hranilne certifikate porastla za 55 milijonov do višine $406,000,000.00. To je že nekaj, kar nam vsem nekaj pove. Namreč to, da tudi evropski in-vestorji, kolikor jih je, gledajo, kje je pri kaki investiciji več “ocvirkov”. To nam tudi pove, da ljudje še niso zgubili močnega dobrega vonja, s katerim kaj kmalu izsledijo, kje je več “ j-cvirkov” in kje ne .. Seveda, dejstvo pa ostane, da višje obresti nekoga grizejo, drugega pa “redijo”, bi rekel kak naš riben-ški rojak ...
* O NEZADOSTNEM ZASLUŽKU zadnje čase posebno glasno govorijo učitelji in učiteljice. Po mnogih krajih imajo nekake takozvane otroške domove ali kakor že hočete te imenovati. Gospodinje, ki imajo male otroke in delajo, nesejo zjutraj take otroke v take domove in tam nekaj računajo za oskrbo takih otrok. Posebne za to izurjene oskrbovalke zaslužijo do $10 na uro v svojih službah. Seveda imajo dosti sitnosti in truda pri teh in v teh službah. A. učitelji in učiteljice pa kažejo na te: Glejte, otroške oskrbovalke (pestunje) so bolje plačane kot pa mi, ki urimo in izobražujemo prihodnje rodove naše družbe. — Tako je. Dandanašnje življenje in čas res grenita mnogim življenje in dneve. Denar, plače in obstanek pa to razburjenje in skrb povečujejo.
Vse čitatelje lepo pozdravljam, pa drugič še kaj o čem drugem.
Matevž
zapadno od ceste 87, postaja za- del načrt, da je treba v ZD zvi-nimanje za zemljišča po vsej o-,sati obrestne mee, pa bo znalo količi. Zlasti ima to pomen za to morda divigniti v evropskih okraje: La Saile, Bureau, Mar- investorjih poželjenje po boljših
Pfsšla slovenskih narodnih in »sinih pesmi
, ,U -
LEMONT, lil. — še je nekaj plošč na razpolago. Imam jih nad 40 in jih lahko še dobim.' Ploščo je izdal zbor slovenske cerkve sv. Janeza v Milwaukee pod vodstvom organista in dirigenta Ernesta Majbenicha. Ploščo mnogi Slovenci že imajo. Mnogi pa bi morda še radi imeli to ploščo, pa ne vedo, kje naročiti. Sedaj lahko naročite ploščo pri Upravi Ave Maria. Ako jo želite imeti za Božič ali Novo leto, jo vam pošljem kar First Class Mail. Samo pišite na Ave Maria za ploščo in priložite $5, pa vam bo plošča takoj dostavljena.
Dobil sem pred kratkim naročilo plošče od neke dobre Slovenke iz Indianapolisa, Ind. Pa mi piše, pošljite mi ploščo, če jih še kaj imate. Jaz sem to ploščo videla pri svojem bratu, posodil mi jo je in sem jo tolikokrat zavrtela, da sem jo skoraj “znucala”. Ni mogoče vzeti dobesedno teh njenih besed, ker plošče ne morete kar tako “znu-cati”, četudi bi jo igrali dan za dnem. Da vam bo lažje, zato sem prodajo plošče prevzel jaz sam, ker mnogi rajši pišejo na “Ave Maria”, kakor direktno v Milwaukee, Wis.
Priporočam to ploščo ne radi tega, ker jo je izdal moj brat, ampak ker je res vredna, da jo ima vsak Slovenec, ki le količkaj ljubi slovensko glasbo. Ne bo vam žal, pesmi so res lepe in domače, izvajanje pesmi pa je tudi zelo dobro. Tudi jaz sem jo zavrtel že neštetokrat, pa še vedno rad navijem to ploščo, posebno če sem bolj slabe volje. Me takoj razvedri in pomiri.
Ploščo naročite pri: Ave Maria, Box 608, Lemont, 111. 60439.
P. Pelagij, OEM.
Poročilo Slovenskega športnega kluba o delu v preteklem poslovnem letu
CLEVELAND, O. — Odbor je je bil eno leto helikopterski pi-
Dežela ajde
ALBANY, N.Y. — Farme vzdolž meje držav New York in Pennsylvania dajejo dve tretjini vse ajde v deželi.
imel mesečne sestanke po navadi prvo nedeljo v mesecu. Na sestankih je odbor razpravljal in sklepal o tem, kaj in kako naj klub deluje.
Tekom leta se je klub udejstvoval v si dečih športih in prireditvah:
1.	Smučanje. — Smučarska skakalnica na Slovenski pristavi je bila dokončana. Skakalnica je bila izročena v last Slovenske pristave, skrb in izboljševanje je pa dolžnost odbora in članov kluba. Odločeno je bilo, da naj bi skakali samo tisti, ki so dopolnili 21 let, in da je vsak skakalec odgovoren za poškodbe ali nesreče, ki se mu pripete na skakalnici. Preteklo zimo so člani prvič preizkusili skakalnico in se tako prepričali, da je odlično zgrajena. Člani so izkoristili vsako priliko in pridno skakali. Skoki so dosegli tudi 25 metrov.
V	zimskem času so člani pridno hodili smučat v Boston Mills in Alpine Valley. Včasih so šli tudi na daljša pota, kakor Bristol Mt. in Holliday Valley. Največji uspeh v udeležbi in zanimanju je klub doživel 21., 22. in 23. februarja. To je bil tridnevni izlet v Laurel Mt., Pa. Izleta se je udeležilo okoli 38 članov, poleg pa še trije iz Toronta, štirje pa iz Washingtona. V privatni koči in krasnem zimskem vremenu se je vsak prav dobro zabaval.
2.	Letni ples. — Vsakoletni ples je bil 14. januarja 1966 v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Namen tega plesa je, da se klub finančno opomore in tudi, da se člani in prijatelji veselo zabavajo. Za letošnji ples je bila dvorana športno okrašena. Za ples so igrali Veseli mornarji. V dobrem razpoloženju vseh članov je bil ta večer lepo izpeljan.
3.	Kegljanje. — Druga kegljaška sezona se je začela 9. januarja 1966 v Ambassador Lanes. Bilo je 16 skupin in vsi so res z veseljem tekmovali. Na koncu sezone je bil banket za vse tiste, ki so kegljali, in tudi za člane kluba. Na banketu 21. maja je bila servirana večerja in razdeljeni so bili pokali.
Da ne bi kegljanje prišlo v nasprotje s smučanjem, se je tretja sezona pričela že 16. oktobra 1966. Vpisalo se je 14 skupin. Upamo, da bo ta sezona ravno tako uspela, kakor'je zadnja.
4.	Odbojka. — Odbojkaški odsek je začel igrati v ligi 10. januarja 1966. Igrali so v Myron T. Harrick Jr. High. Končne tekme so bile 30. aprila 1966, moštvo SSK je dobilo 6. mesto prvenstva severnega Ohia. Igrali so tudi v Lake Erie A.A.U. Men’s Class B, dobili so 1. mesto m nagrajeni so bili s pokali.
Moštvo je tekmovalo tudi s STZ iz Toronta. Prve tekme so bile 26. junija v Torontu, druge pa 21. avgusta v Clevelandu. Končen rezultat iger je bil STZ _ 4, SSK - 3. Pokal je ponovno ostal v Torontu.
V	spomladanskem in letnem času je bila odbojka vsak torek in petek v Euclid Creek Reservation. Dekleta so letos bolj malo sodelovala v tem športu, upamo, da bodo za naprej pokazale več zanimanja.
5.	Odbojkaško igrišče. — Že lansko leto je klub začel načrt odbojkaškega igrišča na Slovenski pristavi. A šele letošnjo spomlad se je delo res začelo in tudi delno končalo. Do piknika 21. avgusta je bilo igrišče že toliko dokončano, da se je lahko uporabljalo za tekme.
6.	Kampanja za kri. — Na vzpodbudo Franka Perčiča, ki se je ob tem času nahajal v Vietnamu, se je začela kampanja za kri za ameriške vojake v Vietnamu. Da bi bila ta kampanja najbolj uspešna, je klub povabil WO Franka Ovniča, ki
lot v Vietnamu, da bi članom in publiki pokazal slike in tudi povedal o svojih doživetjih v Vietnamu. Na to predavanje, ki je bilo v Baragovem domu, je prišlo več kot 180 ljudi in je res razširilo novico o kampanji za kri po celem Clevelandu. Frank Ovnič je bil prvi darovalec, ob tej priliki je bil na TV in dopis je bil v Cleveland Plain Dealer-ju. Dne 28. aprila je bil prvi dan kampanje v Rdečem Križu na Prospect Ave. Vse skupaj je klub dobil 67 darovalcev, a od teh je bilo sprejetih 47. Klub je to kampanjo izredno dobro izpeljal in s tem pokazal, da se zanima za ameriške vojake v Vietnamu.
7.	Piknik. — Letni piknik je bil na Slovenski pristavi 21. avgusta. Kakor lansko leto je tudi letos vreme bilo slabo, a vseeno je bilo še precej ljudi. Razen zanimivih iger v odbojki je klub pripravil okusno brano, za ples so igrali Veseli mornarji.
8.	Putt-putt. — Ker je bilo veliko zanimanja za ta šport, je klub imel tekme 26. julija in 2. avgusta. Na koncu tekem je dobil pokal najboljši fant in najboljše dekle.
9.	Znak SSK. — Odbor je bil mnenja, da bi bilo pametno, če bi klub imel znak, ki bi repre-zentiral klub in športe, s katerimi se bavi. Tako smo zaposlili par risarjev in končno prišli do znaka, ki je bil najbolj primeren. Januarja 1966 je klub prejel dokončane znake in jih razdelil članom.
10.	Ker je bilo nekaj članov pri vojakih, je prišlo do ideje, da bi nje in še ostale slovenske vojake obdarili z božičnimi darili. Poslali smo jim pakete, kar je naše vojake zelo razveselilo; klub je pa na ta način dobil nekaj novih članov. Obdarjeni so bili tudi vsi člani, ki so bili poklicani k vojakom, in tisti, ki so se poročili.
11.	Klub je tudi priredil par drsalnih večerov. Šli smo tudi na eno Baseball in dve Hockey igri. Na Spominski dan smo imeli piknik v Metropolitan parku za vse člane in prijatelj6-Da bi bil klub čimbolj povezam so bili predvajani filmi o smučanju in odbojki. Veliko zanimanja med Slovenci v Clevelandu so vzbudili filmi o prvih smučarskih skokih na naši skakalnici na Slovenski pristavi.
Tako je še eno leto življenja kluba za nami. Ko gledamo nazaj, nam ostanejo le še lepi sp°' mini. A bodočnost mora biti p°^' na načrtov o delu, ki bo klub P°' življalo in ohranilo še mnog0 let. Naj vsak član sodeluje z glavnim namenom kluba, da hi ohranili slovensko družbo slovenski jezik med mladin°-Odbor se iskreno zahvaljuj6 vsem, ki so pripomogli k napredku Slovenskega športnega kluba.	Odbor S&K
Boj proti podpiranju farnih šol pred sodnij®
NEW YORK, NY. — P° ^
konu, ki ga je preteklo le 0
sprejel Kongres, imajo Pr^vatI!e
tudi farne šole, pravico do ne
„ ie za
vrste zvezne podpore, ure j-predmete in učne priPoinOC ^ splošnega značaja, ki nimaJ0^ vero nobene neposredne zve Nekaterim tudi ta vrsta podp0^. ni všeč in so proti njej v tožbo. Hočejo, da sodišče 0 .° z ali je novi zakon v sogla^U.^ določilom zvezne ustave o oC vi države in Cerkve ali ni. ^
Tožbo so vložili: Ameii ^ Jewish Congress, New Yor ^ vil Liberties Union, Unite ents Association in Unite eration of Teachers.
Tožbo hočejo gnati vse ^ Vrhovnega zveznega 30 .gja Pred tega bo predvidoma P leta 1968.
AMERIŠKA DOMOVINA,
H
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Duhovnik laikom o laiku
Ko je profesor-duhovnik govoril članom Društva NIJ — sa-laikom —, je naslovil predavanje: “Laik v luči II. vatikanskega koncila”. Snov predajanja je g. Lojze Ambrožič razdelil na tri dele:	O Cerkvi, o
katoliških organizacijah, o čem daj govori duhovnik in o čem daj posluša laika.
0 Cerkvi in o tem, kaj je Cerkev, je lepo povedal: Cerkev je viden znak božje ljubezni do Vseh ljudi. Ona nadaljuje Kri-stUsovo delo, On pa je bil naj-večji znak božje ljubezni.
Od teh lepih misli o božji ljubezni nujno silijo k praktičnemu življenju. Cerkev torej ni satno za njene ude. Njeno biva-dje med neverniki in odpadniki m ljubezen do njih. Božja ljubezen je torej namenjena vsem Wem; vsi imajo pravico do dje, pa naj bodo to člani božje-ljudstva ali oni izven njega. ^ucli tisti so potrebni te božje jubezni, ki vira ljubezni sploh d® poznajo, enako kot tisti, ki Vir ljubezni sovražijo. Če m torej danes še preveč neved-d°sti in preveč sovraštva, je to-‘ej zato, ker je prerhalo Ijubez-d'- Saj nekateri še članom bož-ljudstva odrekajo ljubezen, «er
ne ustrezajo njihovemu o-'■Usu in ker nočejo služiti njiho-S osebnim ambicijam in podenju. Če notranji plamen Iju-b^ni ugaša, kako naj greje naiven!?
^ drugem delu je predavatelj d^ešel na katoliške organizacije. °ljša karakteristika bi bila:
, 6rsko-cerkvene. Dobro je pri-lk da te niso in ne smejo biti sebi namen. Njihov namen e ljubezen do bližnjega, v prvi 'rsti do lastnih udov in po njih ostale skupnosti. Sv. Pavel ^vi, da je naj večji dar, ki ga m kdo prejel: ljubezen do bliž-
b^ga.
. 2opet bi človek z razumom ehtal ta lepa načela, a istočas-v? z očmi opazoval življenje. .ar nam ni Ata jasnost pojmov ede organizacij in društev pre-^°trebna! Pa ne samo to. Prav k nujen je naslednji logični ^rak praktičnega značaja, da , ganizacije res prenehajo biti j.0fljički, ki bi jih kdo uporabil v zadoščenje osebnih želja, .j, 2a kritje lastne nedelavnosti celo v oviro delovanja t. zv. iasprotnikov”. Ko je vendar ^ik° pristne potrebe, da se s ^očjo organizacij preliva Iju-i2en do bližnjega. Vsak izmed g s temu bližnjemu nekaj dol-le- Čim višje in čim bolj od-°i’no mesto ima kdo, tem je dolg ljubezni. In s po-

°e]o cerkveno-verskih organi-
s
poučiti versko dati nasvet dvomljiv-
v,^ :•> moremo:
^dne’
k ’ obiskati bolnika, dati kos ^ ali obleke potrebnemu, i^aj moliti za skupne zadeve, lti klevetane, žrtvovati bliž-
ga značaja. O medicini naj govori zdravnik, o financah finančnik, o delavskih unijah delavec. Iz tega sledi, kako koristno bi bilo, ko bi včasih tudi laik govoril duhovnikom, kako on sam razume svojo vlogo v svetu. Kar velja za široko skupnost, velja za župnijo. Če hoče duhovnik poznati probleme faranov, jih mora znati poslušati. Cerkev je brez laikov nemogoča, je dejal predavatelj.
Praktičen zaključek. Iskren dialog je nujnost dneva. Pa ne še dialog med katoličani in protestanti, temveč med katoličani samimi najprej. Ljudstvo, če je sprto med seboj, ne more biti božje ljudstvo in iz njega ne more izžarevati ljubezen. Duhovnik je govoril laikom o laiku. Sedaj je na vrsti laik, da spregovori, kako si zamišlja svoje poslanstvo.
P. M.
Čestitke k 25-letnici
Kdo izmed nekdanjih beguncev ne pozna Vida Rovanška in njegove družine, ki živi v Sud-buriju. Vid Rovanšek ljubi lepo petje. Bil je nekdaj organist na Igu pri Ljubljani. Danes si pod zemljo služi kruh zase in za družino. Pa je kljub vsemu še vedno ohranil zanimanje in ljubezen do slovenske pesmi in do drugih narodnokulturnih stremljenj. Njegov sin je danes univerzitetni študent v Torontu. (Slovenska- povojna politična emigracija je poslala zelo malo svojih sinov na univerze!)
Pred kratkim sta Vid Rovanšek in njegova žena praznovala 25-letnico poroke. Četrt stoletja skupnega življenja na težki poti vojske, revolucije, begunstva in emigracije. Toda Vid Rovanšek in njegova žena nista nikdar klonila v zvestobi Bogu in narodu. Prisrčne čestitke k srebrni poroki z željami, da bi srečno dočakala zlato in še in še.
K. D.
Možje in fantje, na duhovne vaje!
Samo še dober teden je do duhovnih vaj, ki bodo 9., 10. in 11. decembra v Domu duhovnih vaj v Port Creditu, Ont. Vse okoliščine govore za to, da tudi letos napolnimo Dom: Zelo blizu je. Dom duhovnih vaj ima vse moderne udobnosti. V tišini Doma človek začuti božjo bližino. Duhovne vaje bo vodil frančiškan pater Fortunat Zorman, urednik A ve Marije. V teh dneh poznega jesenskega vremena ni, da bi človek silil kam na izlet. Poleta v višave smo pa itak vsi potrebni. Počitka na duši in na telesu tudi. Torej bomo šli na duhovne vaje. Na svidenje!
Por.
Iz poročil je bilo razvidno, da je Hranilnica in Posojilnica v zadnjem poslovnem letu zopet naredila korak naprej in navzgor. Blizu 200 novih članov, čez 100,000 dvig kapitala, dvig dobička, ki so ga bili deležni člani. Obrestno mero na čekovne račune je upravni odbor zvišal že med letom na 3 in pol procenta. Člani so na občnem zboru tudi glasovali za pol procenta višje dividende na hranilne vloge (shares). Celoleten denarni promet je znašal blizu 7 milijonov dolarjev. Samo na osebne čekovne račune je bilo vloženega čez dva milijona dolarjev. Izdanih je bilo čez 200 posojil v vsoti blizu pol milijona.
Poslovna doba je potekla štirim odbornikom. Dvema iz u-pravnega, enemu iz kreditnega in enemu iz nadzornega odbora.
V	upravni odbor sta bila izvoljena gg. A. Seničar (ponovno) in Vinko Skale; v kreditni odbor so člani izvolili g. Janeza Marentiča in v nadzorni odbor g. I. Levstika. Občnega zbora sta se udeležila tudi oba gg. župnika Janez Kopač CM in Andrej Prebil CM. Ob vstopu sta bila toplo pozdravljena. G. Janez Kopač se je tudi zahvalil odbornikom za njihov trud in delo. Obenem je pa izrazil željo, da se župnijska Hranilnica in Posojilnica res drži samo denarnih poslov.
Po zaključku so dobre duše iz župnije Brezmadežne s čudodelno svetinjo postregle udeležencem s pecivom in kavo. Hvala jim in hvala tudi g. župniku za dvorano; župnijskemu denarnemu zavodu pa božji blagoslov na poti v deseto leto.
Predsednik: P. M.
Župnijske vesti
Zadnjo nedeljo v novembru so imeli v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo ‘žegnanje’.
V	soboto pred ‘žegnanjem’ je imela KŽL svoj bazar. Zvečer od pol šestih naprej so delili v dvorani večerjo za mal denar odraslim in otrokom. Po deveti uri so pa nadaljevali z veselico.
G. župnik pri Mariji Pomagaj preč. Andrej Prebil je postal predstojnik vseh slovenskih lazaristov v Kanadi. Da bi bil u-spešen na svojem novem položaju in blagoslovljen v njegovih prizadevanjih, mu želijo njegovi farani.
Pri Mariji Pomagaj so začeli poučevati verouk najmlajše, ki bodo drugo leto pristopili k sv. obhajilu.
“Sb¥@Biskl beži55 ¥ Hamštao
HAMILTON, Ont. — V nedeljo, 18. decembra, ob 4. popoldne bo v cerkveni dvorani sv. Gregorija Velikega v Hamiltonu spevoigra v treh dejanjih
“SLOVENSKI BOŽIČ”,
katero je uglasbil Matija Tomc. Prireja cerkveni pevski zbor pod vodstvom Ignaca Križmana.
Vloge:
Marija ....... Marija Muhič
Jožef ......... Ivan Premrl
Pastirji ....... Tone Cesar
Ignac S ar jas Jože Meden Ivan V eg el j
Krčmarica ....: Tereza Jerič
Krčmar ...... Janez Hočevar
Angeli .... Newtorontski dekliški zbor “Grlica” Ljudstvo ... Celoten pevski zbor
Ker bo čisti dobiček šel za nove cerkvene orgle, zato ste vsi, ki niste daleč od Hamiltona, iskreno vabljeni poleg domačih faranov.
Vstopnice za odrasle $1.50, šolska mladina brezplačno.
SLAVA BOGU NA VIŠAVAH IN MIR LJUDEM NA ZEMLJI!
večer, iskreno delo za Revami6 pozitivnih sil. Ko-jj. ^ela, kjer je ljubezen!
V Va^kanski koncil je pred-§6} ^ ukrepal o tem, da bi mo-L prav izraziti svojo Iju-cKeri do bližnjega. Treba je, da s^v°Vriiški del Cerkve laika po. a’ kadar ta hoče izvesti svo-^lanstvo. Tako nekako se je ^Uh 9 Predavateljeva misel, h v°Vllik uči načela izvirajoča re> laik uči zadeve svetne-
®raitiof®gisk@ plsšše
^hOVENSKB in druge
vozene iz starega kraja. Naj večja izbira na tem kontinentu!
t6vajte brezplačne kataloge »k v svoiem jeziku!
mu mmm$
St. Clair Ave. W. pronto. Ont. Canada
Občni zbor Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij
V nedeljo, 27. novembra, so se zbrali člani Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij na popoldansko zborovanje o svojem denarnem zavodu. Občni zbor je bil letos v dvorani Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Nabralo se je kljub zelo slabemu vremenu lepo število članov. Bil je to deseti občni zbor, če se šteje ustanovnega kot prvega. Tako je ta zavod stopil v svoje deseto leto starosti. Desetletnico bo praznoval v letu kanadske stoletnice.
Članom so poročali: blagajnik-upravnik g. B. Košir, ki je podrobno razložil finančno stanje, predsednik g. Peter Markeš v imenu upravnega odbora, g. Jože Turk, načelnik kreditnega in g. Ivan Marn, načelnik nadzornega odbora.
‘Kje pa so bili Slovenci?
Tako se sprašuje eden velikih torontskih dnevnikov, ko v svoji številki od 30. novembra poroča o Srbih in Hrvatih, ki da so demonstrirali pred jugoslovanskim konzulatom. Časopis lepo pove, da se bili na eni strani ceste Srbi, na drugi pa Hrvati. Kje pa so bili Slovenci, se sprašuje poročevalec “Globe and Mail”-a.
Poročevalec bi na to vprašanje lahko sam odgovoril, ko bi mu bilo dano, da bi preštel, koliko Slovencev hodi vsako poletje domov na počitnice. Med
rah hodili po znanih krajih: ob hmeljevih nasadih na Ptujsko goro k Mariji, zavetnici ubogih, preko široke Drave in Maribora v Slovenske gorice in v Prekmurje, v Mursko Soboto in Lendavo, kjer so pravkar razstavljali in merili žlahtno kapljico.
Mlin na kolesih sredi reke Mure, prizori iz narave, kjer se pripravlja k nevihti, dež, toča, povodenj, kolesarji gasilci, avtomobili sredi poplavljene ceste, ljubljanske smeti z rožami okrašene, visoka gotska cerkev s sprhnelo opeko na strehi in razpadajočimi stenami, slovensko dekle, ki po noši in videzu prav nič ne zaostaja za ameriškimi lepoticami ... to so originalni prikazi skioptičnega predavanja, ki je bilo poučno: in obenem zabavno, k čemer je č. g. Zrnec prispeval s svojim izvrstnim komentarjem.
e
V soboto, 19. novembra, pa je od jutra do večera pela kuhalnica v kuhinji pod cerkvijo. Pridne članice Katoliške ženske lige so imele ta dan polno dela. V naši fari je bil semanji dan. Zdaj, ko se leto nagiba h koncu, se zahvaljujemo Stvarniku za dobrote preteklega leta, za obilje zdravja, za zlato svobodo in varne domove, za otroke svoje in zvesto ljubezen in varstvo božje. Zdaj je čas, da z dobrimi deli to hvaležnost pokažemo. Tako so naši ljudje razumeli vabilo na sejem. Vsakoletni farni sejem ima svoj namen. KŽL, ki organizira in vodi to akcijo, je letos sklenila pomagati Cerkvi v domovini. Videli smo slike zapuščenih cerkva ..., prošnje prihajajo. Kako more verno slovensko srce prezreti te klice? Našile so predpasnikov, napekle potic in piškotov, jabolčni štru-delj, domačih klobas in skuhale golaž s polento:	možem pa so
dale ključe od kleti, da so skupno pogostili goste tisti večer. O-troci so se popoldne zabavali s krofi in igračami. Ljudje so srečke v predprodaji pridno kupovali. Trije glavni dobitki so čakali srečnežev:	dvokolo, gra-
mofon in jedilni pribor. Lebarjev orkester je uglašal razpoloženje v dvorani. Ob koncu večera je predsednica ga. Milena Čekuta s pomočjo treh deklic, Janove in Muhičevih, vodila žrebanje. G. Tone Juha se je prav po fantovsko zapodil z bicikljem po dvorani, ga. Muhičeva, ki je dobila gramofon, je takoj podarila 5 dolarjev v Ligin namen.
Letošnji farni sejem je potekel v pravem domačem vzdušju in vsestransko dosegel svoj namen.
o
Zadnja'sobota v novembru je zapisana v knjigo kulturnega življenja naše skupnosti; 26. novembra sta folklorna skupina “Nagelj” in Fojsova harmonikarska šola priredili večer slovenskih melodij v plesu in glasbi. Okrog 30 mlajših in večjih deklet v narodni noši je pod vodstvom učitelja g. Cirila Sor-
TORONTSKA KRONIKA
TORONTO, Ont. v novem-Dru že hladne sape vejejo preko Draznih polj in v golih drevesnih vrhovih se preletavajo ptice iz severnih krajev. Ljudje so pospravili sadove zemlje. V kratkih dneh se sonce skriva v megli, za deževnimi oblaki in v zgodnjem mraku se vžgo tople luči po domovih. Narava se pripravlja k zimskemu počitku.
Kristalne snežinke že šilijo v okna. V jutranji mrzlini brze o-troci v šolo, tiščeč nosove v visoke ovratnike toplih suknjičev.
Zdaj so igrišča zapuščena, rože so umrle in sonce ne peče več v hrbet.
Pa je vseeno naša vas polna življenja. Mislim namreč našo slovensko faro pri Mariji Pomagaj. Že od zgodnje jeseni je polna dejavnosti. V dveh nedeljskih popoldnevih je č. g. Zrnec prikazal Slovenijo v skioptičnih slikah. V prvem, oktobrskem predavanju, so ljudje, ki ob takih prilikah napolnijo dvorano in galerijo do zadnjega stola, u-živali idilično lepoto Dolenjske,
Notranjske in Bele Krajine. V drugem predavanju, 20. novembra, smo v slikah obiskali Ljub.
Ijano. Občudovali smo dela mojstra Plečnika in se zamislili ob pogled na njegovo osebno zapuščino; tako velik duh — tako skromna zunanjost. Mimo šmarne gore nas je predavatelj popeljal na Gorenjsko k bisernim jezerom in nebeškim planinam; na narcisna polja pod Golico, ki jih takih ne najdemo nikjer na svetu; k Prešernovemu grobu Kranju in rojstnemu domu Vrbi; mimo Škofje Loke bridkega spomina v Poljansko doli no na grad Visoko m k grobu	nastopilo v treh delih tega
pirajo k višjim podvigom. Njena osebnost se ustvarja in njeno ime predstavlja slovensko skupnost sredi torontske mednarodne metropole.
Fojsova harmonikarska šola, ki jo po smrti ustanovitelja Kazimira Fojsa vodi Matija Lebar, je solidna skupina preizkušenih muzikantov. Na kulturnem večeru so nastopili v solo, duetih in orkestru.
Starši in prijatelji, mladina so v lepem številu napolnili dvorano. V začetku programa je očarala navzoče Avsenikova skladba “Pastirček” v izvedbi Marije Babič in Silvije Ovčjak s harmoniko. Oskarja Knezaurek (klarinet) in Matije Lebarja (trobenta). V naslednji točki so dekleta podale tri plese po gorenjskih melodijah in zdramile občinstvo s svojo živahnostjo. V drugem delu smo slišali kvintet harmonik v španskem komadu “Gauchos on parade”, Lebarjevo “Veselo vdovo” v duetu Silvije in Jožeta Ovčjaka, “Gasilski marš” v duetu Cirila in Staneta Pleška, “Ljubosumnost” solo Petra Dutka. Nato so dekleta spet okrasila program z valčkom na hitro polko. Pod žarometi so se lesketale zavij ačke na glavah in v urnih menjavah so šumela svilena krila. V tretjem delu sta Ana Čih in Silvija Galič v duetu zaigrali Romani jev “Karnival”, Marija Babič in Silvija Ovčjak pokažeta svojo spretnost v C. Gounodjevem “Faust Waltz”. Šestnajst harmonikarjev v orkestru fzvede venček “Domačih melodij” v novi priredbi Matije Lebarja. Preproste popevčice o sončecu, rožmarinu in majolki je orkester doživeto odigral. Slišimo še so-
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
HELP WANTED — .MALE
MACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tee! Cs.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary o£ PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmm
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
{CELLED - HYOeOTEL
Contouring and profiling Machines
mmmmi
mm
TURRET
mm
GAP TURRET LATHES
romantičnega pisatelja Ivana Tavčarja. Romali smo na Brez-
številnimi romarji v rdeči raj bi j je k Mariji Pomočnici. V po-1 poraj2a? . .. Vsi skupaj
opazil tudi nekdanje odločne božnem strmenju so zrli otroci protikomunistične borce; kdo j kapelo, kjer že stoletja kraljuje
večera. Počasneje se množi število dečkov. Le kje je fantovska
so se le-
naj potem hodi demonstrirat pred Titov konzulat? Vsi tisti med Slovenci v Torontu, ki se še drznejo biti znani kot načelni proti komunizmu, so prišteti med konzervativne nazadnjake in čim dalje od njih si, tem bolje boš zapisan na konzulatu in doma v Sloveniji na policiji. Med Slovenci cvete roža “koeksistenca” in kdor hoče biti moderen, napreden, si jo bo zataknil v gumbnico in ne bo hodil demonstrirat, temveč bo gost' na Titovem konzulatu. Časti ta “roža” Slovencem pač ne prinaša!	Opazijjtfdec
Mati božja.
Bele ceste se vijo pod Kamniškimi planinami in onstran na štajersko je hitelo naše oko. Ob starodavnih razvalinah celjskega gradu se človek zdrzne ob misli na ničevost sveta in njegove slave.
Kmečki rod pa živi večno. O-hranja se iz zemlje, ki j0 z ljubeznijo obdeluje. V zatišju njenih gozdov prislušuje preprosto srce neskočnim slavospevom stvarstva. Spomnim se besed našega pesnika:	• ■ • hodil
po postavili. Sredi prostorne dvorane so se pod svetlimi žarometi urejeno gibali po zvokih slovenske narodne glasbe, prikazali v plesu prešernost, hudomušnost, prisrčno radost in veselje, ki je skrito v narodnih melodijah in običajih. Vse to po-nazoruje plesna folklora. Ni sa-1 mo zmetek korakov in obratov, 1
vsak folklorni ples ima svojo vsebino, svojo zgodbo. Vsak plesalec je obenem igralec in mora razumeti svojo vlogo. To ne pride samo od sebe. Po letih vztrajnega dela se kaže napredek. Fol- j _	„	_	„ klorna skupina “Nagelj” si je z'
zemlji sem naši in pH nje prele- mnogimi nastopi pridobila med-! sti.. .” Da, tudi mi smo v teh u- J narodno mesto in vrata se ji od~
lista Draga Malajnerja, ki zaigra Brahmsov “Madžarski ples”. Program zaključi folklorna skupina s plesno predstavo kmečke ohceti in Bohinjsko polko.
S tem večerom so naši mladi umetniki priložili nov kamen k zgradnji slovenske kulture. S številnim obiskom smo priznali njih trud, napore in čas, ki jih žrtvujejo za lastno vzgojo in o-miko in obenem bogate celotno slovensko skupnost.
Anica Resnik
M fantin m univerzi v lerkdef v Kaliforniji
BERKELEY, Calif. — Kalifornijska univerza v Berkeleyju je zopet središče nemirov in izgredov. Danes se bo njen svet zbral na izredno konferenco, da preišče vzroke in ozadje štrajka in sklene ukrepe proti njemu, o-ziroma povzročiteljem.
Univerza uživa samoupravo, toda na njenih tleh smejo zborovati le njeni slušatelji, prav tako pa se ne smejo slušatelji na univerzitetnih tleh pripravljati na nastope izven teh. Ko je 1. decembra letos prišla skupina Vojne mornarice na univerzitetna tla nabirat prostovoljce, so levičarski študentje dvignili krik, da je to proti predpisom o univerzitetni samoupravi in svobodi. Pod vodstvom znanega Maria Savia, ki je vodil 1. 1964 boj za “svobodo govora”, so priredili demonstracije in končno sklenili protestni štfajk, ko je policija neštudente prijela in odpeljala.
Štrajkujoči zahtevajo, da univerzitetna uprava ne kliče policije na univerzitetna tla za reševanje “političnih vprašanj”, oziroma izgredov in demonstracij v zvezi z njimi. Prav tako hočejo razne olajšave v pogledu pravil, ki prepovedujejo neštu-dentom vstop in vsako delovanje na univerzitetnih tleh.
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL ORILLS
NUMERICAL
OUNTRQLIED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 3.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Emplover
(236)
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Čistilke
Šest dni; po 6. uri pop., v bližini E. 67 in St. Clair Ave. Kličite EN 1-6678.	(234)
MAU OGLASI
Prebarvajte Vaše sobe
Pokličite me, da Vam poceni in strokovno prebarvam Vašo hišo znotraj, da bo lepa za praznike. Telefon: 432-2320.
(234)
V	najem
5-sobno stanovanje, preproge v dnevni sobi, kurjava vključena v ceno. Vse na novo dekorirano. V bližini Sv. Vida. Vprašajte za Mrs. Esther Budic, HE 1-9482.
(237)
V	najem
Enodružinska, 6-sobna hiša s 4 spalnicami, na E. 185 St., in Chickasaw Ave., za starejše ljudi. Kličite 261-0182 po 6. uri pop.	(x)
Blizu Lake Shore Bivd.
Nove zidane ranch hiše, priključene dvojne garaže, 3 spalnice, polna klet. $24,900.
30151 Eddy Rd.
Willoughby Hills, krasne nove ranch hiše, priključene dvojne garaže, družinska soba, 3 spalnice, veliki loti, model odprt za Vaš pregled.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(238)
v ZULICH j
INSURANCE |i AGENCY !
1S115 Neff Rd. - IV 1-4221 ) Cleveland 19, Ohio
ZJSEKISKA DOMOTOA,

3.
y
Vladislav Stanislav Reymont
PRAVICA

da boš ljubil gospoda Jezusa, da da boš v nedeljo molil in, dajal ne boš lačen in da boš dajal vbogajme — pa boš imel dušno
%
Povest
\ Prevel France Bevk jT;f


“Posestnik?”
“Tak kakor ti, iz daljnega sveta!” mu je pošepnila in vzela lonec s trinožnika.
“Le dobri ljudje pridejo iz daljnega sveta... govedo, ali svinje pridejo iz hleva ... Kaj?” je dregnil Jaška s svojo palico.
“Res je, res,” je pritrdil mladenič, ne da bi kaj mislil.
“Vi imate nekaj na duši, to opazim...” je dejal berač čez nekdj časa.
“To se ve, da imam ...” “Gospod Jezus je govoril: če Si lačen. — jej, če si žejen —< na-pij se, a če te kaj peče — ne govori!”
Jašek je uprl svoje izmučene, solzne oči na berača.
“Jej nekoliko, je sicer to beraška hrana, toda dobro ti bo dela dela, jej ...” ga je silila beračica in mu nalila v nekako črepinjo precej velik delež. Iz beraške malhe je vzela kos črnega kruha in mu ga ponudila, a nato, ko se je primaknila bliže k jedi in je uzrla njegov strašno prepadel obraz, ki je bil posinel in do kosti upadel, se je je polastilo tako usmiljenje, da je poiskala še kos klobase in mu jo položila na kruh.
Jašek se ni mogel upirati ne gladu ne ponudbam, jedel je željno, od časa do časa je vrgel kako kost psu, ki se je bil privlekel do njega in ga gledal proseče.
Berač je poslušal dolgo, a nato, ko mu je bila žena potisnila lonec v roke, je dvignil žlico in spregovoril svečano:
“Jej, človek božji! Gospod Jezus je dejal: daj bednemu groš, da ti bo drugič z desetakom poplačano ... Jej v božjem imenu, človek ...”
Jedli so molče.
Čez nekaj časa si je berač z rokavom otrl usta in spregovoril:
“Treh reči je treba, da jed tekne: žganja, soli in kruha. — Žena, daj žganja!”
Pili so vsi trije in jedli dalje.
Jašek je pozabil na vsako skrb, ni gledal več z boječimi pogledi po izbi ne na okna ne na vrata. Le jedel je, napojil se je toplote, utešil polagoma svoj štiridnevni glad, ki mu je vrtal po črevesih in se docela umiril v tihoti, ki je zagospodovala v izbi.
Kmetje, ki so stali ob točil-
nici, so bili že odšli, a kopica izseljencev v kotu je bila naslonila glave na svežnje in na mokrem ilovnatem podu tiho zaspala. Iz sosednje sobe je prihajalo čimdalje zaspanejše petje psalmov.
Dež je padal neprestano in pronical skozi streho, na nekaterih mestih je kapljal skozi tramove, in na ilovnatem podu so se delale okrogle, razmočene in od vlage se svetlikajoče kaluže. Zdaj pa zdaj je potresel veter krčmo, zatulil v dimniku, dušil ogenj in razpihal dim po izbi.
“Tu je nekaj zate, šeškar,” je dejala beračica in vrgla ostanke jedi psu, ki se je mulil okrog nje in beračil z očmi. 1
“Kar človek v trebuh dobi, to mu niti v peklu ne zgori,” je pripomnil berač, ko je odložil prazen lonček.
“Bog vam plačaj za krepčilo!” — Stisnil je berača za roke, toda ta mu je ni izpustil več, nego ga je otipal na rahlo.
“Te roke par let niso delale,” je zamrmral.
Jašek je planil prestrašen kvišku.
“Sedi in ne boj se. Gospod Jezus je dejal: vsi so pravični, ki se boje Boga in pomagajo bedni siroti. Ne boj se, človek božji, nisem ne Judež ne žid ampak pravičen kristijan in uboga sirota . ..”
Zamislil se je nekaj časa, nate je nadaljeval z zamolklim glasom:
“Na tri reči moraš gledati:
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER
Save yourself $1200. by buying direct. 5 rm. brk. cottage, 2 bdrms., 2 car brk. gar. Good shopping and trans. $9,000.	277-1885
(234)
BUSINESS SERVICE
ALUMINUM STORM WINDOWS 3 racks 28”x68” — $11.95. All other sizes made to order.
VILLARREAL REAL ESTATE 3451 W. 26th St.	521-7300
(234)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE — HOUSEKEEPER Dependable woman for complete charge in. motherless home for 4. Live in. Own room.
Call after 6 p.m.	928-7108
(236)
FEMALE HELP
HOUSEKEEPER Thorough cleaning, 5 days, 9:30 to 3:30. $50 week. Must have references. OR 4-9050.
ubogim— vse drugo ni nič vredno, je le grda iznajdba ljudi... Kdor hoče biti moder, mora to vedeti, da se ne trudi zastonj ... Eden izmed nas ve to in ono in še kaj navrh ... Kaj ? Kaj ste dejali?...”
Nastavil je ušesa in čakal, toda Jašek ni odgovoril nič, bal se je, da se izda; berač pa je vzel tobačnico iz lipovine, potrkal nanjo s prstom, ponjuhal, kihnil, in jo ponudil mladeniču; nato je obrnil svoj veliki, slepi obraz nasproti oknu in začel govoriti s tihim, enakomernim glasom:
“Ni je pravice na svetu ne. Vse je na farizejski in na sleparski način urejeno; kdo drugega prej potlači, kdo drugega prej ocigani, kdo drugega prej ugrizne. Gospod Jezus ni hotel tega na svetu, ne. Hej! prideš do kake graščine, snameš kučmo in poješ, da se ti grlo pretrga, o Jezusu in o Mariji in o vseh svetnikih, čakaš — nič; doložiš še par molitev za usmiljenje božje, čakaš — toda le psi lajajo v tvoje torbe in dekle se kihajo za plotom; dodaš še litanije —- nato ti prinesejo dva groša ali pa plesnivo skorjo kruha! Da bi oslepeli in da bi ko berači morali prositi ubogajme! Po toliki molitvi me samo žganje, s katerim si potem popravim grlo, stane več nego dobim! ...” Pljunil je iz nevolje.
“Ali gre morda drugim bolje kaj?” je začel po zopetnem ščepcu tobaka. “Jantek Kulik, no, ta iz Dobov... je ukradel graščinskega pujska .. . Misliš, da ga je užil? Kaj še... tako je bil suh kakor graščinski pes ... vso njegovo tolščo bi bil lahko stopil v kozarčku od žganja... In zato sc ga prijeli in je moral pol leta sedeti... In zakaj ? Za mršavega pujska! Kakor da bi tak prašiček ne bil božja stvar .. in kakor da bi eni morali umreti od gladu, ko imajo drugi vsega v izobilju... Gospod Jezus je vendar zapovedal: Kar si dal ubožcu, je tako kakor da si dal meni samemu. Amen! — Ali boš še pil, kaj?”
“Bog plačaj, saj ga že imam v glavi in v nogah.”
“Neumno govoriš! Tudi Gospod Jezus je pil ob godovih. Piti ni greh: greh je le, če se opiješ ko svinja, če božji dar posrkaš do zadnje kapljice in nato sediš ko bebec, medtem ko pametni ljudje govorijo ...” ‘Napijte mi,” se je nenadoma odločil Jašek.
Berač je pil iz steklenice, da mu je dolgo goltalo v grlu; ko je dal steklenico Jašku, je dejal veselo:
‘Pij, sirota! Na tri reči moraš gledati: da boš delal ves teden,
izveličanje. Človek božji, to ti rečem, če ne moreš piti iz kozarčka, pij iz četrtinke ...”
Nato so umolknili vsi. Beračica je zaspala s povešeno glavo ob ugaslem ognju, berač je strmel s svojimi z belo kožico prevlečenimi očmi v rdeče oglje in zdaj pa zdaj pokimal; glasovi in šepet v kotu so umolknili, le veter je vedno silneje stresal šipe in butal v vrata, iz sosednje izbe so se oglašali; spevi prežeti s tožbami in obupom ...
Jašek je bil tako omamljen od toplote in žganja in ga je premagoval tak spanec, da je raztegnil noge ob ognju in se je stežka premagoval, da ni legel. Branil se je še z zadnjo trohico zavesti in strahu, toda že ga je
on ... Ce živiš s kruljavcem — ti sploh ne smeš imeti nog; če živiš z bolnikom— umri zanj. Če ti dajo groš ... se zahvaljuj kot bi bil dobil tolar.
CHILD CARE
Live in. References required. Call after 6 p.m.
227-2622
(235)
MALE HELP
MULTILITH OPERATOR Some experience necessary. Days. Good working conditions. Loop location.	Call WA 2-8431
(235)
AUTO BODY COMBINATION MAN Top salary guar, plus benefits. New Bldg. Experienced. Local refs.
U.S. AUTO LEASING 1800 N. Ashland	278-7000
(235)
MALE HELP
CORRUGATED CONTAINER Slitter, Slotter, Printer, Press Opers., Die Cutter, Paper and Bundler Opers.
MERCO CONTAINER CORP. 1900 W. Kinzie Call J.L. at 733-5533
(235)
COMBINATION LABORER & WELDER
Excellent hourly rates. Call Mr. Bennett on Monday betw. 8:30 a.m. -4:45 p.m. at 549-7053. Must speak English.	(235)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP Seats 54. Ideal 79th St. loc. across from Bogan High School & Jr. College. Grossed over $55,000 in 1965. Cash bargain. 3836 W. 79th St 581-1746
(235)
REAL ESTATE FOR SALE
ST. CYRIL & METHODIUS PARISH. Octogon bldg. 5 rm. & 2 bdrms. upstairs. Hot water heat. 220 wiring. Clean. See to appreciate. 838 N. Tripp.	(235)
objela polna odrevenelost, da se pravim: bodi moder, a tega ne ca nego je ni zavedal ničesar več. Blažen'nosi drugim pod nos. Zapomni mrak poln toplote, miru in ti-'si vse, ali delaj se kakor da ni-hote ga je objel vsega in ga pre- j česar nisi videl... Če živiš z žel z°globokim čuvstvom zado- norcem — delaj se večjega nor-voljstva in varnosti.
Včasih se je prebudil naglo, ni vedel zakaj, pogledal, vprašujoče po krčmi in prisluhnil nekaj časa beraču, ki je v dremavici mrmral pred se:
“Za uboge dušice, ki v vicah trpijo — češčena si Marija, milosti polna ...”
“Človek božji, pravijo, da je za berača dobro, če ima okovano palico, globoko malho in dolgo molitev ...” Prebudil se je in ker je začutil Jaškove oči na sebi, je govoril že ves zdramljen.	•: ''Hi!
“Slušaj, kaj ti govori starec— to ti pravim napij mi... in poslušaj me. Človek božji, to ti
g
NAROČITE ŽE SEDAJ BOŽIČNO MESNINO PRI
JASBECK QUALITY MEATS
na 821 East 222 Street	AN 1-2955
Pri nas delamo najboljše RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE v CLEVELANDU.
Imamo tudi odlične DOMAČE PREKAJENE KRANJSKE KLOBASE — DOMAČE KISLO ZELJE — IN KVALITETNO MESO VSEH VRST.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
SiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiimiimmuiimimmmmii.'ismmn’niiiiii'iiiiiiiiiiimmiiiminiiiiiiiiiiiMiimimiiiimiiiiiiiiiiitimiiiiiL
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, Čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12.
Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega.
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEBNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
[i Premoženje-----------------------6,300*000.00 |
I! Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500 |
Veljavna zavarovalnina------------$39,700,000.00 |
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaš: okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, lilinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME .............................
NASLOV ..........................
MESTO ...........................
DRŽAVA ............................ GODE
1
PRIJATELJICE — Filmska igralka Candice Bergen pri snemanju filma na Tajvanu nosi na hrbtu kitajsko deklico.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujns.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St Clair Ave.	Cleveland 3, Ohia
Moj stari naslov: -----------------------------
Moj novi naslov: ...-.............
MOJE IME: ..................-.....
PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO
VOJSKOVANJE V VODI — Tropsko deževje je del Južnega Vietnama pokrilo z vodo, vojskovanje je postalo še težavnejše. Net sliki vidimo ameriška marina na pohodu skozi ’poplavljen svet v bližini demilitariziranega pasu ob meji Južnega in Severnega Vietnama.
7 r. AnthonV
TRIJE ZNANI OBRAZI — Filmski igralec Quinn z Rosanno Schiaffino (na levi) in Rito Hayw nastopajo skupaj v novem filmu.